ohćinaka konferenca 8ZD1. !J* " C«*»|rf.no podjetje lIim-Glarai urednik I gobavec ■mdnik v. d. Jote Ko« nje k LASILO SOCIA NARAVA V SKODELICI ČAJA 3 ^StP0©3 Kranj, petek, 15.5. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO OLIKO NAS JE? i Gorenjskem so nas popisovalci prešteli - Prvi vodni podatki: v petin občinah Gorenjske živi 17S2 prebivalcev, stanovanj je 57.778 in 57.356 inj&tev fm, neuradni rezultati popisa Ifarajatern so že znani, (asj ima 66.094 prebivalcev i 9.730 prebivalcev več kot ob pred desetimi leti, kar _ ti 1,8 odstotka povpreč->ajt prebivalstva ali znatno kot velja za Slovenijo. V 4t« Kranj živi 33.336 prebival 'd 50,4 odstotka vaeh prebi-fltevilo se je povečalo za ftdjtotkov, narašča pa naj-li mastnih naseljih. Gostota prebivalstva v Kranju ...jo večja kot v Sloveniji, ,M enem kvadratnem metru I«prebivalcev, v Kranju pa I. V občini Kranj so popiso-i oaateli 21.192 gospodinjstev, m kranjskem gospodinjstvu 3,1 povprečna »statistična Povprečno število gospodinjstva se je zmanj- šalo. V občini Kranj je 20.921 stanovanj, kar je za 33,6 odstotka več kot pred desetimi leti. V zasebnih gospodarstvih redijo Kranjčani 331 konj, 18.062 govedi, 510 ovac, 2.479 prašičev in 38.412 perutnine, gospodarstva pa imajo 1.219 vodnjakov in 37 kombajnov. Na Jesenicah živi 32.734 ljudi, od tega 30.925 stalnih prebivalcev. Iz občine je 1.216 oseb na začasnem delu v tujini ter 2J90 njihovih družinskih članov. V občini je 10.969 gospodinjstev, 10.965 stanovanj in 722 stanovanj _ počitniških hiš. V občini Jesenice je 209 konj, 2.460 govedi, 2.595 ovac, 633 prašičev in 11.460 perutnine, 175 vodnjakov in kombajn. V tržiiki občini je stalno prijavljenih 13.915 ljudi, začasno pa 396. Zdomcev je 167, otrok zdomcev 37, gospodinjstev 4.605. stanovanj 4.698, od tega vikendov 193. Konjev je 79, govedi 1.528. ovac 806, prašičev 465, perutnine 5.605, vodnjakov 261 in štirje kombajni. V radovljiški občini živi 31.809 prebivalcev ali 3.196 več kot pred desetimi leti, 10.289 je gospodinjstev in 10.287 stanovanj. Počitniških stanovanj je 1.058, kar 402 več ot ob popisu leta 1971. V desetih letih se je iz tujine vrnilo 71 zdomcev, tako, da jih zdaj dela v tujini le še 490. Gostota naseljenosti je v desetih letih porasla od 44,6 ljudi na kvadratni meter na 49,6. Kaže se tudi neznaten trend zmanjšanja družin, saj pride na eno družino 3,1 član. Najbolj je v radovljiški občini porasla prireja ovac ter govedi, največji padec pa beležijo pri konjereji in prašičereji. V škofjeloški občini je stalno prijavljenih 35.200 prebivalcev, 446 pa začasno. Gospodinjstev je 10.301, stanovanj pa 10.907. Konj je 425, govedi 13.700, ovac 607, prašičev 1.894, perutnine 38.155, vodnjakov 1928 in 14 kombajnov. D. S. Danes odprt sejem malega gospodarstva Kranj — Danes dopoldne bo v Kranju odprt sejem malega gospodarstva in razstava inovacij. Sejem, na katerem razstavlja svoje izdelke 158 razstavljavcev iz petih držav in daje poseben poudarek industrijski kooperaciji, bo odprl predsednik skupščine občine Jesenice ing. Ivo Arzenšek, razstavo inovacij pa predsednica Medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko Ivanka Sulgaj. Sejem bo odprt do vključno 21. maja" u varnosti - v Poljčah je bila v sredo, 13. maja, ob varnosti svečanost, na kateri so gorenjskim varnostnikom ktainje republiške plakete, državna odlikovanja ter zvezne in plakete varnosti. Zbranim delavcem Uprave za notranje z vse Gorenjske upokojencem in gostom predstavnikom druž JitUmh skupnosti in organizacij iz gorenjskih občin je sprego-'Novko Osredkar, predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Svečanost so s kulturnim programom popestrili učenci OS. f Linharta iz Radovljice. Z gorenjske proslave ob prazniku i je delegacija odnesla venec k spomeniku padlima vosovcema i vasi. Na sliki: novoimenovani načelnik UNZ Kranj Ludvik [podeljuje priznanja varnostnikom. - Foto: L. M. 6. sejem g talega gospodarstva ::: Na Titovi poti — S plesom Na Titovi poti bo 410 fantov in deklet iz kranjskih šol, organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti sodelovalo na letošnji osrednji prireditvi ob dnevu mladosti v Beogradu. Z njim bodo izrazili svoje spoštovanje Titu, velikemu vzorniku, ter čvrsto odločenost vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, da nadaljujejo po poti, ki jo je on začrtal. V ponedeljek bodo mladi odpotovali v Beograd, kjer se bodo pripravljali do slovesnega nastopa. — Foto: H.Jelovčan Iskra po novem Družbenopolitični zbor in zbor združenega dela kranjske občinske skupščine sta v sredo obravnavala spremembe v organiziranosti Iskre Elektromehanike, obveščeni pa bosta tudi jeseniška in radovljiška skupščina, kjer ima Iskra temeljne organizacije KRANJ — Predsednik kolegijskega poslovodnega organa Iskre Elektromehanike iz Kranja Aleksander Mihe v je v sredo delegate družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela kranjske občinske skupščine seznanil s predlogom nove organiziranosti delovne organizacije, ki združuje lš.ftO zaposlenih v kranjski, jeseniški in radovljiški občini ter se po celotnem prihodku, izvozu in drugih merilih uvršča med največje delovne organizacije v Sloveniji in Jugoslaviji. Iskra Elektromehanika bo s predlogom organizacijskih sprememb seznanila tudi jeseniško in radovljiško občino, kjer so nekatere od 19 temeljnih organizacij združenega dela. Delegati zborov kranjske skupščine so soglašali z usmeritvijo, vendar so menili, da reorganizacija ne sme vplivati na uresničevanje ciljev letošnje in prihodnje gospodarske politike. Rasprava pred referendumom o novi organiziranosti mora biti široka, odprta in odkrita. Vprašanja delavcev ne smejo ostajati brez odgovorov, zato je odgovornost družbenopolitičnih in poslovodnih delavcev ter organizacij velika. Prav tako je. razumljivo vključevanje organov m organizacij občinske skupnosti v razreševanje te problematike razumljivo, saj je Iskra povezana s Kranjem in Gorenjsko ter je pomemben člen gorenjskega gospodarstva ter naporov za spremembo njegove sestave. Iskra Elektromehanika je postala raznovrsten in problemsko zelo kompleksen poslovni sistem, ugotavljajo v analizi vzrokov za idejo o novi organiziranosti. Prav tako je velika specializacija proizvodnje, pojavljajo se težave pri obvladovanju poševnega sistema in pri oblikovanju dohodkovnih odnosov. Analiza je pokazala, da bi kazalo iz enotne delovne organizacije Elektromehanike oblikovati tri delovne organizacije: Telemati-ko (proizvodnja telekomunikacijskih naprav in računalniške opreme), Kibernetiko (proizvodnja profesionalnih naprav za meritve, krmilno tehniko, regulacije in stikalna tehnika) in Električno ročno orodje. Prva faza razprav o predlogu je zaključena. Druga faza naj bi bila končana okrog 20. maja, referendum o samoupravnem sporazumu o spremembah organiziranosti pa naj bi bil predvidoma 24. junija. ,J. Košnjek kranj 15-21.5.'81 iS ::::::: razstava inovacij — predstavitev drobnega gospodarstva — kooperacije — inovacije in ustvarjalnost v proizvodnji — spremljajoče dejavnosti G L« AS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA PO JUGOSLAVIJI Navdušen sprejem v Sarajevu Štafeta mladosti je v sredo ■prispela v Sarajevo. Glavno mesto republike Bosne in Hercegovine je simbol spoštovanja do tovariša Tita dočakalo svečano okrašeno z državnimi in partijskimi zastavami, transparenti in cvetjem. Pionirji, mladina in občani so s pesmijo spremljali nosilce štafete po vseh mestnih občinah in v delovnih kolektivih. Osrednja slovesnost je bila na stadionu »Grbavica*, kamor je štafeta prispela popoldne. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine BiH Niko Mihaljević, nad 3000 mladih pa je izvedlo umetniški program. Gorenjska pred kongresom samoupravljavcev f Svet v tem tednu Uspehi ustalitvenih prizadeVailj I Atentatorji so v ] Streli na Petrovem trgu Lidija Fornazarič Proizvodnja manjša Aprila je slovenska industrija izdelala za 0,9 odstotka manj kot aprila lani. Ker se ji oskrba z domačimi in uvoženimi surovinami izboljšala, je nazadovanje presenetljivo. Vzrok za zmanjšanje je najbrž potrebno iskati v manjšem številu delovnih dni, saj je veliko delovnih kolektivov podaljšalo prvomajske praznike. V primerjavi letošnjih štirih mesecev z lanskimi je bila letos proizvodnja za 0,3 odstotka manjša. Po resoluciji pa naj bi se povečala za 2,5 odstotka. Izredno visok je bil marca tudi uvoz. Znašal je 7,48 milijarde dinarjev. Aprilski uvoz je bil za 13 odstotkov nižji. Res pa je, da je posledica večjega uvoza izboljšanje oskrbljenosti industrije s surovinami. Gnojil je dovolj Kljub pomanjkljivi oskrbi z gnojili in težavam, ki so jih imeli slovenski kmetje z nakupom gnojil se v začetku spomladanske setve, je sedaj oskrba dokaj dobra. Skoraj V8i jugoslovanski proizvajalci, ki oskrbujejo slovenski trg z umetnimi gnojili, so namreč v začetku maja skoraj zasuli naročnike s pošiljkami tega reprodukcijskega materiala. Takšno oceno je bilo med drugim slišati na seji izvršnega odbora splošnega združenja kmetijstva, živilske industri je in prehrane Slovenije. Ugotovili so tudi, da pri setvi ni bilo večjih zapletov, saj bo koruza posejana na vseh načrtovanih površinah, le sladkorne pese so kmetovalci posejali za 30 odstotkov manj kot so planirali. Tržič — Blizu šest tisoč tržiških delavcev bo na tretjem kongresu ju-gosrovanskih samoupravljalcev predstavljala delegatka Lidija For-nazirič, dolgoletna aktivna družbenopolitična delavka, zaposlena v Bombažni predilnici in tkalnici pri izdelavi kalkulacij in formiranju cen. »Naša delovna organizacija je sodelovala v tematski razpravi, katere noailka je bila kranjska Iskra-Elektromehanika, z izkušnjami iz priprav in sprejemanja planov za to petletno obdobje. Ugotovili smo, da smo napredovali v primerjavi s prejšnjimi obdobji, da pa je celoten sistem še preveč zapleten in dolg. Pogoji gospodarjenja so se med pripravami planov namreč toliko spremenili, da so bistveno vplivali na osnovna izhodišča planiranja. Pogrešali smo tudi večjo aktivnost vseh zaposlenih ter sočasnost planiranja med gospodarstvom in bankami ter izvajalci družbenih dejavnosti. Dogovarjanje o naložbah v nove ----~-Jk nroirra- tujino pa je po našem mnenju potrebna večja ustaljenost in enot-nost orednisov.« t; V pripravah na t rej i kongres samoupravljavcev v delovnih kolektivih ocenjujejo tudi dosežke poslovanja, samoupravljanja in stabilizacijskih prizadevanj. »Pri nas smo tem vprašanjem posvetili veliko pozornost ob obravnavi trimesečnih rezultatov gospodarjenja, v družbenopolitičnih organizacijah pa smo posebej izpostavili uresničevanje stabilizacijskih ukrepov. Mislim, da smo na tem področju dokaj uspešni. Če je le mogoče, posegamo po domačih surovinah in s tem zmanjšujemo uvozne izdatke. Tare nas predvsem skokovita rast stroškov. Nekateri kooperanti nam cene storitev zaračunavajo celo dvakrat toliko kot lani, medtem ko naši izdelki niso prav nič dražji. Zahtevajo tudi devizno soudeležbo. Delna rešitev je mogoča. 06 odstotkov deviz, ki jih ustvarimo z izvozom, lahko sami uporabimo. Če bomo izvoz še povečali, bomo lahko kupili lasten stroj za tiskanje tkanin in z njim prihranili nje tkanin *u . precej denarja. V primerjavi lanskim prvim trimesečjem smo letos izvozili kar za 40 odstotkov več izdelkov, in to izključno na konvertibilni trg. _____ Izdelali smo tudi analizo o aktivnosti članov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Ugotovili smo, da je zares delavnih le okrog 40 odstotkov delegmtov. Najbolj šepa delo v delegacijah za samoupravne interesne skupnosti. Pomanjkljivosti skušamo odpravljati, vendar je to zelo dolg in težaven proces. Sodelovanje na tretjem kon-resu samoupravljalcev je zame - -«imanja tržiških Dogovarjanje o naložbah v »ov ^ ^ouprtIuoanja tržiških programe ter o prenosih P™*** \ml velikega »"^veda tudi movna manj razvitaobmo*,« in UJJ* g tom ^ 8pod- odgovornosti. Atentatorji so v sredo popoldne hudo ram poglavarja rimskokatoliške Cerkve papeža Janeza Pavla II. - Presenetljiv razplet fran coskih predsedniških volitev — Sirija in Izrael na robu spopada niM - Na vatikanskem trgu sv. Petra so v sredo popoldne od _ streli Atentatorji so s streli v trebuh hudo ranili po««**] rimskokatoliške Cerkve papeža Janeza Pavla II., ko je v odo* 1 avSobihi odzdravljal več deaettisoč glavi množic, vernic*,! Z izbrali na trgu. Vsaj na dvoje je treba opozoriti ob dejanju, n| i? naša država med prvimi obsodila: nasdje atentatorstva ne izbiri * koza vzeti na muho, prav tako pa streh na Petrovem trgu v fh«, ,«fiaio da papež ni več le cerkveni poglavar, ampak tudi osebnost. Bolj kot slednje zaskrbhuje prvo Mednarodni tei bohoti V tem stoletju so bdi izveden, atentati na nad 250 pome oolitičnih osebnosti, od katerih Jih je moralo 69 umreti. Zarad, ™ morali prekmalu oditi pomembni možje, ki so imeli v dobro s marsikaj storiti. Drami se sicer svet ob dejanjih atentatorjev. V*, samo spoznanje, da je treba pomembne osebnosti bolje varovan., dovolj. Svetovnemu terorizmu bo nujno spodrezati korenine, k »p niso pregloboko zrasle ... Atentat na Janeza Pavla II. je hipoma zasenčil še sveže i nredsedniske volitve v Franciji. Presenetljivo so se končale, francoskih socialistov Francois Mitterand rojen leta 1916, prtSJ francoskega odporniškega gibanja, pobudnik sodelovanja s koniS.1 združeni levici, ki se je po sporazumu leta 1972 skrhala, je 21 predsednik francoske republike in prvi socialistični voditeli" ciie Dober mUijon več glasov je dobil od sedanjega predal Estainga in to ob skoraj rekordni volilni udeležbi. Tudi člani i komunistične partije so v drugem krogu glasovali zanj in t um treba iskati vzroke socialistične zmage, čeprav nekateri menijo i Mitterandova ^aga predvsem posledica želje Francoz spremembi politične oblastL Obilo ugibanj povzroča na Z, vzhodu zmaga socialističnega prvaka. Oboji upajo n sodelovanje, predvsem Zahod pa upa, da se bo moč NATA Pogosta pa so tudi vprašanja drugačne vrste: ali pomeni Mitteranda zeleno luč za vstop komunistov v vlado. Ali ae bo d Italija, ko je Zahod z ZDA na čelu preprečil komunistom i vlado. Socialistična zmaga je povzročila tudi prepire v Estainga. Menda sedaj sedanji predsednik, ki se bo poslovil 2 že snuje novo stranko »fronto liberalcev« m obtožuje svoie uv* da so ga izdali. Vse torej kaže, da prenos oblasti v Francijfnebo! brez pretresov. J.KoJnn Slovenci na KoroSkem Ogorčenje ob obletnicah! CELOVEC - Osrednji orga- ma. Velik ie bil zamejstvo je prepočasno, ue lovne organizacije v okviru pa noge pa Sni aame panoge se med seboj premalo povezujejo. Napo dročju ekonomakih odnosov s delavcev za tisto, kar sem ^ Jelovčan la.« Zadruga ~mm-^^ je kmetova organizacija zadružništvo je na Gorenjskem dobro organizirano in zadruge so organizacije združenih Kmetov, saj je v vseh glavna dejavnost pridelava nrane — Druge dejavnosti dopolnjujejo glavno moruna organizirana kot enovita an kmetie KoljShiroka kandidat za predsednika ZKSZDL Na seji koordinacijskega odbora zvezne konference SZDL Jugoslavije za kadrovsko politiko v federaciji so določili kandidata za predsednika zvezne konference SZDL Jugoslavije in za predsednico konference za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije z enoletnim mandatnim obdobjem. Za predsednika ZK SZDL Jugoslvije so predlagali do-sedanj ga člana predsedstva Kolja Shiroko. Predlog pokrajinske konference SZDL Kosovo so podprli v vseh republiških in pokrajinskih organizacijah. Na seji so tudi sprejeli predlog RK SZDL Slovenije, da za predsednico konfernce za družbeno aktivnost žensk predlagajo Zoro Tomič, dosedanjo članico predsedstva ZK SZD' Škofja Loka - Zadruga je orga nizacija združenih kmetov, zato ne moremo govoriti o zadrugi na eni in kmetih na drugi strani, je bila osnovna ugotovitev torkove tematske razprave pred III. kongresom samoupravljalcev Jugoslavije, na kateri so spregovorili o preobrazbi zadrug iz trgovskih v proizvodne organizacije združenih kmetov. Razpravljavci so poudarili, da je zadružništvo na Gorenjskem v primerjavi z republiko dobro organizirano in to zato, ker zadruge nikdar niso prenehale delovati in je sedanja organiziranost tudi rezultat dolgoletnih izkušenj. Naloga zadruge je predvsem organizacija proizvodnje in odkupa kmetijskih pridelkov in izboljševanje socialnega položaja kmetov. Na prvem so gorenjske zadruge uspešne, saj so lani kmetje-koope-ranti prodali 20 milijonov litrov mleka, 5,8 milijona kg klavnega goveda, 11 milijonov kg krompirja in 1,4 milijona kilogramov zelenjave. Manj uspešno pa se uresničujejo naloge s tako imenovanega socialnega in družbenopolitičnega področja. Ze sama organizacija, pospeševanje in odkup proizvodnje je za kmete drago, saj v te namene, združujejo v poprečju po 6 odstotkov od dohodka, zato ostala dejavnost ostaja ob strani. Kmetje sami ne zmorejo večjih bremen, družba pa zato premalo prispeva. Tudi samouprava v zadrugah dobro dela, saj so kmetje v večini v vseh samoupravnih organih. To je razumljivo, saj je naprimer v škofjeloški zadrugi združenih 2400 kmetov, delavcev pa je le 130. Čeprav je zadruga organizirana kot enovita delovna . organizacija, so kmetje združeni v 14 zadružnih enotah, kjer samoupravno odločajo o organizaciji pridelave hrane, investicijah, kreditih in podobno. Nikakor pa za nobeno gorenjsko zadrugo ne bi mogli trditi, da je trgovska organizacija. V vseh je glavna dejavnost proizvodnja hrane in jo druge dejavnosti le dopolnjujejo. Tako ima škofjeloška zadruga lastno mlekarno, kjer predeluje lastno mteKumu, mleko s svojega področja, ima dvanajst trgovskih prodajaln, ki izkoriščajo prostore zadružnih domov in preskrbujejo kmete z repromateriali in špecerijo in zaključujejo krogotok denarja na vasi in tako pripomorejo k večji likvidnosti zadruge. Dopolnilni dejavnosti sta še transport za prevoz pridelkov in mehanična delavnica za popravilo kamionov ter kmetijske mehanizacije. Skratka, to so dejavnosti, ki prispevajo k boljši organizaciji proizvodnje in s tega stališča jih je potrebno ocenjevati. L. Bogataj Na sredino razpravo o zadružništvu so bili vabljeni predstavniki delovnih skupnosti vseh gorenjskih kmetijskih zadrug, razen največje — Gorenjske kmetijske zadruge — in kmetov. Čeprav je bilo že na vabilu napisano, da bo govora predvsem o vlogi kmetov v zadrugah in kakšna organizacija kmetov lahko največ prispeva k večji proizvodnji hrane, je sklicatelj kot kaže pozabil, da o tem ^lahko največ povedo kmetje! dnji orga nizaciji Slovencev na Koro škem, Zveza slovenskih orga nizacij in Narodni svet koroških Slovencev, sta v soboto priredila osrednjo slovesnost v počastitev 40. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 36. obletnice zmage nad fašizmom in 26. obletnice podpisa avstrijske državne pogodbe, katere 7. člen govori izključno o pravicah slovenske in hrvatske narodnostne skupnosti v Avstriji. Govornika sta bila predsednika obeh organizacij: dr. Franci Zwitter in dr. Matevž Grilc. Poudarila sta, da slovenska narodnostna skupnost na Koroškem iz dneva v dan potrjuje voljo po popolni nacionalni in socialni enakopravnosti na avtohtoni domači zemlji. Zadnjih pet let opozarja na neučinkovitost zakona o narodnostnih skupnostih in na kvarne vplive najrazličnejših nazadnjaških sil, zato bi pričakovali smelejše korake pri razreševanju te problematike. Opaziti je znake pozitivne j še ga odnosa do Slovencev, prav tako pa so zahteve Slovencev, enotno izražene v operativnem koledarju, zmerne in uresničljive. Aprila 1041 so se zbrali tudi na Koroškem ljudje različnih svetovnih nazorov, vendar je bil njihov isti: osvoboditev Sloven-izpod velenemškega jar- VeUk je Slovencev k »trije, zato sedmi člen cilj cev OSA )e tati —- drža vme Vendar njegova doloa uresničena. Slovenci njajo zakon o narot skupnostih. Nikda bodo sprejeli, saj germanizacijo. Spomin na jubileje i lja tudi ogorčen}«. V bil v Avstriji irrrl prebivalstva, kater-tate v vsaki državi jo izključno za stati mene. Slovenci na pa imajo s popisi ta. slabe izkušnje, saj je spe val k zmanj no priznanega , ozemlja in hkrati k pravic slovenske skupnosti, čeprav asa no zagotovilo da uran* rodnoetne skupnosti m < biti odvisne od vilčnosti. Tokrat kljub protestom Slovencev, spet dvojezičnost. Pop ključno nemške (i bile tudi slovenska zgubile), med jeziki ščina ni omenjena, nji organizaciji sta naše narodnostne pozvali, naj na l jo med jeziki Organizaciji sta obsodili tudi s posesa* J. Invalidi Društvo organizira invalidov Kranj vnjMuura 30. maja izlet v Goriška Brda, 13. junija izlet v Istarske toplice in 27. junija izlet v Maribor. Cena je 600 dinarjev, v njej pa je vračunano kosilo, pijača, spominsko darilo in prevozni stroški. Za prvi izlet se lahko prijavite pri društvu takoj, za druga dva pa do 30. maja. Gorenjska društva invalidov sprejemajo do 20. maja prijave za izlet v Beograd, združen z obiskom Hiše cvetja. Izlet bo 26. maja. Cena izleta je 1360 dinarjev. Društva nudijo podrobnejša pojasnila! Kranj - V ponedeljek, 11. maja, je bil v Kranju pru atipsj delegatov za lil. kongres samoupravljavcev, na katerem * koordinacijskega odbora za pripravo III. kongresa <"<<*<>* »i o izvedenih tematskih razpravah po posameznih tematokihj in s pripravami na obravnavo resolucije III. kongeta. Ta sfc—, je bila še posebno pomembna za delegate, k\ bodo morah K* nosilci aktivnosti. - Foto: D. Dolenc _ 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3.STRAN G Lr AS »lgčas v delegatskih klopeh iv- moupr»vn<>*« delovanja delov-Delavska nln ljudi fn občanov. T organi vljav- racijah združenega dela in v kra-vila tematsko jevmih skupnostih še niso pravilno in dosledno samoupravno organizirani. Delegacije se pojavljajo preveč kot posredniki interesov in obravnavajo le vprašanja, ki so na dnevnih redih, premalo pa probleme, ki jih imajo delavci in občani. Prav zato delovni ljudje in občani se vedno rešujejo probleme preko ■|n dcdegat-v obrtni Ocena je aovi odgovorov na ki ga je ofonmki sin-»oslal M orsjaniza-in na i ve. itev se izraza iti in delegacije vem svetu na Jesenicah so skupaj z upj»v»i« organov, ne pa po deie-univerzo pripravili zanimivo analizo o SEL*9" v de,ef,ukih 8kup , delegatskega Sistema — Delegati molči- Delegacije se med seboj preti/ na skupščinah posvetijo tretjino časa oh- po#eblP2vde?*i°ciiahSploftnil1 in Mmnju normativnih aktov ljudi, saj ugotaWjajo, aTjeVv 2e° - V okviru pri- se niso povsod sestavni del sa- i!£?ki 1"i-tem . vključen vsak četrti delavec, to pa povzroča nekatere organizacijske ovire. V prihodnje naj bi volili le sploine delegacije. Vedno znova tudi ugotavljajo, da so gradiva preveč obsežna, strokovno zahtevna in večkrat brez finančnih opredelitev, kar povzroča težave pri sprejemanju odločitev, ki so pogosto preveč formalne. Delegate bi nujno morali več izobraževati, informativni sistem od delovnih ljudi do delegatskih skupščin šepa. Zato se nekatere odločitve pojavljajo neodvisno od delovnih ljudi, v ozkih skupinah in se tako zapostavljajo neposredni interesi delavcev in občanov. ^Delegacije v delegatskih skup-— sčinah interesnih skupnosti so delovnih ljudi in občanov jeseniške občine delovanje"™^ i da bi z drugim občinskim samonrisnev- PfHtfčnih skupnosti, v posameznih primerih ie moč odločanja v strokovnih službah, delegati v delegatskih skupščinah so manj aktivni. V strokovnih službah prihaja tudi do proračunskega pojmovanja in nesamouprav-nega obnašanja, kar ne vodi k uveljavljanju svobodne menjave dela. Večkrat prihaja tudi do preglasovanja brez predhodnega usklajevanja stališč. Delegati izgubijo veliko in preveč časa zaradi raznih normativnih aktov, zaradi načina dela je potek delegatskih skupščin nezanimiv, dolgočasen in utrujajoč. Vse to vpliva na to, da so delegati pasivni, da v delegatskih klopeh molčijo ali da se skupščin ne udeležujejo. Analiza naj bi* služila za odpravljanje problemov, ki se stalno pojavljajo v delegatskem £'2?mU £imDrei bi morali raz-Peilti »•joolj aktualne in tako D. Sedej iseničani samoprispevek klovnih ljudi in občanov jeseniška da bi z drugim občinskim samoprispev idili novo šolo na Beli in obnovili šolo v i — Zakaj je bila gradnja strehe nad je-nesolidna? Solo - Na minuli seji pred-aske konference Sociali-delovnega ljudstva Je-razpravljali o razpisu in občinskega sam opri-li se že nekaj časa pri , da bi po prvem samopri-i ca namenili za izgrad-prostora, predvsem za seniške osnovne šole, koncu junija Se drugi . Delovni ljudje in ie-občine naj bi u reski so ga sprejeli že ob ^prispevku in dokončno pri izgradnji osnovnosol-varstvenega prostora v j naj bi imeli prednost ajani in obnove potrebni "ii Beli in v Mojstrani, let naj bi združevali »topnji 1,5 odstotka ter temeljito obnovili šolo J Beli ter popra vi'i osnov t december v Mojstrani, drugega občinskega sa-so že nekaj časa raz v krajevnih skupnostih, odbor za izvedbo samo-ripravil javno razpravo j skupnostih in v organi .uŽenega dela jeseniške zbranih podatkih javne o drugem občinskem „iu od 116 osnovnih or-andikata razpravljalo za iuma o samoprispevku organizacij sindikata, lia okoli 85 odstotkov iS. V 69 osnovnih orao se strinjali, da se ium. tako so temeljito sprego-krajevnih skupnostih na ov. Večinoma so se tudi skupnostih strinjali z spevkom za osnovni v Mojstrani, v dveh skupnostih pa so predla- gali, naj bi bil odstotek višji — 2 odstotka od osebnega dohodka, s tem, da bi polovico zbranega denarja namenili za obnovo šolskega prostora, polovico denarja pa za potrebe krajevnih skupnosti. Predsedstvo občinske konference SZDL Jesenice bo zato predlagalo zborom skupščine občine Jesenice, da sprejmejo odlok o razpisu referenduma za uvedbo novega občinskega samoprispevka. Obenem pa bo odbor za pripravo referenduma posredoval delovnim ljudem in občanom tudi odgovore na vprašanja iz razprav. V teh razpravah so ljudje želeli predvsem pojasnila o tem, kako je bilo s prvim občinskim samoprispevkom, zakaj je bila gradnja strehe nove šole nesolidna in zakaj je nova. šola že prostorsko pretesna. D. Sedej Visoke številke še niso napredek Na seji občinske konference ZK Škofja Loka ocemh gospodarske rezultate letošnjega prvega tromesečja Škofja Loka — Za gospodarjenje letošnjih prvih treh mesecev je značilna nižja rast industrijske proizvodnje od načrtovane, padanje učinkovitosti gospodarstva, slaba preskrbljenost delovnih organizacij z repromateriali in to domačimi in uvoženimi, prepočasno samoupravno sporazumevanje in dohodkovno povezovanje, izreden porast cen in padanje realnih osebnih dohodkov, so poudarili na ponedeljkovi seji občinske konference ZKS Škofja Loka ob obravnavi gospodarskih 10, ) o Lovno razsodišče (22) ljižna slovenščina m novinarjevo lopato •bed seboj imam Nedeljski dnevnik, 15. marec 1961, stran "10 filmih, dramah, serijah. Malomarnosti mrgoli: Film (.. ppi toni, materi, ki dela kot audiopedagog. Njen mož dela v tujini 'taautkih osamljenosti, ter zato ker ji mož vse redkeje piše, po Vsa ločitev. (...) Božidarka Frajt je prejela SREBRNO ARENO JUVNO VLOGO V Pulju ter glavno nagrado »Carica Teodora« v j Piko sam pa je prejel Bronasto reno. Čeprav film ne bo ostal v Ijafoaiovanakih kinematografij, zasluži vso pozornost zaradi zani-* 1 pristopa k sodobni temi, h prikazu sodobne ženske ter zaradi »kreacije Božidarke Frajt. •i treba takega pisca enostavno ubiti, ne pa le obsojati njegov pisec uprizoril pravi pokol med pravili in normami slo ven -'•--** jezika in njegove stilistike: Ne ve, da se pred samo -likom ne piše vejica (ženi materi), da v besedah grškega »iiški a zapisujemo z v (a vdio-), da se pred in v določe-le stavi vejica (sicer beremo, da njen mož dela v tujini ■oeaih trenutkih),da pred ter vejica ni potrebna; da velike katerimi je pisana nagrada in vloga (brez potrebe pa še predlog )aaaašs na naslednjo besedo), lahko preveč bodejo v oči; da je to samotno glede na drugo priznanje, ki je brez potrebe med iji (v nasportju s tretjim, tj. Bronasto reno(!); da imamo v 1 jeziku predlog k, ne h (tega pišemo le pred k in g). Itd. še .4 npr. pristop h prikazu sodobne ženske. - Nič kaj boljši ni s atol tudi v drugih prispevkih (z Mark Antonijam nam. z Aatoaijean, z Mikem nam. z Mikom, dokler je le ta ne .jam. le-ta) itd. Hk ti to že popoln nihinizem tovarišev novinarjev in urednikov? -fttaodišče vabi vse posameznike, društva, organizacije in vse J v, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge 1 Jšade za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za Nfino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije. 1 Ljubljana, Komenskega 7. hjber slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! it rezultatov letošnjega prvega tromesečja. Proizvodnja se je po vrednosti sicer povečala za 44 odstotkov, vendar pa je treba ugotoviti, da gre povečanje predvsem na račun višjih cen. Dejanski obseg proizvodnje pa v poprečju prav gotovo ni večji od lanskega in ocena je, da gre za stagnacijo. Ta je sicer nekoliko manjša od poprečja Gorenjske in Slovenije, vendar pa dejanskega napredka ni. Ce računamo, da so cene porasle v enem letu okoli 40 odstotkov, je vsak dosežek, ki je manjši, kot za polovico več kot lani v enakem času. Že znak upadanja rasti proizvodnje. Da je upadanje manjše kot drugod, se je zahvaliti dobri sestavi škofjeloškega gospodarstva. Dokaz, da ta trditev drži, so tudi predvidene naložbe. Vsako leto so delovne organizacije prijavile okoli 60 namer in so jih približno polovico tudi uresničile. Letno je škofjeloško gospodarstvo investiralo okoli 300 milijonov dinarjev. Letos pa je prijavljenih le 7 projektov v vrednosti 32 milijonov dinarjev, od tega 5 gospodarskih v vrednosti 28 milijonov dinarjev in 2 negospodarski naložbi v vrednosti 4 milijonov dinarjev. To dokazuje, da v delovnih organizacijah niti ne računajo na nova vlaganja, saj je vse teže zagotoviti celo sredstva za normalno proizvodnjo. V celoti se je zaposlenost letos v primerjavi z enakim obdobjem lani, to pomeni v enem letu, povečala le za 0,4 odstotka. To je vsekakor spodbudno, vendar pa nekatere delovne organizacije letos z aktiviranjem novih naložb predvidevajo tudi 10 odstotno povečanje zaposlenosti, vendar pa ne takšnih delavcev, kot se bodo letos izšolali. Zato je pričakovati, da bo veliko diplomantov težko dobilo delo v svojem poklicu. S vprašanjem zaposlovanja mladine se bo tajco potrebno resno spoprijeti. Največje možnosti so v kmetijstvu in obrtništvu in najbrž bo potrebno v občini razmisliti o večji podpori storitveni in kooperacijski obrti ter poskrbeti za več nepovratnih sredstev za kmetijstvo in hkrati odpreti tudi možnost za pozidavo v višinskih vaseh. L, Bogataj Joži Puhar, sekretarka občinskega sveta ZS Kranj: Delo se s sklepi šele začne Kranj ima okrog 34.000 članov sindikata, povezanih v 230 osnovnih organizacijah in 22 konferencah sindikata. Zadnja volivna sindikalna konferenca v Kranju je še enkrat potrdila, da je naloga sindikata predvsem, da s svojimi stališči, sklepi in z aktivnostjo pomaga pri uveljavljanju samoupravnih odnosov in s tem pripomore tudi k boljšemu gospodarjenju ter večii socialni varnosti delavcev. Jasno so opredeljene naloge sindikata že od IX. kongresa ZSS naprej. Široka paleta jih je: od uresničevanja zakona o združenem delu do stabilizacije, pa do oživljanja tradicij delavskega gibanja. Kako bodo na kranjskem občinskem sindikalnem svetu organizirali delo, smo se pogovarjali s sekretarko sveta Joži Puharjevo. »Za opravljanje vseh nalog na ravni osnovne organizacije, konference in v občinskem svetu so zelo pomezabzd organiziranost, ljudje na vodstvenih funkcijah in metode dela. Prav na tem področju volivna konferenca ugotavlja pomanjkljivosti. Nekatere že skušamo odpravljati z ustanavljanjem novih organov, s kadrovskimi spremembami, predvsem pa z usmerjanjem dala članov sveta in drugih občinskih organov v osnovne organizacije. Sindikati smo že s 1. konferenco uvedli kolektivno delo in odgovornost, ki ne pomeni samo skrajšanja mandatov vodstev sindikata, temveč tudi njihovo aktivno vključevanje v delo in aktiviranje čim večjega števila članstva. Poskušamo odpravljati forumsko delo. Največkrat se je aktivnost s stališči in sklepi končala! Mi poskušamo, da obravnava ni vedno le na predsedstvu, ampak se vključujejo tudi drugi organi sveta. Taka obravnava naj bo šele začetek, ne pa konec aktivnosti. Aktivnost se mora odvijati v osnovnih organizacijah, v sindikalnih skupinah, če hočemo, da sindikat res odigra vlogo delavskega razreda. Da bi to dosegli, smo med drugim zadolžili člane sveta, da dajejo pobude za obravnavo določenih problemov, da spremljajo njihovo delo in prinašajo povratne informacije. Letos bomo spet organizirali delovne skupine, ki bodo obiskovale osnovne organizacije, sklicujemo sestanke a predsedniki in sekretarji- Skušamo navezati čim več osebnih stikov, ker ugotavljamo, da je pismeno komuniciranje plehko in da so delavci z njun že prenasičeni. Nov način pa zahteva seveda polno angažiranje vseh članov sveta in vseh delavcev v organih sveta 4( Večji poudarek naj bi sindikat dal tudi delegatskemu sistemu. Kako se tu vključujete? • . • , . ..,.