Naročnina mesečno 25 Dm. ia inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 VENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn Ček. račuu; Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7503 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.747 Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2992 na Zmaj korupcije Škoda, da se doslej še noben kulturni zgodovinar ni lotil zgodovine javne korupcije, kajti bila bi jako zanimiva. Vse dobe brez izjeme jo poznajo in so nam pustile vprav klasične zglede v tem oziru. Toda v dobi moderne demokracije, ki se je izrodila v orodje vele-bogataštva. je korupcija postala tak nadvladu-joč činitelj javnega življenja, kakršen preje nikoli ni bila. Dočim se je preje korupcija političnega človeka ali javnega organa smatrala kot nekaj nečastnega, je danes skoraj neobhodna lastnost za vsakega, k: hoče imeti na politični pozornici besedo in vpliva, in namesto odkritosrčnega zgražanja, vzbuja le hinavsko zavist v onih. ki niso tako srečni ali ki tnko ne znajo. Talleyrand, ki se je Napoleonu za-rudi svoje umazane podkupljivosti tako gabil, da ga je imenoval »kup gnoja v svilenih nogavicah«, bi bil danes bržčas sam presenečen, kako zelo ga prekašajo na tem polju. V dobi velekapitalizma je korupcija epiošen. velikopotezno organiziran in brezhibno funkcionira-joč pojav, ki spada v sistem politike in javnega dela kot njega nepogrešljiv del. Brez olja korupcije bi mašinn sodobne lnžidemokratičnc države sploh ne tekla. Nek sodobni francoski državnik je. nedavno dejal, da moderni »demokratični« parlament (mislil je francoskega) ni ničesar drugega ko zastopstvo zasebnih finančnih skupin, odetih v to ali ono strankarsko uniformo, ki ali tira-nizirajo vlado ali pa se dajo od nje plačati v obojestranskem interesu — vsa parlamentarna politika pn da ni nič drugega ko priprava nn volitve: stvarni interesi občestva so pojKilnomn podrejeni zasebnim interesom veleknpitnlistov, bank in trustov. Nforganov proces v Washingtonu nam je odkril, dn jc najbogatejši mož Amerike razdal politikom in državnikom svoje domovine nič mnnj ko J -tO milijonov dolarjev podkupnine ali z drugimi besedami: vsi važni gospodarski in socialni zakoni USA po vojni so bili izglasovani po željah in potrebah enegn same-ra denarnega trusta. Politika je danes postala snloh po=el kakor drugi nosli v kapitalistični družbi, in nek grški politik je mnenja, da je politika danes tisti posel, ki ob primeroma majhnem trudu največ nese. ker ne zahtevo ničesar, knr bi bilo nad povprečno pametjo in navadnimi sposobnostmi raznn prebrisanosti. b. v/. vestnosti in umetnosti _ varan ja množice, kar da je najboljša garancija za to. da je kdo z izgledom na dobre dnevnice izvoljen. To je sicer nekoliko preveč posplošeno in pretirano; dejstvo pa je, da v plntokratični »demokraciji« našega časa možje trdnih nazorov, resnega dela in resničnega smisla za obči blagor na javnih mestih utonejo v večini političnih špekulantov in dn so demokratična zastopstva po večini bolj v slu/.bi zasebnih koristi ko v službi "občestva. Propad moderne politične demokracije. ki je izgubila svoje moralne temelje. je tako velik, da ni čudno, če se ruši pod udarci revolucije, naj bo že boljševiška ali fašistična. Kakor je korupcija izpodjedla Atene in Rini. kakor je uničila velike monarhije srednjega veka. tako gloda kot smrtna liolezen na demokratičnih državah, nastalih no posronu velike franeoske rcvoluciie. To usodnost je treba sprejeti kot nujno posledico razboženja, laiza-cije in demoralizaeije družbe, ki je demokratične ideale pogazila po razvoju v velekapitn-lizem — in čisto prav je, če ta doba v veliki krizi sedanjosti zatone in se umakne novim silam bodočnosti, ki so strgale z nje vse lažne krinke. Zato je trebn pozdravljati mlade pokrete po vseh državah, ki gredo za izčiščenjem javnega življenja, za brezobzirnim preganjan jeni korupcije, za uvel javi jen jem jx>štenih mož in poštenih metod ter občili koristi nad zasebnimi interesi in nad diktatom denarnih velmož in koncernov, ki se v svoje nečiste namene poslužujejo demokratične firme in demokratičnih institucij. Ta borba proti korupciji javnega živ-r.tenja je upravičena reakcija malega človeka, propadajočega kinetskega stanu, poštenega obrtnika in trgovca, ki ga duši velekapital in njemu zasužnjena politika, delavca, ki ga ta sistem meče na cesto in pusti v masah propadati. Ta borba je nujno potrebna, če naj država ne propade v današnjem finančnem kaosu, gospodarskem neredu in socialni revoluciji, katere nihče drugi ne izzivi ja bolj ko neznosna korupcija javnega življenja. Nemogoče je, da bi zdrav naroden organizem mogel dolgo prenašati, kako se aparat demokratičnega udejstvovan ja vse bolj udiniuje profilom nekaterih; kako ni skoro več nobenega posla od veledobav do vršenja javnih funkcij, v katerega bi ne bila vpletena korupcija; kako je često v eni osebi združeno častno javno mesto, ki mora služiti obči blaginji, z dobičkanosnimi zasebnimi posli, kojih interes, se kosajo z javnim; kako protekcija odriva sposobne; kako se kopičijo često sine-kure kot nagrade za protiobčestveno usluge zasebnemu kapitalu; kako se visoki položaji sploh radi izkoriščajo v korist političnim prijateljem; kako pregrešna nepazljivost in nezadostna kontrola odgovornih mest velikokrat omogočuje in pospešuje največje goljufije. Spomnimo se ra-zun na Morgana samo na proces Stribrny, na Oustricov škandal, na škandal madame Hanau, n« Kreugerja, na lorda Clysanta, na neštete procese te vrste, ki se danes odigravajo v Nemčiji in ki kažejo, da mora velckorupcija današnje dobe neizogibno zadeti kazen ljudstva, ki se povsod obrača obenem tudi proti političnemu sistemu, ki ta.ko korupcijo goji. Na eno pa je treba pri tem opozarjati: da mora boj proti korupciji biti iskren, da mora izvirati iz čistih nagibov in da ne sme služiti zopet samo kot sredstvo demagogije, da bi zasedli izpraznjena mesta dobičkanosnega javnega poslovanja drugi! Vsak tuk poizkus bi se kinnlu končal s popolnim fiaskom in bi razplet sedanje krize samo še otežkočil. Zakaj gosjvo-darsko ozdravljenje in socialno preustrojstvo današnje družbe je mogoče le na temelju globokega moralnega preporoda, iskrenega moralnega čustvovanja in temeljitega preporoda notranjega človeka. Kdor bi šel na boj proti korupciji brez te trdne podLa^o, bi bil podoben K notranjepolitičnemu razvoju v Nemčiji Hitlerjevo tretje cesarstvo brez katoličanov ali...? Dr. Briining, voditelj centruma Reorganizacija cenSruma (Posebno poročilo »Slovencu«) Dunaj, 9. junija. Že daij č" -- aiiMjo vesti da se v nemškem centrumu pripravljajo na dalekosežne ukrepe. Točne informacije so pa redke, prvič, ker cenzura ne dopušča, da bi se pisalo o pogajanjih, ki se vršijo med dr. Briiningom in državnim kanclerjem, drugič pa tudi, ker centrum sam smatra, da je boljše, ako se javnost ne vmešava v pogovore in razmišljanja, ki so v teku, dokler ne bodo dozorela. K temu vprašanju pa je potrebno navesti poseben dopis »Tagespošte«, ki ga je objavila na uvodnem mestu pod naslovom »Dr. Briining kot reformator«. Gotovo site ga že sprejeli v uredništvu, za slučaj pa, da ga še niste, Vam podajam vsaj glavne misli v izvlečkih, ker se mi zdi, da so zelo značilni prispevki za spoznavanje notranjepolitičnih prilik v novi Nemčiji. kajti takoj po Papenovem odhodu je objavil »Os-servatore Romano« poluradno poročilo, da je centrum kot politična stranka za katolicizem danes več vreden kot kdaj poprej in da bi ga bilo treba ustanoviti, ako ne bi obstojal. Dr. Briïaingova pot odgovorna, težka - a potrebna Ako hoče dr. Briining torej svojo Stranko obdržati kot stranko, kakor to zahtevajo versko-kulturni interesi katolicizma, mu je odprta samo ena pot, ki jo bo po večtcdcnskem samotarenju in premišljevanju v Hedvig-samostanu v Berlinu nastopil sedaj z onim pogumom, ki ga ni nikdar za- Zanimiva pogajan a med voditeljem centruma in Hitlerjem pustil, kadarkoli je stal na težavnih križpotih državne politike. Težka pot, a nastopil jo bo iz ljubezni do velikih nalog, ki jih mora njegova stranka vršiti, to je eno, in ker je prevelik patriot, da bi si upal stati ob strani dogodkov, ki drvijo mimo z vrtoglavo zmešnjavo, ko sluti, kaj zna nastopiti v Nemčiji, kadar Hitlerja več ne bo Če se je dr. Briining torej odločil, da s pomlajeno, očiščeno stranko ccntruma, ki ji je vzei vse interesirano članstvo, in ji ohranil samo vzvišena katoliška načela, vstopi v režimsko vlado Hitlerja, potem vemo, da misli na svojo domovino, ki ji hoče prihraniti razvaline novega kaosa. Tako piše »Tagespost«. Prihodnji tedni bodo žc pokazali, če je ta prognoza resnična. Hitler ponuja dr. Bruningu zunanje f* ministrstvo ? Uredništvo tukajšnje »Reichspost« je sprejelo iz Berlina k temu vprašanju še zasebno vest, ki utegne izzvati zanimive komentarje in je za sedanji položaj Hitlerjeve Nemčije značilna. Berlinsko poročilo namreč pravi, da se v »političnih krogih v Berlinu trdovratno vzdržuje vest, da sta se državni kancler Hitler in bivši kancler Nemčije in sedanji vodja centruma dr. Briining dvakrat zaporedoma sestala in da sta pri tej priliki razmotri-vala možnost vstopa centruma v sedanjo nemško vlado«. Čeprav o teh razgovorih ai prodrlo v javnost ničesar pozitivnega in je tudi časopisju prepovedano objavljanje kakršnihkoli komentarjev o teh pogajanjih, mislijo vendarle isti politični krogi, »da bi v primeru, ako centrum vstopi v Hitlerjevo vlado, dr. Bruningu pripadlo zunanje ministrstvo. Hitler da je namreč prišel do prepričanja, da sta aktivno sodelovanje centruma v vladi in osebnost dr. Briininga v zunanjem ministrstvu neobhodno potrebna, sicer bo sedanji režim iz zunanje- in no- Dr. Bitni nga zahtevajo živi ensfei interesi Nemčije tranjepolitičnih razlogov kakor tudi iz gospodarskih ozirov obsojen na skorajšnji razpad. Dr. Briining, ki uživa zaradi svojih državniških zmožnosti in zaradi visokih etičnih vrlin ogromno avtoriteto predvsem v inozemstvu, osobito še v Angliji, bi kot šef nemške zunanje politike popravil razdejanja, ki jih je povzročila nepremišljenost in kratkovidnost nekaterih članov vlade ter bi zopet znal vzbuditi zaupanje v Nemčijo, kar bi imelo velikanski vpliv tudi na zadržanje mednarodne finance, ki je Nemčiji obrnila hrbet. Z drugimi besedami rečeno, potrebuje Hitler človeka, ki bo z avtoriteto svoje osebnosti mogel zavreti vso Nemčiji toliko škodljivo kampanjo, ki so jo zanetili Židje po vsem svetu.