238 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
General Maister. Zbornik referatov s simpozija. Ur. B r u n o  H a r t m a n, M i h a  P a u k o.
Maribor : Univerza, Dru{tvo general Maister, 2002. 86 strani.
Univerza v Mariboru in Dru{tvo General Maister sta novembra 2002 izdala gradivo simpozija, ki
sta ga v Mariboru priredila izdajatelja leto poprej 23. novembra 2001. Na simpoziju je sodelovalo deset
referentov (toliko je vsaj objavljenih referatov), objavljene so tudi pozdravne besede tedanjega rektorja
mariborske univerze prof. dr. Ludvika Toplaka, predsednika Dru{tva General Maister mag. Milana
Lovren~i~a in predsednika Zdru‘enja slovenskih ~astnikov polkovnika Miha Butara. Odgovorni ured-
nik zbornika je bil dr. Bruno Hartman, uredil pa ga je Miha Pauko z rektorata mariborske univerze.
Za ohranjanje spomina in njegovo postavljanje v zgodovinski okvir je Dru{tvo General Maister na
vsak na~in zelo zaslu‘no, saj je med drugim postavilo Maistrov spomenik v Ljubljani, pripravljen je bil
film in spremna knji‘nica za u~ence osnovnih in srednjih {ol ter za vojake, ~e omenim le nekaj aktivno-
sti. Med eno teh dejavnosti je bila tudi organizacija tega simpozija, namen pa je, da priredijo {e kak{nega.
Da je k organizaciji simpozija in izdaji gradiva pristopila tudi mariborska univerza, je seveda tudi
pohvalno in prav.
Kot je bilo videti na predstavitvi zbornika, je bil strokovni organizator dr. Bruno Hartman, ki se je
z Maistrom doslej ‘e podrobneje ukvarjal in o njem objavil nekaj prispevkov, zadnja monografska
objava je iz leta 1998. Do tu je vse lepo in prav. Na drugi strani pa je manj prav in tudi manj razumljivo,
da med referenti niso bili povabljeni ~lani oddelka za zgodovino Pedago{ke fakultete, kjer je vsaj pet
habilitiranih zgodovinarjev in univerzitetnih u~iteljev, ki se ukvarjajo tudi z dobo generala Maistra,
zgodovino [tajerske, Maribora ali s slovensko zgodovino sploh. Pa ni bil nih~e povabljen niti med
referente, ~e ‘e mora biti strokovni vodja slavist. Pa ~e ‘e ni doma~e dobro, bi lahko pogledali {e malo
{ir{e in na{li koga na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani ali morda na In{titutu za
novej{o zgodovino, pa {e kdo bi se na{el, zakaj ne kdo od avstrijskih kolegov. Kot da je rektorat pozabil,
da je v sklopu univerze in Pedago{ke fakultete tudi oddelek za zgodovino, na katerem je bil tedaj {e
aktiven tudi edini akademik z mariborske univerze. @al to ni bilo prvi~ in ker se za lastne profesorje ni
zmenil, je pod egido rektorata iz{lo ‘e nekaj publikacij, ki mariborski univerzi niso v ~ast.
Zgodovinska srenja je bila torej bolj slabo zastopana, pa vendar je bila sicer predstavljena tematika
zelo raznolika, dokaj zanimiva in opozorjeni smo bili na nekaj vidikov, ki so bili doslej zapostavljeni.
Zgodovinar Lojze Peni~, ki se je z Maistrom ukvarjal ‘e v svoji diplomski nalogi, je prispeval ~lanek o
pripravah na prevrat v letu 1918. Povsem nov je prispevek zgodovinarke Vilme Brodnik, ki je govorila
o borbi generala Maistra za severno mejo v lu~i sodobnega izobra‘evanja in v katerem je dala jasno
sliko, koliko so bili boji za severno mejo obravnavani v u~nih na~rtih in u~benikih od let 1919 do 2002.