„_• »Opažamo, da nam ne uspeva vplivati na delo m obbkovanje predlogov in pripomb delegatov in delegacij za DP8 m 818. Za to jre krivi časovna neuskajenoat v delu posameznih organov, ponekod pa premajhna zavest, da je to t^liu*Uje^ta-JV° napako poskušamo odpraviti s tem, da se z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami že programsko usklajujemo letno in tromesečno. Iz programa izbiramo teme, ki so p širšo obravnavo. Pri teh naj bi osnovne organizacije lisca in jih predlagale svojim delegatom. _ Za delovanje v sindikatu m drugod so pomembni . dobri kadri. Zasnovo izobraževanja sedaj amreaaiaumaio. Uspo-sabjanje mora biti začeto v osnovnih organisacijah^kjer je naj tesnejša povezava s prakso, občinska sindikalna šola pa naj bo nadgradnja tega.« D. Dolenc Akcija »88 dreves za tovariša Tita« KRANJ - Svet za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL Kranj je uvrstil akcijo »88 dreves za tovariša Tita« v svoj letošnji program dela. Akcija je v vseh krajevnih skupnostih tako kot tudi povsod drugje naletela na velik odmev in ponekod, tako kot na primer v krajevni skupnosti Olševek, so se že lotili dela. Vendar pa so na prvem posvetovanju sveta s predstavniki krajevnih organizacij SZDL poudarili, da se je treba lotiti zasajanja spominskih parkov, drevoredov, obeleževanja zgodovinskih dogodkov in spominskih obeležil iz NOB načrtno, vsaka akcija pa mora seveda imeti osnovno značilnoat — obeleževanje 88 let življenja pokojnega predsednika Tita. Svet za varstvo okolja meni, da ne bi kazalo z akcijo pretirano hiteti, da ne bi po nepotrebnem zasajali predelov ali se odločali za lokacije, za katere bi se kasneje izkazalo, da je v zazidal -nih načrtih namenjena drugim objektom. Prav tako bo potrebno k sodelovanju pritegniti tako strokovne organizacije kot je Dom plan in komite za urbanizem, tako da bo za vaako zasajanje dreves oziroma drugačno obeleževanje spomina izdano tudi lokacijako dovoljenje. V delo se bodo seveda vključila povsod tudi hortikulturna društva, mladina, taborniki, šole, turistična društva, organizacije združenega dela in sveti pri krajevnih skupnostih. V Kranju je že več predlogov, kje naj bi se odločali za zasajanje dreves oziroma za urejevanje parkov. Tako naj bi v naslednjih petih letih po sedanjih predlogih nekaterih krajevnih skupnostih zasadili drevesa ob cesti JLA, predloge imajo že tudi v krajevni skupnosti Center, Planina, Stra-žišče ter tudi v delovnih organi- zacijah Iskra, Sava itd. Ko je o tem razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL Kranj, je menilo, da naj bi pri tem prišlo do večjega sodelovanja med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela, medtem ko bi svet za varstvo okolja še naprej to akcijo usklajeval ter si prizadeval le za trajne nasade, za katerih vzdrževanje naj bi poiskali skrbnike med mladino. L. M. Industrijski kombinat sjaj tli Kranj objavlja za potrebe D8S8 in TOZD Sestavni deli naslednja prosta dela in naloge 1. PRIPRAVLJANJE TEHNOLOGIJE V ORODJARNI 2. VODENJE LABORATORIJA Zahteva se: pod 1. — višja strokovna izobrazba strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika in trimesečno poskusno delo pod 2. — visoka strokovna izobrazba kemične smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika, — trimesečno poskusno delo Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika, Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri kandidata bodo kandidati obveščeni v SO dneh po poteku roka za vložitev prijave. GOSPODARSTVO. mač.«.**, C L« A S 4.STRAN Gospodarski rezultati prvega četrtletja Izvoz , , , na vzhod raste, na zahod pada Vrednost proizvodnje škofjeloškega gospodarstva dobraSkpa z ^prom«t*ri»j, je bila v letošnjem prvem četrtletju skoraj za p^evine^^^nlt^ £1 polovico večja kot lani, vendar obseg ni večji — Izvoz je porastel za tretjino, žal predvsem na vzhod, na konvertibilno področje pa je upadel Škofja Loka — Pred nekaj dnevi so v kmetijski zadrugi svečano izročili državna odlikovanja kmetom in delavcem zadruge. Ob tej priliki jih je pozdravil in jim čestital predsednik občinske skupščine Viktor Zakelj. Odlikovanja so prejeli: red dela z zlatim vencem Vinko Hafner iz Dorfarii, red republike z bronastim vencem Franc Pintar iz Gorenje vasi in Vinko Stanonik iz Vinharij, red zaslug za narod s srebrno zvezdo Janko Dolenc iz Poljan, red dela s srebrnim vencem Janez Buh iz Poljan, Franc Demšar iz Davče, Vinko Kavčič iz Javorjevega dola, Matija Megušar iz Selc, Polde Prevodnik iz Brodov, Jernej Vodnik iz Gorenje letine in medaljo dela Franc Potočnik iz Buko vice. (Ib) Škofja Loka - Škofjeloško gospodarstvo je v letošnjih prvih treh mesecih naredilo za 44 odstotkov več oziroma je ustvarilo toliko več celotnega prihodka in s tem izpolnilo 23,6 odstotka letnega plana. Povečanje je veliko, vendar gre največ na račun cen. V celotnem prihodku Go-Shnfio Loke pove- lijonov dolarjev izdelkov. Zelo se je povečal izvoz na klmnško področje, medtem ko je izvoz na konvert.bilno področje upadel za 5 odstotkov. Uvoz je bil večji za slabih 29 odstotkov in je znašal 12 milijonov dolarjev. Tako je v prvem četrtletju račun cen. v ceiou.«.. r--- škofjeloško gospodarstvo ustvarilo n^fn3e^^f^^a^' 4 milijone dolarjev viška. Kljub čal iz 18,2 odstotka lan. na 19,5 od- ugodnim številkamJ pa je bilo v tJ™ mesecih izpolnjenega le 19 odstotkov plana. Pri izvozu še nista upo- J Pravice so, deviz pa ni Kranjska Sava je prvo tromesečje naredila za 7 odstotkov več kot lani — Proizvodnja brez zastojev, vendar pa se sedaj že pojavljajo težave zaradi pomanjkanja surovin, ker kljub uvoznim pravicam ne morejo dobiti surovin Kranj - Po lanskih težavah, ki so nastajale predvsem zaradi neredne oskrbe s surovinami in repro-materiali in zaradi večkratnega menjanja deviznega sistema, kranjska Sava v letošnjih prvih mesecih normalno posluje. Letošnji plan prvega tromesečja so uresničili 98 odstotno, naredili pa so za skoraj 7 odstotkov več kot lani v enakem času. Porast proizvodnje je omogočila predvsem redna preskrba z repromateriali in urejeno devizno tržišče. Pričakovati pa }e težave, ki znajo spet povzročiti motnje v proizvodnji. Sava potrebuje večino uvoženih surovin in zato potrebuje več deviz, kot jih lahko sama ustvari. Za letos jih je bilo priznano za 16 milijonov dolarjev deviznih pravic, vendar to ne pomaga veliko, ker denarja oziroma deviznih dinarjev ni ne v banki, ne v narodni banki in ne na SISEOT. Razmere postajajo kritične, saj ima Sava surovin le še za 10 dni, to pa pomeni, da so se začele kazati lanske težave, čeprav na povsem drugi osnovi primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 81 odstotkov. Čeprav popraševanje po gumah pada tudi na svetovnem trgu v Savi pravijo, da jim to ne ogroža plasmaja, ne morejo pa zvišati cen. Planirali so, da bi cene na tujih tržiščih dvignili med 8 in 9 odstotki, veseli pa bodo, če jih bodo lahko popravili med štirimi in petimi odstotki. Zaradi tega nastaja vprašanje dohodka, ki naj bi ga prinašal - f" •--------o--------- Sava je že lani močno povečala izvoz in je prodala na tuje za 24 milijonov dolarjev izdelkov,letos pa planira za 46 milijonov dolarjev izvoza. V prvem tromesečju oziroma po štirih mesecih so bili nekoliko pod planom, kar je razumljivo, saj se pnevmatika in drugi davski izdelki najbolje prodajajo proti koncu leta. Kljub temu so prodajo na tuje v NA DELOVNEM MESTU izvoz. Še hujši je razkorak med stroški in cenami, ki jih dosegajo na domačem tržišču. Največji je pri umetnem usnju in pnevmatiki, saj so cene pnevmatike na domačih trgih tudi do 80 odstotkov nižje kot na tujih tržiščih. Takšno gibanje cen pa ne velja za surovine. Te so praviloma kar za 20 do 30 odstotkov višje kjt na svetovnem trgu. Za primer naj povemo, da lahko v ZRN kupijo na eno pnevmatiko dvakrat več saj kot pri nas. Dohodek je kljub izrednemu porastu stroškov, letos v prvih treh mesecih za 48 odstotkov večji kot lani v enakem času, osebni dohodki Pa so se dvignili za 30 odstotkov, roduktivnost je na evropski ravni, vendar pa v Savi opozarjajo, da je potrebno nujno poskrbeti za uvoz opreme, sicer ne bo moč slediti tehnološkemu razvoju v svetu in bodo naše tovarne kaj kmalu lahko postale tretjerazredne firme, ki se bodo le težko uveljavljale na tujih trži-Mm. L. Bogataj stotka letos. ,fi milijonov dolar-Izvoz je znašal 1« mm i j iev in je bil za **ffi£g^ go- v enakem časU\K°n^a tuje za 12 mi-spodarstvo prodalo na tuj Na kratko iz kolektivov Največ težav zaradi slabih surovin Kranj — V Planiki izvozijo polovico proazvodnje in lani je devalvacija prinesla kar 30 odstotkov več dohodka. Letos pa so razmere obrnjene. Devalvacija in visoka lanska inflacija je za 30 do 40 odstotkov podražila surovine, cene na svetovnem trgu pa so višje le za 3 do 4 odstotke. Tako v Planiki v letošnjih prvih mesecih stroški rastejo hitreje od celotnega prihodka, to pa ima za posledico tudi manjši dohodek ^~4<»k ie v števana Gradiš in Jelovica, ki pn-pravjata izvoz montažnih hiš v Italijo in Irak in sicer v vrednosti 30 milijonov dolarjev. Zaposlenost se je v gospodarstvu povečala za 0,2 in v negospodarstvu za 3,2 odstotka. Osebni dohodki so se povečali v gospodarstvu za 26 odstotkov in v negospodarstvu za 19,2 odstotka.in sicer so znašali v gospodarstvu 9.670 dinarjev in v negospodarstvu 10.600 dinarjev. in vene. nih derivatov in bakra, o« blematična pa je oskrba ti repromateriali in to pn ' neurejenega deviznega u V večini temeljnih združenega dela je vse primanjkovalo obratnih to zaradi izredno hitro rast« škov. Cene surovin namre* hitreje od dohodka in zato i akumulacija. Izgube so letos nekoliko lani. Bistra ima 440.000 * gube in Mesoizdelki §, 13,9 milijona dinarjev Mesoizdelkih nastaja up zaradi neusklajenih cen g ma na račun neplačanih M cij, ki kasni j o približno u cki k ca. V Bistri pa je najbrt gUaij v slabih samoupravnih «ar pasivnosti vodilnih delaven « devanjih za boljše podova? imajo že izdelan sanacijski | vendar rezultatov še ni.. V tem četrtletju a? vane tudi občinske ene govne rezerve, do leti. bodo postopno izobliko sečne zaloge. Stroški slabijo poslov Obseg proizvodnje je v kranjski občini pod planom -> Izvoz porastel za več k0t 70 odstotkov izvoza na konvertibilno rani - Visoka rast stroškov, ve- vozom komai sa ^ tudi dohodek je v porastel za . Celotni prvem tromesečju h~.„ 44, stroški za 47 in dohodek le za 33 odstotkov. Izvoz je ostal na lanski ravni. Z izvozom bi v Planiki lahko pokrivali lastne potrebe po surovinah, čeprav sami lahko porabijo le 65 odstotkov z izvozom ustvarjenjh deviz. Probleme povzroča pokrivanje reprodukcijske verige in zato se že srečujejo s težavami zaradi slabe oskrbe z repromateriali. Prav tako imajo v zadnjem letu vse več težav zaradi slabe kakovosti domačih surovin in repromaterialov, kar jim povzroča velik izmet. Zastojev zaradi pomanjkanja surovin sicer še ni bilo, vendar pa menijo, da je osnovni problem, s katerim bi se morali resneje spoprijeti v priza devanjih za stabilizacijo gospo darstva, prav kakovost domačih surovin in repromaterialov. L. B. Kranj — Visoka rast stroškov, ve čanje nelikvidnosti in izgub, dobri izvozni rezultati in ponovno oživljanje industrijske proizvodnje so značilnosti gospodarjenja letošnjega prvega četrtletja. Celotni prihodek kranjskega gospodarstva je porastel v primerjavi z enakim obdobjem lani za 40 odstotkov, stroški za 43 in dohodek za 32 odstotkov. Osebni dohodki so porasli v poprečju za 21 odstotkov in to v gospodarstvu za 28 in negospodarstvu za 16 odstotkov, kar je v skladu z resolucijskimi zahtevami, da morajo prejemki v negospodarstvu rasti počasneje kot v gopo-darstvu. Kljub tako visokim vrednostnim porastom je obseg proizvodnje v kranjski občini nekoliko pod* planom. Izvoz se je letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 53 odstotkov, vendar je pri tem potrebno opozoriti, da so lanski prvi trije meseci zelo slaba startna osnova. Pokritje uvoza z izvozom je znašalo 93 odstotkov, kar je slabše od celotnega lanskega leta in dosti bolje kot v lanskem prvem tromesečju, ko je bilo pokritje uvoza z iz- komaj 53 oost) tudi opozoriti, da itvot tibilno področje ne uu nasprotju s Slovenijo o tura izvoza in sicer 70 konvertibilno področje j razvoju in 30 odstotkov 0 dežele. Zelo je v prvem porasla skupna poraba,! njo 39 odstotkov več kot" kem času in za 7 odstou je porastel dohodek. Spkj oziroma proračun občine stel za 17 odstotkov, dov pa znaša 18 odstotkov, da je v dogovorjenih okv\nš| Investicije so že \ani in upadanje se letos prvih treh mesecih j« manj namer kot lani i Tudi izgube so se Prvo četrtletje so z t dom zaključili Petrol. nalniki. Aerodrom, KOP) ca. Skupaj so imeli >31 narjev izgube. V nep je bilo 10 milijonov Dvaindvajsetletni Rok Potočnik je doma iz Bukovice v Selški dolini, zaposlen pa je v mlekarni škofjeloške zadruge. »Najprej sem hotel biti mehanik,« je povedal, »vendar so mi na zdravniškem pregledu svetovali, naj si izberem drug poklic. Naj se odločim sa mlekarja ali trgovca in izbral sem si poklic mlekarja. Zanimivo in natančno delo je in ni dovolj, da znaš le pritiskati na gumbe na napravah ali prenašati posode s mlekom. Dobro je treba posneti tehnologijo. Le majhna napaka in namesto sladkega mleka dobimo skisanega ali pa se siri ne posrečijo. Zato je potrebno vsako jutri najprej pregledati vse stroje, če so čisti, jih razkužiti in pripraviti sa sprejem mleka.« Vse to je treba postoriti do sedme ure, ko začnejo voziti mleko iz zbiralnic. Treba ga je prevzeti in razdeliti za posamezne vrste predelave. »Pri nas mleko predelujemo v sir, konzumnega mleka pa ne pripravljamo. Vse mleko, ki ga ne predelamo v sire vozimo v Ljubljano v polnilnico Ljubljanskih mlekarn in Eotem ga tam nalijejo v vreč-e in pripeljejo nasaj v Škofjo Loko. To se mi zdi skrajno neumno in prav nič P^eJ£r^a_ stroja v«-iim j,.. deviz nimamo, rasen tega pa so Ljubljanske mlekarne zainteresirane za poljnjenje, saj jim to delo prinaša dohodek. Dnevno dobimo iz zbiralnic 16.9t# litrov mleka.« Z zaslužkom je Rok Potočnik zsdovoljen. Zasluži okoli 10.000 dinarjev mesečno. Seveda je osnovna plača nižja, a ker Rok poprime tudi popoldne ali v soboto in v nedeljo, če je potreba, zasluži več. »Vedno je potrebno vse delo postoriti do konca. Mleka ne moreš enostavno odložiti in nadaljevati naslednji dan. Zato ni vedno mogoče zaključiti delo ob dveh, včasih je treba potegniti.« Popoldne ie naredil še večerno trgovsko šolo. Čeprav bi imel možnost, da se zaposli v zadružni trgovini, poklica ni menjal. Tudi v bodoče ga ne misli. Pravi pa, da je šolo naredil zato, ker ni prav nič narobe, če ima človek dva poklica. Izredno je aktiven tudi v samoupravnih organih. Tudi tu se nikdar ne otepa. Je član iz-■ ----- — *~a:u turo, je delegat zbora združenega pri občinski skupščini Škofja Loka, član upravnega odbora zadruge. Ker je dober pevec, je tudi član noneta Mladi zadružniki, v svoji krajevni skupnosti pa aktiven gasilec in je Že prejel nekaj priznanj za svoje delo. Razen vsega tega dela pa v domači vasi, zida hišo. »Ob pomoči staršev,« pravi skromno. »Blizu domače hiše je, da bom še vedno lahko priskočil domačim na pomoč, tudi tedaj, ko bom ie na svoje.« L. Bogataj Največ za objekte in opremo Delovne organizacije radovljiške k* videvajo za letos kar za 56 odštet. ** kot lani - Več združenih in kSh ^ Radovljica - Gospodarske de- rana le m 1 nredvidevaio za v do letoi postavila na oder komedijo Janez s hriba, ki jo je režiral Janez \ nastopili pa so Lojze Maček, Franc Porenta. Janez Jugovic, Franc 'Marija Tolar, Diana Frelih in Janez Zaje. tulturni koledar [Iraaj - V Prešern ovi hiši si ao ogledate razstavo Skice I rute Božidarja Jakca za raaske poštne znam- V galeriji Mestne hiše je razstava Podobe otrok frfeklosti, ki jo je pnpravi i posredovala Narodna ga-v Ljubljani. V Mali gaje na ogled izbor male na Gorenjskem, ki gradivo, ki ga hrani ki muzej. V Stebriščni _ se 8 kiparskimi deli v predstavlja Slavko Fer-i i fotografijami struktur v Jpj Branko Pilih V gale-*"i prostorih baročne stavbe irjevi 43 si lahko ogleda-tavo Vstaja na Gorenj-lets 1941, ki je posve-40-obletnici vstaje. Raz-io tako kot stalne zbirke vsak dan od 10. do in od 17. do 19. ure, ob ih in nedeljah pa od 10. do ob ponedeljkih so za- vo gledali ace bo v 16. maja ob 19.30 go-v Stražišču z Emigranta gledališču pa bo prav ob 19.30 gostovala SNG iz Ljubljane s komedijo smrt nekega Predstava je za red j premakljivi. IK — V razstavišču je odprta knjižna raz-N0B v slovenski dra-ki jo je pripravil kam-Kultumi center — knjiž-i sodelovanjem NUK iz Njine. Na ogled bo do *ajja. LJUBLJANA - V levem ljubljanskega Magistrata > v ponedeljek, 18. maja, ob odprli razstavo »Gustav akademskega slikarja i Kana ve rja. «A LOKA - V galeriji muzeja bodo d revi ob odprli meddruštveno fi-tieno razstavo Žiga rs t vo 'Slovenskem, ki jo prireja dstično društvo Lovro Ko-i Škofje Loke ob 140-letnici poštne zbiralnice na Go-kern v Skofji Loki. Raz- > ti boste lahko ogledali ob Ji, sredah, četrtkih in pet-»ad 10. do 17. ure, ob sobotah pa od 9. do 17. ure. - V soboto, 16. ob 19.30 bo v reteškem domu drugi koncert revije pevskih zborov občine. Nastopili oktet Cvetko Golar iz Loke, nonet Blegoš iz . moški pevski zbor pod \tai in moški pevski zbor ,J) Janko Krmelj iz Reteč. L'OUANE - V nedeljo, ob 18. uri pa bo v domu v Poljanah koncert letošnjega sre-Nastopili bodo: nonet zadružnikr iz Škofje Loti pevski zbor Loka iz Loke, moški pevski zbor h tirov in nonet Blegoš m. delom S. V Prešer 'komorni uprave že dolgo to niso več zgolj kulturni domovi. Jabolko, v katerega so letos ugriznili tudi v krajevni skupnosti Sv. Duh-Virmaše pri Skofji Loki. Dom so krajani zgradili no vojni, udarniško. Vsa leta doslej je z njim upravljalo krajevno kulturno umetniško društvo. Poleg prireditev, ki veliko denarja pač ne prinesejo, je »služilo« z veselicami, bifejem v domu, poleti pa ga je spremenilo v skladišče. Denar, ki se je tako stekal v društveno blagajno, je vsa leta namenjalo vzdrževanju in preurejanju doma. Zdaj je dom vzela pod svoje okrilje krajevna skupnost, ki je osnovala gradbeni odbor, ki naj bi »peljal tudi adaptacijo v domu. Če se je kulturno društvo torej razbremenilo skrbi, ki je bila več kot trideset let nenehno prisotna na vseh društvenih sejah in je terjala nemalo moči članov, se je zdaj znašlo pred še večjo težavo. Gradbeni odbor je namreč sestavil cenik uporabe dvorane. Tako mora društvo odšteti za uro vaj na odru 100 dinarjev, če je dvorana ogrevana dodatnih 150 dinarjev. Pevci morajo za uro vaj v pevaki sobi plačati 100 dinarjev. Ob gledališki predstavi ali koncertu gradbeni odbor »zasluži« 20 odstotkov denarja, ki ga prinese vstopnina ter dodatnih 250 dinarjev, če je dvorana ogrevana. Pri gostujočih akupinah je cena višja za 5 odstotkov oziroma za 100 dinarjev. In tako naprej. Plačevati morajo torej prostovoljno delo. Ob tem, da so vsa leta doslej skrbeli za dom, vložili vanj vsak dinar, da niso nikoli pomislili, da bi za sestanke in prireditve zaračunavali uporabo dvorane. Samo po sebi se zato zastavlja vprašanje: bo dejavnost zamrla? Bodo obupali še zadnji zagnanci nekdaj krepko razmaknjene gledališke dejavnoati v kraju. Dvorana je za nas »predraga« pravijo, če ne bo šlo več, se bomo priključili Loškemu odru, ki bo kmalu dobil prenovljeno dvorano. In ne nazadnje še vprašanje: mar ne igrajo in pojejo za ljudi, ne zase. M. Volčjak Prebujenost oblik Antropomorfnost nekaterih oblik v naravi je že od nekdaj pritegovala pozornost ljudi in budila njihovo domišljijo. Človek je te oblike, še posebej tiste iz obstojnejšega materiala občudoval, jim dajal različna imena, bile so del njegovih fantazijskih, včasih celo mitoloških predstav. Slavko Ferkolj s pozornim očesom odkriva v drevesih, njihovih deblih, vejah in koreninah speče oblike in jih z rezbarskim dletom poskuša priklicati v življenje. Ravna podobno kot tisti kiparji, ki v globini kamnite ali lesene gmote zaslutijo spečo obliko in jo z močjo svoje domišljije in svojih ustvarjalnih rok rešijo tesnega oklepa. Razlika je v tem, da je Slavku Ferkolju narava ponudila pomoč in mu prišla nasproti z bolj ali manj pripravljeno oblikovno zasnovo. Kadar je kipar nosil podobo v sebi, je poiskal v naravi primernega nosilca, da se je naslonil nanj, včasih pa mu je oblikovalno idejo narekovala sama rast drevesa, moral je le slediti njenim oblikam. Vendar ta način pristopa k delu pri Slavku Ferkolju ni pogosten in prav po stopnji lastne oblikovalne angažiranosti se njegove stvaritve ločijo od drugih poskusov te vrste in se tako približujejo »čistemu« kiparstvu. Ko smo ugotovili prevladujoči delež kiparjeve roke pri oblikovanju motiva, je s tem naznačen tudi obseg vsebinske zasnove kompozicije. Močna osebna prizadetost avtorja je nastajanju večine del očitna. V pn nekaterih primerih se kipar izraža v simbolih, zelo pogosto pa se srečujemo s portretno tematiko, vendar ne v realističnem smislu, sai mu obstoječe naravne oblikovne danosti tega ne dopuščajo, izkorišča jih, da t njimi poglablja izraz upodobljenih figur. Iz vseh razstavljenih del govori kipar sam, vanje vnaša svoja hotenja, upe, ljubezen, spomine, pa tudi razočaranja. Prednost, s katero Slavko Ferkolj sledi svojim notranjim vzgibom in pri tem do kraja izkorišča obliko, barvo in strukturo lesa, njegove tople in hladne tone, ga uvršča med njegove najboljše poznavalce in oblikovalce. Predstavitev lesenih plastik Slavka Ferkolja spremljajo fotografije, ki jih je prispeval Branko Pilih. Njihov namen je prikazati pestrost lesenih struktur, s katerimi se sooča fotografska kamera pri stiku s to oblikovno pestro materijo. Fotografske povečave našim očem komaj opaznih detajlov nas vodijo v fantastični svet gozdov, dreves in. njihovega oblikovnega bogastva od najrazličnejših oblik drevesne skorje, do pisane mreže letnic, črvojedin, trohne-čih ostankov debel, vej in korenin. Pred očmi se nam odpira nov svet. razgibano življenje bioloških form, ki ga doslej skoraj nismo poznali. Bogastvo Ferkoljevih plastičnih oblik lesa se s Pilihovimi fotografsko obdelanimi ploskovitimi razsežnostmi lesenih struktur povezuje v svojevrstno in ubrano celoto. Cene Avguštin Prireditve v okviru kulturne akcije V okviru programa kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini so organizatorji tokrat poskrbeli tudi za vedrejše prireditve. Tako bo v petek. 15. maja ob 17. uri v radovljiški kinodvorani nastopil Satirični kabaret Toneta Fornezzija s prireditvijo Moped show. Zvečer ob 20. uri pa bo Satirični kabaret gostoval tudi v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Za obe predstavi bo na prodajo tudi nekaj vstopnic na obeh blagajnah. i Lep kulturni dogodek posvečen jubilejni obletnici OF in vstaje se obeta delavcem Verige in drugim Leščanom v sredo, 20. maja ob 20. uri. V avli osnovne šole F. S. Finžgar v Lescah bo namreč gostovala umetniška skupina Ladko Korošec, Rajko Koritnik, Sonja Hočevarin Milan Stante. Na celovečernem koncertu se bo predstavila s partizanskimi in narodnimi pesmimi ter z nekaterimi opernimi arijami. Na Bledu bodo 28. maja kranjski gledališčniki gostovali z dramo Grča, 29. maja pa bo v Radovljici na sporedu komedija Odločna zahteva. Višek kulturnega dogajanja pa bo vsekakor 12. junija, ko bo v festivalni dvorani na Bledu nastopil s priložnostnim koncertom v počastitev jubilejnih obletnic Slovenski oktet. Za vse prireditve na Bledu bodo na voljo pri tamkajšnjem turističnem društvu vstopnice in potrebne informacije. j r0jc Srce in pamet Maja. Tiho, svetlolaso dekle. Toda Maja govori tudi tedaj, ko ne govori. Izžareva neko notranjo moč, ki je pri mladem človeku vselej presenetljiva. Rojenice so ji v zibel položile dar. Zrasla je v družini, ki ji je znala prisluhniti. Našla je odlične učitelje. Flavtiaka Maja Gogala je danes ponos kranjske glasbene šole. Začela je pri oemih letih. Najprej je tako kot sestra igrala klavir. Ni je povsem pritegnil. Nastal ie premor, toda žeja po glasbi je ostala, niso je mogle pogasiti druge privlačnosti, posebej ples. Pred slabimi desetimi leti so na kranjski glasbeni šoli osnovali in dali krepak poudarek oddelku flavt. Maja je začela igrati flavto. Opazili so njen velik smisel za dojemanje glasbe, za umetnost. »Bomo videli,« ie dejal profesor Boris Čampa, ki je zaslutil, da nekaj bo. Vzgojil je ie vrsto odličnih flavtistov, Irena Gra-fenauer je bila njegova učenka. Srečali so se torej talent, ki ga je dopolnila pridnost in trdo delo, izkušeni učitelj in ugodna kima na glasbeni šoli. Maja Gogala danes pobira nagrade. Na letošnjem mariborskem tekmovanju ie bila odlična, za svoj nastop je prejela sto točk, največ možnih. V zadnjih aprilskih dneh se je zato udeležila jugoslovanskega tekmovanja. Uapešno seveda. »Zanjo se nikoli ne bojim,« pravi profesor Campa. Besede, ki povedo vse. Vsa ta leta, ki jih je Maja posvetila flavti. Včasih vendarle pomisli: sem kaj zam udila? Jo je flavta prikrajšala ali ji dajala? Vprašanje, ki si ga pač zastavlja razmišljujoč mlad človek. Skušajmo odgovoriti nanj. Morda bo tudi Maja tako odgovorila. Končuje gimnazijo. Pred njo je poklicna odločitev. Bo življenje posvetila glasbi? Razmišlja o študiju fizike, čeprav to ni še nič dokončnega. Pa vendar vzemimo fiziko. Umetnost in eksaktna veda torej. Dva pola. Čustvo in razum. Srce in pamet. Ravnotežje v življenju, kajti čustva brez razuma ne more biti. Maji se ni treba »privezati« na flavto. Čustvu zmore dodati razum, srcu pamet. Popolniti svojo osebnost, zgraditi celovito življenjsko bogastvo. Flavta ji je torej dajala. M. Volčjak J Prizor iz uprizoritve komedije »Naključna smrt nekega anarhista«, ki jo bo ljubljanska Drama uprizorila v Prešernovem gledališču. Na sliki: D. Valič, B. ('a raz za. R. Kosmač. Zadnja abonmajska predstava v Prešernovem gledališču Gostovanje ljubljanske Drame z znamenito komedijo — Ponovno anketa med gledalci — Letošnja sezona se uspešno zaključuje Ob zadnji abonmajski predstavi bo Prešernovo gledališče pripravilo tudi anketo med gledalci. Podobna Kranj - Od 16.5. do vključno 23. 5. 1981 bo v Prešernovem gledališču Kranj gostovala Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki bo v okviru abonmaja za | odrasle predstavila komedijo Daria Foja: NAKJUCNA SMRT NEKEGA ANARHISTA. To bo letošnja zadnja abonmajska predstava. Abonenti Prešernovega gledališča so letos že videli uprizoritve: Grča, Človek zverina in čednost, Svatba, Odločna zahteva in Don Juan. Znamenita komedija italijanskega komedijanta Foja, ki je prekrižarila domala vse svetovne gledališke odre, bo tako gotovo odmevno zaključila tisti del gledališke sezone, ki je namenjen odraslim gledalcem. Abonenti so v letošnji sezoni videli štiri komedije in dve drami, za celoten repertoar pa lahko ugotovimo, da je bil izjemno pester in v izvedbi kvaliteten. Komedijo ljubljanske Drame so pripravili režiser Aleš Jan z Borisom Cavazzo v naslovni vlogi ter Rudijem Kosmačem, Janezom Albrehtom, Daretom Valičem, Francetom Presetnikom in Ivo Zupančičevo. anketa je bila že pred leti in rezultati ankete bodo vsaj v določeni meri kažipot pri izbiri repertoarja za naslednje sezone. Z zadnjo abonmajsko uprizoritvijo pa gledališka sezona seveda še ni zaključena. V maju bo premiera lutkovne igre za' otroke K vik, žabe rig Matije Logarja, sredi ustvarjalnega dela pa je študij uprizoritve znamenite komedije W. Shakespea-rea: Sen kresne noči, ki bo premiero doživela v začetku naslednje gledališke sezone. V teh dneh bo Umetniški svet Prešernovega gledališča sprejel okvirni repertoar za naslednje gledališke sezone ter posebej za sezono 1981/82. Gledališče bo okvirno sprejeti repertoar dalo v javno obravnavo, v želji, da bi vsi zainteresirani povedali svoje mnenje ter tako na najbolj neposreden način omogočili gledališču, da tudi v bodoče pripravi tak gledališki program, ki bo lahko nadaljeval uspehe letošnje in preteklih sezon. M. L. C LAS 6.STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI PtTEK.16 MUU Domača volna v industrijski predilnici C Sukno Zapuže daje zgledno pobudo, da bi se ^ intenzivno zavzeli za razvoj ovčereje in za organiziran odkup domače volne — Kakšna pasma ovac? — Tekstilna industrija je pripravljena denarno pomagati v povezavi s kmetijsko zadrugo Zapale — Več kot sto let je že stara tradicija, da Sukno v Zapužah odkupuje volno, ki jo za prejo vozijo v Zapuže okoliški in bolj oddaljeni kmetje. Predilnica v Begunjah je torej že desetletja znana in veliko je že spredla tiste volne, ki so jo pripeljali kmetje in zato lahko dobili prejo ali posamezne izdelke v zapuftki trgovini. Lani so v Suknu odkupovali volno po 80 dinarjev za kilogram, prano volno, za to vrednost pa so tisti, ki so jo pripeljali v odkup, dobili prejo ali tkanino. Pomanjkanje surovin ter omejitev uvoza pa so Se kako občutili tudi v Suknu, še posebej, ker njihov izvoz predstavlja le manjše količine, uvoz pa je precejšen. Ze lani so se zatorej povezali s KŽK Kranj, kooperacijo v Radovljici, in letos februarja je prišlo do prvega sestanka Vseh tistih kmetov, ki se na Gorenjskem ukvarjajo z ovčerejo. Sestanek je naletel na precejšen odziv in se ga je udeležilo okoli 50 kmetov, predstavniki Sukna pa so se z njimi pogovarjali o vseh težavah in problemih, predvsem pa seveda o tem, kakšno volno si v odkupu želijo. Od vseh ovčerejcev so potem zvedeli, kakšne izkušnje imajo in kakšne so njihove težave, predvsem pa se domala nihče ni strinjal z odkupno ceno, češ, da je prenizka. V Suknu Zapuže so prvi in edini na Gorenjskem resno sklenili, da preko Kmetijsko živilskega kombinata Kranj organizirano odkupujejo ovčjo volno, tako, da se zbira poleti in jeseni na določenih mestih, se odpelje v Sukno, zadruge pa kmetom nakažejo denar za odkupljeno volno. Le-ta je, kakor ugotavljajo v Suknu, zelo različne kvalitete, zato so se domenili zs odkupne cene po kvaliteti. Odkupne cene so letos precej višje ott lanskih, veljajo pa le za domačo neprano volno. Prej so še odkupovali umazano volno, ki so jo potem na industrijski način oprali, letos pa so v prvem odkupu v Sukno pripeljali najprej 600 kilogramov neprane volne, v drugem pa 2.600 kilogramov. Pri umazani volni je pri pranju prav gotovo vsaj 20 odstotkov odpadka in zato so cene v primerjavi z lanskim letom resnično višje: za pol-merino volno prve kvalitete plačujejo po 120 dinarjev, za cigajo II A merinizirano 115 dinarjev, za tretjo kvaliteto jezerske solčavske 110 dinarjev, za četrto kvaliteto jezerske solčavske 100 dinarjev, za peto kvaliteto krajše pramenke in mešane volne 90 dinarjev in za šesto kvaliteto pramenke 80 dinarjev. Na Gorenjskem je ovčereje vedno več, vendar redijo kmetje različne pasme ovc, ki pa nimajo vse enako dobre volne. Večinoma se opredeljujejo za to, da ovce redijo predvsem zaradi mesa in ne toliko zaradi vokne — pri takšnih pa je volna tretje ali celo četrte kvalitete. Vse to pa je v nasprotju z željami radovljiških tekstilcev — tudi Almire, ki si želi odkupiti čimveč ovčje volne — ki bi seveda radi kvaliteto. Prav gotovo bi bilo zaželeno, da se na Gorenjskem opredeli pasma ovac, ki bi bila najbolj ustrezna. Za razvoj ovčereje skrbi pospeševalna služba, ki se je že odločila, da nabavi nekaj plemenskih ovnov solčavske pasme, ki je po mnenju nekaterim gorenjskim razmeram najbolj ustrezna. Kmetijci se predvsem zavzemajo, da bi prevladovala »skromna« ovca, ki vzdrži tudi razmere po pobočjih Stola, ovca, ki jo bodo redili predvsem zaradi mesa in ki naj bi povrgla čimveč mladičev. ~~ V Suknu Zapuže pa se bodo še naprej zavzemali, da odkupijo kar največ ovčje volne, predvidevajo letno okoli 5 ton. Če se bodo kmetje in rejci ovac odločili, da redijo več, potem bi lahko letno odkupili tudi do 15 ton volne, kar v Suknu pred- Zmanjkuje stalnega dela V kranjski delavnici pod posebnimi pogoji je trenutno vključenih 26 varovancev, ki so razvrščeni v dve delovni skupini. Približno polovica se ukvarja z vezenjem tapiserij in izdelovanjem makramejev, ostali pa sodelujejo pri kooperantskih delih, ki jih stalno ali občasno zagotavljajo kranjske delovne organizacije, pa tudi tržiške. Vsa leta doslej se delavnica pod posebnimi pogoji v Kranju, ki ima sicer svoj pravni status šele od začetka lanskega leta, ni ravno mogla zelo pohvaliti z obilico dela, vendar pa je oddelku za delovno usposabljanje Osnovne šole Helene Puhar kljub temu uspevalo, da so varovanci, ki se drugam ne morejo vključevati, imeli vseskozi dokaj stalno delo. »Trenutno delo še imamo,« pravi vodja oddelka za delovno usposabljanje Silva Lebarjeva, »varovanci zlagajo in pakirajo robce za kranjski Triglav, za tržiški Peko pa pletejo zgornje uanjene dele moških mokasinov. Imeli smo tudi nekaj občasnih del za Gorenjski tisk in za Iskro, medtem ko je žal sodelovanje s Planiko in Savo prenehalo.