« Ta vest brez dvoma ni vzeta iz zraka in če je Hitler zares našel pot k dr. Briiningu, je to znamenje, da dobiva po trimesečnem divjanju polagoma zopet razum vajeti nemške politike v roke. Evropska politika in evropsko gospodarstvo s tem gotovo ne bosta oškodovana. Interesirano" članstvo Dr. Briining je imel več zaporednih sestankov z državnim kanclerjem Hitlerjem in uradni komunike, ki o tem poroča, napoveduje še nadaljnje sestanke. Ti razgovori imajo sedaj, ko se dr. Briining, ki je bil pred nekaj tedni imenovan za dikta-toričnega voditelja centruma — z vednostjo državnega kanclerja — pripravlja, da izvede radikalne reiorme v svoji stranki, viden političen pomen in značaj. Osrednji odbor centruma se bo v kratkem sestal in dr. Briining namerava takrat objaviti svoje misli in izdati nova povelja. V prvi vrsti bo brezobzirno očistil centrum vseh funkcionarjev v stranki, katerih delovanje nosi le najmanjši pečat kakšnih »poslovnih« interesov. Iz centruma bodo na ta način izobčeni nekateri zelo znani politiki, kakor podpredsednik državnega zbora Esser ali nekronani kralj Porenja bivši kolinski župan dr. Adenauer. Centrum bodo morali zapustiti vsi, ki so v dobri ali v slabi veri iskali osebnih koristi in niso znali potegniti stroge črte med javnim delovanjem kot funkcionarji stranke in med zasebnimi koristmi. Neizravnani, a vendarle preravnani centrum se bo iznebil torej vseh »Interessenver-treter« (interesiranih in ne načelnih pristašev). Centrnm ostane verstso-kuiturna stranko Zakaj bo dr. Briining udaril tako neusmiljeno s pestjo? To čiščenje je z ozirom na obstoj ccntruma kot stranke neizbežno. Očividno se je centrum, ki se je bavil do sedaj z vsemi javnimi državnimi in gospodarskimi vprašanji, otresel nekaj teh nalog in je svoje delovanje koncentriral na versko-kulturno delovanje. Tukaj, na tem polju, je pognal svoje najmočnejše korenine, tukaj predstavlja nepremagljivo skalo, ki kljubuje, kot so volitve v Nemčiji in v Danzigu zopet pokazale, vsakemu napadu. Tukaj očividno vidi varno podlago za nov razvoj v novih smereh. Saj je znano, da se je v centrumu vršila več tednov ostra debata o tem, če naj centrum sploh še ostane kot stranka in če bi ne kazalo, da nemški katoličani zapustijo politično areno in se posvetijo samo kulturnim organizacijam. Slednjo zamisel je zastopal tudi podkancler von Papen in je šel iskat moralne pomoči celo v Rim v vatikanske kroge. Toda tam so stali na drugačnem stališču, Turisti-izBetniki! Najboljše in najcenejše se okrepčate v LJUDSKI KUHINJIOESENICE Kresov dom tri minute od kolodvora. Večje skupine po predhodni prijavi znaten popust. junaku, ki je šel nad tisočglavega zmaja, ki so mu na mesto ene odsekane glave zrastle tri novo. Združitev vseh |>oštenih in iskrenih elementov v borbi proti korupciji pa jc sveta člo-večanska in nacionalna naloga, ki ne trpi odla- I šanju. I Dr. Dollfuss zmagovalec nad Anglija vsa navdušena za katol.škega l^^iflCefU kanclerja Avstrve London, 9. jun. U. Angleško javno mnenje nič manj kot vladni in gospodarski krogi z velikimi simpatijami pričakujejo avstrijskega kanclerja dr. Dollfussa, ki ho prišel k otvoritvi svetovne gospodarske konfcrence. Angleški tisk skoraj brez izjeme posveča skrajno prijazne članke avstrijski republiki in njeni vladi, ki se tako junaško bori za svojo samostojnost. Najznačilnejši jc morebiti članek. ki je izšel v »Times« in ki predstavlja mnenje vladnih krogov. »Times« pišejo, da se je vsa Anglija ogrela za avstrijskega kanclerja, ki jc postal eden prvih vodilnih državnikov v srednji Evropi. On se hrani z velikim junaštvom proti sovražnikom, ki mu strežejo po življenju od zunaj in od znotraj. Za Nemčijo jc dr. Dollfuss postal sovražnik, ker sc je z diktatorsko energijo uprl nemški diktaturi. Hitlerjevo stališče v pogledu Avstrije je nedopustno in naravnost arogantno vmešavanje v avstrijske prilike. Dr. Dollfuss predstavlja svojo malo domovino pred kulturnim svetom, ki nui samo častita k pogumu. da jo je obvaroval pred nemško objestnostjo. V Angliji se bodo radevolje odzvali pozivu avstrijske države, da naj se angleški turisti napotijo v avstrijska letovišča, ila na ta način nadomestijo izpad nemških turistov. Angleži bodo radi ohiskali Avstrijo in »Times« poziva angleško ljudstvo, naj gre radevolje na pomoč simpatičnemu kanclerju, ki je dal svetu zgled nesebičnega rodoljubja. Tudi drugi listi ponatiskujejo slične pozive. — Zdi se, da bo Hitlerjev udarec, namenjen Avstriji, priletel kot avstralski bunicrang nazaj v glavo predstavnikom nemške oholosti, piše »tivening Standard«. Dunaj, 9. junija. AA. V zvezi s preiskavami v avstrijski vojski glede na hitlerjevsko agitacijo je dala oblast zasesti vojašnice hitlerjevskih napadalnih oddelkov, voditelje nacionalno socialističnih vojakov so pa izročili sodišču. Aretiranih je okoli 80 vojakov in 5 častnikov, ki bodo vsi izključeni iz armade. Pri preiskavi so našli seznam tajnih članov hitlerjevske organizacije, med katerimi je tudi veliko število državnih uradnikov; vsi ti bodo odpuščeni iz državne službe. Vlada bo najbrže sklenila zapečatiti vse Rjave hiše v Avstriji in prepovedali ves hdtlejevski tisk ter bo hitlerjevo stranko razpustila. Bivši rektor od-uščen Dunajski univ. prof. Leichbach je odklonil prisego zvestobe avstrijski republiki. Leichbach je pristaš hitlerjevske stranke. V vladnih krogih izjavliajo. da bo odpuščen iz državne službe brez pravice do pokojnine. Profesor Leichbach je bil lani rektor dunajske univerze. Konferenca „Treh demokracij 4a rešijo razorožitveno konferenco a Pariz, 9. jun. tg. Francosko-ameriško-angleška konferenca treh v Parizu je ostala brez uspjha. Francoski ministrski predsednik Daladier izjavlja v intervjrivu: »Naši razgovori so bili zelo prisrčni. Naši angleški in ameriški prijatelji bi radi videli, da se razorožitvena konferenca konča, toda Francija ima svoj program, ki se ga dosledno drži. — Norman Davis vidi neki napredek, vendar ni prišlo do nobene odločitve in se ni določil datum za nov razgovor. Razlike v mnenjih trajajo dalje in je treba še velikih naporov, da bo mogoče obnoviti razorožitveno konferenco dne 27. junija.« Na argument, da pakt štirih velesil iamči Franciji gotove varnosti, je odgovoril francoski ministrski predsednik z vprašanjem: »KAJ BI SE ZGODILO, čE BI SE NEMČIJA ZOPET OBOROŽILA?« na kar iz Amerike in Anglije ni dobil prav lako nobenega odgovora, kakor na vprašanje, »ali bi se ti dve državi odločili za sankcije, če bi prišlo do kakega napada ali kršitve pogodbenih določb«. Glede razorožitvene kontrole je bila Amerika r.e'.a popustljiva, dočim je Anglija navedla, da sma'-a za zadostno, če se vedno objavljajo in proučujeio izdatki za oboroževanje. Na vprašanje, »kaj bi se zgodilo, če bi izdatki za oboroževanje ne bili toliko prikriti, da ne bi odkrivali gotovih «goljufij»«, ni bilo nobenega odgovora. Nato jc francoski ministrski predsednik Daladier kot minimalni program zahteval poskusni čas treh ali štirih let, v katerem naj bi se eventualno sklenjene kontrolne odredbe praktično preizkusile glede svoje učinkovitosti. Preden ne poteče ta rok, bi Francija ne mogla zmanjšati svoje oborožitve. Dalje je Daladier z-javil, da bi bil razgovor o vprašanju, »ali bi Francija hotela po sklenitvi pakta štirih velesil sedaj sprejeti pariteto z italijanskim brodovjem, prezgoden. Odločitev o tem vprašanju je odvisna v prvi vrsti od tega, kakšne zahteve bo stavila Italija pri francosko-italijanskih pogajanjih za sporazum, ki se bodo začela sedaj«. Na jutrišnji dan določeni ministrski svet je bil odpovedan. Daladier bo torej odpotoval na svetovno gospodarsko konferenco v London, ne da bi bila prej še seja kabineta. Atentat na Venizelosa organizirala polici a ? Atene, 9. junija, tg. Oblasti so aretiralo ravnatelja atenske tajne policije Polilironopulosa in d a višja policijska častnika, ker so osumljeni, da so sokrivi napada na Venizelosa. Priče so videle (Polihronopulosa in oba častnika zvečer prod atentatom pri Venizelosovi hiši. Polihronopulos odločno taji, da bi bil udeležen pri atentatu. Vladni listi trdijo, da gre za obrekovanje osebnih sovražnikov policijskega ravnatelja. Vlada je odredila vse potrebno in izdala tudi povelja vojski, da energično nastopijo proti vsakemu motenju miru Demonih rajo vesti, da se namerava uvesti vojaška diktatura pod generalom Kondilisom. Debata v Parizu o pahtu štirih Daladier pomirjuje Malo zvezo in Poljsko „Francoska vlada nc bo nikdar dovolila, da se sproži vprašanje revizije" 99 Sramota naše dežele" („Koroški Slovenec") Celovec 9. junija, pod naslovom sc na di Pariz, 9. junija, tg. V pariškem državnem zboru v ii.'i!(". začela velika zunanjepolitična debato .ки:'; ' i interpolacij, ki so jih vložili ^poslanci ničarskih skupin, med njimi Louis Marin in Franklin llouillou ter Talttinger o sporazumu med štirimi vel. silami. Interpolanti so stavili predsedniku vlado Daladieru zelo precizna vprašanja o vzrokih, ki so dovodli fraucosko vlado, da je proti interesom Francijo v nasprotju z duhom p alita /veze narodov in na škodo Irancoskih zaveznic Malo «veze in Pol'ske podpisala pakt štirih velesil. > pravdi so nredsodnika vlade, da-li so bili res motivi /a iraiu • ke :bližanjc г Italijo odločilni pri tako spoznala, da ta pakt nikakor ne more škodovati njenim interesom. S tem je ovržen prvi ugovor proti temu paktu, češ, da je ta pogodba raztrgala prijateljske vezi ined Francijo in njenimi zaveznicami, ker je le nasprotno res, in to tudi izrecno s tega mesta poudarjam, da so ndiiešiiji med Francijo in njenimi zaveznicami danes močnejši kakor kadarkoli poprej. Od interpelantov sem slišal še drugi ugovor proti temu paktu, češ, da Francija ni ravnala pravilno, ker je stavila svoj podpis na isti dokument, ki so ga podpisale tudi že druge diktatorske države. Nato odgovarja, da Francija nima pravice vmešavati se v politični režim drugih držav. Demokraciji se ne izkazuje nobena usluga, če kaka država stoji s prekriža-nimi rokami ob strani velikih dogodkov, ki tvorijo novo zgodovino. Treba je izbirati med Gtasofi o fjaktu štirih Poljska odklanja politiko razuma iu ono politiko, ki meri ua prelom. Poslanska zbornica je svobodna v svojem sklepanju, vendar se vlada veseli, da so pogajanja dovedla do uspeha. Debata se je po ekspozeju predsednika vlade nadaljevala z nezmanjšano srditostjo, ker so očividno poslanci desničarske opozicije na vsak način hoteli dovesti do padca vlade. Opoziciji se je pniružil tudi Evard Herriot, ki je predložil dnevni red, v katerem vladi izreka sicer zaupnico s pri-stavkom. dn mora nemudoma popraviti škodo, ki jo je napravila na polju francoskih odno-šajev do svojih zaveznic, ker jih ni pravočasno informirala o pogajanjih. Daladier je dnevni red Herriota odklonil du sprejel dnevni red poslanca levice Torresa, ki izraža vladi neomejeno zaupanje s pripombo, da naj nikdar ne podpiše nobene pogodbe, s katero nc bi soglašale države Male zveze, Poljska in Belgija, ki so najtesnejše prijateljice Francije in trdna opora miru v Evropi. V največjem razburjenju je državni zbor prešel na glasovanje o predloženih dnevnih redili, nakar jc bila vladi izrečena zaupnica s 403 proti 186 glasovom. Za vlado jc glusovala vsa lcvica. Francija daje garancije jugoslovanski vladi Belgrad, 9. junija. 