Zanimivo in pou~no za vpogled v {olsko in {e kak{no politiko. Zgodovinar je tudi Marjan To{, ki je
prispeval ~lanek o spominskih prireditvah na Zavrhu v Slovenskih goricah in to od postavitve prvega
razglednega stolpa in odkritja spominske plo{~e leta 1963 do proslave leta 2001. Soliden prispevek za
krajevno zgodovino in k temu, da se ne pozabi dejavnost zunaj metropol. V glavnem referatu je Bruno
Hartman orisal generala Maistra kot ~astnika in osebnost. Glede na njegovo znanstveno reputacijo je
{koda, da ima Felixa Ermacoro (1923-1995) za zgodovinarja, saj je bil pa~ eden najuglednej{ih sodob-
nih avstrijskih pravnikov, bil je tudi politik, mednarodno se je zlasti uveljavil kot ekspert OZN za
~lovekove pravice in bil direktor dunajskega in{tituta za ~lovekove pravice. Tudi knjiga Ermacore, ki jo
Hartman citira, je napisana bolj iz pravnega vidika. Napak v imenih je v tej knjigi {e ve~ in pri bolj
znanih ljudeh n. pr. Nikola Pa{i}, Alcide de Gasperi kot je pa Maister. Res je generala postavil v nareko-
vaje, vendar pa na strani 41 pi{e o prej{njem c. kr. majorju in kasnej{em generalu brez narekovajev. Bolj
sporna se mi zdi slika na isti strani, za katero dvomim, ~e res predstavlja generala Maistra. Knjiga
Felixa Ermacore Die unbewältige Friede, St. Germain und die Folgen 1919-1989 je posve~ena pred-
vsem izgubi ju‘ne Tirolske in Sudetov, ob tem pa tudi ozemlja, ki je pripadlo novonastali kraljevini
Jugoslaviji in o Slovencih ne pi{e ravno s simpatijami. Kljub vsemu pa je le treba re~i, da vsi avstrijski
pisci, ki se ukvarjajo s to problematiko, niso tendenciozni in da je iz{la ‘e vrsta razprav avstrijskih
historikov, ki o dogajanju na na{i severni meji in tudi o osebnosti generala Maistra pi{ejo zelo trezno (n.
pr. Staudinger, Suppan), vendar pa v slovenskih razpravah niso citirani.
Lojze Ude je v svojem prispevku predstavil Maistrove voja{ke akcije v lu~i mednarodnega prava.
Zdi pa se, da sklepi {e niso dokon~ni. Anton Bebler je pronicljiv voja{ki analitik in tako tudi ocenjuje
239ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
delovanje Maistra pri vzporejanju z voja{ko osamosvojitvijo Slovencev. [ef slovenskega general{taba
Ladislav Lipi~ pa je sku{al napraviti primerjavo med vojno za severno mejo 1918/19 in vojno za Slove-
nijo leta 1991, in sicer z izrazito voja{kega vidika. Kot zgodovinarju se mi zdi primerjava z razli~nih
vidikov tvegana. Ni povsem jasno, zakaj je bil na ta simpozij uvr{~en referat tedanjega ministra Lojzeta
Marin{ka, ki govori o ‘ivljenjski poti Lojzeta Udeta, je pa v njem nekaj novih biografskih drobcev.
Sergej Vri{er je kot vedno prispeval temeljit in zanimiv referat o upodobitvah Rudolfa Maistra. Zanimi-
va so tudi vpra{anja, ki jih je kot teze postavil Milan Ljubi~, avtor {tevilnih dokumentarnih filmov o
zgodovinskih osebnostih, tudi o Maistru.
Dru{tvo General Maister je s simpozijem in natisom opravilo koristno dejanje, za {ir{o publiko
bodo prispevki koristni in uporabni. Moje pripombe so namenjene bolj organizatorjem z ‘eljo, da bi se
bodo~ih simpozijev lotevali bolj premi{ljeno in kriti~no.
F r a n c  R o z m a n
Zbornik Janka Pleterskega. Ur. O t o  L u t h a r,  J u r i j  P e r o v { e k. Ljubljana : ZRC SAZU,
2003. 666 strani.
Od srede leta 2003 so knji‘ne police zgodovinarjev, pa tudi ostalih bralcev, verjetno zaznavno te‘je.