« Dela, ki jih delovne organizacije odstopajo delavnici pod posebnimi pogoji morajo biti seveda dovolj enostavna, da jih zmerno in težje duševno prizadete osebe, ki so se sicer v oddelkih delovnega usposabljanje usposobile za določena dela, pridobila na ročni spretnosti, tudi zmorejo. Taka enostavna opravila sicer ne prinašajo kaj dosti dohodka: v letošnjih dveh mesecih so na primer posamezni varovanci dobili za svoje enomesečno delo od 300 do 800 din nagrade, kar je seveda le simboličen prispevek k družinskemu proračunu. Vendar pa je tudi takšna nagrada veliko priznanje in potrjevanje sposobnosti za delo tako za prizadetega mladostnika, še bolj pa za starše, ki so za bodočnost svojega nikoli odraslega otroka še kako zaskrbljeni. Na enem od zadnjih sestankov s pedagogi na oddelku delovnega usposabljanja so starši zaskrbljeno govorili prav o tem. »Zelo radi bi v delavnico dobili delo, ki bi teklo vsaj dve leti, torej nekaj stalnejšega. Vendar pa se za takšna dela zelo težko dogovorimo. Ponekod sicer naletimo na razumevanje, vendar gre običajno za osebne stike in prizadevanja, v drugih delovnih organizacijah pa nas odpravljajo s tem, da enostavna dela oddajajo svojim zaposlenim delavcem invalidom. Resnično bi potrebovali sodelovanje skupine, ki bi pri skupnosti socialnega skrbstva skrbela za večjo povezavo organizacij združenega dela in našega oddelka. To še posebej zato, ker se bo sedanja skupina v delavnici v jeseni povečala za 4 nove varovance, tako da bomo ustanovili še tretjo skupino v delavnici«. Že sedaj so prostori pretesni. Jeseni bo sicer malo bolje, ker se bo sedanji predšolski oddelek delovnega usposabljanja preselil v novi vrtec na Planini. Tako bo sicer nekaj več prostora za varovance v delavnici pod posebnimi pogoji, kamor pa se bo verjetno vključil tudi kak absolvent OŠ Helene Puhar, ki se zaradi zdravstvenih ovir ne bo mogel vključiti v delo v organizacije združenega dela, kot se sicer vključuje večina absolventov te šole. L. M. stavlja dela za štiri mesece v proizvodnji po mikanem postopku. Ze lani so v Suknu odkupili okoli 100 ton volne na naših obmorskih otokih in je niso uvozili niti kilogram. Prvi organizirani začetki odkupa domače volne so bili torej uspešni, zato bi bilo nadvse zaželeno, da se povezava tekstilne industrije, kmetijske zadruge in kmetov, ki redijo ovce, nadaljuje v tem smislu, da bi bili zadovoljni vsi in si vsi tudi prizadevali — tudi s sovlaganji in medsebojno pomočjo — da bi razvoj ovčereje krenil v pravo smer, se razširil in postal pomembna dejavnost. Tako zaradi mesa, ki ga posebno jeseniško tržišče zahteva vedno več, kot tudi zaradi domače volne, ki jo še posebej zdaj nujno potrebuje radovljiška tekstilna industrija. D. Sedej Na Gorenjskem naj bi poskrbeli za hitrejši razvoj ovčereje, saj je na tržišču vedno večje povpraševanje po ovčjem mesu in v tekstilni industriji9 po kvalitetni domači volni... »Polivinilsko cvetenje« ob rekah Kranjska rečno-nadzorna služba ugotavlja, da so obrežja in struge naših rek in potok* vse bolj osnesnažena — Divja odlagališča in mila kaznovalna politika KRANJ - Pri Vodnogospodarskem podjetju Kranj emu tudi rečno nadzorna služba, ki v svojem poročilu za lansko ko ugotavlja, da so končno rešili kadrovske probleme in tako tuj štirje rečni nadzorniki skrbijo za vse območje Vodnogo«aoau> skega podjetja Kranj. Delo rečno nadzorne službe je odgovorno, saj mora akna« za red in za čistočo ob rekah in potokih, za stanje roam zgradb, poškodbe v koritih in na obrežnih semljiščih Na t»~_ ,.~ ■-------»----Al______*--1- 1----»----«■ • n .t mora preprečevati onesnaženje in nedovoljen od nih materialov. Odvzem rečnega materiala moi da škodljivo ne vpliva na vodne razmere in s tem ne »«-»frh obrežne poškodbe. Da bi utrdili red in disciplino pri črpanju naplavin sa doo> čo uporabo, so lani junija uvedli časovno omejitev isaajeaW ljenj in odvzema rečnega materiala. Tako so lahko odvajat! rečni material le dva dni v tednu in s tem so dosegli večji ni zatrli pa tudi prepovedan odvzem rečnega materiala. ' Poleg industrijskega onesnaževanja tekočih voda so h vedno hud problem razni odpadki, ki jih občani zaradi neorr niziranega odvoza odlagajo v odročnih krajih, v strugeTrak kov. Naši potoki so hudo onesnaženi kar H«LJT T* ■ polivinilsfo cvetenje« obrežnega *£m&t&*S!*\ sevalne akcije niso dovoli. »»inja. Tudi občane j potokov. Naši no »i očiščevalne akcije niso dovolj. Onesnaževalce na terenu je težko zalotiti, saj odpadke odk-gajo ponavadi ponoči, kaznovalna politika pa je večinoma z* i učinkovita. Zato so krajani lani sami očistili okoli te mu*\ >kri na Primskovem, v Predoaljahiai i nedovoljenih odlagani« Ita posredovala občinskim sodnikoa prekrške 68 predlogov za kaznovanje, največ v Kranju vSb idovliici. divjih odlagališč. Ob Kol --------——- «, v r-reoosljah tofu se je očistilo pet večjih nedovoljenih odlagališč nadzorna služba je lani posredovala občin«v;~ —j -prekrške 88 predlogov za kaznova Loki, na Jesenicah in v Radovljici. Kaznovalna politika je premi la. Za nedovoljen odpadkov, pranje motornega vozila ali za izliv fekalij ali v strugo znaša kazen povprečno 400 dinarjev ali i za nedovoljen odvzem plavin. Lani so gradbe strug kar gradijo na< pravi u so gradbena podjetja in zasebniki __ ar precej rečnega materiala. Podietia ^l1 U , so ga odvzela 188.008 kubičnih^toJfi ^_Gow bniki pa okoli 9.000 kubičnih metrov^ar^S? ePS0* metrov so odvzeli iz Save Dolinke ter J7llav vSHl» K°k". 8ava -Vhinik. in dru^t^lf«?« -materiala so odvzeli v Jeseniški občiniiV^Z N« v* nmtrov,_ sledi Kranj a^o^co^^*^ U+* 1 ***** «*vzete^r D.Sedej Dolgotrajni postopki razvojna ovira V Elanu so že pred petimi leti izdelali idejno zasnovo razvoja 2000 - Dolgotrajni postopki in nasprotovanja, zdaj so prostorski načrt kar najbolj skrčili - Najbolj gospodarna lokacija je poleg sedanje tovarne Begunje — V radovljiški občini je največji izvoznik begunjski Elan, saj njegov izvoz predstavlja tretjino industrijskega izvoza občine. Od 600.000 parov smuči letno jih kar 80 odstotkov namenijo izvozu, v 40 držav in na vse celine, od vsega izvoza pa od 80 do 98 odstotkov na konvertibilno področje. Prav za izdelavo smuči, ki so vedno boljše kvalitete, pa potrebujejo največ uvoznih plastičnih materialov, saj je danes lesa v smučeh izredno malo. Prav tako pa precejšen del uvoza odpade tudi na razne smole in vlakna, ki so potrebna za čolne in jadralna letala. Zaradi velikega povpraševanja na domačem tržišču prodajo precej telovadne in športne opreme v Jugoslaviji. Novi gospodarski ukrepi ter tudi manjša kupna moč doma in v svetu so vplivali tudi na Elan: smuči niso nujen življenjski artikel, poleg tega pa so bile na zahodu zadnje dve leti V delavnice pod posebnimi pogoji so na oddelku delovnega usposabljanja pri OS H. Puharjeve vključeni mladostniki od 17. leta dalje, ki se zaradi svojih sposobnosti ne morejo zaposliti nikjer drugje. — Foto: L. M. slabe snežne razmere, ki so največji vzrok za delno zmanjšano povpraševanje po smučeh- Vendar pa v Elanu ugotavljajo, da se takšna »kriza« pojavi vsake štiri leta in da se pozneje ublaži. Kljub temu pokrivajo uvoz z izvozom v razmerju ena proti tri. Z repromaterialom imajo težave in so se že povezali z domačimi proizvajalci, vendar so naleteli na precej slabši material, na nesolidno dobavo in na znatno višje cene. Nespo-štovanje rokov domačih dobaviteljev pa si niso mogli privoščiti, saj Elan slovi kot dober poslovni partner povsod po svetu. Zdaj pričakujejo, da bodo nekoliko zmanjšali izvoz na zahod in se bolj usmerili na vzhodno tržišče, a bo kljub temu predstavljal izvoz na klirinško področje le manjši del njihovega celotnega izvoza. Tako bodo komaj lahko uvozili potrebni reproma-terial, težji problemi pa se predvidevajo z uvozom opreme, kar lahko resno zavre Elanov nadaljnji razvoj. RAZVOJ NA MANJŠI LOKACIJI Resna ovira na Elanovi srednjeročni in dolgoročni razvojni poti pa je lahko tudi in predvsem nerazumevanje in odpori ob njihovem idejnem projektu Elan 2000. V zadnjem času domala da ne mine seja zbora občinske skupščine Radovljica, da se ne bi pojavilo delegatsko vprašanje o dolgoročnih načrtih Elana, ki predvideva razširitev svoje proizvodnje ob sedanjih proizvodnih prostorih v Begunjah. 2e pred petimi leti je tovarna športnega orodja Elan kot ena redkih ali edina delovna organizacija prikazala idejno zasnovo svojega razvoja 2000. Med tem časom smo v republiki in v občini postavili izhodišča za skladni razvoj, ki pa v osnovni zamisli Elan — 2000 niso mogla biti upoštevana, ker jih še ni bilo. Na osnovi dolgotrajnih razprav ob Elanovi prostorski razširitvi so prvotne načrte ponovno temeljito preučili in poskušali kar najbolj upoštevati vse pripombe. Z razvojnim planom se niso strinjali pred- vsem krajani tri kmetijsko m skupnost češ, da jemlje Elaa i rodovitne zemlje. Elan naj bi se po novem razširil na okoli 15.000 kvL metrov in ne več na 38.000 h nih metrov, kot so prvotno | devali. Nove proizvodne naj bi postavili proti sever tako, da bi bil vstop v Bap istem mestu kot zdaj. Probi Begunje bi mejilo skladišč« 1 oddelek za razrez in tempira plastika pa naj bi se sSaUl zahodnem delu Elanovep šča. »Gospodarno se EUi širi le na tej lokaciji,« pn tor inštituta Elan mag. Pet ček,« oddaljevanje od te 1 pa bi pomenilo vseh K transporta in gospodam« 1 strukture, kar zmanjt ' kurenčno sposobnost izdelkov. Ze v tem araur nem obdobju in celo še a' planiramo nadaljnji razveji nizacije vzdrževanje ia tasti organizacije plastika, ki p1 že kompleksno vezane aa taf stor, ki ga predvidevaš* samo skladišče za športa* tat pomeni del uresničevaaja ga srednjeročnega plana. S ga srednjeročnega plaza »ta?, bomo mogli uresničiti, t* sprejet naš projekt Elan M# Po novem predlog« j« »nf-sila skrčen, bojazni sarae snaževanja so odveč, kajti * nobenega novega objekta s« goče več postaviti bres republiških soglasij, r—•i prostore za delavce Daat zgradili v etažnem okjtk« tako kar najbolj iskorMaT stor.« Če bodo krajani Begunj s al nasprotovali tudi skrčenem« gramu prostorskega razvoja aH skega Elana, potem bodo pn< t vo resno zavrli uresničevan* t izvodnega programa Elana, ki sj zadeva, da bi prodajal na X* tiste artikle, ki ne bodo ve* vezani na sezonski značaj, tali bodo stalno zaželeni na dornačea| tujem tržišču. Ne nazad*.* begunjski Elan eden izmed ikmV razvoja v radovljiški občini a , zato še toliko bolj nerazumljivimi se postopki za sprejetje prouvad plana vlečejo tako zelo doli* m ari za končno soglasje potrebnih uv* dolgotrajnega dogovarjanja mnenj • D. Sesa 1SMAJA1S81 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI iasprotja naj se rešujejo ►no in demokratično 7.STRAN G LAS /A VA8 - Nasprotja, I« fearaarja ob zavrnitvi razlastitve Blat nn seji aga dola škofjelo-sk u peci ne, priila Gorenji vaei in so imela neaktivnost orga •kupno«ti, in dela in doln druž-organizacij, niso zadajem času, temveč dolgoletnih razmer krajevni skupnosti. To t ponedeljek na se-areastavnikov krajevne ia družbenopolitičnih Gorenje vasi a pred-•ečmake skupščine in družbenopolitičnih dolina, razen »risanjih dveh desetletno nočno zaostajati za j narejeni Škofje Loke in jfcfcse. Industrija je o«ta rasna* obratih in zato je "i urana tisti, ki je hitrejši napredek a in izgradnjo in-- vodovoda, kana-, trgovine, gostinstva, , uake in podobno. Vea IGareaje vasi je bil dobrih aj podrejen potrebam i tedaj že močno pose-n, ne omogoča pa razvoja kot so ga pričakovali. Obenem ija dovolj delovnih „„je rudnik tisti im-iitaa možnost, da zavrti kolo napredka v Gorenji vasi hitreje naprej. Pri tem so se v krajevni skupnosti pojavila različna mišljenja pri uporabi prostora. Del vaščanov, zlasti vodstvo krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij je v izgradnji rudnika in spremljajoče infrastrukture videl razvoj krajevne skupnosti, kateremu je nujno potrebno podrediti vprašanja prostora in varovanja kmetijske zemlje. Drugi del vaščanov pa je bil zato, da se ta vprašanja rešujejo pretehtano in z največjim možnim varovanjem kmetijske zemlje, če tudi na račun počasnejšega napredka. Vsa ta nasprotja je še zaostrila počasna izdelava urbanistične dokumentacije — urbanističnega načrta Gorenje vasi na eni strani in zazidalnih načrtov za posamezna območja na drugi. Nestrpnost pri reševanju teh zadev, predvsem pri organih krajevne skupnosti in vodstvih družbenopolitičnih organizacij, je privedla do tega, da so se organi KS in vodstva družbenopolitičnih organizacij združili v zahtevi, da v kolikor se zadeve ne začnejo takoj reševat, prenehajo delati, ker sicer ne morejo opravičiti zaupanja volilcev. To pa pomeni na eni strani zeljo, da bi nekdo od zunaj, »iz občine« pokazal na krivce za nastale razmere, po drugi pa malo diši po izsiljevanju za hitrejše reševanje problemov, tudi mimo dogovorjenih postopkov. Vendar bo nasprotja treba rešiti le v vasi, z veliko mero strpnosti in v demokratičnem dialogu. Vse Planinsko društvo gja Že nekaj let množične l(£hode na bolj ali manj doma in na tujem. V maja, je načrtovan 7 metrov visoko Lisco Pohodniki se bodo z iijali do podnožja gore, z t bodo isti dan tudi , je razgleden travnati po dveh urah prijetne nem pobočju od želez-Breg pri Sevnici. Na v planinski postojanki, neobvezni vrh Slovenske . transverzale, ie pa del jpjaninske poti Kumrovec-^a se ponuja izjemno lep Pohorje, na gričevje Za-|19metrov visoki Kum, ki , tudi zasavski Triglav in j drugih hribov. Ljubitelji »Ijeni na prijeten izlet! Srečanje topničarjev 9. korpusa Odbor za zgodovino a rti le -rije t. korpusa NOV Ljubljana in krajani Dolenje T rebuse pri Tolminu organizirajo tovari -ško srečanje, ki bo v nedeljo, 24. maja 1981, v Dolenji Trebu-ši. Vabilo še posebno velja vsem preživelim borcem te naše enote, ki žive na Gorenjskem, vsem svojcem padlih in umrlih borcev in vsem, ki si želijo srečanj z nekdanjimi borci, predvsem pa mladini. odločitve morajo biti sprejete na osnovi strokovno pretehtanih odločitev in na samoupravni način. Sicer so vse opredelitve razvoja Gorenje vasi zajete v družbenem planu občine Škofja Loka za obdobje 1981 —1986 in na podlagi aprejetih usmeritev morajo vse samoupravne akupnoati in krajevna skupnost izdelati akcijake programe. Probleme, ki nastajajo v zvezi z izgradnjo rudnika urana, pa je potrebno reševati v sodelovanju z rudnikom in to takoj, ko se pojavijo. Vsako odlašanje jih le zaostruje. Da se neaktivnost vodstva KS in družbenopolitičnih organizacij ne bi nadaljevala, bo krajevna konferenca SZDL takoj sklicala sejo, na kateri se bodo pogovorili, če so krajevne funkcionarji pripravljeni delati tudi vnaprej, sicer bo morala pripraviti kadrovske spremembe. Neaktivnost namreč ne prinaša uspehov. Teh pa v krajevni akupnoati Gorenja vas ni malo in jih nikakor ne bi smel zasenčiti problem hitrejšega razvoja središča krajevne skupnosti. L. Bogataj Uspela akcija v Jelendolu Tržič — Center za mladinske delovne akcije pri predsedstvu občinske konference ZSMS Tržič ter štab mladinske delovne brigade Kokrški odred sta v soboto pripravila lokalno mladinsko delovno akcijo. V Jelendolu so mladi zgrabili za krampe in lopate in se lotili izkopa 340 metrov dolgega vodovoda. Akcije se je udeležilo 50 mladih iz krajevnih skupnosti, vojaki karavle Srečka Perhavca iz Medvodij, mladi iz delovnih organizacij, šol ter društev in družbenih organizacij. Četudi je bila sobota za mlade delavce delovna, je bila udeležba na akciji dobra. Mladim je pri delu pomagalo kakih 25 krajanov Jelendola. Akcijo so mladi pripravili v sodelovanju s krajevno skupnostjo Jelendol-Dolina. Dokazala je njihovo organizacijsko sposobnost ter pripravljenost pomagati manj razvitim krajevnim skupnostim v Tržiču. Jelendolska delovna preizkušnja je bila tudi uspešen uvod v letošnjo sezono mladinskih delovnih akcij v tržiški občini, hkrati pa že druga uspela lokalna akcija letos. Prva je bila aprila v Podljubelju. -mv Akcija NNNP 81 Pripravljeni na protidesantno obrambo Zaradi pomembne lokacije, ki jo kranjska občina ima in nekaterih pomembnih objektov v bližini, je pričakovati, da bi morebitni napadalec za to področje uporabil desantni napad. V pripravah na te vrate presenečenja, ki pa naj bi ob seznanjanju vsega prebivalstva v okviru splošne ljudske obrambe in usposobljenostjo za protidesantno obrambo, sploh ne bi smela biti presenečenje, bodo v jutrišnji vaji sodelovale vse organizacije združenega dela v 24 krajevnih skupnostih v občini. Za nekatere krajevne akupnoati, kot so Jezersko, Kokra, Duplje, Golnik, Gorice in Trste ni k sodelovanje tokrat ni obvezno, za nekatere druge krajevne akupnoati pa bo kaaneje organizirana še posebna oblika zaključnih aktivnosti. Ker se predvideva, da bo morebitni napadalec ob napadu na naše ozemlje uporabljal lovsko-bombniško letalstvo, bodo v soboto, nekaj minut po alarmu (enominutni zavijajoč zvok siren) letala tipa Kragulj ponazorila bombardiranje in sicer ob 8.30 železniški most čez Savo in ostale savake mostove. Imitacije eksplozij bodo seveda ponazorile padanje bomb, zato bodo za nekaj minut preko teh mostov tudi zaprli cesto za ves promet, da »eksplozije« ne bi zmotile voznikov motornih vozil. Cesta bo za nekaj minut zaprta tudi med Polico in Naklom, medtem ko bodo na varnost prometa na regionalni cesti Bitnje-Zabnica opozarjali pripadniki narodne zaščite. Poleg industrijskih objektov na obeh straneh Save bodo bombardirana tudi stanovanjska naselja v KS Stražišče, Planina, Center in Zlato polje. To bo priložnost, da bodo v krajevnih skupnostih kot na primer Vodovodni stolp ekipe za socialno delo obiskale starejše občane ter jih seznanile, kako ravnati ob morebitnem letalskem napadu. Pet minut po prvem bombardiranju bodo letala odvrgla bombe tudi na kemično tovarno Ezoterm in skladišča v Naklem ter Jelovico v Preddvoru, nato pa ns Oljarico v Britofu, na objekte SGP Gradbinec in industrijsko cono na Primakovem. Petnajst minut pred 9. uro pa bo bombardirana tudi tovarna Sava ter krajevni akupnoati Bitnje in Žabnica. Bombardiranje bo seveda povzročilo večjo »škodo«, iz gorečih skladišč bo treba reševati blago, medtem ko bodo specialno opremljene skupine ugotavljale, če je sovražnik uporabil kakšna kemična sredstva. Podobna »nesreča« bo tudi v kranjski Ssvi, gasilci in druge reševalne skupine z zdravstvenim osebjem vred pa bodo pokazale svojo pripravljenost posredovanja. Vaja naj bi tudi pokazala, kako so v delovnih organizacijah pripravljeni na proizvodnjo v vojnih razmerah. Predpostavlja se namreč, da ob letalskem napadu na Kranj ne bo ne vode, ne elektrike, tako da se bodo morali stanovalci kot tudi v delovnih organizacijah znajti po avoje. Komiteji za SLO in 8D bodo pripravili popis zalog in izdelali oceno o možnostih proizvodnje v vojnih razmerah. Se prej pa bo seveda ob alarmu treba poskrbeti, da se bodo delavci za čas bombardiranja varno umaknili v zaklonišča, kar bo tudi priložnost, da se ugotovi, če so zaklonišča vzdrževana, če so dovolj velika ipd. V delovnih organizacijah ne bi zaradi odhoda v zaklonišča prekinjali dela za dlje kot nekaj minut. Tudi v krajevnih skupnostih, ki bodo »napadene«, naj bi krajani vedeli, kaj morajo ob alarmu storiti: odpreti okna, sa-preti plin, odklopiti elektriko in zapreti glavni voatovodai ventil ter sf seveda poiskati primerno zaklonišče. Svojo vlogo pri zavarovanju življenj in premoženja pa bodo morale odigrati tako narodna zaščita kot civilna zaščita. Občani, ki si bodo ogledovali vajo v posameznih krajevnih skupnostih, bodo verjetno opazili tudi protidesantne ovire iz različnega materiala od bodeče žice do hlodov, kar naj bi branilci nastavili sovražnim padalcem. Jutrišnja akcija naj bi preverila delovanje komitejev za SLO in DS v celotnem obrambno zaščitnem sistemu v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, ob široki politični mobilizaciji in množičnem vključevanju delovnih ljudi in občanov. L. M. NISMO SE UKLONILI kurirji v Delnicah da brez dobro organiziranih zvez —i uspešen boj, nobeno osvobodilno U stari vojskovodje so menili, da je tako močna armada s še tako genial-.eVwodji armada brez glave, če nima ■askabojnih zvez. Usnmi postajami, s skrivnimi stezi-kfttfc so vedeli le kuriji, je bila pre-NOB vsa naša domovina. Danes ijah odkrivamo spominske plošče tiste herojske dni. Danes vidimo, so bile, kam vse so vodile poti —i kurirska postaja je bila usta-aptembra 1942 v soteski Iške pri Igu oariv TV-1. Označene so bile po Gorenjska je imela oznako G-, P- itd. Navadno so bile postaje oddaljene za noč hoda, število vsaki postaji pa je bilo odvisno od \ poprečno pa je bilo ns vsaki w 10 kurirjev. Skoraj vsi so bili člani 8K0J, skoraj vsi mladi, toda hkrati ii in drzni. postaja G-5 v Delnicah pri _ Skofjo Loko je bila ustanovlje-, 1943. Bila je tu že prej terenska t vzdrževala zveze. Svoj bunker so potoku v bregu nad vasjo, v pobočju _ srn. Pozimi niso smeli drugače do tf vodi, kajti nobena stopinja ga ni ■>sjfti, se spominjajo kurirji. Postaja je Vas) zvezo s Pokrajinskim komitejem a Gorenjsko, z okrožnimi komiteji gola področja, tehnikami in operativni-Efcni tod okrog. Od tu so vodile k poti na G-3 na Martinj vrhu, na r» Mlaki, z G -7 na območju Visokega v :dolini, pa vse do Žirov, v Podvrh, r I9VM, na Malo Jelovico, na Blegoš yj niso hodili le ponoči, saj so bili I (x se bliža nemška patrola, in so i tudi podnevi. Tu ni bilo izdajalca. | bite tako enotne vasi, kot so bile k_ Delnice. Nič čudnega, da so ii Nemci rekli tudi Mala Moskva ali pa kar »Banditendorf«. Pri vsaki hiši so bili partizani kot doma, povsod so skrbeli zanje. In prav je imel govornik, da bi spominska plošča kurirjem te postaje bila lahko vzidana v pročelje katerekoli domačije v Delnicah. Da so se odločili za Remčevo, so se bolj zato, ker stoji hiša ob poti, da bo ploščo lahko videl vsak mimoidoči. Pa seveds tudi zato, ker so iz te hiše odšli v gozdove prvi partizani. Petnajst kurirjev je delovalo na postaji G-5. Sest od njih jih je padlo. Bila je to močna postaja, saj je včasih štela tudi po sedem kurirjev. Novembra 1944 je bila postaja začasno ukinjena in priključena h G-13, ki se je iz območja Sopotnice preselila na Gabrško goro oziroma nad Podobeno. Februarja 1945 pa je bila postaja G-5 obnovljena in je imela bivak v območju Mladega vrha. Na slovesnosti v Delnicah 3. maja letos, ko so pri Remcu odkrili spominsko ploščo kurirjem, so se zbrali tudi številni kurirji. Ne samo tistih pet, ki so bili dalj časa v njej. Prišli so z vseh koncev, tudi tisti, ki jih je pot le nekajkrat pripeljala do njih. Poznajo se med seboj. Pogosto se srečujejo. Se danes so mladi. Kako tudi ne, saj jim je bilo komaj šestnajst, sedemnajst let tedaj. Tak je Janko Gruden-Mihec iz Škofje Loke, pa Franc Stanonik-Mirko iz Gorenje vasi, pa Tone Benedik-Majski, pa Lojze Sink-Rudi, Nacetov iz Delnic. Ko jih dobim pri mizi, ravno obujajo spomine, kako je bilo takrat, ko so Nemci dobili kurirja Jaka Žgajnarjevega iz Podobena. Samo en rafal je padel. Kot bi se komu puška sprožila. Sli so v tisto smer. Sicer pa so bili namenjeni po suha drva, da bi se jim ne kadilo z ognja. Pri Zabrniku na Gabrski gori pa jih je čakala zaseda. Tako blizu so bili Nemci, se spominja Rudi, da domači sploh povedati niso mogli* da naj beže. V rži so jih Čakali Samo ume noge so jih takrat rešile. Ej, koliko je bilo takih slučajev. Benedik Tone-Majski, ki ga na Primorskem niso poznali drugače kot »ta malga Tončka«, ker je bil tako majhen in droben, je Nemce srečal na 50 metrov. Dol se ie vsedel, vanj so merili, pa mislili, ds je otrok. Psa so spustili nanj, ko je stekel. Čevelj je izgubil in pes je zgrabil le čevelj ... Težko so jim včasih naložili v nahrbtnike. Najtežji je bil papir. Kot svinec je bil težak nahrbtnik, kadar so prenašali literaturo. Niso vedno zmogla šibka ramena. Spominja se Majski, da je nekoč pod bremenom dobesedno omedlel. Potem je njegov starejši tovariš nesel za oba ... Rudi pa se spominja, da si je na eni takih poti, ko je moral nesti literaturo v Novake, kar po svoje pomagal. Ko so se jermeni nahrbtnika že skoraj do živega zarezali v krhka ramena, ko je že skoraj jokal od onemoglosti, ie v Leskovici pri neki hiši ugledal cizovnik. Stresel je tisto korenje po tleh, vrgel nahrbtnik na voz in ga odpeljal proti Novakom. Jezila se je tista ženska pri hiši, pa ji je obljubil, da ga bo pripeljal nazaj. Pred Novaki ga je skril v grmovje in si spet oprtal nahrbtnik. Ne bi smel tako ravnati, to je dobro vedel, toda prvo je opraviti nalogo, ali ne!? Tudi lepe spomine imajo. Cela kopica jih je. Najraje pa se spominjajo dobrih hribovskih mam, kjer so vedno dobili kaj za pod zob. Nikoli ne bodo pozabili kako jih je na Mali Jelovici pri Lovretu na oknu vedno čakala skleda mleka ... Tudi nobene hiše v Delnicah ne bodo nikoli pozabili. Vsi so skrbeli zanje. In za božič ali novo leto, ko so prihajali paketi za svojce v partizanih, je bilo vedno Še kaj za kurirje zraven. Veseli so, da njihove gospodarsko napredujejo, zgrajenih, asfalt imajo kmetije so opremljene stroji, zdaj dobe še celo telefone v vas. Prav je tako, saj tudi zaslužijo. Malokatera je vas na Gorenjskem, kjer bi v narodnoosvobodilni borbi padel vsak sedmi vaščan. D. Dolenc Delnice danes tudi Veliko novih hiš je potegnjen v vas, z najmodernejšimi Vedno je veselo kadar pridejo kurirji skupaj. Tokrat so se v Delnicah srečali Lojze Sink-Rudi. h rane Stanonik-Mirko. Tone Benedik Majski. Janez Košenina in Janko Gruden-Mihec. -r oto: Dr Dolenc O Lf AS 8.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA KTtKJ5.||JU*i Tomo Križnar 31 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI »Najlepše dežele, kar so jih videle naše oči,« je Kolumb sporočil dvoru v Madrid. Po Evropi, utrujeni od pojemajočega fevdalizma, ae je širila legenda o celini zlata, srebra, diamantov, začimb ... Pustolovci, dobičkaželjni in hlepeči po slavi, so odpluli čez Atlantik. Na tisoče ton zlata so odnesli iz hramov in palač domorodcev. Zlato se je nakopičilo v dolgih stoletjih — za prebivalce je bilo okras, ne pa vrednost. Evropski osvajalci so na današnjih tleh Latinske Amerike naleteli na okoli 17 milijonov Indiosov (na tleh ZDA manj kot 1 milijon). Spreminjajoč to celino v surovinski izvir za razvoj gospodarstva kolonialnih sil Evrope, so v nekaj stoletjih za golo delovno silo pripeljali na milijone črnih sužnjev iz Afrike. Tako je prišlo do mešanja krvi Evropejcev, Afričanov in Indiosov, kar je za vselej določilo sestav narodov Latinske Amerike. Da bi lahko izkoriščale velikansko blago, so kolonialne sile ustvarile v Latinski Ameriki svoj posestniški in trgovski stan, ki se je zaradi ohranjanja oblasti opiral na vojaški mehanizem evropskih dvorov. Ta stan na drugi strani Atlantika pa je spričo svojih posestniških ambicij postajal postopoma vse manj odvisen 'od evropske krone in je težil k odcepitvi. Na vrsti so bili krvavi spopadi, upori... Na farmah zaradi celoletne vročine m potrebno graditi hlevov, pripravljati zimske krme, graditi ograj Cel splet zgodovinskih naključij je botroval dejstvu, da je svetovno kolonialno kraljestvo začelo razpadati prav v Latinski Ameriki. Že leta 1824 je bila ta Amerika praktično osvobojena izpod kolonializma. Suženjstvo so prepovedali z zakonom. Poglavitne zgodovinske okoliščine, ki so botrovale razpadanju klasičnega kolonializma na tej celini, so bile: prebujanje narodov (vloga Bolivarja, Sucreja, San Martina), razglasitev neodvisnosti ZDA, omejitev španske in portugalske moči (Napoleon je prečkal Pi-reneje), krepitev in osamosvajanje novega meščanskega stanu v Latinski Ameriki, ki je potrgal vezi s kolonialnimi prestolnicami, širjenje industrijske revolucije in svobodnjaških teženj v Evropi (Pariška komuna). Takrat so propadli poskusi, da bi ustanovili kontinentalno državo in postopoma so nastajale Argentina, Mehika, Venezuela, Haiti. Te države so si sicer zagotovile državno in politično samostojnost, gospodarsko pa so ostale povsem odvisne od evropskih kolonialnih sil. Nove moči so zavrgle evropsko krono samo zato, da bi se same prikopale do oblasti. To je bil boj za oblast ljudi istega razreda, zato novi odnosi niso bistveno spremenili podedovane kolonialne družbenogospodarske strukture. Latinski svet nikdar ni doživel celovitega in enakomernega gibanja skozi suženjstvo, fevdalizem, kapitalizem. Neokolonializem se je prvič na svetu pojavil prav v Latinski Ameriki. Leta 1824, ko se je iztekla španska in portugalska oblast južno od Rio Grande, kjer so nastajale prve neodvisne države, je angleški minister za zunanje zadeve, lord Cunning, vzkliknil: »Latinska Amerika se je osvobodila. Će bomo pametni, bo naša!