1. Danes je bilo predano javnosti besedilo note, ki jo je dne 7. junija francoska vlada poslala državam Male zveze glede pakta štirih velesil. V tej noti francoska vlada izrecno poudarja, da novi pakt ne more škodovali prijateljski politiki, ki jo vodijo prijateljsko vlade, ker francoska vlada polaga veliko važnost na to, da ostane medsebojno zaupanje neokrnjeno. Vlada francoske republike opozarja jugoslovansko vlado, da drugi člen podpisanega pakta načelno onemogoča vsalko diskusijo o reviziji mirovnih pogodb razen, ako bi se tozadevni predlogi nanašali le na postopek, s katerim bi se lahko izvršile kakšne spremembe v okvirju padeta Zveze narodov. Francoska vlada bo skrbno pazila, da se ne bo nikdar sprožilo vprašanje revizije izven tozadevnih pred »Koroški Slovenec« poroča »Sramota naše de/.ehH, kako prostaško so obrni šajo nekateri še vedno neuguani Nemci in nem-škutarji v slovenskem delu Koroške proli izletnikom, ki v vedno večjem številu, sledeč ljubeznivi propagandi avstrijske vlade, ki jo razvija po vsej Jugoslaviji /, razveseljivim uspehom, prihajajo v Avstrijo. Tako je prišla skupina slovenskih izletnikov v škocijan h Klopinskemu jezeru v hotel Obir-. Tam je sedel škocijanski župan, torej predstavnik onih oblasti, ki po Jugoslaviji agitirajo zn obisk avstrijskih letovišč, in mesto da bi jih pozdravil, jih je v družbi nekaterih prisotnih rokov- | njačev začel smešiti in nesramno žalili. Izletniki I so se pritožili na pristojno mesto in so dobili za- i gotovilo, da bodo avstrijske oblasti proti županu občine, ki je uradno proglašena zn letoviško, na- , JJ^jjçj' stopila tako, kakor je pač v takem slučaju potreb- no. Tak župan naj bo odstavljen in kaznovan. — Stičen slučaj se je zgodil v Žitari vasi, ko so se ljubljanski povcl, ki so jih avstrijske oblasti povsod z izredno ljubeznivostjo sprejemale iu jim šlo hvalevredno na roko, poslavljali s pesmijo, se je začel zaletavati med nje neki naslavljenec Ml-klavčeve pivovarne z motornim kolesom, trobil i n gnal barbarski trušČ s svojim motorjem in to večkrat zaporedoma. Lastnik pivovarne je ljubeznivo pojasnil izletnikom, da je bilo to izzivanje namenjeno izključno ljubljanskim gostom. Hvala lepa! Tudi v tem slučaju bodo avstrijske oblasti znale primerno nastopiti, da ukrotijo tega hitlerjevskega mnnifestahta s slovenskim rodovnikom. Saj je nedavno avstrijski pravosodni minister dr. Schusch-nigg jasno izpovedal, da bo »avstrijska vlada samo tistega smatrala za družina je skozi « avstrijskega' Nemca, katerega tri zadnje rodove govorila Gombos inapovedale : Režim integralnega madjarstva Budimpešta, 9. jun. ž, V madjarski parlamentarni politiki pričakujejo važne dogodke. Predsednik vlade Gombos bo izdal proglas na narod, v katerem bo med drugim pozval vse Madjare, da stopijo v vrsto narodnega edinstva, in v katerem 'ia-poveduje začetek agitacijskc borbe za narodno edinstvo v vsej državi. Jutri opolnoči bo izšla vladna naredba, s katero bo razveljavljena prepoved zborovanj. Gombosov proglas bo nalepljen v vseh mestih, 15. junija pa se bodo ustanovile v vsej državi posebne skupine stranke narodnega edinstva. V političnih krogih splošno smatrajo napoved te akcije kot prvi korak za pripravo novih volitev. Gombos želi, da se sedanja stranka spremeni v stranko narodnega edinstva. Gombos hoče imeti jasno in zaupno večino namesto dosedanje anio-nistične stranke, ki je bila ustvarjena še za časa Bethlenovega režima in je bila sestavljena iz hete-rogenih elementov. Nova stranka bo imela izrazito protilegitimistični značaj. Kakor je zvedel »Az Est« iz vodilnih vladnih krogov, bo bivši vladni predsednik Bethlcn v najkrajšem času odpotoval v inozemstvo. V Londonu bo imel predavanje o položaju na Madjarskem in o možnosti rešitve srednjeevropske k.izc. Pozneje bo groi Bethlen odpotoval v Pariz in od tam v Rim. Predvidevajo, da se bo Bethlen vrnil na Madjarsko pozno v jeseni. Šefa Narodne skupščine interpelacija M. Dsagoviča Belgrad, 9. jun. L Današnja seja narodne skupščine, ki je bila napovedana za 10.30, se je pričela radi seje poslanskega kluba JKKD, na katerem so pretresali zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah posameznih določb v zakonu o agrarni reformi, šele ob pol 12. Po izvršenih formalnostih „Mi moremo v teh dneh ostati Sudi sami" Varšava, 9. junija, tg. O priliki parafiranja pakta štirih volesil je dal poljski zunanji minister Hoek časnikarjem kratko izjavo, v kateri je šc enkrat naglasal, da za poljsko vlado ne bodo obvezni nobeni sklepi, ki bi se sprejeli na podlagi tega pakta in hi se direktno ali indirektno tikali Polj-ke. Poljska vlada ni prevzela nobenih obveznosti glede kakršnegakoli sodelovanja s štirimi velesilami. Ta pakt se mora uvesti v veljavo samo v krogu organizacije Zve^e narodov. Ministrski predsednik Beck je izjavil, da hi bila poljska vlada prisiljena, če bi nastale kakršnekoli nerodnosti v delovanju Zvezo narodov, pridržati si prosto roko, ker morejo biti sklepi Sveta Zveze narodov obvezni samo tedaj, če sc najstrožje respektira črka in duh pakta Zvezo narodov. Ves poljski tisk soglasno odobrava negativno stališče poljske vlade napram paktu štirih velesil in naglaša, da niti po parafiranju pakta po Franciji in sklepu Male zveze ni nastopilo nič takega, kar bi lahko vplivalo na spremembo dosedanjega poljskega stališča, llustrowany Kurjer Codzienny« objavlja vladno izjavo, v kateri pravi, da poljska vlada ne ho sodelovala niti pri zgraditvi tega pakta in tudi ne tedaj, ko bo v tem direktoriju nastal metež, se nc ho vmešavala. Zavedajoč se svojega položaja, si poljska vlada lahko dovoli, da ostane v teh dneh osamljena. Pomirjevalna demarša Francije v Varšavi Pariz. 9. junija, tg. Po izmenjavi pisem med Francijo in Malo zvezo glede pakta štirih velesil, je danes francoska vlada izvršila tudi v Varšavi pomirjevalno demaršo. Francoski poslanik se je danes dopoldne zglasil v poljskem zunanjem ministrstvu in podal ustno ista zagotovila, kakor so bila dana državam Male zveze. Angleži že dvomijo London, 9. junija, tg. Angleški zunanji minister sir John Siimon je v svojih instrukcijah, namenjenih za angleškega poslanika v Rimu, še enkrat izrečno pojasnil namen in naloge pakta štirih velesil. Ta listina sama se je v obliki bele knjige objavila istočasno z besedilom pakta v prelekli noči. Naj- v • « važnejši stavek te listine je ta, da sir John Simon še enkrat izrečno ugotavlja, da novi pakt za Anglijo ne pomeni nobenega razširjenja obveznosti, ki jih je bila svoječasno sprejela Anglija v Locarnu. »Times« pišejo o paktu prav skeptično, ker pogodbe take vrste same na sobi uo morejo prinesti miru, ker no eliminirajo vzrokov političnega vznemirjenja. Ti vzroki izvirajo oiltod. da gotove države, predvsem Nemčija, niso pripravljene, v polni nn'ri priznati mirovne pogodbe. V gotovih podrobnostih pa so mirovne pogodbe, posebno trianonska, potrebne revizije. Pravi mir bo mogla doseči Evropa samo tedaj, če se bo nadaljevalo delo v Locarnu iu če se mirovne pogodbe namesto vsiljenih zamenjajo s prostovoljnimi. Pariz in Rim Rim, 9. junija, ž. Fašistični tisk enodušno piše, da je Mussolinijeva inicijaliva rodila dobre rezultate, in naglašajo, da je oni del Mussolinijevega govora, v katerem je poudaril potrebo čini ožjega sodelovanja Italije in Francije, napravil v Franciji dober vtis in ho najhrž francoski poslanik v Rimu de Jouvenel obiskal Mussolini.ja. da se mu zahvali in izjavi, da jo Francija pripravljena čimprej likvidirati sporna vprašanja. Mnenje Amerike Newyork, 9. junija, tg. Ameriški listi kažejo za pakt štirih velesil samo omejeno zanimanje. »Newyork Times« pišejo samo v splošnih frazah in označujejo ta pakt samo kot produktiven, mnogo obetajoč korak za ohranitev miru v Evropi. Ta pogodba je zazidala nova jamstva v okvir ženevskega slatuta in torej nikakor ni smatrati za omalovaževanje Zveze narodov. Njegov namen sega daleč, čez območje edeleženih štirih velesil. Nasprotno pa piše »New Herald Tribune«: »Kritično primerjanje s prvotnim Mussolinijevim načrtom kaže, da bo ostalo vse pri starem. Končno besedilo pakta velja samo toliko, kakor pobožna želja po miru: na mesto odstranjene francoske hegemonije so poslavlja Zveza narodov. Edini prak-tični pomen pakta je kvečjemu v tem, da so zarodki nemirov, katere je vseboval Mussolinijev načrt, zaenkrat iztrebljeni in je zagotovljen mir na podlagi statusa quo. da prečita razne uredbe in odloke ministrskega sveta. Poslanec Dragovič, član Jugoslovanskega narodnega kluba, vpada v besedo in pravi: »Kje je vlada ?Niti enega ministra ni na seji narodne skupščine!^: Skupščinski tajnik čila nato: »Predsednik j ministrskega sveta pošilja na podlngi § (i zakona o podaljšanju veljavnosti zakona o zaščiti kmeta skupščini v sprejem uredbo o spremembah uredbe o postopku posredovanja in uredbo o podaljšanju rokov za iztozene menico kmetov. Vsi ti predlogi bodo dostavljeni v pretres narodni skupščini, ki ho proučevala zakonski osnutek o za čiti kmeta.«. Nato je bilo prečitano poročilo verifikncijskega odbora, ki : predlaga skupščini, da pokliče namesto umrlega po-i slanca Vekoslava špinčiča v skupščino za poslanca I njegovega namestnika dr. Viktorja Ružiča. Skupšči-! na je to poročilo sprejela. Skupščinski tajnik je nato ! prebral interpelacije, ki so jih vložili sledeči po-I slanci: Miloš Dragovič, član Jugoslovanskega narod-: nega kluba, je vložil na prometnega ministra inter-! pclacijo radi dovolitve brezplačnih železniških kart za prevoz zhorovalcev na shode JRDK in je zanjo zahteval nujnost. Prometni minister je nujnost interpelacije od-! klonil s sledečo motivacijo: »Glede interpelacije, ki mi jo je poslal narodni poslanec Dragovič in za katero zahteva nujnost, mi je čast izjaviti, da radi navedenih dejstev v sami interpelaciji in radi njenega značaja in prirode same interpelacije ne morem sprejeli nujnosti, pripravljen pa sem nanjo odgovorili in dati skupščini tozadevna pojasnila, kadar pride ta interpelacija na dnevni red.« Nujnost interpelacije je nato obrazložil posla-ncc Dragovič s sledečim govorom: »Gospodje narodni poslanci! To interpelacijo sem predložil prometnemu ministru ne iz sebičnih motivov in tudi ne radi uspeha niškega shoda, radi katerega sem ginjen, ampak sem jo predložil radi tega, da se kolikor toliko v tem domu sliši, da je še nekdo, ki hoče braniti narodno premoženje pred * politiko današnje vlade. Gospodje, gotovo se spominjate iz časopisja in obvestil glavnega odbora in narodnih poslancev, ki so se udeležili shoda v Ni-šu, da je bilo tam 200.000 oseb, nekateri trdijo, da jih je bilo celo 300.000. Radi mene jih jc bilo lahko tudi 500.000, toda vprašam vas, na podlagi kakšnega zakonskega predpisa in po kakšnih moralnih principih sta kraljevska vlada in prometni minister pooblaščena, da lahko državno premoženje, se.siiiv-Ijeno iz voznega parka, na ta način uporabljata?