Na njih se je br‘kone na{lo mesto za obse‘en Zbornik Janka Pleterskega, ki ga je v po~astitev osemde-
setletnice akademika prof. dr. Janka Pleterskega izdal Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akade-
mije znanosti in umetnosti. S tem podvigom zalo‘nik, kakor sta v uvodu poudarila oba urednika, na-
daljuje serijo zbornikov, posve~enih slovenskim zgodovinarjem, ~lanom SAZU, ob njihovem osemde-
setem jubileju. Podobno kot prej{nje zbornike tudi pri~ujo~ega odlikuje {tevilnost kvalitetnih piscev in
{irok diapazon obravnavanih tem. Osemin{tirideset avtorjev iz sedmih dr‘av je spisalo 45 razprav, ki
segajo od srednjeve{kega Dubrovnika in razsvetljenskega Trogira do Slovenije in Avstrije aktualnega
~asa. Kljub vsej pestrosti in raznolikosti prispevkov pa zborniku nikakor ni mo~ o~itati, da je nekak{na
kaoti~na zbirka del uglednih imen. Urednika, Jurij Perov{ek in Oto Luthar, sta namre~ vse zapise uspe{no
razvrstila v osem vsebinskih sklopov in tako knjigo kronolo{ko in problemsko povezala v smiselno
celoto.
V prvem sklopu knjige, ki je seveda namenjen predstavitvi jubilanta, je Vida De‘elak Bari~ posre~eno
in neposredno orisala ‘ivljenjsko in poklicno pot prof. Pleterskega. Pri tem velja poudariti, da avtorica
ni spisala gesla za biografski leksikon, ni na{tela zgolj pomembnih poklicno-profesionalnih mejnikov v
njegovem ‘ivljenju, temve~ je ubesedila zanimivo zgodovino (tudi vsakdanjega) ‘ivljenja. Bralcu tako
ne ostanejo prikriti mladost prof. Pleterskega, njegov pohodni{ki duh, kot tudi ne njegovo obna{anje za
katedrom Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete. Poleg omenjenega je nadvse iz~rpno orisan jubi-
lantov znanstveni opus. Na opisan prvi ~lanek se navezuje obse‘na bibliografija Janka Pleterskega, ki
jo je pripravila Nata{a Stergar.
Drugi vsebinski sklop obsega razprave iz obdobja ju‘noslovanske zgodovine do 19. stoletja. Tako
najprej Ignacij Voje predstavi delo Gregorja ^remo{nika v Dubrovni{kem arhivu, nato pa troje avtorjev,
Darko Darovec, Dean Krmac in Eva Podov{ovnik, raz~leni demografsko podobo Kopra v 16. stoletju.
Zgodnje ju‘noslovanski vsebinski blok zaklju~i pregled zgodovine Makedonije in Makedoncev od na-
selitve Slovanov do samostojne makedonske dr‘ave izpod peresa Matja‘a Klemen~i~a.
Naslednji sklop razprav je sicer ~asovno o‘ji kot prej{nji, vendar predstavlja po svojem obsegu
naj{ir{i del zbornika. V njem obravnavajo najraznovrstnej{o problematiko iz ~asa dolgega devetnajste-
ga stoletja Josip Vrande~i} v svojem prispevku o polemiki v zvezi z »Dalmatinsko republiko« v trogir-
skem razsvetljenskem krogu, Petar Koruni} v zgodovinsko-teoretskem pogledu na hrva{ko dru‘bo in
nacionalne programe za ~asa mar~ne revolucije in Janez Cvirn v razpravi o razvoju dru{tev na [tajer-
skem. Ob navedenih so se istemu ~asovnemu okviru posvetili {e Teodor Domej, ki analizira {olsko
problematiko na Koro{kem, Vasilij Melik s ~lankom o slovenskih dr‘avnozborskih poslancih in Zvonko
Bergant z razpravo o veri in narodnosti pri Tav~arju in [u{ter{i~u. Latinka Perovi} je prispevala zani-
miv ~lanek o Milanu Piro}ancu in Srbiji tistega ~asa, Rok Stergar je popisal neobstoje~i dvoboj Ivana