« ZDA so hotele, da bi bile južne republike na celini izključno njeno ozemlje za njene politične, gospodarske in vojaške interese. Tako ie nastala politika delitve sveta na interesne cone vodilnih kapitalističnih sil. Žrtev takšnih ambicij je Mehika, saj ZDA posedujejo polovico mehiškega ozemlja. Povsod so iskali surovine. Ob koncu prejšnjega in ob začetku tega stoletja je Latinska Amerika priskrbela okoli 40 1 svetovnega izvoza osnovnih surovin. Imela je celo monopol nad izvozom določenih surovin (naravni soliter, kavčuk — dragoceno za mlado industrijo). Politično karto celine sta krojila ogenj in meč tujih sil, na stotine kilometrov državnih meja je bilo premaknjenih. Tako je Bolivija v »vojni za soliter« zgubila vso pacifiško obalo in bila potisnjena v andske masive ... Mehiška revolucija je na prehodu 19. v 20. stoletje vstopila v svetovno zgodovino in v temeljih pretresla na novo postavljeno trdnjavo oblasti, postavljeno iz mehiških veleposestnikov in ameriških neokoloniali-stov. Tudi drugod so bobnele revolucije, vendar se usoda žuljavih ljudi, odvisna od muh tujcev, moči velikih kapitalov, kapric svetovnega tržišča, ni bistveno spremenila. * * * V Latinski Ameriki se je odvijal proces, ki je edinstven na svetu. Mogočni prišleki so namreč tej celini vsilili tuje ime, jezik, vero, kulturo, prav vse. Španščina in portugalščina sta uradni jezik, v Gvajanah tudi francoščina, holandščina, angleščina. Katolištvo je skoraj edina veroizpoved. Latinska Amerika je največja celina katolištva. Čeprav je čudno, je vendarle res, da ta pisani človeški mozaik ni zastrupljen ž rasizmom. Z izjemo Argentine in Cila, poznanih kot »bela Amerika«. Mu-latska Brazilija razvija svojega »Homo brasiliensa«, največ črncev je ob Karibskem morju. Domorodci so se največ obdržali v Andih (Bolivija, Peru, Ekvador, Paragvaj). Pred 500 leti je bilo na ozemlju današnje Brazilije približno tri milijone amazonskih Indijancev, 1964 jih je bilo 200.000, danes jih je le še pol toliko. Geisel: »Nobena narodnostna manjšina ne sme zavirati napredek brazilskega ljudstva!« Gospodarske težave te celine se pretakajo v bedo, nevednost in bolezen. Še vedno manjka okrog 20 milijonov stanovanj, kar pomeni, da okrog-100 milijonov ljudi nima varne strehe, da več kot tretjina prebivalstva nima higienske pitne vode, da je bolan vsak tretji Latinoameričan, da šele vsak tisoči konča fakulteto. Rekordno demografsko eksplozijo (približno 3 ^ na leto) spremlja huda družbena gospodarska kriza, izrazita politična nestabilnost, ki prepleta režime sile in vojaške diktature, zaostrovanje razrednih konfliktov v spopadu med demokracijo in nazadnjaštvom, razdeljenost naroda na bogato manjšino in siromašno večino, zaostalost vasi, v katerih milijoni trpe suženjsko podrejenost, silno neizenačeni ekonomski razvoj ozemlja znotraj vsake države. Vse to sestavlja zametek vstaje. Dolgovi Latinske Amerike v tujini so leta 1978 presegli 80 milijard dolarjev. Računajo, da Latinska Amerika vsako leto plača 100 dolarjev na prebivalca za odplačevanje dolgov. Stopnja dobička tujega kapitala, vloženega v Latinski Ameriki, znaša okrog 26^, kar je skoraj trikrat več kot v Zahodni Evropi. BRANKO BABIC NA KOZARI Branko Babic, eden od protagonistov narodnoosvobodilnega boja na Primorskem in v Trstu, je bil že pred letom 1942, ko se je vrnil v kraje svoje mladosti, med vodilnimi političnimi delavci in organizatorji komunistične partije in narodnoosvobodilnega gibanja v Bosanski krajini, kamor ga je sredi leta 1940 zanesla pot revolucionarja in primorskega političnega emigranta. Čas dveh let in pol, ki ga je preživel v Bosanski krajini, je bil čas, ko se je ljudstvo, trdo preizkušeno skozi zgodovino in v kapitalističnem izkoriščanju velikosrbske in velikohrvaške buržoazije, za boj, ki je iz svojih začetnih političnih in socialnih okvirov z nacifašistično okupacijo Jugoslvije prerasel v oborožen upor proti okupatorju in njegovim ustaškim, četniškim in drugim zaveznikom ter v revolucionarni boj za novo družbeno ureditev. Branko Babic je bil sredi tega revolucionarnega vrvenja, bil je med vstajniki in voditelji boja za svobodo, bil je neposredni udeleženec neizmernega trpljenja, predanosti in junaštva ljudi Bosanske krajine, bil je v samem srcu neštetih epizod in predvsem velike kozarske epopeje med znano veliko kozarsko ofenzivo leta 1942. V knjigi, ki je pred nami, je Branko Babic, za Kozarce predvsem »Slovenac«, oživel tisti čas. Njegova knjiga ni roman, tudi ni dokumentacija ali opisovanje vojaških operacij, a je vendarle tudi vse to. Najprej pa spomenik ljudem herojske Kozare, borcem in civilnemu prebivalstvu, znanim in neznanim udeležencem kozarske epopeje, ki ostaja v zgodovini osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov eno najveličastnejših dogajanj. Jote Koren Povest iz XV. stoletja janko brun 4] Sonce ne ljubi vitezov Pustila je spremljevalko in konje, razoglava je pobegnila po od* uličicah te" se nazadnje skrila v temni prehod. Groza pred samo seboj »je n ešintlaNjen ženin se je zaman oziral za njo in jo iskal. Menil je.dam l na"ašč pobegnila. Nazadnje je ves besen in ponižan stopil v gostih ^ Sjevalka je še vedno stala ,n j.* Ravno je mislila stopiti na uličico, kar je čudni neznanec prije«« I ahkotno je sedel na visokem rjavem konju. Za njim sta v drncu dva spremljevalca. Videla je njegov posmehljivi obraz, ki pa se ni omi desno neTevo. Vsi trije jezdeci so, kakor duhovi izginili za ovinkom. Oorezno ie stopila na ulico in ko se je prepričala, da ni nikogar*.« k«r oeš pobegnila domov. Ni pa opazila temnega moža ogrnjenega v doke dlaki ovčji kožuh, kako ji zvito sledi_ Mogoče teden dni po tem dogodku so prišli novi snubeči don^ no nie\ Bili so posebne sorte ljudje, kakršnih še ni videla. Niti ni verjek* žive na svetu. Skozi špranjo v stropu je opazovala kako sede u uri niieio vino in se nekaj pogovarjajo z njenim očetom. Oče se je držala moč grfo in neprijazno. Včasih je znal biti takšen. Toda zaman »al zatrieval da je dekle že oddano. Samo prizanesljivo so se mu smehlaal Ko so vstali, da se odpravijo, se je eden obrnil. Bil je bogatejše opravi* kakor ostali in na njem je prežalo nekaj surovega in zaničljivega. L Nekaj ie dejal njenemu očetu in ta se je vidno prestrašil. Nikoli k »L videla očeta prestrašenega, zato jo je zmrazilo. Oče je zamišljeno seddaC mizo in si podpiral brado z rokami. Nato je besno zgrabil vrč vin. f Rl0b iJaslednH dan se je med kletvicami odpeljal na Rošlinovo. Vrnil se je šele zvečer. Bil je ves utrujen in spehan. konje pa je sttffl PregN8ihče ji ni ničesar omenil, vendar je iz pornenkov med matenei očetom ter iz šepeta poslov spoznala, da se bo omožila še ta teden Naslednji večer se je napotila proti staji, da bi si ogledala ovc*. I «1 bo njen oče dal njenemu možu. Približala se je vhodu, se za hip ustavila ter opazovala večerne da* ki iih ie preganjal mrzli nočni veter. Skoraj popolna noč Je * bdi* vhodu v ovčjak je v temni senci narahlo zahraal konj. Ustavila**« veliko razburjenje ji je zgrabilo telo. Zaslišala je divje utripanje >-«# srca. V sencih ji je zašumelo. Iz teme se je izluščila postava mladena* Izpod volčje šapke so pobhskavali kodri svetlih las. Temni Saj skoraj spojil z nočjo. Pod njim se je lesketal bel ovčji kožuSM Š# proti prsim je črnikasto čepel ročaj kratkega meča. _Ne boj se me. Ne boj se. Nič ti ne bom napravil. Spregovoril ji je z mehkim deškim glasom. _ Ti moraš biti moja. Ljubim te. Kaj naj brez tebe. pogl€ te k sebi na konja. K meni te odpeljem. Pn meni boš srečna Nfot iemlji Rošlina. Saj ga ne ljubiš. Z lepega obraza so zrle vanjo proseče, skoraj prestrašene oči To ji je dalo moči, da je silovito zakričala. Pogled se mu je v trenutku skalil in vsa nežnost je izginil« V. zastal v grlu in kakor uročena je strmela v srepe zenice ter ni ,Hwk' od hiše sem teče oče in hlapci. Videla je kakor v sanjah, kako £ lat svojo dolgo grabežljivo roko in jo potegnil k sebi. Posadil jo ie nI« konja in se lahkotno pognal tudi sam v sedlo. Poskusila se mu * toda omagala je pri prvem poizkusu, takoj ko je začutila n mišice. Konj se je vzpodboden iz mesta pognal v silen skot Njen oče je strašno zamahnil lej. siir*\ silen skok. 4,jv.. j<- auasiiu zamahnil z mečem, toda konj je pod privajeno skočil v stran, da je orožje od sile zamaha, ko je uda n1*1"01 odletelo očetu iz roke. Hlapci so se vrgli vstran, da iih H;, *vprtf! poteptala. V zadnjem mraku je plaval konj. V razpotegnj orjaška ptica, ki preganja svoj plen. Njo pa so od silnega vznemirjenja obilno oblivale sol Tako je pripadla Galu. tenem Ralopu. Rodila ali "a P«wa< j* Ni se bilo kaj pritoževati. Življenje ji je minilo srečno dva sinova in dve hčeri. Prvi sin, Sebastijan je bil baron na Pen Pokončali so ga neverniki. Njej pa so štrli srce. Vsa njegova vueika in čast, je šla v nič. Umrl je brez otrok Bogastvo je prešlo v tuje roke Starejša hči Hema se je poročila rja Koroško Kanut Ravbar* njen mož. Druga hči se je omožila s Plečnikom. Zdaj je na onem* Tam leži poleg njenega moža in njenih otrok. Krvavi najemni^ so iih pometali v plamene. . Maščevali so jih nemudoma. Toda kaj pa to pomeni. Možje* v le vojskujejo. Ne vedo, pa kako je materam pri srcu, ko jirn po* otroke ki so jih v mukah rodile. Nekaj zim nazaj je neki nori gozdar ubil Galovega pastirja, kap zasačrijpn divjem ovu. ma§čevaU ydrli so nft vetrinjgko g nedolžno divjad. "X ZEMLJEPISNI POLOŽAJ KOZAKE IN PREBIVALSTVO PODKOZARJA Kozara je planina srednje visokega gorovja, katerega najvišji vrh dosega komaj 980 m. V dolžino se raazteza okrog 60 km. v širino s podaljškom Prosare na severozahodu in Karanom na zahodu pa 30 km. Sava jo loči od slavonske ravnine, reke Vrbas, Sana s pritokom Gomjenice in Una pa od sosednjih pogorij. S Strateško-vo-jaškega vidika jo je mogoče zlahka obkoliti. Vsa je pogozdena in bogata z vodnimi izviri. Številni pritoki in rečice se pretakajo po njenih soteskah. Sence in vode na Kozari ni nikoli primanjkovalo. Po gričih izpod Kozare so raztresene Številne vasi, ki segajo do samih gozdnatih robov. Ljudje so krčili gozdove, se naseljevali na očiščenih parcelah in tako postopoma potiskali gozdnato območje vse bolj proti vrhu. Naseljeno Podkozarje se razteza vse do navedenih rek, ki obkoljujejo Kozaro in kjer so na njenih obrežjih nastala mesteca Prijedor, Bosanski Novi, Bosanska Kostajnica, Bosanska Dubica, Bosanska Gradiška in na skrajnem vzhodnem robu nekoliko oddaljena Banjaluka, največje mesto Bosanske krajine. Na tem območju Podkozarja, izvzemši Banjaluko, je med vojno živelo okrog 200 tisoč ljudi: Srbov, Hrvatov in Muslimanov. Na ožjem območju (stalno) osvobojenega Podkozarja pa nekaj čez 100 tisoč. Na podeželju je prevladoval srbski živel j. Večina Muslimanov in Hrvatov pa je živela v mestecih. Prebivalstvo Podkozarja ima bogate revolucionarne tradicije. V zadnjih stoletjih je bilo udeleženo v številnih revolucionarnih gibanjih, uporih, stavkah, ki so pretresali Bosno in Hercegovino, Bo-sansko-hercegovska vstaja proti Turkom 1875- 1879 je imela močno oporišče prav v Podkozarju. Idejni vodja vstaje je bil Vaso Pelagić, ki je vstaji skušal dati celo socialistični značaj. Navdihovala ga je pariška komuna. Socialjsjtič-. nega značaja pa vstaja seveda ni mogla imeti, ker ji je manjkal delavski razred. Bila je predvsem kmečka, naperjena proti fevdalnemu izkoriščanju in turški nadvladi ter je imela izrazito narodnoosvobodilni značaj. S prihodom Avstrije ob okupaciji Bosne in Hercegovine 1878 se je začela razvijati industrija. Z razvojem kapitalizma pa je nastajal seveda tudi delavski razred in z njim delavsko gibanje. V industrijskih podjetjih, ki so se razvila v Prijedoru, Bosanskem Novem, Bosanski Dubici, Bosanski Gradiški so bila v letih 1908-1909 številna mezdna gibanja in stavke. Leta 1910 je nastalo močno kmečko gibanje, ki je dobilo ime »kmečka stavka«. Kmetje so se upirali, da bi plačevali visoke davščine in razne dajatve v naturalijah, ki so jih po- birali razni spahije in tcaM veleposestniki. V vseh teh pW4 in stavkah so vedno solidarno <[ delovali vsi, brez razlike tawH nosti in vere. V vseh teh bojih s« se vselej prepletala narodnem \ bodilni in socialni element onnaAj narodnoosvobodilni boj je v« vseboval tudi močan aspekt. Po prvi svetovni vojni in tidil nastanku Jugoslavije, ki ni p* nesla nikakršnih rešitev socak*' vprašanj, se je boj nadahevs S večjo ostrino in dobival vedno b«fc razredno, socialistično v*ba* Odmev na oktobrsko revolucijo * ustanovitev delavske stranke te munistov) Jugoslavije sta te* močno razgibala delovne Ijat Podkozarja. Rudarji iz Ljubi* Lješljana so se decembra lil pridružili splošni stavki rucUr*' Bosne in Hercegovine. Tudi « slednjih letih se omenjeni rudar« čestokrat s stavkami upirajo koriščanju in borijo za boljše pi*^ in pogoje dela. Da bi se itboijai svoj materialni položaj, stopajo* stavko delavci dokaj razvite Wai industrije in še iz drugih industn skih podjetij. Hkrati pa si . bov uveljavljajo svoj družbeni poloiaj V vseh teh bojih delava \«ii* naletijo na solidarnost kmetov ki jim za časa stavke nudijo tmt in jim še drugače pomagajo solidarnost delavcev in krneti Podkozarju je bila vedno m* dejavna. GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 9. STRAN GLAS i 3 KOM PAS JUGOSLAVIJA 30 let vaš turistični kompas IIŽARJENJE LADJO UMIR IAZ0R« od 5. do 7. junija 3.800 din N ti in plovba, polni penzioni, ogledi, vodstvo, ples in rilo - Mljet — Vis - Komati - Rab - Pula - n to informacije v vseh Kompasovih posloval- i NEKAJ O PRIREDITVAH Jutri v Kamniku tekmujejo lokostrelci in na Bledu barmani. V nedeljo ima ob 10.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem ročk koncert Marko Brecelj, popoldne pa bo na hipodromu v Stožicah velika tombola. V nedeljo pa je v Veržeju spet povorka v okviru tradicionalnga meseca narcis. itaitr« i V nedeljo, 17. maja, vas bo v Delavskem domu od 18. ure dalje zabaval ansambel SPOMIN iz Portoroža s pevko BRANKO KRANER. Vabljeni! Po poletu do Dubrovnika se bodo izletniki vkrcali na motorno ladjo »Vladimir Nazor*. Prenočili bodo v Komiži na Visu in na Rabu (zajtrk in večerja v hotelu, kosilo na ladji), po pristanku v Portorožu pa bodo z vlakom nadaljevali pot iljubljane. Za to edinstveno križarjenje je veliko zanimanje, zato je treba s prijavo kar pohiteti. »iost za pridobitev novih •rjjivoati — zanimiva za delov-organizacije, posameznike ... _ao gostinsko podjetje aršt namerava na jugo ma strani polotoka Verudela [M zgraditi apartmansko Na tej lokaciji je že vrsta inih objektov. Novo nase |k nzsežno, saj se bo razna 135.000 kvadratnih povrline. Vsaka nasta-ienota bo imela balkon ali ovanjske celote pa bodo _l z ulicami, trgom in preli bodo namenjeni samo .Za osebne avtomobile je rm poseben parkirni propi dsevnim in nočnim varo-faa Naselje bo oddaljeno od laovprečno 100 do 150 me-roleg potrebnih gostinskih a bodo zgrajeni tudi iza trgovine, pošto, banko -j*. Zabava in razvedrilo i a voljo v sosednjih turi-i naseljih, ki so oddaljena 500 metrov in kjer se i tudi Športni center, eija naselja, ki ga bodo -_oma začeli graditi jeseni, [•katodna. Borov gozdiček, t ptaže, vrsta objektov za pjevanje potreb počitni- čarjev in pa seveda zelo ugodna klima predstavljajo odličen kraj za počitnikovanje. Oddaljen je samo 4 kilometre od centra Pule, 5 kilometrov od železniške postaje in 9 kilometrov od puljskega letališča. Na voljo bodo kompletno opremljeni apartmaji za eno, dve, tri, štiri ali pet oseb. apartman n2tto poursiiia terasa obračuni«* povriini UKUPNA površina apartmana 39 00 i jo 43 30 □3" r Delovna organizacija Kompas — Jugoslavija je pooblaščena od Arenaturista, da razišče jugoslovansko in inozemsko tržišče glede interesa za sovlaganje gradnje. Za delovne organizacije je možno financirati to izgradnjo po principu skupnega vlaganja zaradi ustvarjanja skupnega dohodka. Nadalje je zanje možno financiranje na podlagi dolgoročnega najema zmogljivosti s plačilom predujma. Najemnik apartmaja lahko komercialno izkorišča in ustvarja preko turistične agencije devizni priliv ah pa ga koristi za letovanja svojih delavcev. Podrobnejše informacije so vsem zainteresiranim na voljo v Kompasu, TOZD Magistrat -trgovina, Pražakova 4, Ljubljana. Ho K ZA LJUBITELJE JAHANJA V gostilni »Pri Spanu« na Rašici imajo za turistične namene na voljo 5 konjev, ki jih izposojajo za 200 din na uro. Jahalna pot vodi z Rašico preko Dobenega do Mengša. Spremstvo je zagotovljeno. Gostilna je ob četrtkih sicer zaprta, vendar si lahko najamete konja vsak dan. KOM PAS JUGOSLAVIJA 30 let vaš turistični kompas BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE, 8 dni, 4/7 DUBROVNIK - VI8 - PORTOROŽ mini križarjenje. 3 dni. 5/6 OHRID, 3 dni, 29/5, 5/6, 12/6. 6 dni. 17/5, 24/5. 31/5 VI8,2dni, 13/6,20/6, 27/6 BUDVA, 2 dni, 23/5, 6/6,13/6 WIESBADEN in ogled operne predstave »Don Carloa«. 5 dni. 20/5 MADŽARSKA, 3 dni, 22/5 PRAGA - BERLIN, 4 dni. 2/7 AMSTERDAM, 1 dan — posebno letalo 29/1 AMSTERDAM, 5 dni, 30/6 SAN MARINO- PADOVA -RA VENA 2 dni 10/5 BENETKE - VERONA - GARDA. 2 dni 13/6 RIM, 5 dni, 24/6 VERON8KE OPERE, 5 dni, 29/7 AVSTRIJA - ŠVICA - ITALIJA, 4 dni, 21 /5 LONDON - WINDSOR, 5 dni, 29/5, 3/7 LONDON, 3 dni, 29/5, 26/6 MARSEILLE - CAMARGUE - MONTPELLIER - AVI GNON - GENOVA, 7 dni. 23/5 PARIZ, 3 dni, 22/5 JUŽNA ANGLIJA, 6 dni, 30/6 ŠKOTSKA in Orknevaki otoki - posebno letalo. 9 dni 30/6 CARIGRAD - SOFIJA, 5 dni, 25/6 SOFIJA - IZMIR - EFES - TROJA. 9 dni. 2/7 MADRID, 4 dni, 26/6 MADRID IN ANDALUZIJA, 29/6 NORMANDIJA - BRETANIJA, 6 dni, 28/6 KITAJSKA, 11 dni, 31/5, 28/6, nizka cena 26.175 - din ZERMATT POD MATTERHORNOM, 4 dni, 25/6 PERU, 17 dni, 28/6 NEW YORK - FLORIDA - WASHINGTON. 10 dni, 21 /8 FINSKA JEZERA, 5 dni, 22/7 Počitnice na Korziki od junija do septembra. » Poletni tečaji angleščine: Bournemouth. Oxford, Cambridge. London, Edinburgh Tečaji za juniorje: VVimborne in VVindsor Tejači za profesorje angleščine: Bournemouth, odhod 12/7. 3 tedne Tečaji nemščine: Miinchen, 3 tedne odhod 28/6 in 19/7 0 Tečaji francoščine: Pariš, 10 dni, odhod 30/6 in 28/7 £V£y~9/V - Mednarodna lovska razstava. 4 dni, 26/6 .MUNCHEN - Interhospital 81, 3dni, 18/5 MUNCHEN - IFAT 81 - Svetovna razstava o tehniki za okolje, 23 m 25/6, 3 dni HANNOVER — Mednarodni sejem perutninarstva in prašičereje, 4 dni, 23/6 KOLN - Interzum, 4 dni, 24/5 LONDON — Semlab '81 — Mednarodna razstava laboratorijskega pribora. 4 dni, 2/6 BUDIMPEŠTA - Mednarodni tehnični sejem, 3 dni, 22/5 BIRMINGHAM - Screenprint - Sejem sitotiska. 4 dni, 9/6 DUSSELDORF - Mednarodni rudarski sejem, 4 dni, 11/6 .SPLIT - Frizersko tekmovanje GRAND PRLX, 2 dni, 24/5 MINIMUNDUS - SVET V MALEM OB VRBSKEM JEZERU Ob izletu na Koroško si velja ogledati tudi zanimiv park imenovan Minimundus, ki leži ob Vrbskem jezeru. Tam je razstavljenih več kot 100 modelov najbolj znanih avstrijskih in svetovnih znamenitosti v merilu 1:25, bazen z ladijskimi modeli in maketa železnice, ki vozi po razstavnem prostoru. Minimundus je odprt od 1. maja do 4. oktobra, vstopnina pa je za od rasle 35 avstrijskih šilingov. Tudi letos bodo razstavo dopolnili z novimi modeli: katedralo v Spevrerju, gradom Pfalzgra-fenstein v Kaubu ob Renu itd. Čisti dohodek, ki ga prinaša Minimundus, je v celoti namenjen dobrodelnemu avstrijskemu društvu Reši otroka. ex adria aviopromet inex adria aviopromet inex adria aviopromet m adria aviopromet JL < 2 < -J m LETNI VOZNI RED velja od 1. maja do 31. oktobra 1981 BEOGRAD SARAJEVO SKOPJE TITOGRAD SPLIT DUBROVNIK PULA MARIBOR TIVAT PRIŠTINA ZADAR 6-krat tedensko 5-krat tedensko 5-krat tedensko 3-krat tedensko 3-krat tedensko 3-krat tedensko 3-krat tedensko 2-krat tedensko 1-krat tedensko 1-krat tedensko 1-krat tedensko PRODAJA KART IN INFORMACIJE: vse turistične agencije v Sloveniji ^47645 G LASU).STRAN ZA DOM IN DRUŽINO PTnEK. 15 Domači zdravnik RUSKO LJUDSKO ZDRAVILO ZOPER NADUHO-ASTMO • Nastrgajte čisto na drobno četrt kilograma hrena in ga /mešajte s sokom treh limon. Spravite mešanico v stekleno posodo, dobro pokrijte in hranite na hladnem. Jemljite po pol čajne žličke zjutraj in opoldne. Eno uro zatem ne smete piti nobene tekočine. Zdravilo je zelo učinkovito pri rednem jemanju in natančnem upoštevanju navodila. r Ta mesec na vrtu KAJ MORAMO VEDETI O KUHANJU ŠPAGETOV Špagete kuhamo cele v veliki količini slanega kropa. Vro naj 8 do 10 minut. Od časa do časa jih premešamo z leseno žlico. Med kuhanjem prilijemo žlico olja, zato da se med kuho špageti ne sprimejo. Posode ne pokrijemo. Kuhane (a ne razkuhane) špagete odcedimo, poplaknemo z vročo vodo in takoj prelijemo z omako. Ce morajo špageti nekaj časa stati, jih moramp takoj zabeliti z malo masla ali pa ogreti na vročem olju, sicer so lepki in ne več tako okusni. Tako pripravljeni lahko počakajo, da dokončamo omako. Vroče špagete razdelimo po globokih krožnikih, v sredi naredimo jamico, v katero vlijemo omako. Okrog potresemo nariban parmezan. Špageti tako in drugače ŠPAGETI Z BOLONJSKO OMAKO Potrebujemo: 400 g špagetov, za omako pa 260 g mletega mesa, 00 g čebule, 60 g juine zelenjave (korenje, gomolj zelene), 60 g paradižnikove mezge. 40 g olja in 10 g moke. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo. Dodamo mleto meso in sesekljano ali naribano zelenjavo. Popražimo, pomokamo, dodamo paradižnikovo mezgo, zalijemo, začinimo in kuhamo 20 minut. Vmes večkrat premešamo. Skuhane špagete prelijemo z omako. Špageti z milansko omako Potrebujemo 400 g špagetov, za omako pa 100 g šunke, 10 g moke, 00 g paradižnikove omake, 60 g olja, 40 g čebule, 100 g svetih gob ali pa vloženih sampinjonov, 1 žlico črnega vina in sol. Na polovici maščobe popražimo moko. Dodamo paradižnikovo mezgo, prilijemo hladne vode in razmešamo. Dodamo na kocke narezano šunko in na čebuli in olju prepra-žene narezane gobe. Pokuhamo in nazadnje osolimo in popopramo. Špagete skuhamo v osoljenem kropu, jih odcedimo in prelijemo z omako. Špageti z grahom Potrebujemo 400 g špagetov, milansko omako, 100 g kuhanega graha, 100 g prekajenega jezika. Pripravimo milansko omako (glej recept za špagete z milansko omako!). Vanjo damo na rezance narezan prekajen jezik in kuhan Rrah. Omako izboljšamo z žlico črnega vina. Špagete skuhamo, odcedimo in prelijemo z omako. Ali veste da ... ... so bila železna pljuča prvi stroj, ki so lahko prevzela eno izmed življenjskih funkcij telesa. Železna pljuča prevzamejo delo mišic, ki so odgovorne za dihanje. Iznašel jih je leta 1929 Ameru čan Philip Drinker. To ni bila posebno bistroumna iznajdba. Redni dovod zraka v pljuča je odvisen od rednega in zadostnega krčenja ustreznih mišic. Včasih te mišice odpovedo, običajno (vsaj v preteklosti) takrat, kadar virus poliomielitisa napade nekatere celice v možganih ali hrbtenjači. Drinker je uvidel, da je mogoče doseči pravilno širjenje prepone tako, da položimo bolnikovo telo v nekakšen za zrak neprepusten zaboj (samo glava moli iz zaboja skozi mehak, za zrak nepropusten ovratnik), zaboj pa je povezan s črpalko. Črpalka je pritrjena tako, da ustvarja v kadi podpri-tisk in nadpritisk. To pomeni, da je zunanji del bolnikovega prsne- ga koša izpostavljen podpritisku, medtem ko je notranjost njegovega prsnega koša prek sapnika, vratu, nosa in ust še vedno povezana z atmosferskim pritiskom. Tako zunanji pritisk požene zrak v prsi vsakokrat, kadar črpalka ustvari podpritisk v kadi železnih pljuč. r Dišavice in začimbe i POR Por je okusen sorodnik čebule, ki je najboljši popolnoma svež. Užitna je vsa rastlina od korenine do zelenega stebla in listov. Por lahko pripravimo na razne načine, lahko ga pa tudi kot dišavnico dodajamo drugim jedem, na primer grahu, solatam, jajčnim jedem, majonezi in zelenjavnemu maslu. Zadnja leta je med vsemi vrstami radiča najbolj priljubljen belgijski radič ali strucar. To vrsto radiča silimo pozimi, zato moramo pridelati močne in zdrave korene. To dosežemo samo v globoko pripravljeni zemlji; že jeseni jo prelopatimo za dve lopati globoko. Belgijski radič sejemo v drugi polovici maja v vrsto; najbolj znana sorta je »Witloof«. Vrste naj bodo po 30 cm narazen, po vzniku pa rastline preredčimo na 15 cm. Cim toplejša je zemlja, tem hitreje in zanesljiveje bo seme kalilo. Pri poznejši setvi se koreni premalo zdebelijo in tudi uspeh siljenja je temu primeren. Cvetačo, ki smo jo sadili v začetku aprila, pognojimo, okopljemo in po potrebi tudi zalijemo. Rastline morajo urno rasti, vsak zastoj bi jim škodoval in vplival na količino pridelka. Pri dognojevanju dajemo prednost izrazito dušičnim gnojilom, ki se hitro raztapljajo in zato brž delujejo. Zrnca gnojila ne smejo obviseti na vlažnem listju ali zdrkniti -med listi do srca. Zato trosimo gnojilo pri treh in po gnojenju dobro zalijemo. Nizki fižol sicer za silo uspeva tudi v polsenci, toda sončna lega mu je mnogo ljubša in tam je tudi več pridelka. V senco posajen fižol bo dal pozno in malo pridelka lahko del fižola posadimo sa i gredico, kjer nam bo dal pno i je, nekaj pa ga damo tudi tam.I imamo senco, a bi radi irko prostor. V mrzli in mokri zemlji fiaj1 more vzkaliti, temveč strohnir pospešimo z namakanjem a i vi jo. Fižol namočimo čez ntf ij vodi (18 stopinj C) in ga dan posadimo na prosta V zemlji namočena morejo vzkaliti, zato a ogreto prst. Se več časa r._ če nakalimo fižolova zna t žagovini. Ko sadimo nakaljea pa moramo biti posebno preni 1 ne polomimo dolgih kaMtaj večjih količinah seveda ne a nakaljevati fižola, saj je to zamudno delo. Nizki fižol sadimo ali v kv v vrste. V neugodnem in poletju je v vrste sajen fu zdrav kot tisti v kupčkih. V vlažnih in gostih listov * tijo različne glivične bo*: napadajo fižol. Na gredico po 4 vrste; če sadimo poa_-zrna v vrste, je med semeni po < razdalje, v skupini pa so po • narazen. V vsaki skupini mi I 8 semen. ZA PRIDNE ROKE Doma narejene, ročno pletene pimane dokolenhc bi zagotovo navdušile sleherno deklico. Iz tanJše mešanice »i nt etike in volne bi jih morale splesti. Barve so svetla modra, temnejša modra, beta in črna. V zgornjem dela jih pletemo kak decimeter mamo z belo volnico in če bi bile pri volji bi tu izvezle racmana Jaha z rumenim kljunom, rdečo pentljo pod vratom in kapo, glavo Črno, oči in trak pri kapi pa mornaru k o moder. Res, ne bi se zamudile veliko, veselje bi pa bilo pri kiši. _J ABC kuhanja in pečenja DUŠENJE MESA V MAŠČOBI Učinki tega načina pripravljanja pečenke so podobni tako. učinkom pečenja kakor tudi dušenja. Na ta način dušimo predvsem mehke kose mesa, kot na primer pljučno pečenko, telečji hrbet, telečji oreh in fri-kando, belo perutnino in divjačino. V ta namen vzamemo obliki in velikosti kosa primerno posodo in zložimo na njeno dno plast malo po-praženih rezin zelene, korenja, čebule in nekaj šunknih obrezkov. Na to plast denemo že začinjeno meso, ga močno polijemo z raztopljenim surovim maslom, pokrijemo in postavimo v ne prevročo pečico. Med dušenjem ga večkrah polijemo s surovim maslom, malo pred koncem dušenja pa posodo odkrijemo, da meso tudi po vrhu lepo porjavi. Pečeno meso vzamemo iz posode, sok z zelenjavo vred pa, medtem ko ga na ognju z leseno žlico mešamo in stržemo od dna in sten posode, zalijemo polagoma z nekaj dobre juhe. Tako zaliti sok pustimo še nekaj minut na majhnem ognju, da rahlo vre in se zbira na njegovem površju maščoba, ki jo nato poberemo z njega. Nazadnje sok pretlačimo. Med dušenjem moramo paziti, da se zelenjava ne prežge in ne dobi sok grenkega okusa. Na ta način dušimo meso lahko samo v navadni ali pa v etažni pečici. To pa sevda ne velja za zelo majhne kose mesa, ki jih dušimo na enak način, toda na štedilniku, v dobro zaprti, proti ognju odporni porcelanasti, kameninasti, stekleni ali bakreni skledi, v kateri jih potem tudi serviramo. Naš dojenček Rast mlečnih zob (denticija) ni bolezen, marveč običajen razvojni pojav, ki praviloma ne povzroča otroku drugih težav kot nekoliko nabreklo in včasih rahlo bolečo dlesen. Zvišana temperatura, driska in podobne motnje, za katere mati krivi rastoče zobe, navadno slučajno so vpade j o z denticijo. V drugi polovici prvega leta je namreč dojenček pogosto okužen in preboleva zdaj nahod, zdaj vnetje žrela ali ima morda prebavne motnje. Obisk v edini kranjski butiki BOŽA Rožnato kot puder, modro kot sivka.. Na dnu Mohorjevega klanca, v prvi hiši na desno roko, je v s njem vogalu uredila svoj kotiček Božena Regovc Butika BOŽA., malih kristalnih lestencev skozi okna odkriva, da je za temi okni a menimi zidovi nekaj žlahtnejšega, redkega, a silno privlačnega ki hoče slediti modi, ne more mimo, da ne bi vsaj pogledala pletenin, ki so razstavljene na obešalnikih, in ki so pravkar p ustvarjalnih in domiselnih rok modistinje. Nikoli jih ni veliko. U kosov. Vsak drugačen, kajti tu so doma unikati... Zato pa ie bolj mikajo ... . Stari Kranj ima svojo privlačnost in odkar smo uredili M klanec, ga tlakovali, še hitreje lahko opazimo, da tu nekaj Manjka majhnih privlačnih trgovinic, kot je ta butika spodaj Regovc je, kaže, dodala klancu prvo zrno ... Kranjčanke poznajo Boženo že dolgo. Deset let __tr___xi-:---i: —--- S?_niA°iP^2 S8^x?a^en D*o«ia- Potem |e bilo v nja^jj jna. h a ne i ko prihajajo stranke in tudi bolje izkoristi svoj čas" ---------—- .----> -—Idriji J a ruwm je DUO leti premora, da je našla in uredila nov lokal. Zdaj je zadovni ga je na pravem mestu in predvsem dovolj velikega Butik biti samo prodajalna, temveč tudi delavnica obenem V«*ri«T* Tekstilka je, s poudarkom na pletenju, pfi šivani.. vijo, da se okusa in oblikovanja ne da naučiti Tezam 08 ^"nouk.l sebi. Spremljati pa moraš modo, seveda, in zato tudiiv°It 1 Pariz na Pret-a-Porter Feminin v Versajskih vratih jf^V**"8 modo najbolj poznani pariški kreatorji mode in če li? "kJ0' don. To visoko modo je treba potem napraviti unoniK 'tudiTl jo prestaviti na naše materiale. Prav s slednjim ienTS s1 "t**8* tos ves v svili, čisti volni, čistem bombažu, v čipkah in ™* Pa naj o letošnji modi spregovori sama n*šitkih »Verjetno vas zanimajo barve leto*nie»« . London sta vsa v rožnati svili. Roanatafu J?04**** poletja. Na drugem mestu na bi rekla, da ji^vSao seveda se vsi dragi pasteh zraven. Modna pa J^"***1 dro-bela, ki je večna klasika poletja. Dolžine ao 2? 1*1 le, rame so še vedno poudarjene. lama na to n*Am*i 1 je se malce vojaškega, v kaki barvi, kTenaJcVn^LT6* pa kitajski in egzotični afriški stil z afriškimi moSfS1 klasični, s fazono, moda letošnjega poletja na so^IL^TE naramnicami. "aprti Veliko je ročnega veza. Veliko je bombaž* tn« ga indijskega, ki se ga tudi pri nas dobi, na a^vUJl1 muslina, žoržejev, k rep diši no v ...« *^ •eveen nran i Za velikosti od 36 do 44 plete in šiva Božena Pra te. Ljudje jo po pleteninah bolj poznajo in tudi vse imSL^! ne butike. Šiva pa lepe stvari tudi iz naših jersevev^ii vt^t malo, vse pa ubrano z modo. ' ue v»«*i Niti ni draga. Prej bi rekla, da so to konfekcijske cene leda«i njej za unikat. V Kranju s cenami ne moreš nrethav.*?'