« Predsednik skupščine je opozoril poslanca Dra-goviča, naj dokaže samo nujnost interpelacije in naj ne govori tega, kar ne spada sem. Dragovič jc nato nadaljeval: »Danes, ko država rabi dohodke iz davščin in mora biti neizprosna, sedaj, ko morajo delavci, ki prihajajo v Belgrad, da si zaslužijo košček kruha, in plačati dolžne davke in samoupravne dajatve, a sc ne morejo vrniti domov, ker nimajo denarja za prevoz-nino, bi se kaj takega ne smelo dogajati. Zakaj se izkazuje ta velika milost udeležencem shodov JRKD, katerih je bilo do sedaj dva ali trije, in katerih bo še približno toliko? Zahtevam nujnost za to interpelacijo in iz tega razloga prosim, da se prepreči to razsipavanje narodnega premoženja na ta način, da se prepove, da bi se tudi še v boflwée dovoljevale brezplačne vožnje udeležencem raznih shodov, ker res ni potrebno, da se tako zmanjšujejo državni dohodki iz železnice.« Predsednik skupščine dr. Kumanudi: »Prosim vas, gospod poslanec, obrazložite nujnost!« Dragovič nadaljuje: »Gospodje, nujnost zahtevam radi tega, da sc prepreči taka politika, kajti to ni premoženje pristašev JRKD, ampak je premoženje naroda kraljevine Jugoslavije. Če sc boste pridružili meni, bo to samo v vašo čast.« Ko je prometni minister zavrnil nujnost za Dragovičevo interpelacijo, je tudi večina poslancev glasovala proti nujnosti. Proti nujnosti interpelacije so glasovali vsi poslanci JRKD. Skupščinski tajnik je nato prebral še ostale interpelacije, in sicer interpelacijo dr. Nikiča in tovarišev na finančnega ministra o protizakoniti obremenitvi in plačevanju samoupravnih davkov, tako najemninske in gasilske doklade, s strani zagrebške občine; dr. Metikoša, predsednika Jugoslovanskega narodnega kluba, na predsednika ministrskega sveta radi shodov, ki jih prireja JRKD in na katerih govorijo tudi v nemškem in madjarskem jeziku. Po odobritvi dopusta nekaterim poslancem jc predsednik skupščine odgovoril na vprašanje poslanca Misirliča radi netočnega sestavljanja etenografskih zapisnikov. Prihodnja seja narodne skupščine bo jutri popoldne ob 4 Nemctja napove moral Amerika ne verjame Nemcem Mednarodna konferenca zadelo Ženeva, 9. junija. AA. Danes se jc začelo sedemnajsto zasedunje mednarodne konference j za delo. Za predsednika konference so izvolili italijanskega delegata Michelisa. Konferenca bo razpravljala o načrtu resolucije nemških be-I gunecv in o predlogu resolucije, ki naj se pošlje svetovni gospodarski konferenci in ki zahteva povratek k stabilnosti valut in uvedbo mednarodnega sistema za dosego večje stabilnosti cen ter ukinitev gospodarske vojne med posameznimi državami. Naposled zahteva ta resolucija, da se zmrzli ka.pitali osvobode in vrnejo v obtok. Pariz, 9. junija, tg. Napoved nemškega moratorija se v tukajšnjih listih komentira le malo. :>Petit Parisien« piše, da bodo učinki^ na Francijo le majlini, ker ima Francija v Nemčiji samo malo zamrznjenih kreditov. Za Ameriko, Anglijo, Švico in Holaiidsko pa je ta odredba zelo važna, ker se ie Ireba vprašati, ali ne bosta sedaj morali opustiti zlati standard tudi Nizozemska in Švico. List izjavlja, da je zadnja neinško-francoska gospodarska pogodba prinesla Nemčiji gotove koristi, ki so v tem, da se olajša odplačevanje posojil v znesku !00- -500 milijonov frankov. Francija je zato prisiljena odpovedati pogodbo in začeti nova pogajanja. New York, i), junija. Ig. Tukajšnji bančni krogi vidijo v napovedi nemškega moratorija šahovsko potezo za svetovno gospodarsko konferenro, ker je Nemčija nedvomno pripravljena in zmožna, vsaj deloma odplačevati svoje dolgove, hoče pa s jwgnjanji doseči koncesije upnikov. Nemčija jc to taktiko že večkrat ponavljala, nazadnje takrat, ko je kratko pred lozansko konferenco napovedala konec repara-eiiskih plačil. Nemški boni so kljub napovedi moratorija dosegli višje ktirze. Berlin, 9. jun. ž. Po uradnih poročilih je poslala državna banka vladi dopis, v katerem ji sporoča, da bo radi pomanjkanja deviz od 1. julija dalje ustavila dodeljevanje deviz za vsa ona plačila, ki se nanašajo na obveznosti, ki so nastale po julijski krizi 1931. Edino izjemo tvorijo plačila po berlinskem sporazumu. Nadalje sporoča državna banka, da je vlada izdaja naredbo, po kateri so nemški dolžniki dolžni še nadalje izvrševati plačila v markah. Od vplačanih zneskov v markah bo ustanovljena posebna konverzijska blagajna, tako da sc zavarujejo zunanja plačila Nemčije in ostalih transferov. S tem sklepom nemška vlada še dalje kaže dobro voljo, da hoče v redu izvršiti svoja plačilu. Nemčija je napram drugim državam, ki niso ustavile samo transféra, temveč pokazale še druge plačilne ležko-če, ki so na dnevnem redu, do sedaj izvršila vse svojo obveznosti. Zastopniki nemških upnikov so se že pri zadnjih sestankih izjavili pripravljene, da sodelujejo z državno banko radi ublažitve sedanjega položaja in likvidiranja nastalih razmer. Zakon proti onim, hi skrivajo denar v iu;ini — Berlin, 9. jun. tg. Državni tajnik v finančnem ministrstvu Rcinhardt jc dal danes pojasnila o zakonu, ki ga jc sklenila vlada glede bega kapitala v inozemstvo: Kdor ne zadosti svoji dolžnosti, da prijavi svoje premoženje, ki ga je spravil v inozemstvo, do 31. avgusta, se bo kaznoval z ječo ne pod Iri leta radi izdajstva nemškega narodnega gospodarstva. Praktično pomeni lo, da jc zagrožena kazen ječe od 3 do 15 let, pri olajševalnih okol-nostih pa se kazen lahko zmanjša od 1 do 10 let. Za inozcmcc so določene zaporne kazni, v gotovih primerih pa sc zaporna kazen pri inozemcih spremeni tudi v visoke denarne kazni. Osebne vesti Belgrad, 9. junija. 1. Z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje jo odlikovan dr. Josip Ilubad, okrajni glavar v pokoju. Z redom sv. Save V. stopnjo je odlikovan Franc Slana, pomožni tajnik v pokoju. V 5. pol. skup. je napredoval na državni dvorazredni trgovski šoli v Celju Konrad Fink. Upokojena je Ivanka Ambrožič, učiteljica v Dolenji 'vasi. Belgraishe oestfš Belgrad, 9. junija. AA. Zunanji minister g. Boža Jevlič je danes dopoldne sprejel novoimenovanega odpravnika poslanika čilske republiko v Belgradu g. Oskarja Garcesa Silvo. Belgrad, 9. junija. 1. Danes opoldne je bil sprejet v svečani avilijenci pri kralju novi češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Pavel Well-ner, ki je ob tej priliki izročil kralju svoja akre-ditivna pisma po običajnem céremonielu. Belgrad, 9. jun. AA. V državnem sodišču za zaščito države se je včeraj dopoldne začela razprava proli Andjelku in njegovim devetim tovarišem, ki so obtožčni zaradi komunizma. Belgrad, 9. jun. AA. V soboto 10. I. m. odpotuje na vabilo poljskih parlamentarcev na Poljsko delegacija narodnega predstavništva, ki jo vodi minister brez listnice dr. Grgur Andjelinovič. Med njimi se nahajajo tudi dr. Fran Novak, dr. liogumil Vošnjnk in dr. Ljudevit Pivko. „Močna roka" v CSR Praga, 9. junija. AA. ČTK poroča: Parlament je sprejel predlog zakona o izrednih pooblastilih vladi. Zakon bo v veljavi do 15. novembra t. I. Praga, 9. junija, tg. Vlada je predložila poslanski zbornici novelo, ki pomeni poostritev zakona v varstvo republike. Med drugim je nova določba, tla bo kaznovan s strogim zaporom od enega meseca do dveh let vsakdo, ki bi na surov ali hujskajoč način zaeramoval poslansko zbornico. Tudi število deliktov, zaradi katerih se imajo ustaviti listi, se je zvišalo za 5 deliktov, med drugimi hujskanje k sovraštvu proti narodnostim, plemenom, veram ali osebam brez konfesije. Drobne vesti ^ Budimpešta, 9. jun. A A. Danes so se v Budimpešti začelo tekme v mečevanju za prvenstvo Evrope. Tekme bodo trajalo do nedelje 18. t. m. Danes dopoldne jc v floretu dvakrat zmagal najmlajši med vscini tekmovalci Jugoslovan Nikolič iz Beč-kereka, ki mu jc šele 14 let. Ivondon, 9. jun. AA. V tekmovanju za Davisov pokal je včeraj Anglež Perry zmagal nad Italijanom Morpurgom G : 4, 7 : 5, 6 : 4, Anglež Austin pa nad Italijanom Stefanijem G : 2, 7 : 5, 7 : 5. Angleži vod ijo 2 :0 in potrebujejo samo še eno točko, da vstopijo v prihodnjo rundo. Danes se igra double. Berlin, 9. junija. AA. Danes so se pričele teniške tekmo med Nemčijo in Japonsko za Davisov pokal. Današnji lekmi nn igrišču Rot-VVeis kluba so prisotvovali notranji minister, finančni minister, japonski poslanik, berlinski župan itd. V prvem matehu je premagal Japonec Satoh nemškega prvaka v. Granima s 6/3, 2/6, 6/3 in G/4. Ljubljana, 9. jun. Kongrcgacija gospodov pri sv. Jožefu ima v nedeljo oh 7 sv. obhajilo. Dunajska vremenska napoved: V Severnih Alpah hladno deževno vreme, temperatura sc bo dvignila le malo. — V Južnih Alpah oo spremenlji vo vreme, hladno in včasih deževno, Slovenci v Zagrebu Lepote kočevske deželice na velesejmu Zagreb, 9. junija. Zadnjo majniško nedeljo so imeli zagrebški Slovenci v svoji sredi gos|Kxla kn.-šk. tajnika iz Ljubljane, ki je opravil božjo službo pri sv. Roku. Odkar jih je zapustil g. p. Gabi'. S e v c, ki se je šel zdravit na Gorenjsko, nimajo Slovenci nikakega svojega duhovnika. Binkoštno nedeljo je opravil božjo službo gosp. kanonik iz Srbske Mitrovice. Upravitelj cerkve dr. Klemene vneto skrbi za cerkev in krasno slovensko petje, njegova gospa soproga pa spremlja petje na orglah. Slika kaže zbrane Slovence in Slovenke po božji službi pri cerkvi sv. Roka na binkoštno nedeljo. Odkrita 99kovnicau srebrnikov 99 Konjice, 8. junija. Konjice imajo zopet svoje senzacije. Najbolj zanimiva je ta, da so pred par dnevi v trgu pri tukajšnjem urarju L škorjancu odkrili pravo kovnico denarja. Škorjanc je ponarejal 20 dinarske srebrnike. Ker je po rodu Savinjčan. je kot »rodoljub« hotel najprej od-pomoči pomanjkanju denarja v svoji rojstni okolici. Zato se je podal v Savinjsko dolino in se pomudil v Žalcu. V neki gostilni je naročil nekaj malega in plačal z 20 dinarskim srebrnikom. Nato je izginil dalje in poskusil srečo drugje. Nekdo pa je le pogledal denar malo natančneje in poskusil, kako zveni. Ker sc mu je zdel sumljiv, ga je šel pokazat nn bližnjo orožniško postajo. Tu so takoj ugotovili, da je denar iz »zasebne« kovnice. Žalsko orožništvo t'e šlo takoj na lov za razpečevalcern. Po krat-:em iskanju so ga kmalu zalotili. Pri zaslišanju je škorjanc kmalu priznal, da ima doma v konjicah »kovnico« denarja. Orožništvo ga je nato oddalo v celjske zapore, v Konjicah na domu pa je izvršilo hišno preiskavo, ki je imela presenetljiv uspeli. Zaplenili so dobro izdelan strojček in »srebrnike« v vrednosti okrog 2000 Din. V zvezi s to poneverbo so bile v Konjicah aretirane razne osebe, ki so bile osumljene, da so vedele za Škorjančevo početje. Po zaslišanju pa so jih zopet izpustili na svobodo. Preiskava se še nadaljuje in po trgu se šušlja, da bodo prišle najbrž še zanimive stvari na dan. Vsekakor l.onjice »napredujejo«! Manifestacija zveze bojevnikov na Kumu O binkoštnih praznikih je oživel Kum, ta častitljivi očanec lepega Zasavja, kjer so se zbrali možje in fantje bivši vojaki svetovne t** j ne, po številu več kakor 2000. Že v nedeljo je zažarelo nad 22 kresov, ki so se videli daleč po Dolenjski, da, noti do Mokronoga. Ško-cjana in Bučke. Možje in fantje 6o si postavili šotore, v katerih eo se pomenkovali o dogodkih, ki so jih doživeli v svetovni vojni, doki er ! jih ni zlato jutranje solnce in zvoki vzorne