? ~ Raje več naredi, kot pa da bi iskala dohodek v VuJu^k ' ^ * kar je lepega, ni težko prodati. VW°klh ^ Sw> Največji užitek je, pravi, če vidi na cesti svoj model ft>« u, irl kletu lepo poda, če zna izbrati zraven prave dodatke če ea k»n Želi si le, da bi se dobili pri nas pravi materiali in barve da BuIS ljala svoj stil, da se ne bo treba toliko podrejati možnostim D. Dole* Boženini izdelki gredo hitro v prodajo. Včasih zanjo kar ■ Težko se loči od njih, saj je vsak model del nje same, S/eno dtb zadnje petlje, do zadnjga Siva. - Foto: D. Dolenc 15. MAJA 1981 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 11.STRAN GLAS nko »tanje Krvavcem - V počastitev 40-letnice _./• zmage, je Lovska dru-Cstlje na Gorenjskem prire-'»boto 9. maja tradicionalno aso-itrelsko športno tekmo pri Spodnji postaji žičnice Ob lepem in toplem sonc .jenu je tekmovanje pote-aj dan. Na tekmovanju na plobe in v tarčo srnjaka ter j fazana se je udeležilo Malo ekip in posameznikov, iti: ekipno — kombinacija: letih je tokrat spet zmagala . prednostjo LD Joet s 521 i pred LD Šmarna gora s 501 LD Udinbošt 500, za njimi a uvrstile LD Domžale, LD LD Tuhinj, LD Pšata, LD t (Štajerska), LD Morav-_ .iotnenda itd. Od posamez-»»bil najboljši Tone Markič iz Basborlt s 188 točkami pred m Staretom (Cerklje) 184, Anžinom (Šmarna gora) 182 Ii Ij zanimivega tovrstnega ■iPsaija na izpadanje (umetni Jm k je udeležilo preko 50 tek-Jav, zasluženo pa je osvojil »iigrado Drago Kovic iz LD gm ari Kamniku pred Slavkom lipa it LD Komenda, tretji pa je TaV Slatnar iz LD Cerklje, gbovanja na bežeče ga fazana f. udeležilo 185 tekmovalcev, auto pa je osvojil Ludvik s LD Cerklje pred Igorjem las iz LD Jošt in Petrom 1*701 iz LD Cerklje. an tostor za gojence •i ■ — Na nedavni letni Kj društva upokojencev itrana, ki ima 267 članov, Ji delo v minulem letu in nali o nekaterih proble-■ je v uvodnem poročilu (iredaednik društva Janez P%r akcije članov niso bile [▼»'okviru svojih možnosti pa hdjućevali v dejavnost upo-a jeseniške občine in sikrajevne skupnosti. evni skupnosti so upoko-dovali v delu družbenopo-b drugih organizacij, kjer so pfe pri izpolnjevanju različnih | Društveno dejavnost so v (namerili v obisk in obdari-pbjinov, starih 80 in več let, letu, organizacijo izleta 100 aktivnost. Posebno na slednjem področju je občanih spodbudna in ntva bi bilo prav gotovo Jarvejano in pestro, so ugo-ienci konference, če bi i imeli svoj prostor za »delovanje. Prav ta pereč , ki so mu na konferenci največ pozornosti, bodo fwt izgleda, v prihodnjem ob-mkjmSko stanovanjsko skupit lamreč društvo naprosilo, I« u dejavnost upokojencev i dva prostora v blokih, ki »v Mojstrani. «tei konferenci so se med ari ft dogovoril i, da bodo s svoji-ffctSJtini počastili 40. oblet-7*jje slovenskega ljudstva in co društev slovenskih - J. Rabič Betoaova Francka in Nace s Rane pri Kranju praznujeta zlato poroko — Kar verjeti ne moreta, daje res že toliko let, kar sta skupaj. Mlada sta se vzela: njej je bilo enaindvajset, njemu pa dvaindvajset let. Francka, Gabrova z Brega ob Savi, je tedaj šivala srajce pri Kocbeku, on pa je v »gasi* pri Rakovcu čevljaril. Na Podrtini, v stari gostilni pri kranjski pošti, sta se spoznala, štiri leta »hodila*, potem se pa 17. maja 1931 v Smartnem poročila. Najhuje je bilo, ko sta začenjala. Njegovi starši so bili stan, bolni, oče je bil petnajst let slep, stara slamnata streha je puščala, denarja nobenega. Mama je še nekaj let delala pri Chrobatu, ko so pa prišli otroci, je ostala doma. Oče vse življenje ni slekel šuitarskega predpasnika. Od Štefeta je 1953. šel v novozgrajeno Planiko in se tu upokojil 1964. kot mojster sekalnice. Štirje otroci so se jima rodili, zdaj pa imata štiri vnučke in enega pravnučka. Zadovoljna sta, pravita. Malce zemlje imata in koze redita, da je mleko doma. Vesela sta, ker jima hčere rade priskočijo na pomoč, kadar je na polju največ dela. Zdravje jima še kar služi in kot pravita sama, še nikoli nista tako lepo živela kot danes. Se na mnoga leta! - Foto: D. Dolenc Visoka kultura — prepovedana! v. Radovljica - Hvalevredna je skrb za zdravo in čisto okolje, skrb, ki je najprej domena raznih odborov za varstvo okolja. Le-ti — če so aktivni in resno zaskrbljeni nad občani in krajani, ki nemarno svinjajo okolje — ponavadi izdajo raznorazna obvestila, v katerih pozivajo občane, naj vendarle že ppčedijo okoli svojih hiš in naselij in naj vozijo odpadke na določena mesta, v smetnjake in v kontejnerje, če že v občini nimajo uradnega in od sanitarne inšpekcije potrjenega osrednjega smetišča. Takšen odbor za varstvo oko-lj deluje tudi pri krajevni skupnosti Radovljica. Pridno in vestno dela. Zato je razposlal vsem občanom in krajanom obvestilo, v katerem v petnajstih točkah polaga krajanom in občanom na srce, naj vendarle pazijo na čistočo in na varstvo okolja. Med drugim je na voljo tudi razpored odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev in opozorilo, da naj občani odlagajo v kontejnerje le kosovne odpadke — za primer: straniščne školjke, umivalnike, boj-lerje, štedilnike, pralne stroje in podobno. V času turistične sezone naj bi po navodilih odbora občani ne nabavljali gospodinjske kur-rjave ... »v kolikor pa je to neizogibno, jo takoj spravite v kleti oziroma drvarnice...« Razumeli? Razumeli. Malo manj pa je razumljiva osma zapoved varstvenega obvestila. Jasno in nedvoumno pravi: .. .»Prepovedano je saditi na vrtovih visoke kulture (fižol).« Tako torej — preklani in fižolu se bodo Radovljičani hočeš nočeš morali odslej odpovedati. Z visoko kulturo ne bo v letošnjem poletju nič, vsaj v Radovljici ne. Kai veš, morda so pa v minulem obdobju sila pretiravali in je na vseh radovljiških vrtovih rasel izključno le fižol in so bile množične zelene zavese kaj enolična in klavrna podoba vrtov? Kaj veš, morda so se pa Radovljičani preveč specializirali na visoko fižol-arsko kulturo in so jo gojili vsevprek, posledice prekomernega uživanja fižola pa so vse prej kot kulturne in zna biti, da je zaradi tega prehudo onesnaženo že radovljiško ozračje? Nič se ne ve, znano je le, da je varstvenike treba ubogati. Oni ga že pihnejo in če so prepovedali visoko kulturo, v oklepaju fižol, so že vedeli, zakaj. Zato naj nam ne bo dano videti, da se po radovljiških preklah vzpenja kakšna visoka kultura, še posebej ne fižol; če bi že hoteli krajani skriti prezgodaj naročen »kolm« ali drva - pred katerimi bi turisti padali okoli od studa in gnusa — potem jih ne bodo vozili za visoke kulture, ker jih ne bo, ker so prepovedane. Ce bodo že neizogibno prisiljeni sprejeti premog — Merkur ga vsiljuje in tišči v prodajo, da je kaj — potem takoj v kleti ali drvarnice! Ker varstveniki uvodoma ugotavljajo, da pri pojavih Človekovega okolja težko pokažemo le na posameznika-onesna-ževalca, bo pri visoki fižolarski kulturi ta stvar silno enostavna. Kdorkoli bi gojil na vrtičku preklasti fižol, je očitno fuj in fej onesnaževalec: okolja in ozračja! D. Sedej Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (75. zapis) Partizansko grobišče na Breznici je gotovo eno od največjih in najbolj urejenih na Gorenjskem. Padli borci, domačini z Breznice in iz okoliških vasi imajo vsak svoj grob s spomenikom in vdelano fotografijo. Vseh je 32. Poleg tega pa je v osrednji pomnik vklesanih še 35 imen onih borcev, talcev in žrtev taborišč, ki niso tu pokopani. To so bili vaščani iz Žirovnice, Sela, Zabreznice, Doslovč. Vrbe. Brega. Most in Smokuča. V podnožje lepega spomenika so vklesani Prešernovi verzi: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dno vi. MATEVŽ RAVNIKAR IN LOVRO PINTAR Ne le po velmožeh, ki jih je brezniška Dežela rodila, pač pa tudi po nekaterih, ki so v njem krajši ali daljši čas službovali, je Breznica zaslovela. Pesnika Antona Medveda in učenega Salezija Christiana, ki sem ju že omenil, velja povedati nekaj besed tudi o dveh »Ilirih«, ki sta prišla na Brez-nico »duše pasti«. Bila sta to Matevž Ravnikar, pesnik in zbiratelj narodnega blaga ter Lovro Pintar, državni in deželni poslanec, izveden sadjar in narodni gospodar. No, v tem smislu, sta gibanju pripadala tudj Matevž Ravnikar -Poženčan (1802-1864) in Lovro Pintar (1814-1875). Bil pa je Ravnikar neki tako vnet za jezikovne in narodnostne sanjarije Stanka Vraza, da se mu je v pismih podpisoval kot — Mirko Poženčan, »Ilir iz Kranjske«. Nič drugačen ni bil Lovro Pintar, dolgoletni brezniški fajmošter, ki je Stanku Vrazu v pismih obljubljal, da bo ostal »kranjski Ilir do smrti«. OD POZENKA PREK BREZNICE DO PREDDVORA Življenje Matevža Ravnikarja, Prešernovega sodobnika in sošolca, je bilo po vnanjem močno skromno. Četudi je čutil v sebi pesnikovo žilico se ni vsiljeval med pesnike okrog Kranjske Čbeli-ce. Ostajal je ob strani... kot marljiv zbiralec ljudskih pripovedk in pesmi. Mnoge je prav on otel pozabi. Matevža Ravnika, ki je bil doma s Poženika pri Cerkljah (odtod njegov pesniški vzdevek — Poženčan), nikakor ne smemo zamenjati z Matevžem Ravnikarjem (1776 do 1845), ki je bil doma na Vačah pri Litiji, in postal pozneje tržaški škof. Vsekakor pa velja ponoviti Po-ženčanov plamteč poziv »izobraženim mladenčam« v Novicah, leta 1&58: »Natoroznanci, botanikarji, mo-droljubci, lekarji, pravičarji, duhovni, vsi svoje domače polje obdelujte! Tako boste iz domačega sveta spravljali obilen sadež! Hrepenite po ro-doljubju! Rodoljubje pa v tem obstoji, da čislamo svoj materinski jezik, da znašamo iz mnogih virov našo dogodivščino, da spoštujemo za našo domovino zaslužne sprednil e in vrstnike, da si prizadevamo 1; e tudi posnemati, da se tudi učene > domače pomenimo, da vse učenr tj in umetnosti svoji domovini '»i slavjanskemu duhu primerjamo.« (Nekatere izraze - sicer lepo slovenske — je treba sodobneje povedati: natoroznanci =: haravosl ci, modroljunci ~ modroslovci ali filozofi, lekarji = zdravniki, pravj-čarji a pravniki ali juristi, spredniki m predniki, slavjani *=» Slovani.) Poženčan je služboval na Breznici kot kaplan v letih 1828-1830, umrl pa je kot župnik v Predoslajh pri Kranju (1. 1864). kjer je tudi njegov grob (z nagrobno ploščo, vzidano v zunanjo cerkveno steno). OCE PRVE SLOVENSKE PISATELJICE Tako bi lahko z vso pravico rekli za Lovra Pintarja, ki je kot upokojeni duhovnik vzgajal otroke graščaka Urbančiča na Tumu (Potoče nad Preddvorom). Medtemi je bila tudi Josipina Tur-nograjska, znana v zgodovini slovenskega slovstva kot prva slovenska pisateljica. Vse ostalo v zgoščenih bese* h pove napis na nagrobni ploš<*i, -dani v pročelje preddvorske cerkve: Lovro Pintar. bivši brezmVii župnik ter deželni in državni poe nec Kranjske zemlje. Rojen i sv. Tomaža pod Seliškim zvonon v 2. dan avgusta 1814. leta; umrl Pred Dvorom v 10. dan septembra 1875.leta. Svečenik, pastir je duše vodij, ljubil narod svoj do konca dni Z modrim umom v boj je zborov hofeil. on, ki tukaj v miru spi. Pintarjevo ime je nekoč .slov a Eosebno med čebelarji in sadjaiji. [jerkoli je služboval, je brž uredi] drevesnice žlahtnega sadja. TWc< H njegova drevesnica na Breznici 91 tU kar 125.000 dreves osmih sto v i Pisatelj Finžgar pripoveduje v v j noveli Gospod Lovro, kako je I h i-niški župnik učil dečke na Breafflif cepiti sadno drevje. Na Breznici f« Pintar služboval v letih 1862—1874. Grobišče padlih v NOB - na Breznici (let»Jurija Kozjaka« (2) tbitve kot zaslužek _ domov — Zamuda pri odkupnim -prehod — Za vrnitev skrbel sultan -ti Senka niso hoteli pustiti domov , ki so jih Tuurati zahtevali za ujete in > bile mnogokrat ee višje, kot te, ki so jih za i, Kozjaka in dbrvute. Kot ocenJuie doktor je postalo pozneje ugrabljanje premo* ne j -▼ sosednjih pokrajinah pravi »kšeft« in m samo sobi namen. Zaradi tega sahozem-so nekatere plemiške rodbine po odkupu cev obubožale, i. zdajšnja izsiljevanja z letali ipd. niso nov človek pa tako ni imel denarja za odkup in se je „iti z delom v ujetništvu. Vendar pa so si v obrt sčasoma tudi znali pomagati. O tem poroča turški potopisec, poslanik in vohun Evlija Celebi. Ta je ~a let po Kozjakovem času obiskal tudi niste juge »kraje, ki so bili tedaj pod Turki in še nekatere druge, h potovanjih je naposal debele knjige. Del, ki se ) kraje, so prevedli tudi v srbohrvaščino in so ga v »večkrat ponatisnili Dali so si vero V tem njegovem Potopisu beremo, da si nekateri ujeti in njihovi ugrabitelji dajo vero. To je bilo tako. Ujeti in ugrabitelj sta sedla za mizo, jedla in pila ter se pobratila. Nato je ujeti ugrabitelju obljubil, da bo v primeru, če bi pozneje ujeli ugrabitelja, dosegel, da ga bodo osvobodili. Potem sta si rekla: moja vera je tvoja vera in tvoja vera je moja vera. Ali je? Je. Nato sta se zbodla in polizala drug drugemu kri, ki se je bila pocedila, v dokaz, da je obljuba sklenjena. Ugrabitelj je potem ujetnika spravil varno v domovino. Če je bil osvobojenec iz turške države in so nato njegovega pobratima ujeli Turki, je moral svojega bivšega ugrabitelja osvoboditi in ni smel nikakor dopustiti, da bi ga Turki ubili. Verjeli so namreč, da bi šla potem duša ubitega kristijana v nebesa, njegova muslimanska duša pa zaradi zamenjave za tujo vero v pekel. Če pa je dosegel po-bratimovo osvoboditev, sta si veri »vrnila«. Celebi je tako zavzemanje za življenje pobratima videl na svoje lastne oči konec leta 1660 v Livnu, ko so se njegovi gostitelji s takšnim krščanskim ujetnikom, ki je bil zamenjal vero z muslimanom, vrnili z roparskega pohoda, ki so ga na splošno s »strokovnim« izrazom imenovali iti »u čete i potjere«, kot je Celebi zapisal v svojem turškem potopisu. Ujetniki so se vrnili preko Dubrovnika Toda vrnimo se k Ludviku Kozjaku in drugjm ujetnikom nazaj v leto 1475. Kot poroča Valvasor, so ujetniki prvo nedeljo po Tilnu, torej v začetku septembra, pisali domov prijateljem in in jih prosili, da zberejo denar za odkupnino. Ker pa so bili prijatelji bodisi počasni, bodisi skopi in so z odkupnino predolge odlašali, so ujetnike razen dveh in drugih dveh, ki sta umrla bodisi zaradi ran iz boja ali drugače, odpeljali v Carigrad. Precej verjetno pa le ni šlo za skopost, kajti tako Valvasor kot listine, ki jih hranijo v dubrovniškem arhivu, govore, da se je Ludvik Kozjak iz ujetništva odkupil. Če je točno, da je bilo treba prve štiri na seznamu odkupiti skupaj, je torej jasne, da so omenjenih 9000 goldinarjev, ki so jih bili zanje Turki z« h te-vali, tudi izplačali in te najdražje ujetnike osvobodili. O tem tudi govori zapisnik dubrovniškega senata, torej njihove vlade. Senat je namreč 17. januarja 1476 sklenil, skupino ujetnikov, ki so jih zajeli Turki in jih potem, ko so seveda 7«nje prejeli visoko odkupnino, v spremstvu turškega sklava, torej ru kakšnega zveznega oficirja, pripeljali do Omble. O pomembnosti teh ujetnikov govori dejstvo, da je turški spremljevalec imel s seboj posmo sultana, naslovljeno na dubrovniški senat tem takem je sam sultan skrbel, da so ti ujetniki res v zapustili turško državo. Ujetniki so res prispeli v Dubrov, kajti turški spremljevalec se je vrnil na turški dvor z du' y. niškim pismom za slultana in darom petnajstih dukatov v Domnevajo, da je bil med temi osvobojenci teda, Ludvik Kozjak, ali kakor se je sam podpisal na ohranjenem pismu Kozjekar (Chosechar). Očitno pa v osvobojeni skupini ni bilo poveljnika Ji t Senka. Nekaj dni po njihovem prihodu v Dubrovnik je Senk februarja tistega leta, kot spet poroča Valvasor, poslal svoje au 1; us ' -nja zbujajoče p-.orno« in v njem prosil za oev bo? ditev Kaže, ia kljub prejeti odkupnini Senka Turki * iu hoteli izpustiti Zaiii se je potem zavzel < elo ogrski kralj Matija, a neuspeh; a ' /rok turškega kljubovanju Valvasor m več vedel, zvedeli so ie to, da je tega ujetnika kmalu po teh pogajanjih v ujetništvu doletela smrt. Uja Popit C L, A S12.STRAN REPORTAŽA Na jeseniški železniški postaji poteka rekonstrukcija, s katero bodo pridobili nove tire za premikanje vagonov, tovorno skladišče in več drugih potrebnih železniških objektov — Precejšen tovorni in potniški mednarodni promet — Težki delovni pogoji železničarjev Novi tiri železniške postaje BRANISLAV STO-JILKOVIČ, premika«: »Na jeseniški železniški postaji sem zaposlen od leta 1973 in s svojim delom sem zadovoljen, tudi s plačilom, z osebnim dohodkom. Vendar pa so na železniški postaji dokaj težki pogoji dela, saj premi kači delamo vedno zunaj, pozimi in poleti, v hudem mrazu ali vročini. Stalno smo izpostavljeni vremenskim razmeram.« ALOJZ MARS, nadzornik vozovnih preglednikov: »Pri železnici delam trideset let, vozovnih preglednikov je danes osemnajst. Imamo dokaj težke delovne pogoje, nimamo pa svojih poslovnih prostorov, kar pregledniki še posebej občutimo. Prav gotovo bi morali poskrbeti za boljše prostore, saj delavci delajo ponoči in podnevi, v mrazu in snegu, stalno zunaj. ZLATO RAD ANIC, vozovni preglednik: »Obnova železniške postaje z novimi železniškimi tiri je vsekakor nujna in potrebna, a razširitev bo terjala tudi več dela in zato tudi več novih delavcev. Mladi se zdaj le malo odločajo za delo na železniški postaji zaradi pogojev dela — delo zunaj in v turnusu — zato bi morali že zdaj poskrbeti, da bi jih skladno z novo gradnjo tudi več zaposlili.« V a i, IGOR KOCJAN, vrl zovni preglednik. »Za poklic vozovtaj* I preglednika, P«kSM za katerega te iaar 1 na šoli na Karta** 1 blizu Reke, je ari mladimi vedno usM zanimanja, kar je f41 svoje tudi razumljiv*! Delo je naporno, M posebej po rimi, i; | delaš v slabih vrfl menakih razmer*} obenem pa v tara«* I ob nedeljah in prani I kih.« JE8ENICE - Na zahodni strani jeseniške železniške postaje gradijo delavci * nove železniške tire, tovorno skladišče in krmilni hodnik .... bremenili, dabi jo razširili in kar najbolj mo- Jesenice - Železniško gradbeno podjetje Ljubljana gradi na zahodni strani jeseniške železniške postaje nove železniške tire in novo tovorno skladišče, kar predstavlja četrto fazo rekonstrukcije jeseniške železniške postaje. Železniška postaja na Jesenicah sodi v mednarodnem tovornem in potniškem prometu med večje slovenske postaje skupaj s Sežano. Poleg tovornega prometa je dokaj močan mednarodni potniški promet, saj se vsak dan ustavi na postaji sedem parov mednarodnih brzih vlakov, v sezoni pa do dvanajst parov. Ko so leta 1979 zgradili skozi železniški karavanški predor dvotirno železnico, se je promet deloma razbremenil, vendar še vedno nastajajo na postaji precejšnja ozka prometna grla. Sedanje tire so postavili že leta 1913, ko še ni bilo meje, vsa zadnja desetletja pa je promet skokovito naraščal, še posebej zaradi naglega razvoja jeseniške Železarne in drugih delovnih organizacij. Zato ni čudno, da so si jeseniški ^železničarji vsa leta želeli, da bi postajo raz- dernizirali. Kar 800 tovornih vagonov dnevno nikakor ni malo in terja veliko dela in naporov vseh zaposlenih, kajti zastoji so tako zanje kot tudi za tiste, ki jim je blago name-VT- železnici tudi ugotav-leta v leto narašča, Na ljajo, da tovorni promet iz iria » IX-1/V> .......---, predvsem mednarodni, čeprav je obenem tudi res, da se delovne organizacije še niso tako preusmerile na železnico kot bi bilo priporočljivo, zaradi hitrejših in cenejših prevozov. Obnova jeseniške železniške postaje vstopa zdaj v tretje leto, z njo pa so po planu v zaostanku za nekako deset mesecev. Dela Eiredvsem ovirajo dolge zime. Pred dvajsetimi eti so končali s prvo, drugo predvidene obnove, zdaj so v č^w...... tem ko kasnejša in končna izgradnja predvi deva izgradnjo novih tirov v širini novega podvoza. Tako naj bi na Jesenicah imeli 38 tirov za premikanje vagonov, skupaj s tovornim , in tretjo fazo četrti fazi, med- Redki slikarji keramike Kamniški Svit ima delavnico, iz katere prihajajo znane kamniške majolike, pa na&oisni kelihi, čaše, vase, krožniki, pepelniki, vrči, svečniki, bokali. Ročno pelikana keramika, ki ima danes predvsem dekorativni pomen. Toda nad edinstveno delavnico nenehno visi grožnja. Svit je pač tovarna, industrija na ni najboljše okolje za tradicionalno, ročno izdelovanje majolik. Danes Svit dobro posluje in o ukinitvi delavnice ne 'aaaniftljajo. Vzrok težav je visok davek, ki ga morajo prišteti ceni izdelka, letos kar M,ft odstotkov. Ob tem, da še vrsto let govorimo, da bi morali biti izdelki domače in umetne obrti oproščeni davka, saj bomo sicer izgubili poslednje izdelovalce. VSAK IZDELEK IMA SVOJSTVEN PECAT V slovenskem besedišču je beseda majolika zasidrana predvsem kot ime za pisano, razgibano oblikovano ročko za vino, o kateri sodimo, da je značilna slovenska starina, naše ljudsko blago. Toda, čeprav smo pri nas majo-liko uporabljali dobrih dvesto let, vendar ne moremo reči, da je povsem naša, da je izročilo naše ljudske tvornosti, čeprav jo časti vesela pivska ij^esem. Takorekoč prišla je k nam in post al .•» naša. Na Kamniškem so prve domače majolike nastale na začetku 20. stoletja kot kopije starih majolik v Schnablovi delavnici. Poleg posameznih poskusov, da bi poslikavo popestril z novimi motivi, je Rudolf Schnabel vendarle posvečal obilo pozornosti kopiranju starinskih vzorcev. Schnablovo delavnico je v petdesetih letih prevzela tedanja Kemična tovarna kam-nik, današnji Svit. Rudolf Schnabel torej velja za začetnika izdelovanja danes širom Slovenije znanih kamniških majolik. . Nekdaj uporabna posoda je danes le še okras. Svit majolike izdeluje kot okrasno posodo, kot turistični spominek. Pri izdelovanju okrasne keramike uporabljajo redko livno maso, ki jo vlivajo v mavčne kalupe. Mavec vpije vodo in masa se nabere na notranji strani kalupa, odvečno pa odlije-jo, nakar kalup razderejo. Sledi naravno sušenje, nakar surovi izdelki gredo v peč, kjer jih žgejo pri 980 stopinjah Celzija. Biskvit, kakor imenuje izdelke, ki pridejo iz peči, nato zgladijo in s svinčnikom grobo narišejo motiv, nakar ga obarvajo s posebnimi kemičnimi barvami. Ročno poslikajo. Pri tem se izdelka ne smejo dotakniti, saj vsak dotik pusti sledove. Poslikan izdelek nato potopijo v posebno glazuro in spet potisnejo v peč, v kateri se pri 1.100 stopinjah Celzija žge osem do deset ur. Vsakemu izdelku torej svojstven pečat da poslikava. V Svitovi delavnici, ki jo vodi Mari - sKiaoiscem, ki je zaaj ze v izgradnji. S tem se bo staro skladišče preselilo v nov objekt. Obenem pa gradbeni delavci grade tudi krmilni hodnik, kjer bodo lahko napajali živino. Zdaj, ko poteka intenzivna rekonstrukcija, na jeseniški železniški postaji napajanje živinskih transportov ni možno. Ko bodo zgradili tire, bodo začeli z napeljavo signalnovarnostnih naprav, zanje pa načrte izdeluje kranjska Iskra. Tako bo jeseniška železniška postaja modernejša, varnejša ter bolje urejena. Naložbena vrednost velja 137 milijonov dinarjev in okoli 70 milijonov dinarjev za integralni transport. Ob rekonstrukciji so načrtovali tudi adaptacijo in povečanje samega postajnega poslopja, a za to obnovo še nimajo ustreznih načrtov. Vsaj letos poslopja ne bodo mogli dvigniti. Ko bodo z rekonstrukcijo končali, bo delo na jeseniški železniški postaji dosti varnejše in boljše. Zdaj je obnova precejšnja ovira, saj mora promet potekati nemoteno, tako potniški kot tovorni. In prav zato, ker železničarji ne smejo poznati zastojev, še posebej ne v tovornem in mednarodnem prometu, se je obnova tudi za deset mesecev zavlekla. Skupaj z graditelji prihajajo do težko rešljivih problemov, ki jih usklajujejo in rešujejo s skupnim dogovarjanjem. Prva in prvenstvena pa mora oiti in je skrb za varnost in za znosne dej pogoje zaposlenih na železniški postaji Obnova jeseniške železniške postaje i i ko novimi tiri je vsekakor precejšnja pn**' tev, ki so si jo železničarji dolgo želeli. Čepa* stalno skrbijo, da promet nemoteno po«** pa je prihajalo do neprijetnih zastojev, o** terih so bili nemočni. Kar šest tednov M * | uvozni vlaki čakali na jeseniški železnAf staji celo uro, da so lahko naprej odprijnn jugoslovanskem času in po Jugoslovan** j voznem redu. Zdaj velja vozni red Štiri a* I ce, naslednje štiri mesece se spet prilaa«I mednarodnim vlakom. Prav železnem* plačujejo ogromno denarja za nenehneVj membe voznih redov, si nadvse želijo da»*l končno vključili v poletni in zimski p*£ Čas, ki ga imajo vse ostale evropske drla« tem ne gre le za veliko denarja, ki ga n*/ nameniti vsem spremembam — gre tudi a^J lidnost in za prevoz potnikov, ki si vslr/j čimprej prispeti do kraja, kamor so namea*J ni. Nejevolja ob uri čakanja na jugosloviri čas je bila huda in očitna ter ne nazadnje/ upravičena. Jeseniška železniška postaja dobiva \fk novo podobo in kljub vsem težavam ob v&B strukciji se počasi in postopoma, a vendV| Širi D.S** ca Ftičar, skrbno pazijo, da ne bi zašli v monotonost, da majolike ne bi izgubile pristnosti, če bi poslikavo poenostavljali. Grbi mest, rodbin, pokrajin, ki-jih rišejo na majolike, so slikani z vso natančnostjo. »Svetujejo nam nalepke, s čimer bi ogromno pridobili na čaau in seveda poceni izdelavo. Vendar bi raje opustila izdelavo majolik, če jih ne bi mogla več izdelovati ročno. Ponosni smo na svoje delo, saj smo redki slikarji kere-ramike, ki si ne pomagamo z nalepkami in brizganjem,« pravi Marica Ftičar. Ponos torej, ki ohranja pristno izdelovanje majolik, tradicijo, ki bi jo novotarije osiromašile. NEMOGOČI DAVKI Govorimo in pišemo, da moramo rešiti domačo in umetno obrt, ki vse bolj izumira. Toda, kaj .storimo za to! Kamniški Svit je leta 1975 ha razstavi v Kranjski gori prvič prejel priznanje za dober spominek. Sledila je vrsta priznanj na sejmih domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu. Gospodarska zbornica je vselej obljubljala, da bodo kvalitetni izdelki oproščeni plačevanja davka, deležni vsaj davčnih olajšav. Ze v Kranjski gori so se drugi izdelovalci čudili, kako, da morajo v Svitu obračunavati tako visok davek, kar 35 odstotkov. Obeti z razstav se niso uresničili. Davek je iz leta v leto rastel in danes znaša kar 86,5 odstotkov. Majolika srednje velikosti tako v trgovini stane kar 800 dinarjev. Kdo jo lahko kupi? Vse bolj postaja nedosegljiva, tudi tuji turisti nedvomno premislijo predno odštejejo za spominek toliko denarja. »Na sestankih Združenja obrtnikov sem večkrat vabila predstavnike Gospodarske zbornice, naj si ogledajo izdelovanje naših spominkov. Težko je od daleč prikazati delo v takšni delavnici, težko je verjeti, da v sklop industrije dela šestnajst ljudi majolike in druge dekorativne izdelke na način, ki so ga uporabljali pred sto leti, izdelki pa so obdavčeni, kot bi bili izdelani s sodobnimi stroji po naihitejšem postopku. Svetujejo nam, naj izdelavo privatiziramo. Iz izkušenj pa vemo, da so se le redke privatne delavnice, ki so hotele obdržati ročno izdelovanje, zares obdržale do danes. Razlog je preprost: nekdo iz Čistega idealizma dela vae ročno, a njegov naslednik bo le poizkušal mehanizirati delo, ker preprosto premalo zasluži in vae skupaj gre prepočasi ali pa se oprime donosnejšega posla. Nas je obdržala samo trmasta želja, da ohranimo kamniško majoliko, da deloma po starem. Kako naj si pomagamo? Bomo kdaj doživeli, da bo kamniška majolika pravilno ovrednotenja in kot ročno izdelana ne bo obdavčena, vsaj tako visoko ne?« pravi Marica Ftičar. Kaj naj Gospod rska nJe. obrtaj« kvalitetni izdelki domači ?hzao za letošnjo dirko za svetovno prvenstvo dobili petinpetdeset prijav znanih svetovnih motokrosistov. Ker mednarodna motociklistična pravila narekujejo, da jih starta lahko le štirideset v izjemnih primerih petinštirideset, so jih morali deset odkloniti. Med vsemi temi, ki bodo v nedeljo 24. maja startali v Podljubelju bo tudi pet Jugoslovanov. V dirki za Pokal Karavank pa bo nastopilo trideset tekmovalcev iz Avstrije in Jugoslavije. Vstopnina za obe dirki bo za odrasle 100, za mladino, študente in vojake pa po 40 dinarjev. Trtiški organizatorji *o se odločili, da gredo po delovnih kolektivih v pred prodaj o kart. Enako bo predprodaja tekla tudi po šolah. V p red prodaj i bodo karte za odrasle po 00 in za mladino po 20 dinarjev. Karte bodo v predprodaji tudi v turističnih poslovalnicah v Ljubljani, v Kranju, Skofji Loki ter v Radovljici. Pokrovitelji dirke za svetovno prvenstvo so Zavarovalna skupnost Triglav, gorenjska območna skupnost Kranj, Krka Novo mesto, Tehnoimpez iz Ljubljane in Unior iz Zreč, pokroviteljstvo Karavanškega pokala pa je prevzela delovna organizacija Peko. I). Humer Rokomet Jutri v Šk. Loki KRANJ - Jutri in v nedeljo bodo gorenjske ekipe v drugi zvezni rokometni ligi — sever in republiških rokometnih ligah odigrale 18. oziroma 10. kolo. Upajmo, da bodo prav tako uspešne, kot so bile preteklo soboto in nedeljo. V drugi zvezni rokometna ligi — sever bo jutri ob 10. uri izredno zanimivo prvenstveno srečanje 10. kola v športni dvorani na Podnu v Sk. Loki, kjer se bosta pomerili ekipi Al plesa in Ine iz Siska. Rokometašice Alplesa se bodo morale v jutrišnjem tetkom srečanju potruditi za popoln uspeh, kajti gostje so z borbeno igro le večkrat presenetile kvalitetnejše ekipe. Z zmago nad ekipo Ine bi si igralke Alplesa pridobile priložnost za uvrstitev v 1. B ligo. V moški republiški rokometni ligi sta tokrat obe gorenjski ekipi zmagali. Po presenetljivem porazu vodeče ekipe lige Šoštanja v Grilah je sedaj najresnejši kandidat za naslov prvaka ekipa Jelovice, ki v sobotnem srečanju ni imela nobenih težav z ekipo trboveljskega Rudarja. Pomembno zmago pa so zabeležili rokometaši tr tiske -ga Peka (30:27) nad ekipo Aero-Celje. Ker obe ekipi jutri zvečer gostujeta, Jelovica pri tretjeuvrščeni Lipi v Ajdovščini, Peko pa pri zadnjeuvrščenem Braniku v Mariboru, lahko pričakujemo ob borbeni igri nov uspeh. V ženski republiški rokometni ligi rokometašice Preddvora nadaljujejo z uspešnimi igrami. V soboto zvečer so nadigrale mlado ekipo Burje (17:10), v 10. kolu pa jih čaka gostovanje v Veliki Polani. Preddvor-čankam so se v boj za drugo mesto prid rušile tudi rokometašice Izole. •J. Kuhar Novo priznanje Borutu Petricu SPLIT - Na močnem mednarodnem tu-valnem mitingu, ki je bil hkrati amsreli za septembrsko evropsko prvenstva, is nastopili tudi plavalci in plavalke knsf skega Triglava, ki računajo, da bosa v jt-gostov anak i reprezentanci. Na tem prvenstvu je naš najboljši skm-lec Borut Petri* is kranjskega TrigUviee-bil še eno veliko mednarodno plavala« sn-znanje. Ameriška plavalna revi)« Wsru mu je podelila posebno diplomo m sssdu, ki jih je Borut Petri* dosegal as rmr skem prvenstvu, na svetovnim prvtssra v Berlinu in na letni olimpiiadi v Msdrrv Tako je za redom dola s • rebrni« resna še eno lepo priznanje za P K Triglav Is a najbojšega naloga plavalca. V Splitu je na tem mednarodnem nrtž* nastopilo sedemdeoet plavalcev is sto«* iz enajstih evropskih drtav in Msjn* Doseženi so bili odlični rezultati. Izreza sta se spet odrezala brata Petri*. B«* — -f~* uumaia orata Petri* Ba* Petri* j« na 200 m mešano postavili*«* lavni rekord. S časom 21101 i« take« sekundo izboljšal svoj rekord. V van* sciplinah pa sta Borut in Dariaa s** bolje kot lani v tem čaau. ~ r Sporočili ste nam -Ps\r.^lce> K> Oblik« nastopili Domačini so ekipo, ZRVS Storži C kamni ekipo, domače 400 motnih. Sledil s 310, 264 in 240 kroni amniški feos»rog jpT tri ekip. gtiVlJi Mod rušam sli 'če skine Jam uri in Bohinj : ir»co«in Lesce: *K 1 jSS^-tJftffSS«* Smučanje Tr«č, takmi Jesenice p, Novak rekreativnih r Košarka-*>» Zmaga Žirovk v polfinalu ZIRI - V soboto, 9. maja, je bil v Zireh polfinalni turnir pionirk v košarki. Z i rovke so dosegle lep uspeh. Z dobro in borbeno igro so premagale igralke Idrije in Jezice iz Ljubljane. Tako so se uvrstile med štiri najboljša moštva v republiki. I K Košarkarski turnir Društvo paraplegikov Gorenjske bo organiziralo v počastitev Dneva mladosti košarkarski turnir med regijskimi društvi. Nastopile bodo ekipe Maribora. Novega mesta, Ljubljane in Kranja. Turnir bo jutri, 16. maja, ob 9. uri v športni dvorani Poden v Skofji Loki. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je privzela tovarna elektromotorjev in go spodinjskih aparatov Iskra iz Železni i kov. na zelo solidno sedmo mesto pa se je uvrstil sloviti avstrijski smuka* Werner Gris-man. Grismanu je bil to prvi nastop na raUy tekmovanjih. Aleš Pušnik bo s sovoz-nikom Sali jam nastopil tudi na mednarodnem rallvju Sa turnus (velja tudi za drlavno prvenstvo) 10. maja v Ljubljani. -fp LE PET TEKMOVALCEV NA CILJU V Šentvidu pri Stični je bila te tretja dirks ca dritavno prvenstvo v motokrosu v razred" do 126 ccm. Nastopilo je 28 tekmovalcev, not cilj pa jih je prišlo le 61 Ker je le Triglav ni uspel KRANJ - V športni dvorani na Planini so se končala polfinalna tekmovanja pionirjev v košarki. Domači Triglav je odlično pripravil in organiziral turnir. Prvenstvo si je ogledalo nad štiristo gledalcev, med katerimi je bilo veliko pionirjev in pionirk oanovnih šol. V mesebojnih srečanjih so največ košarkarskega znanja pokazali pionirji Idrije, ki so zasluzeno osvojili prvo mesto. To mesto jim je zagotovilo nastop v finalu košarkarskega pionirskega festivala Slovenije. Domače moštvo je razočaralo. Na domačem igrišču Triglavu namreč ni uspelo osvojiti najvišje mesto, čeprav so pokazali dobro igro. Košarkarji iz Novega mesta niso bili dorasel nasprotnik obema moštvoma in so na zadnjem mostu. Izidi - Triglav : Novo mesto 63.50 (37:21), Novo mesto : Idrija 40:83 (19:45), Idrija : Triglav 63:51 (33:24). M .C ade* : Bled pa bosta ob 17. uri V vodstvu Savčani KRANJ - Nogometaši » . ligah nadaljujejo s tekmovanji. Za občinskega prvaka se potegujejo moštva Save, Triglava, Kokrice in Trboj. V tolatilni skupini igrajo Naklo, Podbrezje, Šenčur in Preddvor, medtem ko se za uvrstitev v A ligo potegujejo Korotan, Primskovo, Filmarji in Visoko. V tolatilni skupini B lige so Britof, Grintovec in Hrastje. Za občinskega prvaka v občinski ligi za mladince igrajo Filmarji, Naklo in Trboje. Ostala moštva mladincev zaostajajo. Pionirji Kokrice vodijo v pionirski ligi. Pri tem imajo nevarnega tekmeca za prvo mesto v pionirjih Britofa. Izidi - člani A - Kokrica : Triglav 1:0, Sava : Trboje 3:0, Preddvor : Podbrezje 1:1, Naklo : Šenčur 6:1; člani B - Primskovo : Filmarji 1:1, Korotan : Visoko 3:0 BB, Hrastje : Britof 2:1; pionirji - Šenčur : Kokrica 1:11, Sava : Britof 2:4. Preddvor : Primskovo 3:4. S. Verbič Nogometaši osnovne šole »France Prešeren« finalisti V nedeljo je bilo v Kranju polfinale slovenskega prvenstva SSD v nogometu. Sodelovala so zmagovalna moetvs osnovnih šol področnih tekmovanj. Nogometaši osnovne šole France Prešeren, sa katere so igrali selekcionirani pionirji nogometnih klubov kranjske občine, so bili za razred boljši od ostalih. Premagali so osnovno šolo iz Vinice (selekcija Bole krajine) s 7:0 in osnovno šolo Galeb iz Izole (selekcija Primorske) s 5:0. Ze med tednom so s 3:1 premagali pionirje iz Ljubljane in se uvrstili v finale, ki bo v Litiji. Kranjski pionirji so vnovič dokazali, da samo uvrstitev športnih panog v višje prioritete brez široko zasnovanega dela na travnatih terenih ŠKOFJA LOKA - Že nekaj let nazaj številni športni centri na svetu svojim gostom ponujajo novo zvrst letnega razvedrila — smučanje na travnatih terenih. Kako se lahko spretno krmari na rolkah na urejenih travnatih terenih, bomo lahko videli v soboto in nedeljo med 11. in 16. uro na smučiščih Staroga vrha. Prikaz uporabe in opreme bodo vodili učitelji smučanja Starega vrha. Pokazali bodo osnovne veščine smučanja na rolkah. Vsi tisti, ki se boste odločili, da se poizkusite v tej novi zvrsti letnega smučanja, morate s seboj prinesti smučarske čevlje in palice. V soboto ob 17. uri bo v hotelu Transtu-rist tudi predavanje s prikazom filma o razvoju te zvrsti smučanja. -d h stuaen s 88 krogi od 100 motnih, ksko* jih je dosegel tudi Jota Lom bar vezav je imel manj desetič. Tretji pa je bil Jam Mehla. M Sat* Uspeh KRANJSKIH IGRALCEV G0JA-V Novi Gorici jo bilo državno prresst*' goju, na katerem je igralo 10 najest*' tej igri. Kranjčani niso sodelovali, hv" ni nihče uvrstil med Miri najboljši'" publiki. Zmagal jo Ekart pred Mntsei in Ninkovičem. Zmagovalec bo i*r*l svetovnem amaterskem prvenstvs-J* slednje drlavno prvenstvo bo v 0ss»> Kranjčani pričakujejo, da bodo la»t* njem svojega zaatopnika. Za tna¥f* uspešno pa je bilo tekmovanj pošti. Na turnirju, kjer jo Igralo iz osmih drtav. so - - . SO S4 itvv in Kranja. Iz Kr.«," Lado OmejocT Rade tiče in k»r je igralo M sjra* •°2«iovali IgrakTsd* >*>o Omejec, Rado PtJT.r •»«• iD ^ Col].. V p°rvi^«WB^ zaporednimi zmngwni * ^ naTnrn~ F*ydo? »i uZ£F£J& 5 K Pisni KOMENTIRAMO Sloga pomaga k uspehu KRANJ - Jubilejna petnajsta mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria je ponovno dokazala, kako šport zbližuje narode. Kolesar ski delavci Avstrije, Italije in Slovenije so se potrudili, da je bilo l sedmih etapah in prevoženih 855 kilometrih dolge poti vse v redu. Suy i • > ... _i„j„/; x„ i,,,hiti'ln kolesarskega šoorta nn niis/a.oi,; v—ix. in brez pomoči številnih entuziastov ne prinaša rezultatov. Dejstvo, da Kranjski pionirji zlahka premagujejo moštva iz občin, kjer je sicer nogomet v 1. ali II. prioriteti, pove vse. Ob tem pa telesnokulturna skupnost v Kranju še vedno šteje pionirska moštva med rekreativna. S. VermO sedmin eiapun m /;/ei/u«..». ~— — ...... delež so dodali še ljubitelji kolesarskega športa na avs^Mi^kTrL^ Benečiji Julijski Krajini in Sloveniji, ki so se vzdolž dnl^~L2°Fk i in bodrili tekmovalce. Ta kolesarska dirka je dokaz d^rV skega sodelovanja in je ena mi največjih v Jugoslaviji *° *>*<^ Vsako leto je na dirki Alpe-Adria tudi vse boljša mednnmlM ' udeležba. Na letošnji je sodelovalo triinsedemdeset koktnriZTii desetih evropskih držav. Mladi kolesarji so pokazali vehkn ssan borbenosti in kolesarskega znanja. Čeprav ni zmagal nihčelZd ndade kolesarske generacije, pa so vseeno mladi dajali ton še^tdMuu prireditvi. Mladi so bili vedno v ospredju, le v zaključnih borbah iim it primanjkovalo dodatnih naporov, da bi lahko končno znuJoidi Zmaga je v generalni razvrstitvi pripadloi devetindvajsede^em tekmovalcu Češkega Interja Pavlu Gahku. Ta si je končno zmaj* prikolesaril na najtežji etapi od Raven preko Jezerskega vrhana Bled. V moštveni konkurenci so bili najboljši kolesarji NDR Naši kolesarji se tokat niso odrezali tako dobro kot na prejšnnh prireditvah. Najboljši Jugoslovan je Dragic Borovičanin »šele* na trinajstem mestu. To pa je mani kar so naši sposobni doseči Jugoslovanom ni uspelo, da bi dobili vsaj eno od sedmih etap. Le Andreju Zaubiju je uspelo, a je najboljši v generalni razvrstitvi letečih ciljev. Naši kolesarji so tokrat spet vozili brez prave sloge. Vse preteč so gledali na klubske interese in ni bilo pravih pobud, da bi dosega ka> več. Cerin, Borovičanin, Lojen in Kiršelovski so poizkušali v posa meznih etapah s pobegi. Nabrali so si že lepe prednosti, a morali so odnehati prav zaradi slabega sodelovanja ostalih. »Ubežniku potn bujejo pomoč. Na prihodnjih dirkah bo potrebno za jugoelotanski kolesarski uspeh boljše sodelovanje vseh tekmovalcev'. D. Humer J *TBU5 MAJA 1981 RADIO, KRIŽANKA, IZBRALI SO 15. STRAN G L A RADIJSKI SPORED MOTA, 11 MAJA Marsgram l» DobroJutro! - 8.08 Pk> mM tednik - 9.06 Z radiom ■ »ti. 10.06 Po jo amater £ sferi - Ob 40-letnici smrti f Maroka • 10.30 Sobotna ataeja -11.06 Za pojmo De-m ■ Sumperski mtadipaki M Češkoslovaška - 11.20 U iiianddnVnh ki pokrajinah llJtZanojte z nami - 12.10 Gakda v ritmu - 12.30 Kme-iajfet naaveti • ing. Mojca Mrkalj: Kako preprečuje Borojonje čebel - 12.4)0 Vene ianjnfi nape vi - 13.00 Da ki do 13.00 • Iz naših krajev It m*h sporedov - 13.20 breitaa in zabavna glasba -IX Priporočajo vam ... 41 Glasbena panorama -JJO Zabavna glasba - 15.5© ftsfc omnea, radio jutri! -M Vrtiljak - 17.00 Studio d I7jOO - ZunaniepolitM*ni uasn - 18.00 Škatlica z ■sV 18.30 Mladi mladim ->1 Obvestila in zabavna fen* • 19.35 Mladi mostovi »Ji Domovina je ena -X* Ssbotni zabavni večer -21A Za prijetno razvedrilo -SA Oddaja za nase izse-ima ■ 23.00 Lirični utrinki -S10 Od tod do polnoči -M Notni program - glasba Dr* program !J)Sobota na valu 202 -m Dober dan na drugem E- 13.06 Radi ste jih - 13.36 Glasba iz Amerike - 14.00 Sre »republik in pokrajin -Hitri prati - 15.46 Mišja za Karla Arharja -it) Nas podlistek - Florjan M Navodila za kričanja -l5j Lepe melodije - 16.40 '«feew ca smo • 17.40 Lah apuba slovenskih avtorjev ilOOPol ure za chanson -li Naši kraji in ljudje -150 Glasbena medigra -Ig Razgledi po kulturi -§ lS8tereornma -JUSM«-IsibaidMba - 21.46 SOS -lakdo obujamo spomine Ii Zrcalo dneva - 22.55 jbfej za konec programa njfaj^n.MAJA Man^rsMi {•Dobro jutro! - 8.07 Ra- »jgra za otroke -Ja: Je gospod Snurek ^ajv) . 8.46 Skladbe za u . 9.06 Se pomnite, isnfi! - 10.06 Nedeljska tajjm - H.O0 Pogovor s Nfcbjcj - 11.10 Naši poslu-Ifetestitajo in pozdravljali 10 Obvestila in zabav tpuba - 13.20 Za kmetij-kgoizvaialce - 13.50 Pi-•* sodbe - 14.06 Humore ktatatedna - Pran Mil bjiKratke - 14.25 S poja* P« Jugoslaviji -Ig fti nas doma - 15.30 Isjinka reportaža - 15.55 isf b notesa - 16.20 Gremo >kno - 17.06 Popularne *m Diekdije - 17.50 Žabu radijska igra - Ta km Troll: Cesarski kos -14 Na igomji polici - 19 30 'fetstiam zabavna glasba -ia Lahko noč, otroci! -U Glasbena razsdednice -IfVsedeljo zvečer - 22.20 8m tribuna mladih -LMni utrinki - 23.10 k melodij in plesnih las-00.06 Nočni program •"sjl program Nedelja na valu 202 -4» V nedeljo se dobimo, tadaaba in ie kaj - 1930 taotama ■ 20.30 Glasba iz sjsb gramofona - 21.30 Novosti iz francoske diskote ke - 21.45 Radio Student na našem valu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za ko nec programa tli adidaš ^ PONEDELJEK, 18. MAJA Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringa raja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi -9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.36 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Dušan Engelman: Srednjeročni plan razvoja živinoreje • 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.06 V go8teh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.36 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.06 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v neinščini in angleščini -22.26 Iz naših sporedov -22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -1300 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropski mi revnjskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in pn-ljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in ta vas - 16.30 V plesnem nt-mu - 16.00 Svet m mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz partitur Revijskih orkestrov JRP -17 55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kultun 19 25 Stereorama - M.W lz zakladnice jazza - Boogie-VVoogie - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa adidaš ^ TOREK, 10. MAJA Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.06 Operne arije in monologi - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Tanja Hlišč: Lešnik v kmečkih nasadih -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam 14.06 V korak z mladimi -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.150 sotočje -18.45 Glasbena medigra 19.25 Obvestila in zabavna ?ADI0 TRIGLAV JESENICE >**ddjek: W) Domače aktualnosti -**tiia - 16.30 Ponedeljkov tprtni pregled - Morda vas *animalo - 17.20 Nafti od-wi Čestitke ali I zbor do- Umi M Domače aktualnosti -Pestila • 16.30 Oddaja za «isk - Morda vas bo zani-uk- 17.20 Delegati spraftu-*. Oddaja o NNNP - Cevk 'M Domače aktualnosti • 16.30 Stop zelena V Morda vas bo zanimalo Udu !'***: i«« Domače aktualnosti -I //.atiia - 16.30 Naše zrcalo - Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas -Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Nasi o<) novi -Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomenjbnejših dogodkov iz pretekosti Nedeljska kronika - ob\ -ia -12.00 Čestitke - Naši . uevi - Morda vas bo /anin.. glasba - 19.36 Lahko noč. otroci! - 19.46 Minute z ansamblom J oteta Pri v* ka -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Verižne pesmi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.06 Od premiere do premiere - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.06 Linčni utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.06 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja swinga Schnuckenack Reinhardt - La Romanderie -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Kai Wamer - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke ita-Iijanskih avtorjev - 16.40 Spekter - 17.40 Iz partitur velikega zabavnem orkestra »Mantovani« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Dane« vaju izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kul-tun - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem -21.45 Zvočni portreti - Hann Bennink in Misha Mangel-berg v Radencih - II. del -22.15 Rezervirano za disco -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa tli adidaš >šč SREDA, It. MAJA Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... - 11.15 Lo-■f™* radijske postaje se vkWSJ«J0 " 11 36 Znano in Priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Mihaela Leme: Možnosti pridelovanja zelenjave na Kozjanskem - 12 40 Ob izvirih Bud. f£8bene umetnosti -13 (»Danes do 13.00 - Iz na '« sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam - 14.06 Razmišljamo ugotavljamo.... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska - Trio ZGBI (Helena Poles - flavta, Tatjana Špa-gar - violina, Andrej Grafen-auer - kitara - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Slovenija - 20.00 Koncert za besedo - 20.25 Violinska virtuoznost Fritza Kreislerja - 21.05 Peter Cornelius: Odlomki iz opere Bagdadski brivec -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10Jazz pred polnočjo - Barre Phillips - John Surman - Eberhard Weber Ouartet - 00.05 Nočni program - glasba Dragi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU -pop - scena - 14.30 lz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu -16.00 Tokovi neuvrščenosti -16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.40 Iz partitur zabavnih in revijskih orkestrov - 17.55 Vprašanja telesne kulture • 18.00 Z orkestri in solisti -18.40 mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa adidaš = ČETRTEK, 21. MAJA Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - DPZ iz Szege-da - Madžarska - 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezer-. virano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - dipl. vet. Miha Li-pušček: Trajanje brejosti in potek telitev sta za selekcijo 'm gospodarnost reje pomembni lastnosti - 12.40 Od vasi do vasi • 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.06 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 VrtUjak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela... - »Makedonske partizanske pesmi« -18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Mez-zosopranistka Eva Novšak-Houškova s skladbami jugoslovanskih avtorjev - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja - 20.0Q Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Afriška srečanja -XIII - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in agleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.06 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz -klub - Gost kluba: Vlasto Skale - 17.40 Iz partitur zabavnega in revijskega orkestra RTV Ljubljana - 17.55 Mi m narava - 18.00 Popularna ljudska glasba - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Novi val -20.50 Deset minut z instrumentalno zasedbo - 21.00 Zavrtite, uganite .... 22.00 S festivalov jazza - Mednarodni festival Jazz Ost-VVest, NUrnberg 1980 - III. oddaja: Albert Mangelsdorff duo -22 46 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa adidaš *M PETEK, 22. MAJA Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Otroške igre - 8.45 Iz otroškega glasbenega sveta - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - Matija Božič: Nekatere praktične in uporabne izkušnje preprečevanja in zatiranja gnilobe čebelje zalege - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Nikolaj Rimski-Korsakov: Suita iz opere »Pravljica o carju Saltanu«, op. 57 - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.36 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.06 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.06 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Jazz v komornem studiu - Oscar Peterson - 13.36 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra 15.46 Vroče - hladno - 17.10 Odrasli tako, kako pa mi? - 17.40 Odmevi z gora - Miša Fele: Akcija ciciban - planinec -18.00 Iz musicalov in glasbenih revij - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.56 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA SMUČARSKI OBJEKT RAZLAGALEC, AVTOR KOMENTARJA KRALJ ZAH. GOTOV, KI JE ZAVZEL RIM OSEBA IZ ROMANA »DR. ŽIVA 00- FR. FILOZOF IN TEOLOG (PIERRE) STAROGR.KIPAR, PRVAK EGINSKE SOLE ČLOVEK, KI OBRAČA PLAŠČ PO VETRU TALISOVA BREZALK. PIJAČA ZNAMEN. NEMŠKI GEOGRAF (CARL) EGIPT. BOG MESECA, PISANJA, ZNANOSTI REKA V BOSNI, PRITOK UNE ZNAMKA DETER-GENTA IZ SAPO NIE KMEČKO GOSPODARSKO POSLOPJE RAZSTAVLJANJE-SESTAV L JE NIH BESED SOOELO VANJE Z OKUPATORJEM VRSTA DALMATINSKE VIŠNJE ZGO0. OPATIJA NA BAVAR SKEM PUŠĆ. POKR. V SEVERNI ETIOPIJI NEON DRŽAVA V INDIJI TISKOVNA AGENCIJA INOONEZI TONI TRSAR PORTUG TISKOVNA AGENCIJA IME TREH PERGAM-SKIH KRALJEV KRATICA TOVARNE V SKOFJI LOK' IT. PEVEC (MASSIMO) VELETOK NA PIRENEJSKEM POLOTOKU EDEN OD SOKRATO VIH TOŽILCEV NAJVEČJE TURSKO JEZERO POVRŠINA OBMOČJE SPORT KOT RAZVEDRI FRANC FILMSKI IGRALEC Rešitev nagradne križanke z dne 8. maja: 1. obstoj, 7. svojat 13. ragljač.15. ■«*">■ 1J NR. 17. asteroidi, 19. dl, 20. sko, 22. Tatarka. 23. oro, 24. tabor, 26. Asta, 27. eben 28. ELAS, »tajeujj oi. brahman, 34. orka, 35. grof, 36. Eros, 38. Savka, 41. Lin, 42. kresnik, 44. ara, 45. ab, 46. sanatorij, 48. et. 49. Vitomil, 51. sinonim, 53. Arawak, 54. terasa. Prejeli smo 212 rešitev. Iztrebani so bili: 1. najp-sdo (150 din) prejme »•J^^*r'jP^nb|1,^e 67. 64203 Duplje. 2. nagrado (120din) prejme A*drej «*rek«U. St*ra ce«ta do (100din) prejme Helena Kalan Jama 19. 64211 Mavftće. Nagrade bomo poslali po poŠti Rešitve pošljite do srede, 2Jm-J« »■ ^J^SoSa^ Moše PijVdejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada isuaina jev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. IZBRALI SO ZA VAS Pri MURKI v jeseniškem supermarketu so dobro zaloteni tudi z otroško konfekcijo. Veliko lepih oblekic za poletje je na voljo1 si deklice od 1 do 16 let. Največ je iadelkov Jutrsnjke, pri materialih pa prevladuje zračni bombaž. Cena: 410 do 810 din Pri MERKURJU v jeseniškem supermarketu so nam pokazali najnovejši model kopalne kadi in elementov za kopalnico. Vse je posebna kvalitetna plastika. Na voljo pa so tri različne velikosti ogledal in umivalnikov. Barve: rumena, car-neol, zelena in beige. Seveda je vse motno kupovati po elementih. Cena: 4 zaprte omarice, 2 odprti, kad 2 umivalnika in veliko ogledalo z lučjo dobite za 38.779,39 din Pri Kokri v GLOBUSU spodaj, tam, kjer imajo stalno posebno ugodno prodajo, dobite tokrat zelo poceni motke srajce in pižame. Srajce so vseh velikosti, barv in vzorcev, pižame so pa samo velikosti 56. Cena: srajce od 203 do 306,85 pižame: 315 din Na Kokri nem športnem oddelku v GLOBUSU so bogato zaloteni z ženskimi, moškimi in otroškimi vetrovkami. Moške imajo v velikostih od 44 do 60, ženske od 36 do 50 in za otroke od 4 do 16 let. Barve prevladujejo rdeče, modre in zelene, material pa polia-mid in impregnirani bombaž. Cena: moške od 740 do 1.690 din ženske od 640 do 980 din otroške od 480 do 800 din J G L, A S16.STRAN PtT£M5.*UAHH TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, U.V. 8.00 Poročila - 8.05 Minigodci V glasbeni deželi - 18.15 Kapitan Kuk, slovaška pravljica 8.25 ZBIS F Rudolf: 40 zelenih slonov - 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje -9.15 Palčki nimai° pojma, otroška oddaja Tv Zagreb - 9.45 Jezik v javni rabi: Kako nastanejo pri besedah različne vrednosti -9.55 Tržaški mozaik, 2. del dokumentarne oddaje - 10.45 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češka nadaljevanka -11.35 Poročna (do 11.40) -15.50 Poročila • 15.55 Tuzla nogomet Sloboda : Velež, prenos • 17.45 Lažnjivi Kiju kec, madžarski mladinski film - 18.50 Naš kraj - 1905 Zlata ptica - 19.10 Risanka -19.34 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.56 Vreme • 20.00 Sobotna TV križanka - 21.45 Ura revolverašev, ameriški film 23.26 Poročila - 23.30 TV kažipot Zgodbe barona Miinchausena, znanega lažnivega kljukca, so ena sama velika laž, tem večja, bolj ko je videti imenitna. Baron je potoval v Rusijo cesarice Katarine II. pa v Benetke grofa Cagliostra pa na orientalski dvor sultana Abdula Hamida in se dal celo s topovsko kroglo izstreliti na Luno ... Bil je torej pravcati zgled širokoustneža, ki mu ni ničesar verjeti. Film o Lažnivem kljukcu so posneli Madžari. Ura revolverašev je nekakšno nadaljevanje Streljanja pri OK coralu iz leta 1957. Tokrat junak filma WyattEarp preganja preostanek Clantonove tolpe. Pohvaliti je treba predvsem Jamesa Garnerja v glavni vlogi in Jasona Kobardsa v vlogi alavnga Doca HolUdaya. Gre za tipičen western,pri katerem bodo uživali zlasti ljubitleii te zvrsti. Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Vaterpolo Partizan : Jadran, prenos - 18.45 Narodna glasba - 19.15 Na svoj način, zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Dokumentarna oddaja 20.50 Poročila - 21.00 Človek in zakon, dokumentarna serija • 21.30 Športna sobota 21.50 Glasbeni bienale - Zagreb (do 22.50) TV Zagreb I. program: 9.30 TV v šoli: Izobraževalni film, Risanka, TV izbor, Zadnje minute - 11.25 TV v šoli: TV koledar, Jure Kaštelan. Matematična delavnica 15.40 Poročila - 15.45 TV ko ledar - 15.56 Nogomet Slo boda : Velež - 17.46 Parti zanski oder, oddaja za otroke 18.46 Pisatelji revolucionarji - 19.30 TV dnevnik 20.00 Kdo ve? • italijansko španski film • 21.46 TV dnevnik - 22.00 Za konec ted na tli adidaš^ občini MariborPesnica. dekleta, ki so končale kmetijsko gospodinjsto šolo ter kmeta Karla in Boža Judeža iz Praproč pri Šentjerneju. Oddajniki II. TV mreže: 15.35 Test - 15.50 Nedeljsko popoldne - 17.25 Otožni vitez, ameriški film - 19.00 Retrospektiva animiranega filma Zagreb 80 - 19.30 TV dnevnik 20.00 Jazz na ekranu • 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Odrske luči, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.15) TV Zagreb I. program: 9.50 Poročila • 10.00 Otroška oddaja - 11.30 Narodna glas ba - 12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Jugoslavija, dober dan -14.00 Gledalci in TV - 14.30 Kupil sem očka, sovjetski mlad. film - 15.50 Nedeljsko popoldne - 17.26 Otožni vitez, am. film - 19.00 Retrospektiva animiranega filma Zagreb 80 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ko pomlad zamuja - 21.00 Stara planina, dok. odd. 21.30 TV dnevnik - 21.50 Športni pregled. i Beograjska televizija ie ob tej priliki posnela TV priredbo gledališke predstave Kir Janja. Prikazuje moža, ki ga je želja po srebrnikih in zlatnikih čisto obsedla. j Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik madžarščini adidaš ^ NEDELJA, 17. V. 9.15 Poročila • 9.20 2iv žav, otroška matineja - 10.10 Tale, nadaljevanka TV Sarajevo - 11.10 TV Kažipot -11.30 Narodna glasba - 11.58 Mozaik - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.35 Poročila (do 13.40) - 15.40 Marezige, dokumentarna oddaja - 16.10 Poročila - 16.15 Vaterpolo Triglav : KPK, prenos (za J RT 2) - 17.20 Športna poročila - 17.30 Padatik, indijski film - 19.00 Risanka -19.22 TV nocoj - 19.24 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 E. in Y. Shkreli: Ko pomlad zamuja, nadaljevanka TV Priština -21.00 Zanima me - 21.30 V znamenju • 21.50 Športni pregled Oddaja Ljudje in zemlja 6o spregovorila o osuševanju zemlje in s tem pridobivanju novih kmetijskih površin, o najprimernejšem času košnje ter načinih siliranja trave. Predstavila bo kmetico Renčko Fras, kije postala predsednica občinske konference zveze komunistov v adidaš ^ 17.30 TV dnevnik - 17.45 Gledališče strička Brane - 18.00 Enci menci, lutkovna oddaja TV Skopje - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.46 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 Obljubljena dežela, poljska nadaljevanka - 22 15 Iz sporeda TV Priština: Akademik I d riz Aieti (do 22.45) TV Zagreb I. program 17.40 Poročila - 17.45 Gledališče strička Brane - 18.00 Enci menci - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Bjelovar - 18.45 Mladinska oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 M. Sabolovič: Prepozno, nadporočnik, TV drama -21.35 Glasbeni trenutek 21.40 Mozaik - 22.25 TV dnevnik - 22.40 Animirani film TV dnevnik - 20.00 Zabavajo vas Ella Fitzgerakj in Bostonski simfoniki - 21.00 Človek in čas, dokumentarna serija - 21.40 Zagrebška panorama - 22.05 Nogomet ZRN : Brazilija, posnetek iz S t u 11 ga rta TV Zagreb I. program: 17.40 TV v šoli: Skrb za potomstvo. Potočni rak, Razvoj in vloga neuvrščenih v svetu - 17.40 Poročila - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Obramba; oddaja TV Beograd -19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno, notranjepolitična oddaja - 21.06 Poštna kočija, ameriški film - 22.35 TV dnevnik kim, predstava Beograjskega narodnega gledališča - 21.35 Zagrebška panorama - 21.55 Tale, ponovitev TV nadaljevanke (do 22.55) TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Kaj je novega pod streho - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Zabavna medigra - 19.30 TV dnevnik -20.00 Izbor v sredo - 21.30 Portreti revolucionarjev Veda Zagorac - 22.15 TV dnevnik - 22.30 Koncert v po častitev dneva letalstva PONEDELJEK, 18. V. 8.45 TV v šoli: TV koledar, Zagorje, Šolski muzej, sodobna afriška književnost -10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Risanka Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.06) 14.55 TV v šoli - Bmovitev (do 16.00) - 16.10 metijska oddaja T V Novi Sad - 17.10 Poročila - 17.15 Vrtec na obisku: Z barko po Piranskem zalivu - 17.35 Mabel za volanom, burleska Charlieja Chaplina - 18.00 Pred izbiro poklica: Poklici pomorstvu 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja -19.15 Risanka - 19.34 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.56 Vreme - 20.00 J. S. Popovič: Kir Janja, posnetek beograjske gledališke predstave -21-10 Kulturne diagonale -21.50 V znamenju Letos mineva 175 let od rojstva in 125 let od smrti pisatelja, pesnika in dramatika Jovana Stenja Popoviča. TOREK, 19. V. 9.00 TV v šoli: TV koledar, Skrb za potomstvo, Pogozdovanje, Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik, Zgodba, Risanka, Glasbena vzgoja. Zadnje minute (do 12.05) -16.15 Šolska TV: Zvok v filmu, Kondicijska vadba -17.15 Poročila - 17.20 Kapitan Kuk, slovaška pravljica -17.30 Ptuj 80, V. del glasbene oddaje - 18.00 Pisani svet: Rad bi, da bi me imeli radi -18.30 Obzornik - 18.40 Obramba in samozaščita - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.56 Vreme - 20.00 Skupno, oddaja TV Sarajevo in drugih jugoslov. studiev -21.06 E. Zola: Vzpon Rougo-novih, francoska nadaljevanka - 22.00 V znamenju -22.15 Iz koncertnih dvoran: R. Strauss: Don Kihot I Oddajniki II. TV mreže: 116.55 Test - 17.10 TV dnevnik madžarščini - 17.30 T V dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Življenje knjige I- 18.45 Zeleni kabaret 19.30 adidaš ^ SREDA, 20. v. 9.20 TV v šoli: TV koledar, Ali ste vedeli, Fizika v športu - 10.00 TV v šoli: Biologija, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba, Risanka, Telesna kultura, Zadnje minute (do 12.06) - 17.40 Poročila - 17.46 Z besedo in sliko - 18.00 Velike razstave, zadnji del kulturno dokumentarne serije • 18.25 Obzornik - 18.40 Republiška revija mladinskih pevskih zborov Zagorje 80 -19.10 Risanka - 19.24 T V nocoj - 19.26 Zrno do zma 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna Kako postati Švicar, švicarski film - 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.35 Miniature Rudi Spanzel - 21.50 V zna menju adidaš^ PETEK, »2. V. 8.45 TV v šoli: TV koledar. TV vrtec. Ruščina, Marin Getaldić, - 10.00 TV v loti Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Risanka, ho-braževa \a reportaža, Zadnje minute uo ( 12.06) - 14.56 TV v Soli - ponovitev (do 16.00) -17.15 Poročila - 17.20 Družina Smola, madžarska riaana serija - 17.46 Jugo ročk 18.15 Obzornik - 18.25 Spominski park v Kragujevcu. izobraževalna oddaja TV Beograd - 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj - 1946 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 19.56 Vreme • 20.00 U stvar j tanje Titove Jugoslavije, do-1 lumen tarna serija - 21.00 T. Marin: Buddenbrookovv nemška nadaljevanka • 22.00 V znamenju - 22.15 Nočni kino: Lepotica dneva, francoski film ČETRTEK, 21. V. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Telesna rast, življenje v mlaki. Računalnik - 10.00 TV v šoli: Umetnost, ' Risanka, Združeni narodi, Risanka, Predšolska vzgoja, Zadnje minute (do 12.00) - 16.20 Šolska TV: Zvok v filmu, Kondicijska vadba - 17.20 Poročila - 17.25 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška oddaja TV Beograd - 17.66 Mozaik kratkega filma: Ivana, jugoslovanski film • 18.20 Obzornik - 18.30 Mladi za mlade: Dijaška samouprava 19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zmo do zma -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Mednarodna obzorja - 21.35 625 - 22.15 V znamenju Nemški psihiater in njegova žena, italijanski kuhar in jugoslovanska balerina želijo postati državljani »najlepše, najbolj čiste in najbolj bogate dežele*, Švice. Film Kako postati Švicar deluje prvi hip komično, po razmisleku pa spoznamo globlje vzroke in izpovedni namen ustvarjalcev. . Na površje prideta ironija in satira. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Kaj je novega dstreho - 18.15 Splošna Iska obramba - 18.45 Zabavna medigra - 19.30 TV dnevnik - 20.00 D. Ilič: Joa- Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Družba rdečelaske Zore - 18.15 Znanost: Drsenje zemlje - 18.45 Ugrabitev, angleška nadaljevanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teleskopija: Oto Bihalii-Me-rin - 21.00 Po izbiri: Hir osima, ljubezen moja, francoski film - 22.25 24 ur (do 22.30) Deseta epizoda iz dokumentarne serije U stvarjanje Titove Jugoslaviji govori o zgodovinski epopeji -bitki na Neretvi oziroma največji bitki za mnjenet v naši preteklosti. To je obdobje, ko se je v Bihaču, središču obsežnega svobodnega ozemlja, oblikoval AVNOJ, najvišje politično in predstavniško telo narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov in narodnosti. Oddaja prikazuje tudi dogodke na drugih bojiščih Evrope in Afnkt ter seveda akcije, ki so si tedaj odvijale v Jugoslaviji. TV Zagreb I 15.06 TV v šoli od Odese program: K Telesna rast, do Leningrada, Razvoj in vloga neuvrščenih v svetu (do 16.00) - 17.40 Poročila - 17.45 Družba rde čelaske Zore - 18.15 TV ko ledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Ugrabitev, angleška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik - 20.00 Paralele - 20.50 Močnejši spol, zabav na oddaja - 21.50 TV dnevnik - 22.05 Majski operni večer Oddajniki II. TV 17.30 Test - 17.45 Otrostt oddaja - 18.15 Beseda mladih, mladinska oddaja - 18.* Žepni kabaret, zabavno |k> bena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Beograjski pomlad - 20.46 Zagrebška panorama - 21.10 Teveteka A 21.56 Svet, v katerem zivknol TV Zagreb 1. program. 