rudarske godbe iz Trbovelj zbudilo in opomnilo, da se pričenja tabor bojevnikov — rudarjev. Nove trume so prihajale iz vseh krajev Zasavja na prijazni hrib, lcjer kraljujeta т svojih cerkvicah sv. Neža in sv. Jošt. Ob tO dcvpoldne je opravil bivši vojni kurat g. prof. Ratcj iz Trbovelj cerkveno opravilo in 'e v lepem cerkvenem govoru klical taborjone slogi in delu za ideale človečanstva in kazal ■t k ozdravljenju današnje družbe. Po cer-venetn opravilu se je v prijazni dolinici pričel tabor, katerega je vodil predsedn. Trboveljske skupine g. prof. Rntej. V imenu Osrednjega odliora je prvi govoril glavni tajnik, tovariš Rozina, ki je razložil namen in pomen Zveze bojevnikov. Za njim je spregovoril tovariš Zupančič iz Most o mirovni ideji, ki je temeljna organizacija. Kakor kladivo so padale njegove besede na naslov diplomatov, ki kujejo v svojih kabinetih zle naklepe proti svetovnemu miru. Tabor je pozdravil nato prvi podpredsednik zveze tovariš Matičič, ki je po daljšem boleha n ju prišel zopet i' n k svojim borcem in jih spomnil v prvi vrati na dolžnost skrbeti za vojne žrtve — vojne invalide, vdove in sirote. K besedi so se oglasili tudi zastopniki skupin iz Hrastnika, Zagorja, Svibnega, D. M. Polju, ki so povdarjali odločno voljo vztrajati v boju za idejo Zveze bojevnikov. Končno je povzel besedo član Osrednjega odbora tovariš Pire Jože, ki je predvsem povdaril prizadevanje Zveze za pravično ureditev socialnih razmer, katerih ozdravljenje je prva dolžnost vseh. ki ljubijo državo. Kakor enoglasen klic je odjeknil tabor z zahtevo po socialni pravičnosti. Po taboru so pod vodstvom g. župnika Po-gačarja zapeli pevci iz Dobovca »Oj Doberdob«. Pesem, ki je privrela iz grl trpinov-rudarjev in kmetov, je napravila globok vtis na zbrano množico. Predsednik tabora se je zahvalil govornikom s pozivom na slogo pri delu za razširjenje idej naše nnjjačje organizacije za mir, bratstvo, svobodo in socialno pravičnost. Po taboru se je razvila ob zvokih rudarske godbe prijetna domtiča planinsko zabava. Slišal si samo smeh in petje navdušene množice, ki je manifestirala za nov pokret. Zahvalo se mora izreči pred vsem tovarišem iz Trbovelj, njihovim ženam in dekletom. ki so v lastni režiji preskrbeli za okrep-čila več tisočere množice. Bil je dan, kakršnega je Bog pripravil le Zvezi, tnko nam je dejal osiveli rudar, ko smo se poslavljali od naših vojnih tovarišev. Počasi so se tudi kočevski merodajni krogi ogreli za čim uspešnejšo ttijskoprometno propagando, zavedajoč se. kolike važnosti je v gospodarskem oziru tujski promet. Letos je naše mesto razstavilo v okvirju razstave naše Dolenjske na velesejmskih prostorih posnetke naravnih kra>*>t cele Kočevske ter geološke znamenitosti naše okolice. Razstavo je aranžiral znani slovenski geolog, kočevski profesor Fran Uršič. Razstava obsega turistiko in lovstvo. Posebnost te razstave je gotovo redkn geološka zbirka najdenih okamenin na jamskem ozemlju in hribinah dolenjskega krasa, privatna last g. prof. Uršiča. G. profesorju se je posrečilo po dolgoletnih raziskovanjih določiti na kočevskem ozemlju novo razdelitev terena na formacije. Ta teren je bil dosedaj še površno knrtiran in skoraj popolnoma nepoznan. Po razstavljenih hribinah dolenjskega krasa ie razstavljajoč razdelil npnenec in dolomite spodnje in zgornje krede, nadalje je določil apnence in dolomite, ki izvirajo iz jurine dobe. ki je bila dosedaj nepoznana na kraškem ozemlju, črta Kočevje—Velike T ašče Določil je tudi posebnosti trinsove dobe. V zbirki so nadalje tudi hribine karbona in sedimentne hribine kočevskega premogokopa s fosilniim ostanki. Ta zbirka predstavlja resnično veliko redkost in mislimo, dn bi bilo v interesu slovenskega narodnega muzeja, dn se za zbirko zanima in "e jp le mogoče. jo uvrsti med svoje geološke •'•ke. G. profesorju TTršiču pa. ki je znan t. iloškj raziskovalec in pisatelj, na delu iskreno častita mo. Tragismrt uglednega moža Tinje na Pohorju, 8. junija. Snoči ob 10 zvečer je umrl Fer k Janez, posestnik pri Sv. Urhu št. 7 in župan občine Tinje, ki ji je načeloval skozi 27 let. Nn binkoštno soboto je šel na sejem v Slov. Bistrico. Na poti domov se je v družbi drugih Tinjčanov ustavil v gostilni Pernat na Zg. Bistrici okoli 4 popoldne. Taim ga je dohitela nesreča. Njegov tovariš L S. iz Planine, ki je sedel poleg njega, je poskušal samokres, ki ga je nameraval kupiti od nekega znanca na Zg. Bistrici, v trdnem prepričanju, da je revolver prazen; bil pa je v njem še en naboj. Naenkrat odjekne v gostilniški sobi strel in po naključju zadene župana Ferka v trebuh.. Prepeljali so ranjenca takoj v bolnišnico v Maribor, kjer je po prejemu srv. zakramentov bil operiram še isti večer ob 9. Bolnik je bil zelo slab in je bilo z ozirom na njegovo starost 70 let le malo upanja na odirevanje. Ker se je pridružila poškodbam še pljučnica, je bilo izgubljeno vsako upanje, da bi ostal pri življenju. Zato je odredila njegova žena Helena Ferk na bolnikovo željo njegov prevoz domov. Včeraj popoldne ira je reéevalni avto pripeljal do meje občine Temu delu razstave so pridejani tudi prvi posnetki divuih krasot naših kočevskih jam zlasti treh najlepših in največjih: ledene jiime, jame treh bratov in Leonorine jame. Iz slednje so vzeti |>oenetki prižnice, stopnice, galerije in drugo. Vse posnetke st« napravila g. prof. Uršič in akademik Franc Jenčič. I/ razstavljenih jamskih slik bo slehernemu obiskovalcu te razstave razvidno, koliko krasot morejo nuditi pravemu jamarju naše jame, ki so v marsičem mnogo lepše kakor že splošno znane in obiskovane jame v Sloveniji. V naših jamah bo našel vsak jamar toliko večji užitek v tem. d« bo lahko še som dalje raziskoval, ker dosedaj jame še niso po|>olnonia raziskane. Tretji del razstave pa je Kočevsko lovstvo. Tu bo našel sleherni lovec dovolj mičnih stvari za pogled. Razstavljena je vsa kočevska divjačina od strica Vosmatincn, volkn-volkodlaka do ponižnega zajčka. V sredi razstave je krasna medvedova koža, okrog pa so razstavljeni rogovi srnjakov, že prava lovska redkost. Razstavljena je tudi lobanja s čekani divje svinje, ki se je v tako ogromnem številu zaredila po kočevskih gozdovih, čc šc pristavimo, da je na razstavi tudi fotografija dnevnega kopa našega rudnika, mozeljskega kamnoloma ter moderni patent kočevskega krojaškega mojstra gosp. Schauerfa, smo v kratkem opisali vse zanimivosti le razstave. Želimo samo, da ne bi,imela ta razstava samo na velesejmu dovolj hvaležnih obiskovalcev in ogledovalcev, marveč da bi privabila ta razstava mnoge od njih v našo sredino in da bi si od tu čisto blizu ogledali te naše prelepe naravne krasote in pokrajineke posebnosti. Tinje v Visolah pri Slov. Bistrici, od tam pa kmetski voz na njegov dom, katerega pa ni vom«ko perffc), torbice iti ro kavice, najnovejše mode, dobite le pri tvrdki Milo» Karničnik. Stari trg- fižol sta uničena popolnoma, to je 100%. Prav tako 100% jo uničena koruza, ker le tuintam so so ohranila posamezna stebelca mlade koruze. Tudi pomladi bujno rastoče žitu je uničeno za 80—90%, 12 vode so se rešili lo posamezni otočki na višjih njivah. Semenski motovileč je uničen za 00%. Po-vrtnina je ponekod uničena za 100%, prav tako 6ta uničena korenje in pesa za živino. Krme bodo Bar-jani letos prav malo nakosili. Krma jo tako blatna, da jo bodo prizadeti kmetje mogli porabiti lo za steljo živini. Dve leti ie kradel Ljubljana, 19. junija. Pri tvrdki Fabiani & Jtirjevec je bil že dve leti uslužben za slugo 27-letni Viktor Klančur. Tvrdka ga je imela za poštenega. Tc dni pa je šef tvrdke opazil, dn ima Klančar na kolesu privezan majhen zavoj. Pogledal je, kaj je v zavoju in na svoje začudenje opazil, da je v njem 228 Din vredna zavesa, ki jo jc Klančar ukradel tvrdki. Izročil jc fanta policiji, ki je uvedla obširno preiskavo. Pri hišni preiskavi nn Klančarjevem stanovanju niso našli nič blaga, ker ga je Klančar, ki je nekaj zaslutil, dal prepeljati po materi k nekemu posestniku v Tomačevo. Toda policija jc za to zvedela iu je odredila hišno preiskavo tudi tam. Res so našli veliko množino brisač, robcev, raznega manufaktiirnega blaga in podobnega, kar je Klančar vse nakradel pri tvrdki. Samo tam najdeno blago jc bilo vredno nad 5000 Din. Pri njem pa eo našli tudi 8 zastavljalniških listkov. V za tavljalnici je zastavil raznega blaga v skupili vrednosti nad 3000 Din. Slani /c ima vino novo, sod iskrečega „ Veltlinca Sem že pil ga m gotovo bol/šega ne najdem vinca! Ka* bo danes? Drama: »Karel in Ana.« Red D. Opera: »Jim in Jill.« Premijera. Red C. Kino Kodeljevo: Ob 20.30 »Funtom Diirmi-torju« (Ita Rina Ilinko Nučič). Nočno službo imata lekarni; dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. ★ © Velika javna tombola za otroka, ki jo priredi mestna občina ljubljanska v prid revnih otrok, bo nepreklicno dne 11. junija 1933 ob 15 popoldne na Kongresnem trgu. Glavni dobitki so našteti na letakih in razstavljeni v izložbah I. C. Mayer na Nabrežju 20. septembra in F. Urbane na Sv. Petra cesti. Meščani! Kupujte pridno srečke le tombole, ki je z bolj plemenitim iiameoinm še ni imela Ljubljana. дкввввЕггвквБзегввввввкввввввввввв e ta M n B n n H a I № ГУ И SE П ta n TVRDKA JULIO ME! M L D.d. LJUBLJANA priredi danes ves dan v svoji podružnici ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 poskusno kuhanje svoje priznano najboljše »TRI ZVEZDE« kave. Na to pokušnjo ste vabljeni vsi in vsakdo nam je dobrodošel! ta M a n « s « to m » n m а m Mariborske vesti: Mariborski teden ввввввквввввирнвввввввиививиивав © Na I. drž. deJki meščanski šoli v Ljubljani (Prule) bo jutri razstava risb in deških ročnih del. Upraviteljstvo šole vabi starše učencev in prijatelje šole, da si ogledajo to zanimivo razstavo. © Drž. II. deška meščanska šola v Ljubljani, Šiška, priredi v nedeljo razstavo risb in izdelkov deških ročnih del. Razstava bo v šolskem poslopju, Gasilska 17, in bo odprla od 8 do 12 in od 14 do 16. Vstop prost. © Posredovalni urad ne uraduje. Posredovalni sodniik, dvorni svetnik v pok. g. A n d o 1 š e k je obolel, zato posredovalni urad mestne občine ne bo uradoval za nedoločen čas. m ražBije реСеи praSICeK se dobi v gostilni. prS „Fa?moširu" na veleftefmu. Šišenski vhod. 2 paviljon © Občni zbor Osrednje protituberkulozno lige bo v nedeljo dne 11. t. m. ob 10 dopoldne v veliki dvorani OUZD, Miklošičeva cesta 20. Vabimo občinstvo, da se občnega zbora udeleži v velikem številu. Na dnevnem redu so tudi kratka predavanja, katera bodo imeli gg. dr. Ivan Matko, dr. Robert Neubauer in dr. Fr. Debevec. © Opozarjamo na predavanja, ki jih bodo imeli na občnem zboru lige specialisti za tuberkulozo gg. dr. Robert Neubauer, dr. Fr. Debevec in dr. Ivan Matko. V predavanjih bodo podana glavna vprašanja in naloge borbe proti jetiki. Vabimo k številni udeležbi. © Otvoritev umetniške razstave »Oblika« bo v nedeljo ob desetih in ne ob enajstih, kakor je javljeno na vabilih. Razstavo bo otvoril ban g. dr. Drago Marušič. © Dva ponesrečenca. Včeraj opoldne se je v Mostah nasproti žrebčarne zgodila resna nesreča. Nekdo, ki nima še šoferskega izpita, je povozil z avtomobilom 33 letnega delavca Franca Matjašiča iz Most, Pokopališka ulica 5. Matjašič ima hude poškodbe na glavi. V bolnišnico je prišel tudi 49letni mizarski pomočnik Karel Pelrovčič z Brda, ki ga je v Podutiku pes zelo močno ugriznil v nogo. © Klub ljubiteljev jamarjev priredi v nedeljo dne 11. t. m. zelo zanimivo poskusno tekmo psov jamarjev na žive roparice — lisice in jazbece v to napravljenih umetnih rovih in sicer na prostoru Društva ostrostrelcev starega ljubljanskega strelišča Pod Rožnikom, nn katero se osobito lovci in prijatelji psov vljudno vabijo. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. — Odbor. © Jutri vsi na vrtno veselico v »Hribarjev gaj«, Kolezija, ki jo priredijo gasilci tobačne tovarne v Ljubljani. Začetek ob 16. Vstop prost. © Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. KronJ Sprejemni izpit za vpis v L razred bo na tukajšnji gimnaziji 21. t. m. ob 8 zjutraj, prijave za ta izpit pa sprejema ravnatelj do inkluzivno dne 20. junija. S tem se preklicuje prejšnji termin izpita 27. junij. Maribor, 9. junija. V četrtek zvečer sc jc vršila seja pripravljalnega odbora za prireditve letošnjega Mariborskega tedna, ki je bila zelo važna v toliko, ker sc je poleg širšega sporednega okvira letošnjih prireditev, ki so bile v juvnosti že razglašene, določil tudi končnovoljavno prostor, na katerem sc bo Mariborski teden vršil. Dočim je prevladovalo prvotno mnenje, naj se letošnje prireditve izvedejo po vzorcu lanskih, to jc, da bi bile nameščene v raznih delih mesta, kakor v unionski dvorani, v kazineki dvorani, v mestnem parku, na Rotovškem trgu ločeno ena od druge, je na zadnji seji prodrl sklep, da se koncentrirajo vse prireditve na enotnem prostoru, ki bo obsegal torišče nekdanjih pokrajinskih obrtnih razstav. Vse bo osredotočeno okoli Prešernove ulice, ki bo nekako promenadno središče celotne razstave s šotori in takozvanim pratroin, ki ee bo razvijal □ Telovskn procesija. Na praznik presv. Rcšnjega Telesa, četrtek, 15. junija, bo spored procesije v stolni župniji sledeč: Ob 7 zjutraj je pontifi' ''nn sv. maša. Ob 8 sc prične ob vedrem vre: nu procesija, ki gre kakor prejšnja leta po Stolni ulici na Glavni trg, od tam nu Koroško cesto do kapelice sv. Janeza (t. blagoslov); po Strossmajerjevi in Orožnovi ulici na Slomškov trg mimo Mestne hranilnice pred škofijo (2. blagoslov); po ulici X. oktobra, Gosposki in Slovenski ulici na Grajski trg (5. blagoslov); po Vetrinjski, Jurčičevi in Spodnji Gosposki ulici na Glavni trg k Marijini sohi (4. blagoslov); od tam po Stolni ulici nazaj v stolnico. Takoj po procesiji je tiha sv. maša, istotako tudi ob 11. Verniki ob ulicah, kjer ee pomika procesija, naj pokažejo spoštovanje do presvetega llešnjega Telesa e tem, da okrasijo in razsvetijo okna. □ Tudi Fala odpušča. Pretekle dni je elektrarna1 Fala odpustila (6 delavcev, ki so bili dosednj zaposleni pri kesonskih delih pod fal-skim jezom. Namerava pa po 8 tednih zaposliti zopet del odpuščenih delavcev. Ogromno podjetje falske elektrarn; zaposluje vsega skupaj le 31 delavskih moči, ker je ves obrat do skrajnosti mehaniziran. □ Rdeči križ mariborski bo v dnevih 10. in 11. junija t. I. priredil zbiranje prispevkov v spomin obletnice dneva poroke svojih visokih zaščitnikov Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije. Nabiralne pole bodo opremljene z društvenim žigom in podpisane od predsednika.'blagajnika in tajnika. □ Visoka starost. Na Mcljski cesti 68 je umrla vdova po sprevodniku državnih železnic, gospa Katarina Kveder. Blaga pokojnica je dosegla lepo starost 83 let. Pogreb bo jutri, v nedeljo iz mrtvašnice nn magdalensko pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje! □ Veterinarski nadsvetnik Hinferleehner in mariborska občina. Končno je ljubljansko apelacijsko sodišče izreklo svojo razsodbo v vzklioni zadevi veterinarskega nadsvetnika Hin-terlechnerja proti mariborski mestni občini. Kakor znano, toži g. nadsvetnik mestno občino za odškodnino v znesku okoli pol milijona dinarjev. Mariborsko okrožno sodišče je njegovo tožbo svoječasno zavrnilo. Na njegov vzklie je sedaj apelacijsko sodišče sodbo mariborskega okrožnega sodišča razveljavilo ter stvar vrnilo prvemu sodišču, da po pravomoč-nosti sklepa o stvari razpravlja in razsodi. na dvoriSčn DijaSkega doma. Razne razstave pa bodo potem razmeščene po istem dvorišču, raztezale ee bodo preko poslopja in dvorišča otroškega igrišča ter bo v nje vključeno tudi poslopje meščanske šole v Cankarjevi ulici s svojo veliko telovadnico in dvoranumi in zraven stoječa ljudska šola v Razlagovi ulici. Na drugi strani Prešernove ulice pa bo tvorilo razstavni prostor dvorišče, veranda in pivovarna Union. Veranda in dvorana bodeta določeni za razne prireditve. Med drugim se bodo vršili na verandi veliki dvodnevni nastopi najboljših amaterskih rokoborcev naše države, ki bodo nekak nadomestek za sedanje nastope poklicnih rokoborcev ter bodo pokazali, cla so tudi amaterji v rokoborbi pravi mojstri. — Prešernovo ulico bo pri priključku na Aleksandrovo cesto krasil mondmentalen vhod. Vsa zamisel takega razporeda razstav in prireditev letošnjega tedna je zelo posrečena ter jo bodo obiskovalci nedvomno pozdravili. « Med drugim navaja druga sodba tudi, da službena praginutika odškodninske tožbe ni mogla onemogočiti in da se mora rešiti vprašanje, ali so bili kršeni predpisi službene pragmatike in ali je utrpel radi tega tožitelj nadsv. Hiuter-lechner kako škodo. □ Nočno lekarniško službo vrši v času od 11. do 18. t. m. Mestna lekarna »Pri orlu« mag. phar. Minarika. □ Otroci greilo na Pohorje in morje. V četrtek zvečer se je vršila na mestnem načelstvu seja odbora za sprejem šolske dece v počitniške kolonije. Po predlogih mestnega socialno-političnega urada, šolskega zdravnika in šolskih vodstev, jc odbor določil 30 otrok, ki bodo šli nn stroške mariborske občine v pohorsko počitniško kolonijo, poleg tega pa tudi nekaj otrok, ki jih pošlje občina na morje. Na Pohorje odide deca prve skupine že prihodnji ponedeljek □ Ribji trg. Včerajšnji ribji trg je bil srednje dobro založen z dobrotami iz našega Jadrana. Bilo je 20 kg škombrov po 24 Din, 20 kg menul po 14 Din. 20 kg molov po 26 Din in 10 kg tunine po 26 Din. Vsa ribja zalogu je bila že jutranjih urah razprodana. □ V kamenarski industriji ni miru. V granitnih kamnolomih v Ribnici na Pohorju, kjer se je v enem podjetju šele nedavno dosegel sporazum, preti spor med delavci in delodajalci. Mariborska ekspozitura Delavske zbornice je že posredovala, pa še ni dosegla povolj-nega uspeha. Spor korenini v mezdnem nesoglasju. □ »V kraljestvu palčkov« uprizori danes, v soboto v gledališču podmladek Rdečega križa; pravljični! igra je delo znanega mladinskega pisatelja J. Ribičiča. Ccne od 12 Din navzdol. Vstopnice se dobe pri gledališki blagajni. □ Vasja Pire je igral v Sarajevu t9 simul-tanskih partij proti 15 nasprotnikom. Dobil je 16 partij, izgubil eno, remiziral pa dve. □ V muzeju bo jutri, v nedeljo ob pol U strokovno vodstvo po etnografskih zbirkah. □ Tombole bodo obdavčili. Letos imamo izredno število tombol. Skoro vse nedelj« in prazniki celega poletja so rezervirani za tombole. Brilitne glave na mestni občini so pogrun-tale, da bi se dalo iz dobička, ki ga imajo prireditelji tombol, odškrniti tudi kaj za občinsko blagajno ter nameravajo v bodoče vse tombole obdavčiti. In sicer bo občina zaračunala poseben davek za prostor, na katerem se tombole vršijo. Celle 13 Zaključek šolskega pouka na drž. realni gimnaziji v Celju. Po odloku ministrstva prosvete P. br. 14.227 z dnem 1. junija 1933 se bo letos zaključilo šolsko leto z običajno proslavo na mesto na Vidov dan že v soboto dne 24. junija. Ravnateljstvo poziva dijaštvo, da se zbere tega dne pred Marijino cerkvijo, kjer bo ob 8 zahvalna služba božja. Ostali program ostane isti, kakor je bil določen za 28. junija. 13 Dobrodelna predstava v Lokrovcu pri Celju. Podporni člani Vincencijeve konference sv. Danijela v Celju prirede v nedeljo dne 11. junija ob 3 popoldne v Lokrovcu pri posestniku g. Škofcu Francu žaloigro s petjem .Mala pevka«. 13 Pevsko in tamburaško društvo »Slavec« na Teharjih vprizori v nedeljo ob 3 popoldne v sušilnici g. Kožela na Ljubečni veseloigro »Cfrofovska milost«. 13 Protituberkulozna liga v Celju bo letos poslala v počitniške kolonije na morje oziroma na Pohorje 10 olrok. Dalje je liga podelila 4 prosilcem za 3 mesece po 50 Din mesečno in 1 prosilcu tudi za Iri mesece po 100 Din mesečno. 13 Umrli so v celjski javni bolnišnici: Napret Rudolf. 4 mesece, sin kočarja iz Gornje Rečice pri Sv. Krištofu nad Laškim; Križan Ivana, 81 tet, občinska reva v Celju; Gačnikar Roza, 37 let, žena posestnika iz Brezdna pri Vitanju. — N. v in. p.! 13 Rop v župni cerkvi. 15 letni E. R., rojen in pristojen v Ljubljano, brez stalnega bivališča, je prišel menda v četrtek v družbi nekega moškega iz Domžal, kjer sta dne 7. t. m. vlomila v neko • cerkev, pa dobila samo 50 par. Mladenič je šel v petek v celjsko opatijsko cerkev okrog 5 popoldne, se skril in čakal, da so cerkev zaklenili. Ko je cer-kovni kzaklenil vrala, je prižgal svečo, katero je imel s seboj in se z železno pripravo lotil dveh nabiralnikov, jih tudi odprl in odnesel 50.00 Din. Ko je hotel odnreti še tretji nabiralnik, so mu delo prekrižali. Okrog pol 10 zvečer je namrež služkinja ravnatelja Glasbene Matice g. Sancina, ki stanuje nasproti opatijske cerkve, opazila, da se v cerkvi nekaj svetlika in je o tem obvestila stražnika. Ta je poklical cerkovnika, odprli so cerkev, kjer so dobili fanla pri delu. Bil je seveda takoj aretiran. 13 Zanimiva mednarodna nogometna tekma. Jutri v nedeljo se bo vršila ob četrt na 11 dopoldne na Glaziji mednarodna nogometna tekma med Gra-zer Sportklub in SK Celje. Slovenske gorice Sv. Anton. V našem okolišu se je v zadnjem času razvila svojevrstna kontrola po kurnikih .. . Pred nedavnim so se ti »kontrolaši« udejstvovali v bližini cerkve. Z njimi vred je kar iz enega kur-nika izginilo pet najlepših kokoši. Orožniki pa eo za to izvedeli, ubrali pravo sled ter jih zasačili ravno v trenutku, ko se jc pekla najlepša kc'ioi. Eden izmed storilcev si je moral naložiti mastno pečenko in ostale kokoške teT jih v spremstvu orožnikovem nesli nazaj k hiši, kjer so jih prejšnjo noč ukradli. Zadeva bo. imela posledice. Ptui Cvetlični dar Rdečega križa priredi krajevni odbor Rdečega križa v Ptuju. Odbor prosi vse Ptuj-čane, da ne odklanjajo prodajalk cvetic in da se vsak spomni tudi z najmanjšim prispevkom te največje humanitarne organizacije. Poroka. V minoritski cerkvi sta se poročila Stanko Horvat, ključavničarski mojster v Krče-vini pri Ptuju, in Marija Kožar, kuharica iz Ptuja. Bilo srečno! Nesreča pri gašenju. Pri velikem požaru v Kuršencih, občina Radoslavci, okraj Ljutomer, v torek 6. t. m. se je nevarno ponesrečil 42 letni Anton Jaušovec. Pri gašenju je padel 5 m visoko z lestve in si zlomil levo roko ter prizadjal nevarne notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Falziiikati 20dinarskih kovancev n dobrotnikov darove namesto nagiobne'a vi-nca. Vsem se iskreno zahvaljujemo, poUdilo in zahvalo pa pošljemo vsakemu darovalcu še posebej. — Marijanišča. _Razpis štipendij. Ministrstvo prosvete je razpisalo deset štipendij za šesttedensko študijsko potovanje v češkoslovaško v velikih šolskih počitnicah, — Ponovno opozarjamo na cerkveni koncert v Ribnici v nedeljo, dne U. t. m. ob 15. Pevski zbor Glasbene Matice bo izvajal 8 Gallusovih zborov, prof. Matija Tome pa tri skladbe za orgle. O Gallusu govori pri koncertu dekan Anton Skubic. Po koncertu odkrije Glasbena Matica spominsko ploščo Jakobu Petelinu-Gallusu na poslopju stare šole v Ribnici. Predprodaja vstopnic je v soboto in v nedeljo v trgovini Arko, pred začetkom koncerta pa pri dekanijski cerkvi. — Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu bo v ponedeljek dne 12. junija enodnevni perutninarski tečaj. Tečaj se prične ob 8 zjutraj in se bo na tečaju predavalo o veeh važnih vprašanjih perutninarstva in sicer dopoldne o ureditvi kurnic, pašnikov in tekališč, o pasmah (nes-lio in mesne), o krmljenju, umetnem valenju in umetnih kokljah ter izreji; popoldne pa o pomenu kapunjenja, pitanju puranov in o boleznih perutnine. Na sporedu je tudi praktično kapunjenje petelinov. Vabljeni vsi, ki se za to zanimajo. — Jugoslovanska gasilska zveza »Ljubljana« naznanja vsem udeležencem letošnjo glavno skupščine v Celju, da je prometno ministrstvo z odlokom M. S. br. 11.007 od 18. maja t. I. dovolilo polovično vožnjo z vsemi vlaki, izvzemëi ekspresnega. Žig o udeležitvi prejme vsak na skupščini; zato naj nihče ne odda lističa ob prihodu v Celje. — Čebelarjem. Čebelarsko društvo priredi jutri društveni izlet v Kamniško Bistrico, kjer si bodo člani ogledali novo plemenilno postajo. Društveni predsednik g. prof. Verbič bo ob tej priliki na licu mesta predaval o vzreji matic. Iz Ljubljane se odpeljemo s kamniškim turistovskim vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 5.50. Vabimo na izlet, ki bo združen s praktičnim predavanjem, vse čebelarje. PRI TRGANJU V GLAVI. ZOBNEM MESU IN ČELJUSTIH z »ALGO« dobro nadrgnito sonca in tilnik, potem ovijte glavo s sukneno ruto. ki jo jo treba namočiti z »ALGO«. Polagoma boste začutili ublažitev, ker »ALGA« Izhlapeva in odvzema s tem odvišno vročino. Zobno meso in čeljust masirajte večkrat na dan s prsti, namočenimi v »ALGO«. Po masaži ovijte obraz v volneno ruto. Ako Vas boli eden ali več zob vsled prepiha. prehlada ali revmatiznia. namočite prste z »ALGO« in drgnite z njimi čeljust in zobno meso. Ako boli votel ali odlomljen zob, vzemite v usta malo žličko čiste »ALGE«, nagnite glavo, da more »ALGA« v zobmi votlino. To ponavljajte parkrat. Navadno bolečina preneha že po prvem poskusu. »ALGA« sc dobiva povsod 1 steklenica Din 14.—. Sport Pisma Primskovskega gospoda v. So moči, ki jih s svojimi počutki ne moremo občutiti. Ljuba Filoména, da si mi zdrava in veselal Tukaj ti pošiljam listino papirja, kakor sem ti zadnjič pisal, da boš zdravila ljudi. Ta listina je za vse bolezni. Upam, da bo pomagalo. Ako bi napravil za vsako bolezen posebej listino, bi bolj pomagalo, pa le bolj za tisto bolezen, za katero je narejeno. To bo pa pomagalo za vsako bolezen, četudi v manjši meri in stopnji. Ti kupi drug papir, pa ga deni v to listino več ali manj ter vleči in gladi po moji listini od a do b.1 Čim večkrat z dlanjo potegneš in gladiš, močneje bo zdravilo; in naj bolnik vzame v usta kakor sem ti žc pisal. Tako ho ivoja listina dobila tako moč, kakor jo ima noja. Le pomagaj bolnemu Kristusul Kristus pravi: »Kar bližnjemu iz ljubezni do mene storite, to meni storite.«2 Ko se bo pa moja listina že izslužila, si naredi drugo listino tako, da deneš svojo listino v mojo in stokrat ali pa še večkrat z dlanjo pogladiš; mojo pa sežgi in bo tvoja listina mati drugih zdravil. Pa se bo tvoja moč čedalje bolj razvijala in močna postajala. Toda človek ne verjame rad. Pet pečutkov ima človek; kar s temi počutki ne občuti, \ega ne verjame rad. A so moči, ki jih s svojimi počutki ne moremo občutiti. V Štepanji vasi je pred mesecem zbolela neka vdova. Zvečer, preden je zaspala, jc rekla: »O, kaj bo, če zbolim; Bog ve koliko časa bom morala ležali?« Nato zaspi in sanjalo se ji je, da je bilo prav veliko in prostorno poslopje in zelo visoko. Pod 1 Glej prejšnje pismo! - Tc besede so navedene po smislu, ne do-llovno , obokom iz stene v nasprotno steno je bil železen drog, okroj.; njega se je pa ona ovita držala. Na tleh so bile pa groblje kamenja in ljudje na grobljah. Klicali so jo in vpili rekoč: »Skoči doli!« Žena je pa rekla: »Čc doli skočim, se ubijem.« Na to pride ; nje rajni mož in pravi: »Nikari doli ne skakaj, sc ; boš ubila, Drži se, jaz ti bom pomoč pripeljal, Prim-' skovški gospod so tukaj, pa ti bodo pomagali.« Na ! to pridem jaz, pa sem komaj čez groblje šel. Vza-I mem lestvo in jo hočem pristaviti, pa je bila pre-! kratka. Potem jo vzdignem in postavim sebi na ! desno, njenemu rajnemu možu pa na levo ramo, oba jo primeva in nasloniva na drog, da žena po I njej doli gre; ko doli pride, se pa prebudi. Drugi dan pripoveduje svoje sanje prijateljicam in sosedam, in pravi: »Jaz še nisem nikoli tega imena slišala; ali je kje ta kraj in kje?« Nato zve, da je kraj, ki se imenuje Primskovo, in da jc tam ! neki gospod, ki zdravi in da hodi neka žena iz D. M. v Polju tja po zdravila. »Kakšni so pa bili gospod?« jo vprašajo. Vdova pravi: »Ta gospod so ; velik mož, pa bolj rejeni.« Sosede: »Ali so žc stari?« Vdova: »So že bolj stari, pa še nimajo nič sivih las. Pa goloroki so bili in brez klobuka.« Žena, ki k meni hodi, pa pravi: »Prav taki so, ka-! kor si jih v sanjah videla.« Ta žena je na to tej I vdovi enkrat prinesla zdravila, ki so jo popolnoma ozdravila. Pravi, da si me je tako zapomnila iz sanj, da bi me poznala, naj bi me nevem kje videla in da enkrat hoče k meni priti in me videti. Jaz bi tudi rad, da pride, bi vsaj videl, če sem res ! tak, kakor se ji je sanjalo. To so čudovite sanje, Te sanje so od Boga, četudi ji je nje rajni mož sanje poslal, saj se je to zgodilo po božji volji, ali vsaj po božjem pripuščenju. Pravijo, da je sanja polna glava spanja. Jc že res, toda vselej ne ... Piši mi, kako se ti bo ozdravljanje obnašalo, potem pojdeva dalje, toda s pisanjem se ne bova mogla dogovoriti, bo treba ustmenega pogovora.. Filoména, zdrava bodi in Bog te obvaruj! 20. vinotoka 1882.' * Brez podpisa. — Sclekcijska zadruga za rejo perutnine v Mariboru priredi v tekočem letu neka; tečajev za kapunjenje. Zanimanci, ki žele, da bi se tečaj vršil v njihovem kraju, naj obvestijo o tem vodstvo gornje zadruge potom svoje občine, šolskega vodstva ali druge kcrporacije. Zadruga bo potem ukrenila vse potrebno. Šolska vodstva, krajni kmetijski odbori, kmetijske podružnice itd. pa se vabijo, da pomagajo tozadevno zanimancem, zlasti tudi, da prevzamejo in izvršijo tozadevne potrebne predpriprave. Navodila za lo daje zadruga. Prijave naj se pošljejo najpozneje do 25. junija. — Zaklad kralja Matjaža iščejo. Iz Subo-tice poročajo: Kmet Peter Petrič iz Tavankuta je na tukozvanem »zlatem kraju« na njivi vdove Marije Balaževič našel kamniti vrč, v katerem je bilo nekaj zlatnikov iz dobe kralja Matjaža (Matije Korvina) in Ferdinanda I. Ta slučaj je povzročil pravo mnniio kopanja in iskanja zlata. Prišli so celo nekateri s posebno sestavljenimi aparati, ki naj bi točno ugotovili mesto, kjer je zakopano zlato. Seveda s pomočjo teh aparatov še nihče ni ničesar našel. Po vsem Tavankutu se govori, da je Petrič našel 10 kg zlata, ga skril in prodal. To pa ni resnica. Petrič je najdene zlatnike res prodal, pa jih je policija pozneje zaplenila in o tem obvestila belgrajski muzej. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča cerkvenim zborom za praznik presv. Rešnjega Telesa in osmino sledečo skladbe: Kkcl L M. A.: Pridite, molimo! 12 evharističnih pesmi za meš. zbor. Partitura 24 Din, glasovi po 5 Din. — Dr. F. Kimovec: Odgovori pri procesiji na praznik presv. Rešnjega Telesa za mešani zbor. Cena po 1 Din. — I)r .Fr. Kimovec: Oče naš. 12 obhajilnih pesmi za mešani zbor. Partitura 20 Din, glasovi po 6 Din. — Dr. Fr. Kimovec: Riliar renatus. 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Partitura 24 Din, glasovi po 8 Din. — Dr. Fr. Kimovec: V zakramentu vse sladkosti. P.irlitura 20 Din, glasovi po 6 Din. — Mav Al.: Blažena jutra. 12 obhajilnih pesmii za mešani zbor. 12 Din. — Mav Al.: Ave Jezus! 11 evharističnih pesmi za mešani, zbor. 6 Din. — Mihelčič Al.: Kristusu Kralju. 0 obhajilnih pesmi za moški zbor. 0 Din. — Pogačnik L: Slava presv. Srcu. 10 pesmi za mešani zbor. Partitura 20 Din, glasovi po 0 Din. — Premrl St.: 13 obhajilnih pesmi za mešani zbor. 15 Din. — Premrl St.: Jezus naj živi! 42 evharističnih pesmi iz Cerkvenega Glasbenika za mešani zbor, deloma z orglami. Partitura 60 Din, glasovi po 10 Din. — P. H. Satt-ncr - E. Hochrciter: Himne pri procesiji na praznik presv. Rešnjega Telesa, za meš. zbor. 20 Din. — P. H. Sattner: Slavospcvi presv. Srcu, za meš. zbor. Partitura 25 Din, glasovi po 5 I):in. — P. H. Sattner: Ognjišče ljubezni. 8 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu za mešani zbor. Partitura 30 Din, glasovi po 4 Din. — Vodopivec Vinko: 20 evha-rističnih pesmi za moški zbor. (Obhajilne in bla-goslovne.) 28 Din. — Vodopivec Vinko: Lauda Sion. Pesmi v čast sv. Duhu, Srcu Jezusovemu in presv. Rešnjemu Telesu. 