17.40 Poročila - 17.45 Otroku oddaja • 18.15 TV koledar -18.26 Kronika občine Reka -18.46 Mladinski ekran, oddaja TV Novi Sad -19.30 TV dnevnik - 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija - 21.00 Dober večer, zabavno glasbeni oddaj - 21.56 TV dnevnik 22.10 Izsiljevanje na Atlantiku, serijski film NOVO V KINU KINO Režiser John Lammond, kije obenem tudi producent, se je RlSSrV? M*fe** /H"«1 Avstralija ponoči odločil, da s pomočjo muuMh in privlačnih igralcev posname izobraževalni film o Uubezni m seksu. temi. kije za mnoge še vedno »tabuu. Film je razdeljen po poglavjih, prepleten s komentarji švedske zdrav nice-seksologinje, veselo glasbo in zabavnimi situacijami. rJFZlMTZ ^ »izobraževalni dokumentarec*, pa filma ABC OD LJUBEZNI DO SEKSA zelo mladim gledalcem ne priporočamo. p-iH*!*?!**™ V^MtŽVje označen kot ljubezenska drama. .!ttV*eZ7eM°*ameriškfm »cenaristu, ki pride v Pariz. Tu se sprvateVi s šoferjem, s katerim spoznava lepote mesta, in z lepo Susan, ob kateri pozabi celo na družino... Tudi domači film SANJSKI DNEVI režiserja Vlatka GiHča govori o ljubezni. Mlada Jelena preživlja poletne dni v prostranstvu zoreče ga polja in neba. Nikče ne moti njene osamljenosti. Le letala z bližnjega letališča preletavajo Jele ni no polje. Z enim od pilotov dekle začenja mladostno igro. Mesto, kjer je našla svoj mir, postane mesto iskanja popolne ljubezni. KRANJ CENTER 15. maja amer. ban. uest. TOM HORN ob f 6., 18. in 20. ari 16. maja amer. barv. uest. TOM HORN ob 16., 18. in 20. uri, prem. amer. barv. ljub. NEKOČ V PARIZU ob 22. uri 17. maja amer. barv. otroški PETER IN NJEGOV ZMAJ ob 10. uri. amer. ban: west. TOM HORN ob 15.. 17. in 19. uri, prem. avstral. ban. erot. ABC LJUBEZNI IN SEKSA ob 21. uri 18., 19., 20. in 21. maja avstral. ban: erot. ABC LJUBEZNI IN SEKSA ob 16.. 18. in 20. uri KRANJ STORŽIĆ 15. maja /rane. ban: krim. drama SODNIK, IMENOVANI ŠERIF ob 16.. 18. in 20. uri 16. maja amer. ban: pust. DRUM — ZAD NJI MAN DINGO ob 16. uri, nem. ban. erot. krim. JAZ SEM TVOJ MORILEC ob 18. in 20. uri 17. maja ital. ban. akcij. MOŽ. IMENO VAN BULDOŽER ob 14. in 18. uri. amer. tajski ban: ljub. PREŠUŠTNICA obJ6jtri. prem. domačega ban: S A NJŠKI DNE VI ob 20. uri 18. maja domači ban: ljub. SANJSKI DNEVI ob 16,18. in 20. uri 19. maja amer. barv. pust. DRUM, ZAD NJI MAN DINGO ob 16., 18. in 20. uri 20. maja itaL barv. akcij. MOŽ, IMENO VAN BULDOŽER ob 16.18. in 20. uri 21 maja ital. ban: krim. SICILJANSKA ZVEZA ob 16.18. in 20. uri Kino TRŽIČ 16 maja amer. ban. ris. NORA DIRKA TOM IN JERRYJA ob 16. uri, avstral. ban erotič. ABC UUBEZNI IN SEKSA ob 18. in 2&%l:.pn'n- domač, ban: ljub. SANJSKI DNEVI ob 22. uri amer ban' otroški PETER IN NJEGOV ZMAJ ob 15. uri, avstral. ban erot. ABC UUBEZNI IN SEKSA ob 17. uri danski ban: erotič. MAZURKA V POSTE d,..°2,,!Ž.un' prem Mm ban krim. JAZ SEM TVOJ MORILEC ob 21. uri ,J8- m&a amer fcan' Mw' TOM HORN ob 18. in 20. un 19. maja amer. ban. uest. TOM HORN ob ZVEnŽAob20buT ^ SICfUANS^ si&ATilSuri^ lJub PRE T^^c^)^J!SiJAZ SEM Kamnik DOM 16. maja ital. ban: akcijski MOŽ, IMENO VAN BULDOŽER ob 16. uri, amer. ban. zgod. pust. spekt. PETI MUŠKETIR ob 18. in 20. uri, prem. amer. ban: kom. MOŽ NA PREIZKUŠNJI ob 22. uri erotič. MAZURKA 17. maja amer. barv. kom. NAJ BOU NORI RALLY NA SVETU ob 15. uri, amer barv. pust. zgod. spektakel PETI MUŠKE TIR ob 17. in 19. uri, prem. amer. ban' liub NEKOČ V PARIZU ob 21. uri 18. maja amer. tajski barv. PREŠUSTNICA ob 18. in 20. uri 19. maja amer. ban: kom. MOŽ NA PREIZKUŠNJI ob 18. in 20. uri 20. maja nem. ban: erot. krim. JAZ SEM TVOJ MORILEC ob 18. in 20. uri 21. maja amer. ban: pust. DRUM - ZAD NJI MAN DINGO ob 18. in 20. uri Kino DUPLICA 16. maja danski ban: V POSTE U l ob 20. uri 17. maja amer. ban: ris. NORA DIRKA TOM IN JERRYJA ob 15. uri. amer. ban ljub. NEKOČ V PA RIZU ob 17. in 19. uri 20. maja domači ban. ljub. SANJSKI DNEVI ob 20. uri 21. maja ital ban: akcij. MOŽ. IMENO VAN BULDOŽER ob 20. uri Kino KOMENDA vi/u.Tm^6?"' Pust DRUM, ZAD NJI MAN DINGO ob 20. uri n/£.m.a/° amer ban' kom NAJBOU NO RIRALLYNA SVETU Kino CEeNJICA *,/,£,m7^ amer taJ han Oub. PREŠUŠT NILA ob 20. uri .'^"f^ amer. ban. uest. PRIHAJA JEZ cPa SfJlFh ital ban' krim SICILJANSKA ZVEZA ob 20. uri Kino LAZE MTnffišKmR^^ Kino RADOVLJICA 15. maja angl. ban: krim. KANALOM DO ZLATA ob20. uri 16. maja amer. barv. ZAKLAD MORSKE GA PSA ob 18. uri, ital. ban. AFERA CON CORD 79 ob 20. uri 17. maja ital. ban. AFERA CONCORD 79 ob 18. uri, amer. ban: ZAKLAD MORSKE GA PSA ob 20. uri 18. jnaja angl. ban: zabav. NENAVADNI PSI ČUVAJI ob 20. uri 19. maja angl. ban: krim. KANALOM DO ZLATA ob20. uri 20. maja amer. ban. ZAKLAD MORSKE GA PSA ob 20. uri 21. maja jugoslov. ban: EROGENA ZONA ob 20. uri erof. TEREZISO ban: CARSTVO STRA Kino BLED 15. maja japon. ST!6°ma%Uamer. ban: ^ERlSKIOlGOLO ob 18. un, amer. oarr. UUBb£t.N!iiu\ ^S^maja amer. ban: UUBEZENSKA ZGODBA NA LEDU ob 18. uri. ital. ban. erotič. TEREZINO TELO ob 20. uri obllO^ri0 ital AFERA CONCORD A ZLAT7Jol20^ur^n ^"ALOMIfi 21. maja ZAPRTO! Kino BOHINJ -BOH. BISTRICA 16. maja ital. ban TELO ob 18. in 20. uri 17 maja amer. ban. AMERIŠKIGIGOLO ob 18. un.japon. ban. CARSTVOSTRASTI ob 20. un ri'i£?Z,aomer ■ban'- ZAKLAD MORSKI GA PSA ob 20. un Skorja Loka SORA /5. maja slov. UBIJ ME NEŽNO ob IS. * 20. un OLIVE ob 18. m 20. uri 19. maja franc. komed .1 POTEH'Hl * I PLA VOLASKA ob 20. uri 20. maja franc. komed. 3 POTEPVH1 ♦ 1 PLA VOLASKA ob 18. in 20. uri 21. maja amer. drama UUBEZESSKA ZGODBA NA LEDU ob 20. uri Železniki OBZORJE /5. maja nem. komed. ŠPANSKE 0/JVf ob 20. uri 16. maja amer. drama V ISKA S J V GOSPODA GOODBA RA ob 20. uri 17. maja slov. UBIJ ME NEŽNOoilitfl ŽENsTob2a0mueri Jesenice RADIO /5. maja amer. muzik. ŠTIRJE POTEH HI(FEST80) ob 17. in 19. uri 16. in 17. maja angl vojni MOČ 10 - M VARONE ob 17. m IS. un 18. in 19. maja amer. pust. krim. CHARL1 JEVO MAŠČEVA NJE ob 17. in 19. un 20. maja franc. drama POCESTSICA <* 17. in 19. un Jesenice PLAVŽ /5. maja angl. MOŽ, ŽENA IN BASU ob 18. in 20. uri 16. in 17. maja amer. CHARLIJEVO MA ŠČEVANJE ob 18. in 20. uri 18. in 19. maja angl. MOČ 10 - SAVARO NE ob 18. in 20. uri 21. maja franc. POCESTNICA ob IS. m 20. uri Kino DOVJE MOJSTRANA /6. maja amer. ONA TO DELA BOUE - AGENT 007 ob 19.30 ___ 17 maja angl. SKRIVNOSTNO DEDOVANJE ob 19.30 Kino KRANJSKA GORA /6 maja angl. SKRIVNOSTSO DEDU VA£LaS "mTr. CHARLIJE\ VANJE ob 20. uri flB.1S.MrUA 1981 eseniški Peko - pestra izbira . —-!-> V prodajalni Peka na Jesenicah ponujajo kupcem obutev za pomlad in poletje — Pestra izbira ženske, moške, otroške in športne obutve 17.STRAN G LAS Jesenice - V jeseniški prodajalni Peka imajo danes zelo dobro ponudbo spomladanske obutve, čevljev, ki gredo dobro v prodajo, Se posebej je med kupci zaželena moška modna športna obutev, ki jo ponuja tržiški Peko v zares lepi in udobni izdelavi, ki ji ne manjka modnosti. Ženske mikajo sandali z modno peto, medtem ko je na policah tudi še dovolj starejših modelov, ki jih ponujajo po izredno dostopni in ugodni ceni. Letos bodo ženske posegle še po sandalih na korku, novost pa so tudi ortopedski čevlji z usnjenimi podplati, ki so jih do zdaj delali večinoma s poliuretanskimi podplati. Mladost je mladost in tudi zanje, za zadnje modne muhe, ki niso neznane naši mladeži, so pomislili v tržiškem Peku. Za veseli »ročk and roll« so poskrbeli ter za vrsto druge modne obutve, ki se sklada z novo modo oblek in hlač. Ponujajo jo v različnih barvah. Za najmlajše, ki stopajo prvih korakov v letošnjo pomlad, je na voljo dovolj čevljev različnih oblik in kvalitete, za malo večje, ki se podijo po športnih igriščih in ki jim je prav gotovo treba vsako leto kupiti športno obutev, pa so nadvse dobrodošle »teniske TRIM«. Te »teniske« se tudi zelo dobro prodajajo, saj so dovolj udobne in trpežne. Na policah so še »špagarce«, visoke in nizke, ki jih bomo radi nosili k hlačam vso letošnjo pomlad in poletje, da niti ne govorimo, da si bomo za morje ali za domače kopališče omislili »japanke« — praktične, da je kaj. Poleg udobne športne obutve je d<> izbire tudi za hojo po hribih in planinarjen je Peko ponuja nov planinski čevelj, ki je nekoliko cenejši in zato ga bodo kupci prav radi kupili. Vsekakor dovolj izbire v jeseniški prodajalni Peka. Prodajalna na Jesenicah je precej tesna, vsekakor bi potrebovali skladišče, za katerega se že dogovarjajo. Kljub temu pa je čutiti v tesnem prostoru dovolj dobre volje prodajalk, ki kupce znajo solidno postreči. Poleg poslo-vodkinje Pavle Podlipnik. vedno prijazne in ustrežljive, prodajajo Še Marina Pogačnik. Soča Trošt, Vanda Medved in Nataša Zamida. Lani so presegle plan kar za 28 odstotkov in tudi prvi letošnji rezultati so dokaj spodbudni, čeprav je »glavna« sezona prodaje čevljev ponavadi v jesenskem času. Prodajajo tudi na obveznice, letno pa kupci z Jesenic in okolice pokupijo v Pekovi prodajalni okoli 12.000 parov čevljev. Vsekakor je vredno obiskati trgovine Peka na Jesenicah in si ogledati najnovejše modele ženske, otroške, moške in športne obutve. Izbira je pestra in kvalitetna, z vsem priborom, ki sodi poleg obutve, z mehčalcem za čevlje in drugimi pripomočki. V Peku boste prijazno postreženi in boste prav gotovo našli obutev po svojem okusu in po svojih zahtevah, prodajalke pa bodo vedno pripravljene tudi pravilno svetovati. Prodajalka Vanda Medved Anica Simnic z Jesenic redno in rada kupuje v Pekovi prodajalni na Jesenicah. Takole pravi o ponudbi »Se pred vojno sem kupovala čevlje v Triglavu, pri Strajnarju in ostala zvesta Pekovi prodajalni vsa ta leta. S kvaliteto Pekovih čevljev sem nadvse zadovoljna, čeprav imam seveda tudi nekaj pripomb. Sama se zavzemam za kar najboljšo kvaliteto, saj mora biti čevelj dovolj udoben in kvaliteten in se tudi strinjam s ceno čevljev za odrasle. Mislim pa, da so otroški čevlji zares predragi. Izbira v jeseniški prodajalni je vedno dobra, postrežba pa odlična. Prodajalke se trudijo, da ustrežejo prav vsem kupcem, zahtevnim in manj zahtevnim in rade svetujejo. Pogrešam pa pletenih čevljev za starejše ljudi, čevlje s pletenim usnjem, ki so bili včasih v prodaji Zdaj je veliko umetnega usnja Ur pa sama osebno nimam rada. Za starejše ljudi mora biti obutev udobna, trpežna kar 'Jrn.da bi se morali proizvajalci čevljev vedno zavedati. Tudi nismo vsi mladiin nimajo « kupci enako zdravih nog - zato naj bi bilo več čevljev tudi za tiste ljudi, ki so starejši aolni in ki se dobro počutijo ne le v lepih, temveč predvsem v udobnih in v zdravih čev- umu ^ Pekova trgovina na Jesenicah, na Titovi cesti murlia 01ed - Murkino razstavo VaSdom 81 si je na Bledu ogledalo že veliko obiskovalcev, saj Murka ponuja na ogled in v nakup zares kvalitetno pohištvo in zadnje, najnovejše programe naših priznanih in znanih tovarn. Tako so na razstavi lepe kuhinje - kar tri nove kuhinje Marlesa, Bresta in LIPE iz Ajdovščine: kuhinja Jasna, prijetnih tonov, novo Palema Marlesa in Brestova kuhinja 09 z masivnimi bukovimi vrati. V zgornjih prostorih Festivalne dvorane ponuja Murka pester izbor dekorative... Zanimiva na Bledu Kupce prav gotovo še posebej privlačijo lepe in tople jedilnice v baročnem stilu, rustikalnem, kolonialnem, kmečkem in modernem stilu, prvič so na razstavi usnjene garniture, zanimivo je praktično otroško pohištvo. Na voljo so še spalnice, dekorativa, gospodinjski aparati iz Elga, vrtne garniture ter vse. kar potrebujemo za taborjenje in oddih v naravi. Murkina letošnja razstava Vaš dom 81 v Festivalni dvorani na Bledu je zares kvalitetna in privlačna, saj so v Murki poskrbeli, da razstavijo zares najnovejše in najbolj kvalitetne programe in pohištvo ter opremo za dom. Razstava bo odprta vsak dan, do vključno nedelje, 17. maja. Še posebej lepe so jedilnice: v baročnem stilu, rustikalnem, kolonialnem, kmečkem in - dernem stilu . m murfea GLASOV IZLET S KOLESI PRIJAVE SE PRED STARTOM! V nedeljo, 17. maja, od 8. do 11. ure se bomo srečali »Glasovci« na kolesih. Upamo, da bo vreme lepo in srečanje prijetno. Na trim kolesarjenje lahko pndeti tudi, če se niste prijavili Pogoji so enaki. Tudi pravico do sodelovanja pn žrebanju nagrad imate, Zavarovalnica Tnglav Kranj pa vas bo nezgodno zavarovala, le posebne spominske nagrade Merkurja so pripravljene samo za že prijavljene. Želimo, da bi kolesarski izlet ostal nam vsem v pnjetnem spominu in tak postal tradicionalen, zato je zelo pomembno, da bomo upoštevali navodila in cestno prometne predpise, da ne pride do kakršnekoli nesreče. Naš kolesarski izlet ima tudi vzgojni in prometni značaj. Naša proga bo označena s smernimi tablami TRIM vse od Kokrice čez Bobovek, Sp. Belo in dalje po klancu navzgor mimo cerkve na Sp. Beli, rojstne hiše pesnika Matija Val-javca ter po klančku navzdol skozi gozdiček do knžišča, kjer je znak stop in tabla Preddvor. Tu bo kontrolna točka in tu boste dobili žig. Skozi prijeten gozdiček vas nato pot pripelje do Zg. Bele, kjer v prvem križišču zavijete na levo in mimo gostilne Bizjak nadaljujete proti Kokrici, kjer bo cilj. O lepotah krajev, kjer bo izlet potekal in našem kolesarjenju pa smo izbrali pesmico, ki jo je ob prijavi napisala Rozi Jakopič: Gorenjska in Storžič tvoj in jezero Črnava je svet krasan, tam pod goram; z gozdičkom ves obdan. O jezero Črnava, ti čar si vseh lepot, le prid'pogledat ga, tja pod Storžič, tvoj je svet krasan,... Saj pot me vodi čez polje, kjer rojstna vas se mi smeji, in vse vasi pod Karavankami mi kličejo i pozdrav, lepote naše se napij. V bližini tod domuje, sv. Jakob tam kraljuje, ki nudi nam razgled prečudovit in lep, na to prelepo gorenjsko ravan, na to zeleno gorenjsko polje. Nasvidenje torej na Kokrici pred Kulturnim domom. Ce bo deževalo, ostanite doma, ker bomo izlet potem izvedli v nedeljo, 31. maja! 18. STRAN OBVESTJU^OG^SMNO^^ prrtK. is Mmmi za trim trening šport za tr,r ng šport \^ KAMNIK ^/ V naši trgovini na Bledu v Park hotelu imamo bogato izbiro usnjene ženske in moške konfekcije, pasov, torbic in rokavic, vse v modnih barvah in z možnostjo kombiniranja. Ce vam standardni modeli ne odgovarjajo, vam naredimo tudi po meri Trgovina je odprta vaak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Prodajamo tudi na potrošniško posojilo in za obveznice posojila kupon št. 1,2 m 3. Obiščite nas in se prepričajte o ugodnem nakupu in bogati izbiri VA i DOM 81 RAZSTAVA IN PRODAJA: POHIŠTVO IZDELKI GORENJA DEKORATIVA OPREMA ZA ODDIH 8.—17. maja 1981 festivalna dvorana BLED prireja 17. maja 1961 obf^uri NA HIPODROMU POD LESCAM. dobitki , AVTOMOWLA SKODA 2 AVTOMOBILA WARTBURC BIK 650 Kg «001 KURILNEGA OLJA PRALNI STROJ HLADILNA SKRIHJA 3001 21 CEMENTA * t PREMOGA in *e«*todru9*bo9ka, Titov trg 4 b, kadrovska služba Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega rokar. 7 i Odprto vsakdan od 10.—19. ure tudi v nedeljo murlia GR, 15. MAJA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 19.STRAN GLAS VEDNO VEČ JE NAVDUŠENCEV ZA DOPUST POD PLATNENO STREHO SAJ JE RESNIČNO SPROŠČEN IN TUDI BOLJ POCENI #:.x.o<^^^ POGLEJTE.KAJ LETOS LAHKO STORITE ZA URESNIČITEV SVOJE ŽELJE. TRGOVSKO PODJETJE nama Škofja Loka VAM ZA TO PONUJA ZANIMIVO PRILOŽNOST. S2 VERIGA LESCE Komisija za delovna razmerja TOZD Kovačnica objavlja prosta dela in naloge STROJNEGA KOVAČA II. Pogoji: — poklicna šola, — 12 mesecev v poklicu Kandidati naj vložijo pismene prijave v roku 15 dni po objavi na naslov SŽ Veriga Lesce, kadrovska služba. Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavnega roka. OD 20. MAJA DO 22. MAJA 1981 JE SPET PRIPRAVILA TRADICIONALNO Vse, kar potrebujete za taborjenje vam je na ogled in naprodaj na enem mestu, topa je vsekakor ugodnost, ki vam bo prihranila čas nobenem omogočila, da boste kupili to kar w* _______ 9 "arzel'te, hitro in dobro. Nogometni klub OLIMPIJA Ljubljana prireja največjo tombolo v Sloveniji imenovano » SUPER TOMBOLA Nedelja, 17. maja 1981 ob 14. uri Ljubljanski hipodrom v Stožicah VREDNOST DOBITKOV JE 300 milijonov S din IZŽREBANO BO 150 AVTOMOBILSKIH IN 350 DRUGIH DOBJTKOV Tombolski dobitki 20 avtomobilov: golf, zastava 101-3 avtomobili, 125-P.126-P -3 avtomobili, škoda 120 in 11 avtomobilov zastava 850, traktor, kosilnice, kurilno olje. cement, barvni in čb. TV-aparati. mopedi, kolesa, jadrnica S-425. pralni stroji, pomivalni stroji, hladilniki, smuči, komplet avtomobilskih gum, jadralna deska, ure Darwil-Quartz. radio-kasetofon itd Dobitniki avtomobilov so dolžni plačati zvezni, republiški in občinski davek Predprodaja tombolaklh tablic po 75 din v kiosku OLIMPIJE pred Figovcem in v prodajnih kioskih TOBAK v Sloveniji In Ljubljani. IPAS WIJA JADRAN, GORE, JEZERA, DEŽELA, ZDRAVILIŠČA KREDITI! Hi i um ALI2E RAZMIŠLJATE O DOPUSTU? K odločitvi vam bo pomagal Kompasov katalog ..Počitnice 1981", ki ga boste dobili v vseh poslovalnicah Kompasa. Že naslovnica v stilu Andreja Habiča marsikaj pove Sama vsebina kataloga, ki je s svojo ponudbo programa za domačega gosta edinstvena, je razdeljena na več skupin. Prevladuje morje, ne manjka pa ponudb dopustov ob vznožju gora, ob jezerih, v zdra-viliščihh ali pa na kmetih. Na pot do izbranega kraja bo treba sesti v lastni osebni avtomobil ali pa si pri Kompasu izposoditi vozilo Kompas Hertz Rent a Car. Za veččlansko družino je prevoz z osebnim avtomobilom še vedno najbolj udoben in poceni. NOVO! LETALSKI PAKETI: SREDNJA DALMACIJA IN ČRNA GORA ZA ENEGA JE POTOVANJE Z LETALOM CENEJŠE Kompas je pripravil poseben program letalskih paketov v srednjo Dalmacijo in Črno go- ro, ki so namenjeni sicer vsem, vendar se bodo zanj najverjetneje ogreli le tisti, ki potujejo na dopust sami in bi jim bil prevoz z osebnim avtomobilom predrag. 25% POPUSTA ZA IZLETE V ORGANIZACIJI POSLOVALNIC KOMPASA NA OBALI DA NA DOPUSTU NE BO DOLGČAS Celodnevnega lenarjenja na socnu se marsikdo kmalu naveliča. Kompasove poslovalnice ob obali organizirajo številne izlete v bližnjo okolico. Kompa-sovi gostje bodo deležni 25 odstotkov popusta na ceno teh izletov. ČRNA GORA: EKSKLUZIVNA PRODAJA V SLOVENIJI KOMPAS S KOMPASOM V ČRNO GORO Črnogorske peščene plaže so znane širom po svetu. Število Slovencev, ki s Kompasom obiskujejo te lepe mediteranske predele naše domovine, pa je iz dneva v dan večje. Kompas v Sloveniji prodaja črnogorske turistične zmogljivosti celo EKSKLUZIVNO. Torej; če hočete v Črno goro, vam bodo pri Kompasu uredili vse potrebno. 3,X „NAJ" Le redko kdaj človek lahko z mirno vestjo napiše, da je nekaj ,,haj". Tokrat pa se ni moč upreti taki skušnjavi. 105 krajev, 200 objektov in 6000 postelj — to je značilnost Kompasove ponudbe za počitnice 1981. Kompasov i gostje bodo na letovanju v črnogorskem primorju imeli posebne ugodnosti. S potrdilom o letovanju bodo imeli 20 odstotkov popusta pri najemanju čolnov, sandolinov. jadralnih desk in jadrnic v Kom-pasovem športnem centru pred hotelom „Beograd" v Bečićih. Tiste goste, ki bodo letovali pri zasebnikih, bodo Kompasovi predstavniki pospremili do začasnih stanovanj. Enkrat na te den bodo pooblaščeni Kompa- sovi predstavniki imeli razgovore s svojimi gosti, ki bodo bivali v hotelih. Goste pri zasebnikih pa bodo vsaj enkrat v času letovanja obiskali. Ti razgovori so namenjeni reševanju morebitnih težav in vsestranski pomoči. PRIJAVE IN INFORMACIJE: KOMPAS, LJUBLJANA. Miklošičeva 11,telefon:(061)327-761, 326-453 . Titova 12. telefon: (061) 20-032, 24-611 in ostale Kompasove poslovalnice v Jugoslaviji ter pooblaščene agencije G LAS 20.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PtTEK,15.iMUAl«1 MERKUR KRANJ NE PREZRITE — NE PREZRITE — NE PREZRITE mm 'v^ji.m ^A'fiORBUE-lUlISm. mm mm m?JBMI *s ju mmJ * TO I ■ * #1 ž i To GOSPODINJSKI DNEVI V GLOBUSU NUDfp0SEBN0JP0NUDB0ERKUR V ' NADSTR0PJU VELEBLAGOVNICE GLOBUS OPREME ZA DOM IN GOSPODINJSTVO ZNANIH PROIZVAJALCEV • ELMA - ČRNUČE • ISKRA — LJUBLJANA • GORENJE —VELENJE • KRISTAL — ZAJEČAR GOSPOOiN,- PROGRAM PRIKAZOVANJA: proizvodi ISKRA-LJUBLJANA mešalniki, sokovniki, masažni aparati, sesalci, kombinirani štedilniki, pomivalni stroji. TV sprejemniki, gramofoni, HI-FI radijski sprejemniki, antene in naprave RA7SNKp0pm.^?M5oUSA Sl V MESECU MAJU LAHKO OGLEDATE TUDI POGRINJKE ZA STEKI A Pno/n a?,'' PRIPRAVLJENE S PROIZVODI PRIZNANIH PROIZVAJALCEV fcitKLA, PORCELANA IN KERAMIKE. V MAJU OBIŠČITE ODDELKE MERKUR V GLOBUSU (I. NADSTR.) KJER VAM BODO DEMONSTRATORJI IN PROIZVAJALCI RADI SVETOVALI! 18. maja od 10.—12. ure in 16. do 18. ure 19. maja od 10.—12. ure in 16. do 18. ure 20. maja od 10.—12. ure in 16. do 18. ure OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE KRANJ Likozarjeva 1. Na 5. mednarodnem sejmu malega gospodarstva v Kranju od 15. do 21. 5. 1981 Kakor vsako leto, tudi letos sodeluje. Na 250 kv. metrpv razstavnega prostora razstavlja 70 obrtnikov združenja proizvode vseh vrst obrtne dejavnosti, kmetijsko mehanizacijo, razno kovinsko in plastično galanterijo za kooperacijsko sodelovanje z organizacijami združenega dela in razne potrošne artikle. TURI8TIČNO DRUŠTVO LESCE Alpska 58 vabi k sodelovanju kandidate, ki jih veseli delo v turim za opravljanje nalog in opravil VODJE TURISTIČNE PISARNE (recepcijska, administrativna in računovodska opravila) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delov« ga razmerja izpolnjevati se naslednje pogoje: — dokončana srednja sola, — znanje vsaj enega tujega jezika ( nemški ali angleški) — opravljen Šoferski izpit B kategorije Delo bomo sklenili za določen čas ali za nedoločen čas. Sklenitev delovnega razmerja takoj ali po dogovoru Prednost imajo kandidati iz bližnje okolice. Pismen z dokazili in življenjepisom naj kandidati pošljejo v lT JEJ*** objavi oglasa na naslov Turistično društvo Lp«., n *° Sobec, 64248 Lesce. w;e' La"»J>u* OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKF KRANJ Komisija za delovna razmerja Delovne rtu skupnih služb Kranj ^»kupnosti objavlja prosta dela in naloge KURIRJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnW.^ * naslednje pogoje: n^mjevati ie — dokončana osemletka, — izpit za voznika motornih vozil B kategorije Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovni mm *asom. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolniev«*-življenjepisom pošljejo v 15 dneh po oh£rJ* P0*0** * Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o Kr««; J1 10 - kadrovska služba. ' "^'"»J* Go«po8vet»ki O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dn*»h roka za sprejemanje prijav. Po preteki JELOVICA &SonalSS3T IŠČE VEČ delavcev in delavk proizvodne obrate stavbnega pohištva v fe| Pogoji: - starost nad 15 let, urejeno st«^ sanje, jeno stanovanJ8ko vpn- - zaželjeno je, da imajo moški k ^ odslužen vojaški rok moški kandidati VEČ MIZARJEV za zahtevnejša dela v proizvodnji Pogoj: - poklicna Sola lesne stroke in ^ Kandidatom nudimo dinamično, zanimivo d«»l osebni dohodek ter možnost nadalineea «tvM, ln stimulativiu vanja. J g* strok°vnega izpopoln*- Kandidati naj vložijo pismene ponudbe r k*..+w dosedanjih delovnih izkušenj na naslov iTi^0 ***** industrija Škofja Loka, za kadrovsko službo iIS1 ,m> tudi osebno zglasijo v kadrovski službi. »anfco pa « Rok za ponudbe je 15 dni od objave. TEKSTILINDUS KRANJ razglaša prosto delo oziroma nalogo VODENJE VARSTVA PRI DELU v kadrovskem sektorju Pogoji: — višja ali visoka izobrazba varnostnega inženirja ali tehnike smeri, _ 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na področju varstva pri delu v industrijskih delovnih organizacijah, — kandidat mora imeti opravljen strokovni izpit o varstvu pri delu po 17. členu Pravilnika o osnovan za organiziranje službe za varstvo pri delu ter o strokovni usposobljenosti delavcev, ki opravljajo strokovne naloge s področja var stva pri delu, — poskusno delo je 3 mesece Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo posmene priglasitve v kadrovski sektor delo vae organizacije v roku 15 dni po objavi oglasa. (, 15. MAJA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE .21.STRAN.G LA tozd agromehanika, kranj © Na sejmu MALEGA GOSPODARSTVA v Kranju od HR 15. do 21. maja 1981 predstavljamo najbolj tipične INOVACIJE iz svoje tehnologije. Vabimo vas na ogled. Tehnične in komercialne informacije lahko dobite Koroški cesti 25., Kranj ali pa na Zlatem polju, cesta Telefon: 24-778 ali 24-786. na sejmu, ali v trgovini na JLA 11. VELIKO PONUDBO VSEH VRST KOLES VAM NUDI MERKUR KRANJ VELEBLAGOVNICA GLOBUS NA 1. KOLESARSKEM SEJMU NA KOKRICI PRI KRANJU V DNEH OD 15. —17. MAJA (V KULTURNEM DOMU) domplan KRANJ JLA 14 Delavski svet DO razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODENJE DELOVNE ORGANIZACIJE mHamt mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, se naslednje pogoje: , da ie dipl. ekonomist, dipl. pravnik ali diplomant II. stopnje FAGG; vddadu z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj je odstopanje možno za eno stopnjo, Sa ima 5 let delovnih izkušenj pn urejanju in vodenju vsaj enega " bmed Dodročii dejavnosti delovne organizacije, ki so: urbanizem, gtovbnazmljisca, investicijski inženiring in stanovanjsko gospo- - Žima organizacijske sposobnosti ter družbenopolitične in moral- noetične kvalitete. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Etstidati naj pošljejo ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnje-^JTpogojev i«TkrntCm tivljenlepisom v 15 dneh po objavi im naslov: DO Domplan, Kranj, JLA 14, Kranj z oznako »Za razpisno komisijo« uadidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri I Kmetijsko živilski kombinat Kranj n.SOl.O. Kranj, C. JLA 2 oglasa ns osnovi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge TOZD MLEKARNA KRANJ Čuvanje družbene imovine (2 delavca) Posebni pogoji: - delavec brez poklica, - poznavanje požarnovarnostnih ukrepov in dela čuvajske službe Pose Dni pogoji: - zaželjen je tečaj za telefonista TOZD TOVARNA OLJA OLJARICA BRITOF ČIŠČENJE PISARNIŠKIH, GARDEROBNIH IN SANITARNIH PROSTOROV (1 DELAVEC) Posebni pogoji: — delo se opravlja v popoldanskem času Kaadidati naj pošljejo pismene prošnje Splošno kadrovskemu sektorju KZK Kranj, JLA 2, v 15 dneh po objavi. KOLESARSKI KLUB KOKRICA prireja PRVI SEJEM KOLES IN KOLESARSKE OPREME — v petek, 15. maja od 15. ure dalje, — v soboto, 16. maja od 8. ure dalje in — v nedeljo. 17. maja od 8. do 19. ure V KULTURNEM DOMU NA KOKRICI Vabimo vse, ki želite kupiti opremo za športno rekreacijsko kolesarjenje. Kolesa ali opremo boste lahko prodajali sami, lahko pa jo zaupate organizatorju, ki vam za kritje stroškov odtegne 51 od prodaje. Pri nakupu bodo svetovali naši vrhunski tekmovalci, mehaniki ter strokovnjaki K K Kokrica in KK Sava. Vstopnina je 10 dinarjev. Poskrbljeno je za hrano in pijačo, sodelovali boste lahko v sreče-lovu in zabavnih tekmovanjih TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD Tobak, Tobačna 5 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA za prodajalno v Tržiču Pogoji: — poklicna šola trgovske stroke. — leto delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas in s poskusnim delom 60 dni. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema organizacijska enota v Kranju. Oldhamska ulica 12. 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja TOZD. kmetijsko gozdarska zadruga SORA p. o. 64226 žiri razpisuje dve štipendiji za poklic PRODAJALEC Rok za oddajo prijav je najkasneje do 30. junija 1981. Podrobnosti razpisa so razvidne iz skupne objave v Delu (11. marca 1981, str. 3). ZAHVALA Ob prezgodnji smrti naše drage ANGELE HAFNER se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Angeli Vilfan in vsem sosedom za nesebično pomoč. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, tatija, dedka in pradedka JOŠKOTA ŠOBERLA železn. transp. kontrolorja in šefa postaje Moikanjci v pokoju ^„pJ"Jno^ah^alJ"Jemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste ga spremili na ruiA 7Q_733 4443 Sporočamo žalostno vest, da nam je v 82. letu starosti umrla naša draga mama, babica, prababica in teta IVANA SODNIKAR roj. Hafner pogreb drage pokojnice bo v petek, 15. maja 1981 ob 15.30 izpred mrliške vežice v Kranju na tamkajšnjem pokopališču. ŽALUJOČI: hčerka Doroteja, sinova Niko in Dušan z družinami ter drugo sorodstvo! V SPOMIN Te dni mineva leto dni, odkar nas je zapustila MILENA ROZMAN Tako prazen, tih in žalosten je sedaj naš dom brez tebe. Še vedno živiš z nami in mi s teboj. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki se je spominjate in ji prinašate cvetje in prižigate sveče. ŽALUJOČI VSI NJENI! 102. letu je umrl naš dragi MOHOR PETRIČ Pogreb pokojnika bo v petek, 15. maja 1981, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. VSI NJEGOVI! ga 8 mesec Prodam termopan OKNO, 180 X X 120, brez rolete. Jama 23, Mavčiče 4445 Prodam jedilni KROMPIR igor. OlSevek 53, Preddvor 4446 Prodam 6 tednov starega TELETA. Prebačevo 41, Kranj 4441 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom speiser. SP. Bitnje 24, Zabnica 4448 Ugodno prodam traktorski OBRAČALNIK za seno in kupim nekaj delov od motorja za kosilnico AEB. GrosJoie, Brdo 1 nad Ljubnim 4449 Prodam obžagan LES za ostrešje. Voglje 86, Šenčur 4450 Prodam lahko KRAVO s prvim teletom. Ribno 31 Bled 4451 NEMŠKO OWCARKO, staro 14 mesecev z mladičem, starim 1 mesec, prodam. Smolej, Dovje 93, Mojstrana 4452 Prodam navadno diatonično HARMONIKO. Telefon 70-015 4453 Prodam PEČ za centralno kurjavo EMO 35.000 cal. Lužan Jože. Zežko-va 1, Kranj Ugodno prodam trajnožarečo PEC EMO, kamin na drva in premog ter črnobel TELEVIZOR iskra panorama alfa. rabljen 2 leti in popolnoma tranzistoriziran. Telefon 74-660 4468 Prodam belo otroško POSTELJICO na kolesih z jogijem, malo rabljeno. Telefon 74-660 4469 Prodam več GOBELINOV. Prešernova 9, Bled 4470 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, cena 1.000 din. Telefon 27-201 in PONY KOLO 4471 Prodam dve mladi KOZI in oddam PSA čuvaja. Podhom 7. Zg. Gorje 4472 Prodam kombinirano PEČ s 120-litrskim bojlerjem za v kopalnico, na trdo gorivo in elektriko. Andolšek. Pod Rebrom 24. Bohinjska Bistrica 4473 Ugodno prodam gradbeno DVIGALO in 1400 kg PLOČEVINE, debeline 5 mm. Pintar Janez, Bled, Rečiška 22 v bližini trgovine LIP Bled 4474 Prodam nova GARAŽNA VRATA LIP Bled (200G29) in prenosni stereo RADIO-KASETOFON hita-chi TRK 5280. Telefon 47-035 4475 Prodam GORENJSKE NARODNE NOŠE in AVBE posamezno. Informacije po tel. 061-551-392 4476 Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Informacije po 17. uri po tel. 26-455 4477 Prodam SENO. Kocjančič. Krnica 3, Zg. Gorje 4478 Prodam 100 kg težkega TELETA in KROMPIR. Hlebce 8, Lesce 4479 Prodam po teden dni stara črno-bela BIKCA za rejo. Basaj, Suha 40, Kranj 4480 Prodam PRAŠIČKE. Šenturška gora 6, Cerklje 448] SMREKOVE VEJE za butare, večjo količino, ugodno prodam! Kranj, Jezerska cesta 87 4482 Prodam rabljen ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), PRALNI STROJ gorenje, MEŠALEC za beton. Srednje Bitnje 66/a 44g.j Prodam zelo dobro ohranien PRALNI STROJ zanussi - kon ™*i2 o**!1 Kd^k.°rativni KONJSKI EnliVr/ JJ .-a8m ^TONSKI KORI 11 za rože ali grmovnice ter 12 kv. m tricentimetrske talne izolarii ske PLUTE. Kličite po tel. 25 726 Prodam TROSILEC za znot^t DINAMO 15 kW Zalog 39, Cerklj" t>rmu5 Prodam 16-colski GUMV VOZ s dobrem stanju. Luže 6, Šenčur 458T Prodam HLADILNIK goW ■ PRINZA 1200. Kovačič Josl^. Go-renjskega odreda 14, Kranj 45$* Prodam TELICO, ki bo kfoeir. junija telila. Dolžanova \. Koknca 4589 Prodam OVCO z iagnjetom ter več KOŠTRUNČKOV in R-4. v v« nem stanju. Bašelj 24. Preddvor 4580 Ugodno prodam novo HLADU NO SKRINJO LTH. 30tMitr*o m 250 PUNT. Pokom. Sutna 13. niča 491 Prodam električno GRADBENO OMARICO in 50 »REMELNOV« Podbrezje 10. Duplje 459* Prodam bele PISKE. Pivka 11 N aklo cjj Poceni prodam dobro ohranw kombiniran ŠTEDILNIK (2 phn t elektrika) in dvnkriln* vi™« i 1 Prodam 80-litrski električni BOJLER, več OKEN z roletami GLIN Nazarje različnih dimenzij, dvoje VRAT, vezana plošča, dimenzija 60- 70 cm. JelenC Maks, Dražgoše 28, Železniki 4454 Prodam novo MOTORNO ŽAGO stihi 045. Ogled od 17. do 20. ure. Rožič Marica, Mevkuš 11. Zg. Gorje 4455 Ugodno prodam 1000 kosov rabljene STREŠNE OPEKE folc. Stalekar Slavko. Zlatnarjeva 5, Stražišče 4456 Uvoženo deško KOLO moto cross za starost od 8 do 16 let prodam. Triglavska 29, Radovljica, tel. 75-624 4457 KANU prodam. Telefon 40-010 4458 Prodam vrtna VRATA, širine 3,10m in železne CEVI, primerne za ograjo. Zalog 77, Cerklje 4459 Prodam KRAVO po drugi telitvi. Zdravko Slivnik. Podhom 13, Zg. Gorje 4460 Prodam viseče PELARGONIJE (avstrijske). VRTNARIJA ing. Gomzi, Podbrezje 135 4462 Prodam KRAVO s teletom ali brez teleta. Potočnik Franc. Sp. Gorje 4 4463 Ugodno prodam skoraj nov električni VARILNI APARAT gorenje - varstroj, 160-180 A ter kotno BRUSILKO iskra. 6000 obr./min Telefon 21-852 4464 Poceni prodam dve PEČI AEG 2,3 kW. Tudor. Mlaka 28/a. Kranj 4465 Nov trofazni CIRKULAR z motorjem 3 kVV za žaganje debelih drv ugodno prodam. Šmarca 56, Kamnik 4466 Prodam FOTOAPARAT zenit -EM, TELEOBJEKTIV Jupiter 135 mm. Bogataj Bojan. Valjavčeva 4. Kranj 4467 4485 Prodam suho SENO. Pšenična polica 9, Cerklje 4486 Prodam OPAŽ za opaženje, BAN KINE in PUNTE. Apno 9. Cerklje Prodam KRAVO, ki bo v kratkem četrtič teletila. Srednja vas 51, Šenčur , Prodam dobro ohranjen betonski MEŠALEC. Telefon 23-739 od ponedeljka dalje 4426 Prodam obtesan suh smrekov LES za ostrešje z letvami 4 X 5 cm kovinska VRATA 2,50 X 2,45 m š steropor vložkom in 2 malo rabljeni trajnožareči PEČI kiippersbusch. Informacije. Hrastje 145, Kranj 4572 Prodam obhajilno OBLEKO za fantka in punčko. Gradišar. Sebenje 27, pri Tržiču 4573 Prodam otroški VOZIČEK in STAJICO. Telefon 22-056 po 15. uri 4574 Prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Kerec. Podliubelj 27. Tržič 4575 Prodam 190 kv. m dvoslojnih KOMBI PLOŠČ 5 cm debeline. Telefon 25-345 popoldan 4576 Prodam 2 TELICI: ena breja 6 mesecev, druga stara 16 mesecev, si-mentalki. Hotavlje 4, Poljane nad Skofjo Loko 4577 Prodam mladiče, čistokrvne NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev in malo rabljen ŠOTOR, za 4 osebe s spalnico. Dernovšek, ReteČe 20, Škofja Loka 4578 Ugodno prodam barvi TELEVIZOR, znamke spektor (7 programov). Ogled v popoldanskem času. Žagar, Velesovo 16, Cerklje «' 4579 Prodam TELICO s teletom. Podbrezje 34, Duplje 4580 Prodam barvni TELEVIZOR iskra panorama 73 in HLADILNIK zoppas. Trboje 96, tel. 49-025 4581 Poceni prodam nova OKNA: 2 trodelna 160 X 130 in dvodelnega 120 x 130 in BALKONSKA VRATA z rolejem. Visoko 42 (pri mostu), Šenčur 4582 Prodam 5 ton SENA, sušilno NAPRAVO za seno »vihar«, HLADILNIK gorenje, POSNEMALNIK za mleko ter MLIN za mletje žita. Gro-bin, Češnjica 24, Podnart 4583 Prodam 40 kv. m lamelnega PARKETA (hrast) po 400 din in kotni KAMIN schidel. Gorjan Bojan, Zg. Bitnje 100, Zabnica 4584 Prodam nove elektrčne KROJAŠKE ŠKATJE. Koželj Franc, Sučeva 1, Kranj, tel. 22-668 4585 Prodam en teden staro TELIČKO sivko. C. na Klanec 5, Kranj 4586 elektrika) in dvokrilna VRTOV VRATA. Kranj. Kidričeva 33,Gw-gorač 45W Usodno orodam italijanski oobok VOZIČEK za dvojčke. Kav« T> tjana. Oprešnikova 38, Kranj 4SS Prodam 9 mesecev brejo KRAVO ki bo drugič telila. Mavčiče D Prodam LES za ostrešje. 7 kos 12/14, dolžine 10 m. 1 kom. \MH dolžine 9 m. Jezerska c. 124/c 4Sf Prodam OBRAČALNIK a BCS kosilnico, ter domače ZGAMi, Vidic Milan. Dvorska vas 3. Befutf 4» Prodam nekaj jesenovih PLOHOV . N aalov v oglasnem oddelku Prodam rabljen traktorski 0BR> ČALNIK. Stara Loka 45. Šk# Loka Prodam HI-FI stolp TECH! (2X 45 W). Pušar, Pungert 4.8 . Loka Prodam zložljive lesene STOLE in 40 CEVI za ograjaflK fon 064-62-118 Prodam KONJA - P0NUAM ročno SLAMOREZNICO. &ut**l Zabnica &\ Prodam hrastove ir» cek**i PLOHE (5 in 8cm). Podpurfek*-Škofja Loka #1 Prodam PRAŠIČE, težke «1»* 40 kg. Posavec 16, Podnart m Prodam jahalnega KONJA-lovnega VOLA. Pivka 15. Prodam mlado KRAVO talko s teletom. Predoslje 1 Nujno prodam PRALNI S castor za 2.000 din. Kranj. Gt 7. stan. 19 Prodam PRALNI STROJ , nje. Božidar Šrimpf. Bistrica Tržič Prodam 500 kosov monta KE, nove. Pavlic, Cerklje 201 Prodam dva PSA NEM&KA CARJA (od dobrih čuvajev^ stud 2 meseca. Sp. Brnik 60, Cerklje Prodam dobro ohranjeno T TORSKO PRIKOLICO (J kiper in 3 močne, zdrave CEL DRU ZINE. Češnjevek 3. Cerklje Prodam plemensko TELIČKO mentalko, staro 4 tedne V a** Cerklje Prodam nekaj ton CEM Zg. Brnik 73, Cerklje Prodam žagan LES (dollin rovcev 6 m), primeren za vike* garažo. Naslov v ogla za vike*'1 snem odelk« Prodam 2 kub. m Athih smrek PLOHOV. Jeras. Lanovče 14, kije Prodam 2 BIKCA za pleme gel j, Lenart 1, Cerklje Prodam 3 mesece staro w NEMŠKO OVČARKO x kom. Informacije po tel. 50-4401 poldan Prodam italijansko in -----. •boiijansK.O prenosni otroški SEDEŽ in METE za Z-101 mediteran fon 27-083 popoldan Prodam PEČ kuppersbusdi 135-litrski HLADILNIK S« Črnivec 20, Brezje Prodam 2000 kg SENA. rrUn.i*' renja vas 38 nad Skofjo Loko # Prodam OBRAČALNIK nur*» za kosilnico BCS. Eržen, R*™**^ Kamna gorica Prodam ŠIVALNI STROJ v** — industrijski, električni pop* T* petništvo Rautar, Rožna dohasJ&. Lesce, tel. 74-972 Prodam BANKINE in PlSjJ Štravs, K ran j, Oprešnikova 36 «W Po ugodni ceni prodam 0W* GLIN Nazorje 145 z roleto. 6* Pavel. Ul. XXXI. divizije 52.K-" izdaja CP Glaa, Kranj, Stavek TI renjaki tisk Kranj, tisk: 1P Ua pravica, Ljubljana. Naslov al »V in uprave Usta: Kranj. Mote Pipstjt - Teko«! račun pri SDK v Kntaj* to vilka S1500-603 31M» - TsMsafcic. 23-341, glavni urednik, odfovoniui«-nik in uprava 21-S3S. redakcija 11« komerciala — propaganda, aaraNM, mali oglasi in računovodstvo U-*l Individualna polletna aaraesns 250, - din, sa inosemstvo prtracaaia« v valuto vključno s poštnina Oproščeno prometnega davka f pristojnem mnenju 421-1/72. 1S MMA19S1 23. STRAN. GL A S ™km OPEKO porolit 8. 300 m 2emva. Smokuč 24. Žirovnica 4626 hodim 350 kosov STREŠNE fflCE. model kikinda 333 Tele-*B-0i3 4627 Pwkm dve KRAVI po teletu, iiiivec Jože. Podjelje 21. Sr. vas Utrnju 4628 .hodim manjše moško KOLO. *wfek Marjan, Tončka Dežma ilKnnj - Planina 4629 hodim nov ELEKTROMOTOR **Končar«. 380 V. 7.5 kVV. 2900 mm Telefon 89-009, Aljaževa 6. tatna 4630 pdno prodam TELEVIZOR i irie«, črnobel. Breznik, Pod- »t&S.Skofja Loka. tel. 61-106 4631 EKtfftES OPTIKA Ti¥*trf«v« 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvali-Htno izdelavo vseh vrst očal z navdnimi in s specialnimi lečami, bdelujemo na recept in brez njega K PRIPOROČAMO! KUPIM RADIO-KASETOFON, |j 1140 grundig. Tel. 21-194 4637 manjšo količino OPEKE Sporočite po tel. 26-603 4638 rabljen vzidljivi ŠTEDIL-tMcče 14, Preddvor 4639 400 kosov STREŠNE kikinda. Telefon 24-938 4640 50-litrski ZAMRZOVAL-i- zamenjam za 380-litrsko "jVALNO SKRINJO. Dani-iJUbič. Beleharjeva 25, Šenčur nju ^ termoakumulacijsko PEC Ponudbe v nedeljo dopoldan 126-761 - int. 99 - Zupan 4642 MIZO za NAMIZNI TE--fon 26-817 4643 80-litrski betonski MESA-Jco v slabem staniu. Ribni-o Tržič. Virje 32 4644 bukovo HLODOVINO. iole. šnečur. Partizanska (.41-100 464f) VOZILA ITL m ftportno KOLO, pro zamenjam za gradbeni ma-M, Bistrica 41 ali dopoldan 10.260 - int. 378 4488 ŠKODO 105 LS, letnik IJdenc Franc. Smolevo 1, Ze- 4387 osebni avto LADA in ZA-»A750 Lese 7, Tržič 4393 TAVO 750, letnik 1972, ugod-Ljubljanska c. 21, Kranj \4m 4489 K ZASTAVO 750, letnik *Kilin,Kutinova 2/c. Kranj - 4490 i MINI 1000, letnik 1975 -Britof 158, Kranj 4491 ™i WARTBURGA, letnik |Tel 21-662, Rozman, Sorlijeva 4492 FIAT 850 special, letnik u 17.000 din, v voznem sta-Krtr. Poljane 59 nad Skofjo 4493 tovorni avto TAM 6500, z liso napravo HIAB. Mohorič % Kresu 9, Železniki 4494 ZASTAVO 750, letnik (Wu 17, Škofja Loka 4495 ZASTAVO 750 de lux, ljtf7. 2ek»znik Rudi, Breznica Loka 4496 prodam ZASTAVO 750 11 odličnem stanju. Posavec JNdnirt 4497 prodam MOTOR tomos n,8tirnova 10, Kranj 4498 VW 1200, v voznem stali ZASTAVO 750, letnik 1980. ki, Komenda 4499 Sm ZASTAVO 750. letnik [V Brnik 31, Cerklje 4500 J£ ohranjeno GUMO za MI-US 1000. Tudor. L ZASTAVO 750, kOtok 10, Radovljica Nb RENAULT 4, M)i 281 hknSIMCO 1100, letnik 1974 tym za ZASTAVO 750. Tele-HO popoldan 4504 za Mlaka 4501 letnik 4502 letnik 4503 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB. Mlaka 22, Kranj 4505 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Ogled popoldan. Zalog 15, Cerklje 4506 Kupim 3 do 4 leta staro ZASTAVO 101. Naslov v oglasnem oddelku. 4507 Prodam RENAULT 8 po ugodni ceni. Telefon 27-637 4508 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1974. Lackovič Jože. Podbrezje 131, Duplje 4509 Ugodno prodam ŠKODO 110-L. Telefon 064-25-302 4510 MOSKVIC 1500, letnik 1978. prodam. Telefon 064-26-150 - Kranj. Ručigajeva 28 4511 Prodam avto PZ 125 po ugodni ceni. Kokrški log 14. Primskovo -Kranj 4512 Prodam ŠKODO 100. letnik 1973. Šter, Trboje 41, Kranj 4513 Prodam VVV 1303 J. Ogled v soboto od 15. do 18. ure. Grašič, Sorlijeva 4, Kranj 4514 DIANO, staro 3 leta, prodam za 6,2SM. Vodopivčeva 10, Kranj 4515 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973, registrirano. Luže 6, Šenčur 4516 ZASTAVO 101, letnik 1976, z dodatno opremo ali brez prodam. Golob Andrej, Begunje 26/b 4517 Prodam ZASTAVO 750. lepo ohranjeno in registrirano do marca 1982. Hotemaže 15, Preddvor 4518 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1972, garažiran. Ropret Alojzij, Trubarjeva 1, Radovljica 4519 Kupim MOPED tomos avtomatie ali APN-4 do 8.000 din. Barle Franc, Nasovče 14, Komenda 4520 Prodam dobro ohranjen PONY EXPRES. Jeglič. Podbrezje 86. Duplje 4521 Prodam ŠKODO 110-L, letnik 1974, registrirano do maja. Dolinar. Oprešnikova 31, Kranj 4522 Poceni prodam ŠKODO 100, registrirano do aprila 1982. Zakrajšek, Gobovce 9, Podnart 4523 Prodam FORD CAPRI 1700 GT XL. letnik 1970, ali zamenjam za manjše vozilo. Naslov v oglasnem oddelku. 4524 GRADITELJI POZOR! Prodam dobro ohranjen VW variant karavan 1500, veliko prostora za prtljago ter otroško POSTELJO t vzmetnico. Tominac. Ul. 1. avgusta 3 /11., Kranj. Ogled popoldan 4525 VVARTBURG letnik 1970 poceni prodam. Tomirfčeva 24, Stražišče tel. 21-164 (Oman) 4526 Prodam R-4, letnik 1979. Telefon 22-534 4527 R-18, prodam ali zamenjam za novega GOLFA. Telefon 26-996 4528 Prodam osebni avto CITROEN GS klub, letnik 1975, oranžne barve. Horvat Miro, Breznica 40, Žirovnica. Ogled v petek ali soboto od 15. ure dalje 4529 Poceni prodam ZASTAVO 750. letnik 1971. Kuhar, Zupančičeva 25, Kranj 4530 VW 1200, spredaj karamboliran. prodam celega ali po delih. Tele-fpn 28-762, Lekič 4531 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. 49.000 km, registrirano do ok^ tobra. Ponudbe pod šifro: Oranžen 4532 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1975. Zupane, Predoslje 112 4533 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, neregistrirano, potrebno popravila. Šenk, Predoslje 71 4534 Prodam PONY EXPRESS. Visoko 92, Šenčur 4535 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do aprila 1982. Naglic, Cerklje 69 4536 Prodam R-4 TLS, letnik 1977, za 6,5 SM. Informacije po tel. 61-724, Krajnik Franc, Podlubnik 161. Škofja Loka 4537 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, dobro ohranjeno, rdeče barve. Mohorič Srečo, Log 54, Železniki 4538 Ugodno prodam NSLI pretiš 1100, letnik 1968, v voznem stanju in NSU pretiš 1000, po delih. Možno plačilo na kredit. Naslov v oglasnem oddelku. 4539 Ugodno prodam MOTORNO KOLO CZ 250 enduro in nova JOGIJA admiral. Zg Bitnje 136 pri Puškami 4540 Prodam še dobro ohranjen MOTOR tomos SL 15. Globoko 8, Radovljica 4541 Prodam motor TOMOS 18, rabljen dve sezoni tel. 23-954 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Informacije po tel. 44-607 " 4542 R-4, letnik 1978. ugodno prodam. Benedik Jože. Tominčeva 72. Kranj, tel. 23-722 4543 ZASTAVO 750 special, letnik 1977, odlično ohranjeno, garažirano. prodam. Telefon 27-329 4544 Prodam HUSQUARNO, 125 ccm cross. Zg. Brnik 7, Cerklje 4545 Prodam ohranjen KOMBI zastava 750, letnik 1975, registriran do aprila 1982. Virmaše 98, Škofja Loka 4546 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Jerman. Predoslje 126. Kranj 4547 Nujno prodam FORD CAPRI 1300. karamboliran. letnik 1969. cena 3.5 SM. Zupane Srečko. Bled. Jelovška 21 4548 R-4 celega ali po delih prodam Krmelj, Stražišarjeva 25, Jesenice 4549 Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 750, obnovljeno, za 35.000 din. Informacije po tel. 74-367. Cer-ne, Zabreznica 53/a, Žirovnica 4550 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1976. Kelih Jože. Begunje 60 4551 Prodam 126-P. oktober 1978. cena 7.2 SM. Telefon 62-445 4552 DIANO. letnik 1977, registrirano do marca 1982. ugodno prodam zaradi začasne odsotnosti. Ivan Volf.Zg. Gorje 81 4553 126-P. 25.000 km. letnik 1978. dodatno opremljen, prodam. Radovljica, Triglavska 29. tel. 74-624 4554 ZASTAVO 101, dobro oh ranjeno, letnik december 1977, prodam za 8,5SM_ Zavrl, Podlubnik 158 (stolpnica), Škofja Loka, tel. 62-428 4555 Prodam 126-P, letnik 1979, cena 75.000 din. Leben Milan, Breznica 30, Zironica ali tel. 83-088 od 6. do 13. ure 4556 Prodam dele za AUSTIN 1300 in FIAT 850 special. Praše 5. Mavčiče 4557 Prodam ZASTAVO 101. dobro ohranjeno, registrirano do aprila 1982, cena po dogovoru. Informacije 21-484 - Vlado 4558 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1975. registrirano 1 leto. Vopovlje 7, Cerklje 4559 Prodam AMI 8. letnik 1972, po delih. Ivkovič Miroslav, Radovljica tel 74-557 4560 Prodam MOTOR tomos elektronu-, nov, še neregistriran. K veder Igor, Voklo 9, Šenčur 4561 Prodam eno leto star 126-P. Telefon 47-180 vsak dan od 18. do 19. ure 4562 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971, registriran do aprila 1982. Kokra 66, Jezersko 4553 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Ogled vsak dan popoldan. Zupan, Sp. Laze 7, Zg. Gorje 4564 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974 z novo školjko. Ogled vsak dan SV6' do;^& ure- Kočevar Jože, Bečanova 14, Tržič 4535 Ugodno prodam ZASTAVO 101 letnik 1973/74, registrirano do de ?QSMV?V°Ženih 82000 km- cena 3.9 SM. Tatinec 1, Preddvor 4566 Prodam ZASTAVO 750 letnik 1974 ,n ZASTAVO 101. letnik 1975 Zu!PanvKrnica58,Zg. Gorje 4567 letn^^4Prlri/Ac?TAV° T 13 Kranj AakoK. Gosposvetska DIANO letnik 1976, registriraj ron H2-y91 dopoldan 4r,fiq Prodam MOPED T 12 Pleme! i Matevž. Grič 3. Bled. tel. 77^561 t t a 4570 Ugodno prodam avto RENAUIT 4, star 4 leta. Ogled vsak dan v popoldanskem času. Por, gostilna Blejska Dobrava 73. Jesenice 4571 Prodam dobro ohranjen avto PASSAT. letnik 1974. Tel. 57-032 KATRCO, letnik 1978, prod^nf cena 10,5 SM. Suhadolnik Boris, Pot na Jošta 39, Kranj, tel. 24-206 4633 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Oman, Zabnica 42. tel. 44-602 4634 Poceni prodam SPAČKA, generalno obnovljenega, registriranega do • apnla 1982, letnik 1974. Partizanska c. 48, Kranj 4^5 Prodam avto NSU 1000, neregistriran. Matijaševič. Sorlijeva 3, Kranj 4336 Prodam ZASTAVO 101, LETNIK 1979, karambolirano. Ogled v nedeljo od 10. do 12. ure, Podbrezje 7 4669 Prodam FIAT 750, letnik 1970. Pogačnik Ivan, Podnart 71 STANOVANJA I Študent Visoke šole za organizacijo dela išče SOBO v Kranju s 1. septembrom 1981. Pismene ponudbe z vsemi pogoji pošljite na naslov: Majetič Ivanka. Za žago 1, Bled 4668 Mlada držina z otrokom išče v Kranju ali okolici SOBO ali vzame v najem enosobno STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 4411 Prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 4646 Učiteljica z otrokom nujno rabi STANOVANJE na Jesenicah ali bližnji okolici. Šifra: Solidna 4647 STANOVANJE ali SOBO v Kranju ali bližnji okolici za šolsko leto 1981/82 iščejo 3 dijakinje Tekstilne tehnične šole. Laharnar Jožica. Dijaški dom Ivo Lola Ribar, soba 405, Kidričeva 53. Kranj ali telefon 22-319 4648 I POSESTI j '.j OBJEKT (140 kv. m), opremljen z vodo in elektriko, primeren za delavnico raznih obrtniških dejavnosti, oddam v najem ali prodam. Ponudbe pošljite pod: 10 km iz Kranja 4649 V najem oddam HIŠO z vrtom v okolici Kranja za dobo 3 — 4 let. Šifra: Ponudbe 4650 Starejšo KMEČKO HIŠO s poslopjem, lahko v hribih, do 20 km iz Kranja ali Škofje Loke. kupim. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Pečjak, Lajše 17, Selca 4651 Prodam HIŠO v bližini Kranja za gotovino Naslov v oglasnem oddelku. 4652 Kupim GARSONJERO. STANO VANJE ali STAREJŠO HIŠO na Bledu. Naslov v oglasnem oddelku 4653 Kupim PARCELO v Radovljici, na Bledu ali okolici Zmavc Jože. Kropa 3/b 4654 Iščem STANOVANJE ali SOBO v Širši okolici Radovljice ah kupim gradbeno PARCELO Šifra: Gradbena parcela 4655 ZAPOSLITVE ORODJAR - rezkalec. z večletno (vsaj 4 letno) prakso dobi zaposlitev. Šifra: Visok OD - Šk. Loka 3936 Iščem kakršnokoli zaposlitev v Kranju. Ponudbe pod: Trgovka 4656 Takoj zaposlim delavca za določen čas v kovinski galentariji. Pogoj: osnovna šola in več let prakse. Ponudbe pod: Poročen v Kranju 4657 Samostojnega MIZARJA sprejmemo v redno delovno razmerje. OD do 12.000 din, ostalo po dogovoru. Pohištveno MIZARSTVO S i vic. Do-bropolje 3, Brezje » 4658 Iščem delo za univerzalno stružnico. Cenjene ponudbe sprejemam po tel. 064-60-482 - Obrtnik 4659 TAVČAR MILENA Partizanska 8 Kranj SPREJMEM FRIZERSKO POMOČNICO. Telefon 23-472 popoldan. ZAHVALA Kovač Bogdan, Dobje 1, se zahvaljujem Gasilskemu društvu Poljane, sosedom, znancem in vsem, ki so pomagali pri gašenju požara od 1. na 2. mai 1981 v mojem stanovanju, Dobje 1. Še enkrat vsem prisrčna hvala! Hvaležni Kovač Bogdan z družino! 4664 IZGUBLJENO Med Trato in Podlubnikom sem 9. 5. izgubil rabljeno ZLATO za zobe. Poštenega najditelja prosim, da sporoči po tel. 62-218 4665 OSTALO Vdova z dvema punčkama sprejme v novo hišo na deželi mlajšo upo; kojenko za manjšo pomoč v gospodinjstvu. Nudim sobo in celotno oskrbo: Rozman Vida. Poljšica 4, Podnart, tel. 70-164 4666 Iščem UČITELJA za trobento. Naslov v oglasnem oddelku. 4667 Li stil kajmin. - ODPRTI KAMINI - VRTNI GRIL KAMINI - ORODJE, OPREMA, DODATKI - Proizvodnja, montaža, finalizacija vseh vrst odprtih kaminov s popolnim sek. ogrevanjem zraka in radiatorske vode (15.000 kcal/h) ZUPAN Janez, Maistrova 1, 61234 MENGEŠ, tel. 061/737-562 OBVESTILA PRALNE STROJE, popravljam v Skofji Loki in okolici. Naročila., po tel. 064-62-848 zvečer 4338 Popravljam vseh vrst TRANZI-STORSKIH SPREJEMNIKOV, GRAMOFONE, KASETOFONE. Silvo Mulej, Staneta Žagarja 57. pn -plinarni 4660 EKSPRES VEZAVO diplomskih nalog ter vezavo revij, uradnih listov in kartic; KASIRANJE slik vam izvrši hitro in po solidnih cenah KNJIGOVEZ Orehek Ivan, Kokrica. Snediceva 12. tel. 25-447 4631 PRIREDITVE VABIMO vas na PLES na prostem ob ZBILJSKEM JEZERU v nedeljo, 17. 5. ob 15. uri. Zabavala vas bo popularna skupina SIBILA s pevcema ROMANO in TONIJEM 4662 OO ZSMS LANCOVO prireja v soboto, 16. 5. 1981 MLADINSKI PLES s pričetkom ob 20. uri. Igra ansambel SENCA 4663 Po ugodnih cenah imamo na zalogi krmila za krave molznice v skladišču KŽK pri železniški postaji Kranj. ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE DEŽURNI VETERINARJI od 15. 5. do 22.5.81. Za ob%ini Kranj in Tržič RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42 -«15 GA8PERLIN Boštjan, dipl. vet., Kranj, Sorlijeva 39, tel. 26-836 Za občino Škofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri ISf, tel. 69-280 KRIŽNAR Miro, dipl. vet., Godeiič 134, tel. 62-130 Za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 16. maja, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Delikatesa. Maistrov t-g 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, K očna Zg. Jezersko, Na klancu, Oprešnikova 84, Kranj. Živila: Diskont Naklo, odprt od 8 do 12. ure, dežurne prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure in sicer: prodajalna PC Klanec/Kranj, Liko-zarjeva 12, prodajalna SP Pn nebotičniku, Kranj, Stošičeva 1, samopostrežna prodajalna Planina Kranj, Zupančičeva 17, PC Bntof. PC Bitnje, PC Šenčur. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11 ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. V soboto, 16. maja, bodo odprte v ostalih občinah naslednje prodajalne: JESENICE Rožca - samopostrežna trgovina na Plavžu, Titova 79 in Delikatesa - Kasta 3 na Koroški Beli, Vik. Svetina 8/a ŠKOFJA LOKA NAMA Škofja Loka RADOVLJICA Marke t »Dobe« Bled, Kajuhova 3, Market Zgornje Gorje 11/a, Market Lesce, Finžgarjeva 10, Market Bohinjska Bistrica, Trg svobode 1 TRŽIČ - Mercator, Trg Svobode 27, Mercator, Deteljica, Bistrica, Mercator, Pristava TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 40 do 50 din, špinača 35 din, cvetača 45 din, korenček 47 din, česen 75 din, čebula 25,30 din, pesa 18,60 din, kumare 70 din, slive 54 do 63,50 din, jabolka 12 do 25 din, hruške 40 din, pomaranče 39,45 din, limone 38,45 din, ajdova moka 40,90 din, koruzna moka 17 din, kaša 33,90 din, surovo maslo 18,50 din, smetana 82,30 din, skuta 66,35 din, sladko zelje 40 din, kislo zelje 17,80 din, orehi 317,40 din, jajčka 3,30 do 5,60 din, krompir stari 15,40 din, krompir novi 51,35 din. KRANJ Solata 40 din, špinača 40 do 80 din, cvetača 40 do 50 din, korenček 30 din, česen 60 din, čebula 20 din, fižol 60 do 70 din, pesa 18 do 20 din, kumare 40 din, paradižnik 100 din, slive 60 din, jabolka 20 din, hruške 40 din, grozdje 42 din, mlada čebula kom. 10 din, pomaranče 42 din, limone 50 din, ajdova moka 48 din, koruzna moka 20 din, kaša 65 din, surovo maslo 280 din, smetana 60 din, skuta 48 din, sladko ze^e 40 din, kislo zelje 30 din, klobase 50 din, orehi 300 din, jajčka 5 do 6 din, krompir stari 12 din, krompir novi 38 do 40 din. BUB»»lmm»m»Mamwmmmm^mmmlm^B^Blll^^««««-' Pasji zajtrki ttl.ASOVA ANKETA Dopisnikov je premalo Na Gorenjskem je bilo že veliko harfe krvi in je ie vedno zaradi nehigienskega prevoza in dostave kraka. Potem so peki le uspeli nabaviti nove kosare za krak — namesto pletenih so zdaj v prometu plastične. Sicer je vprašanje, koliko so plastične zares »higienske«, vendar vsaj na videz se zdi, da je vse v redu in prav. Ni pa v redu in prav, kako in na kakšen način poteka dostava do naših trgovin, dostava mlečnih proizvodov in iadelkov. Nase delikatesne trgovine se odpirajo ob sedmih ali osmih, dostavs pa je znatno prej. In kam se dostavlja jogurt in mleko? Pred veliko klasičnih in samopostrežnih trgovin na našem podeželju se rana dostava znajde na tleh pred zaprto roleto trgovine. Naj bo sneg ali dež, jogurt in mleko sta običajno na tleh pred trgovino. Ko pridejo prodajalke, gredo mlečni proizvodi v trgovino. Lepo in prav, saj so izdelki v zanesljivo zaprti embalaži in se jim tudi na vetru in na dežju nima kaj zgoditi. Ali res? Kaj začudeno pa pogledaš in kaj čudno se počutil, ko se v ranem jutru peljei mimo podeželske trgovine in ko dela družbo mlečnim izdelkom kaj nenavadna druičina. Dva majhna, čistokrvna važka potepuha intenzivno in z vso vnemo ovohavata vabljivo embalažo, skačeta po njej in jo na vse načine in z vso pasjo spretnostjo hočeta pregristi. Pri tej silni in dolgotrajni vnemi ni časa, da bi privzdignila taco na bližnjem vogalu, zato opravita najnujnejše kar na jo-gurtovi embalaži — zdaj se ti pa resnično za gnusi! In končno uspeta privleči liter mleka iz košare in ga pregristi, da bela tekočina steče pred trgovino — dovolj jo je za zasilni jutranji pasji zaitrkl To mleko je torej odpisano, kaj pa drugo, nagrizeno, preskakano, prevobano in še kaj hujšega? Ni, da bi pomislil, da si potem sam kupec teh iadelkov, čeprav velikodušno dopuščal vse in včasih še hujše higienske spodrsljaje. Vsekakor bi bili srčno zaželeni sanitarni inšpektorji, ki bi lahko upravičeno zahtevali, da se pred trgovino postavi ustrezna polica ali kaj drugega za jutranjo dostavo, mesto, ki bo nedosegljivo vsaj vaškim cuckom. Ti primeri sploh niso osamljeni in jih je lahko videti domala prav povsod — vsaj v radovljiški in jeseniški občini.. - D. Sedej V sredo so se v Skofji Loki zbrali uredniki tovarniških glasil in glasil krajevnih skupnosti škofjeloške občine, da bi se pogovorili o težavah, s katerimi se srečujejo, si izmenjali izkušnje in ocenili, če njihova glasila izpolnjujejo svojo vlogo - ponuditi delavcu in krajanu informacijo, na osnovi katere bo lahko odločal. Povedali so, da ima večina glasil uredniške odbore, ki vodijo uredniško politiko, da dokaj redno izhajajo in so v večini primerov le del informiranja, ponekod je še opaziti željo po lakiranju informacij, največ težav pa imajo z organizacijo dopisniške mreže, zlasti tam, kjer je več temeljnih organizacij, posebno če so te v različnih krajih. LOTERIJA Srečka št. din 0 40 33520 2.040 107480 20.040 481090 20.040 Takole skačejo po embalaži mlečnih izdelkov pred našimi 1»)^^'^ pasji potepuhi, ki so očitno zjutraj prej »na nogah* kot drugi oagovorni čistočo. — Foto: D. Sedej 2 7692 49932 89362 481 761 030061 227401 73 283 2053 3793 08423 50343 57433 64383 030643 197213 451893 462423 04 "64 4454 22404 124074 130004 40 1.040 8.040 8.040 200 160 20.000 20.000 60 200 400 400 1.J00 2.000 6.000 6.000 20.000 20.000 20.000 50.000 80 100 600 4.080 20.000 20.080 Srečka št. din 100 60 . 160 8.000 2.000 1,000.000 20.060 55 65 275 09525 48625 198425 342465 477985 274956 20.000 47 67 77 8377 62687 097687 363657 18 78 88 6128 02468 12148 41768 85518 180418 287958 292848 470718 498238 19 89 3289 6249 02169 02379 73949 100.000 60 80 80 680 4.000 20.000 20.000 80 60 60 400 4.000 2.000 8.000 6.080 20.080 20.000 20.000 20.080 500.000 120 60 860 400 4.000 6.000 2.000 Voznik umrl pod bagrom Škofja Loka - V sredo. 13. maja popoldne, je na gradbišču rekonstrukcije regionalne ceste Škofja Loka — Ziri umrl voznik delovnega stroja Ivan Klaus (roj. 1949). Delovodja je vozniku bagra Klausu naročil, naj prepelje stroj na drugo mesto, kjer je že zjutraj delal. Po približno 800 metrih vožnje je iz neznanega vzroka zasukal stroj v levo poševno preko ceste, peljal še okoli 15 metrov, nato pa se je stroj prevrnil okoli 10 metrov pod cesto in pokopal voznika pod seboj. Za sedaj še ni znano, zakaj je voznik zapeljal s ceste. Vzroke nesreče še raziskujejo. spevek za glasilo, vendar to ni dovolj. V našem glasilu bi morali objavljati tudi prispevke in dogodke iz naših gradbišč, pogovor« z delavci na terenu, o njihovih težavah. Vendar se vodje, čeprav so izobraženi, zelo težko pripravijo k pisanju. Mogoče si dopisnikov nismo znali vzgojiti.« Miklavž Zebre, urednik glasila Alpetour: »Ni težko napolniti glasila, veliko težje je dobiti aktualne in zanimive informacije iz vseh 22 temeljnih organizacij, ki jih ima Alpetour po vsej Sloveniji in celo po drugih republikah. Zlasti je težko dobiti informacije o problemih, ki neposredno zadevajo delavce. Večkrat smo problem dopisniške mreže že dali na delavske svete vseh temeljnih organizacij in zahtevali, naj poskrbijo za rednega dopisnika, vendar uspeha ni. Celo tako smo predlagali, da nas naj po telefonu ali posmeno opozorijo na problem, a je odziv zelo slab.« Franc Žagar, urednik glasila Tehnikov poročevalec: »Smo srednje velika delovna organizacija in nimamo posebne službe za informiranje. Tako je pisanje in urejanje glasila le dodatna delovna zadolžitev. Tudi pri nas je problem dopisništva. Imamo sicer 10 do 12 stalnih do-, pisnikov, ki znajo in so tudi vedno pripravljeni napisati pri- Janez Krajnik, urednik p* sila EGP Odprte strani: Niks* ni problem, da ne bi modi dam napolniti. Dogovorimo se, kaj te kdo naredil in potem mora to fe-polniti. Večji problem nam pred časom predstavljalo to, glasilo ni bilo brano. Ni bilo * nimivo. menili, Zato jo srr»o vsebino Približali meuui, jo približali deUvcsa tako, da vsak najde v njen kaj zanimivega in potem se mu tdv da bi lahko tudi sam kaj napisu in dobimo novega dopisnika. V našem glasilu so rasen novic k kolektiva tudi zanimivosti, p malo športa in humorja. Skratka glasilo je tako, da ga neatrp* pričakujejo tudi upokojenci.« L. Botauj Novosti zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (12) Radovljica - Na mokri cesti pri odcepu ceste za Šobec je v torek, 12. maja zjutraj, voznik tovornjaka Peter Omovšek (roj. 1938) z Bleda pred srečanjem z avtobusom zaviral, tako da ga je začelo zanašati; voznik avtobusa Anton Perlič iz Zagreba je odvil v desno, da bi tako preprečil trčenje, pri tem pa zapeljal z desnimi kolesi na neutrjeno bankino, ki seje udrla in seje avtobus prevrnil na bok. V nesreči so bili ranjeni voznik avtobusa in sedem potnikov. Vse so prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer pa so po pregledu vse potnike razen voznika že odpustili. Škode na avtobusu je za 200.000 din. - Foto: D. Sede/ NESREČE NENADOMA CEZ CESTO Kranj — Na magistralni cesti pred gostilno v Naklem, kjer je že vsa leta ena najbolj »črnih« točk na gorenjski magistrali, se je v pone-d le jek, 11. maja, ob 6.30 uri zjutraj spet pripetila nesreča. Damjan Cernilec (roj. 1963) iz Strahinja je izza avtobusa nenadoma, ne da bi se prepričal, če je prosto, pritekel na prehod za pešce. Prav tedaj je pripeljala iz smeri Bistrica voznica osebnega avtomobila Frančiška Zemva (roj. 1931) iz Žirovnice, tako da je avtomobil zadel pešca. Damjan Cernilec je bil v nesreči huje ranjen. ZAČASNI ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Poglavje posebnih varnostnih ukrepov vsebuie tuH začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in izkliiič t novosti 4* prometa. Pooblaščena oseba mora ukrepati kadar CltVe voinika B - da je voznik pri vožnji ali poskusu vožnje vS^j telesnem stanju, da ni zmožen zanesljivo voziti lut • duSevi*«n » učinek zdravil, mamil in podobno); lulrujenost. boleten. - da poklicni voznik vozi ali poskuša voziti kn kaj alkohola ali kaže znake alkoholnih motenj (vozn'1?1*!.* 0^S,m^^l,' pri vožnji popolnoma trezni). Enak ukrep velja turT m«rajo biti prekoračili dovoljeno zgornjo mejo koncentracij «iLZauV?*nike- ki * promile; Je a,«ohola v km ftl - da je voznik avtobusa ali tovornega motom«* nik skupine vozil z največjo dovoljeno težo nad *§nn Vi? ali V01' presledka na vožnji več kot pet ur oziroma v času 24 VOzil enako ukrepa tudi zoper voznika avtobusa tov UF ^ot *ur vozila ali skupine vozil z največjo dovoljeno težo naS^?a moton*f» v času 24 ur več kot 500 km oziroma vozi več kot 8 ur Prm" - da voznik noče opraviti preizkusa oziroma nnA. pregled, da se preveri ali ima v organizmu kai alWr*k«i na stro4°«' znake (alkoholnih mo„nj. j, pod vp.ivoj ^Stj^S^ d.vofcd,.Shu?rin,erih * m0raj0 VOZ"iki <™M< - «->*4J IZKLJUČITEV VOZILA IZ PROMETA Iz prometno varnostnih razlogov se izločajo iz prometa voak kadar pooblaščena oseba ugotovi, da vozilo: — zaradi tehničnih hib ogroža ali ovira druge udeležen« i prometu; — če je tovor nepravilno naložen oziroma nezadostno zavarovan — da je na vozilu tovor z dimenzijami oziroma težo, ki presta največje dovoljene dimenzije, težo ali osnovno obremenitev - vtS primerih pooblaščena oseba ukaže vozniku, da takoj prekine vožnjo in hibo odpravi ali pa vozilo odpelje do kraja, kjer bo to lahko storil CV * voznik ne ravna po odredbi pooblaščene osebe, ta izključi voiilo u prometa. Pooblaščena oseba lahko zahteva tudi ponovni tehnični prvgUj vozila zaradi: — tehnične hibe pri napravi za upravljanje, — tehnične hibe pri napravi za ustavljanje, — poškodb bistvenih elementov za varnost na vozilu, ki so nasuk* v prometni nezgodi, — suma okvare na napravi za spajanje vlečnega in priklopt*« vozila.