15 Din. — Slovonci, ki potujete v Zagreb, ne pozabite obiskati slovensko gostilno Vladimir Černe, Radi-čeva ulica St. 1 (u dvorišču) tik Jelačičevega trga. DREVI BOMO IMELI ZOPET NOČNO TEKMO NA ILIRIJI Tekma so vrši ob vsakem vremenu Zdi se, da bodo pri nas nočne nogometne tekme bolj privlačno kakor popoldanske, vsaj tako jo pokazala zadnja taka tekma med madjarsko enajstorico Budai-ja in našimi belo-zelenimi. Ze tedaj je bilo udeležba zadovoljiva, razsvetljava prav dobro urejena, za danes zvečer jo bodo pa še /.boljšali, tako da bo v tem pogledu vse najbolje pripravljeno. Kar so pa nogometa kot takega tiče, pa bodo gledalci gotovo prišli na svoj račun. Kajti Graški športni klub ima nogometno enajstorico, ki slovi po svoji lepi kombinaciji in ki je porazila že mar-sikakega renomiranega nasprotnika. Naj zadostuje če omenimo samo, da jo porazila podzveznega prvaka Maribor na mariborskih tleh z 9:21 Kaj pa belo-zeleni? Brez, dvoma niso držali križem rok po sijajni zmagi, ki so jo pred tednom dosegli napram Madjarom. Nasprotno, še bolje so se pripravili za to srečanje, ker hočejo nuditi občinstvu lepo nogometno tekmo. Upamo in želimo, da nas bodo tudi nocej napram Gradčanom dostojno reprezentirali in da nam bodo nudili tako igro, s katero so si zadnjič pridobili simpatije vseh gledalcev. Ker bo danes udeležba gotovo še večja — in to predvsem po zaslugi belo-zelenih — zato fantje v boj s takim elanom In s tako voljo kakor pretekli teden napram Madjarom, in zadovoljni bosto i vi i gledalci. Pričetek tekme bo ob 20.45, eno uro prej pa bo promenadni koncert. Vstopnina je z ozirom ua ogromne stroške, Ici jih ima Ilirija s takimi prireditvami, nizka. Mladinske vstopnice so po 4 Din, dijaške iu članske po 8 Din, stojišča po 12 Din, tribunski sedeži po 20 Din, lože pa po 25 Din. Schmelling — poražen knock-ont! Iz New- Yorka poročajo, da je ameriški bokser Baer potolkel bivšega svetovnega prvaka težko kategorije M. Schmellinga k. o. v desetem krogu. Katastrofalen poraz pariškega prvaka na Dunaju. Nogometna tekma, ki se je vršila 8. t. m. na Dunaju med prvakom Pariza Racing-klubom in dunajsko Vienno jo končala s katastrofalnim porazom Francozov: izgubili so z 2:13 (0:0). Nov svetovni rekord v plavanju. Kakor poročajo iz Newyorka je postavil Amerikanec John Kagy nov svetovni rekord v hrbtnem plavanju na 400 in. Omenjeno progo je preplaval v času 5:27. Od marca letošnjega leta je držal ta rekord Anglež Berford s časom 5:42. Pri istem mitingu je zmagal Gilhula v prostem plavanju na 300 m s časom 3:27, torej v času, ki je samo za 1.2 sek. slabši od svetovnega rekorda. Mcdržavna nogometna tekma med francosko in češkoslovaško reprezentanco se vrši v IPragi dne 10. t. m. Tekmo bo sodil poljski sodnik Rut-kowski. Na tekmo, ki se vrši pod protektoratom češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša in francoskega poslanika Noel-a, bo vozil iz Pariza poseben vlak. Amcrikauec Marty jo postavil nov svetovni rekord v skoku v višino; skočil je 2.045 m, s čemur je Osborne-jev rekord zboljšal za 1.05 centimetrov. Masarvkovo igro v Pragi. Pri finalnih tekmovanjih je bilo nad 10.000 gledalciv in tudi zasedba od strani atletov je bila mnogoštevilna in res mednarodna. Zadnji dan so izredno dobro odrezali I Grki. Tudi Madjari so imeli zelo dobre uspehe. ; od Jugoslovanov se je pa najbolje odrezal Goič j v kladivu, ki si je z metom 44.23 m, pridobil prvo mesto. Naj navedemo nekaj važnejših rezultatov: Krogla: Douda (Češkoslovaška) 15.23 m; skok v višino: Reinikkâ (Finska) 1.85 m; disk za dame: Weil? (Poljska) 41.57 m; 110 m zapreke: Mandi-kast (Grčija) 14.8 sek. Pri tej panogi je odnesel naš Uratović tretje mesto. Kopie: Suksi (Finska) 02.37 m; 100 m Nagy (Madjarska) 10.8 sek.; 100 metrov za dame: Koubek (Češkoslovaška) 12.6 sek.; skok v daljavo: Hochmann (češkoslovaška) 6.79 m. Drugo in tretje mesto sta zasedla Jugoslovana Buratovié in Kalai s skokoma 6.69, oziroma 6.60 m. Disk: Madarasz (Madjarska) 47.515 m; skok s palico: Sufka (Madjarska) 3.80 m; 400 m zapreke: Mantikao (Grčija) 55.C. Brežice Pevski mladinski konccrt. Kaikor smo že poročali, priredi v soboto ob pol 21 dn v nedeljo ob pol 16 v veliki dvorani Narodnega doma tukajšnji mladinski cerkveni pevski zbor koncert »štirje letni časi v slovenski pesmi«. Kdor hoče doživeti par lepih trenutkov ob pesmi naših najmanjših, naj se odzove njihovemu vabilu v soboto in nedeljo, da se jim s tem oddolžimo za dolgotrajni trud in damo priznanje mlademu idealnemu stremljenju, ki je našlo v lepi pesmi svoj najgloblji odmev. Naznanila — Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Joscfova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Tržič Truplo 28. maja v vodo padlega otroka Petra Kosmača so našli v sredo 7. junija v Tržiški Bistrici blizu Podbrezij. Obviselo je na neki veji, ki ga je zadržala. Še popolnoma ohranjeno trupclce so prepeljali v Tržič in v četrtek pokopali. Strelska družina ima jutri ob 9 obvezen članski sestanek v dvorani hotela »Pošta«. Slovesno in v najlepšem redu je na binkoštno nedeljo potekla slavnost prvega sv. obhajila. K obhajilni mizi je pristopilo prvič 183 malčkov, katerim so se v obiLnem številu pridružili tudi njihovi starši. Cerkveni vestniSi Kongregacija gospodov in Meščanska kon-gregacijn za inože pri sv. Joželu imata v nedeljo, 11. junija ob 7 sv. mašo s skupnim svetim obhajilom. Slednja kongregacijo ima poleg tega še ob 10 odborovo sejo, oh 11 pa običajen sestanek. Marijanska kongregacija za učiteljice in Ma-rijanska kongregacija za gospodične pri sv. Joželu v Ljubljani: V ponedeljek je zadnji shod v tem šolskem letu. Notranja Marijanska kongregacija pri uršulin-kah v Ljubljani bo imela svoj redni mesečni shod jutri, namesto zadnjo nedeljo v mesecu. Ker je to zadnji shod pred počitnicami, naj bo udeležba pol-noštcvilna. — Voditelj. Opozarjamo na jutrišnji izlet društva »Pravnik« na Celjsko kočo pri Celju. Odhod udeležencev iz Ljubljune z vlakom ob 5.51 uri. Ruše. Krajevna protituberkulozna liga v Rušah ima prihodnjo nedeljo, dne 11, t. m. ob 8 dopoldne v III b razredu ruške šole (staro poslopje) svoj redni občni zbor za preteklo leto. Vabijo se na občni zbor ne samo člani, ampak tudi dobrotniki in starši otrok, ki so tekom celega šolskega leta od lige zastonj dobivali kruh in mieko. Dnevni red bo: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročila predsednika, tajnika, blagajni-čarke, preglednikov računov. 3. Volitev. 4. Slučajnosti. — Odbor. . Izredni občni zbor društva »Probuda« v Ljubljani se bo vršil v soboto 24. junija ob 19 v gostilni pri Mraku, Rimska cesta 4. Dnevni red: Poročila odbora in odsekov o dosedanjem delovanju, sklepi o predloženih predlogih in slučajnosti. Št. Janž pri Velenju. Jutri bo slovesna blagoslovitev novega gasilnega doma s sv. mašo ob 10 pri gasilskem domu. Ob 14 bo pod Kranjčevim ko-zolccm veselica s pestrim sporedom. Igrala bo domača godba. Za pijačo in jedačo bo preskrbljeno. Čisti dobiček od prireditve je namenjen za nabavo gasilskih potrebščin. Pridite, bratska društva in prijatelji gasilstva, v obilnem številu! Na veselo svidenje! Naše diiaštva Akademski cerkveni pevski zbor pri frančiškanih ima zadnjo pevsko vajo danes ob po! 6 zvečer. Ker se bomo domenili tudi radi izleta, prosim vse pevke in pevce, da sc vaje gotovo udeležijo. — Pcvovodja. Poizvedovanj Načrti (risbe) lestencev ing. Smirnova iz Belgrada so se našli v Ljubljani in sc dobe v našem upravništvu. Kanarček se je zatekel. Dobi se v Vošnjakovi ulici 4/III v Ljubljani. Malo papigo jc ujel sinček i'. Ivana Smrcčnika, Kodeljevo 3 v Ljubljani. Lastnik jo dobi prav tam. Gospa Glover ne more preslišali klica puščave V London se je te dni vrnila lepa plavolaska, Kitty Glover, žena raziskovalca Tomaža Glovera. V družbi s svojim možem je dve leti raziskovala Afriko od vzhoda do zapada in prebredla kakih 8000 km sveta. S seboj je prinesla dva odrasla leoparda iz afriškega pragozda. Ima pa tudi mnogo izrednih rib in plezalcev. Prestati je morala velike nevarnosti in se odpovedati vsem ugodnostim civilizacije. Te nevarnosti je premagala edino njena železna volja. V močvirjih je prežala nanjo vedno nevarna mrzlica. Z možem sta jedla štiri mesece samo meso. V Nu-bijski puščavi so jim ukradli zalogo vode. V Somaliji so jih domačini zalezovali, da bi ju ubili. Gospa Glover je zdaj prvič po dveh letih zopet oblekla žensko obleko in si svoje lase zopet sfri-zirala. Kljub temu se ne more ločiti od afriških pragozdov in si vedno želi nazaj. »Kdor je enkrat zaslišal glas divjega življenja, kdor je živel v neprestanih nevarnostih in v stalni živčni napetosti, temu se potem zdijo vsi užitki, ki jih prinaša velikomestno življenje, plehki. V nekaj mesecih se bržkone odpravimo v Ti-besli, to je 1200 km severno od Čadskega jezera in se tamkaj nastanimo. Tam živi nenavadno in skrivnostno ljudstvo, ki bi ga rada bližje spoznala, čeprav sem imela z njim slabe izkušnje. Ti ljudje so zelo krvoločni in se s pomočjo posebnega razburjajočega sredstva, ki se imenuje »yat«, tako razdražijo, da se jih lotevajo krči. Nekega večera |e nekdo izmed teh mož vdrl v naš tabor in me s puškinim kopitom podrl na tla, preden ga je mogel moj mož ustaviti.« Ekspedicija ge. Gloverjeve in njenega moža |e imela v prvi vrsti znanstvene namene. Prinesla sta s seboj mnogo znanstvenega gradiva, saj sta prepotovala po večini zemljo od Senegala do Somalije; šla sta skozi pragozd in močvirje po čisto neobhojenih krajih. Potovala sta v posebnem vozu, ki se je dal razložiti. Iz njega si lahko napravil most čez potoke in čez močvirja. Snemala sta tudi film. Poleg rib in okostja raznih živali, ki jih bosta izročila Angleškemu muzeju, bosta sestavila tudi zemljevid scverozapadne Somalije. Gospa je pripovedovala, da so leoparda ujeli takoj od nastopu svojega potovanja. Bila sta še mlada, medtem pa sta silno naglo dorasla. »Z 13-ma sta zelo prijazna, ker sta na naju navaje.ia. Sicer pa so to silno nevarne živali in zato ju bomo izročili zoološkemu vrtu. Najhujši del našega potovanja je nastopil, ko sva morala prebroditi Kapsko jezero. Rabila sva 12 dni. Peljali so nas domačini, ki so gnali čoln z 12 vesli. Stalno so nas nadzorovali in lahko bi bila prišla vsak trenutek ob živlienie. Spremljala nas je silna vročina. Napadli so nas komarji, ki so naše telo vprav žrli. Skoro bi bila prišla ob pamet. Toda na tej poti smo nabrali mnogo vrst novih rib. Tudi pot skozi puščavo Timbuktu je bila silno nevarna. Domačini so nam radi žeje porabili vso vodo. Skoro bi bili prišli ob življenje. Žeja me je tako mučila, da sem pila vodo, s katero je bil napolnjen hla-dilec našega voza in v kateri smo se umivali žc več dni. Potem sem bila več dni bolna.« Za 6 milijard vrednosti Na razstavi v Chicagu so razstavili tudi zbirko kron, ki so jo eestavljali 16 let. Od leve proti desni v prvi vrsti: ктош Viljema, nemškega cesarja in frjncoske cesarice Joséphine; potem angleško jabolko in japonska zvezda; krone Norvegije, Švedije in Lombardije. V drugi vrsti: krone Portugalske Italije, Anglije in Španije. V tretji vrsti: krone Napoleona, Holandske, papeža Leona, Danske in Siama, Čisto zadaj na levi krona ruskih carjev in desno avstrijska cesareka krona. Skupno vrednost teh kron cenijo 6 milijard dinarjev. Eleutherios Venizelos in njegova žena. Kakor znano, je bil izvršen na grškega predsednika Venizelosa atentat. Njegovo ženo, ki ee je peljala z njim v avtomobilu, so nevarno ranili, šoferja pa ubili. Venizelos sam je bil lahko ranjen. Zločinci eo zbežali. VSI ZGREŠENI Radi pravijo, da je kritik zgrešen pesnik. Toda prav vsi smo za ta ali oni verz zgrešeni. Umetnik je zgrešen bog; modrijan je zgrešen svetnik; učenjak zgrešen čarovnik; mistik zgrešen seraf; in ženska je najbrž zgrešen moški. Papini. Vhod na razstavo v Chicagu zapirajo zastave neštevilnih držav, ki so se udeležile razstave. Organizacija razstave je etala okoli dve mihiardi dinarjev. Z morfijem ie morila Hudi Na kliniki v Bruslju je nenndoma umrlo več bolnikov. Zdravniki si niso mogli razlagati njihove smrti. Kon"no je bila aretirana bolniška postrežnica, ki je stara komaj 19 let. Priznala je, da je bolnikom dajala v kavo precejšnje doze morfija, da bi bolj spali. Rekla je. da so jo prepogosto klicali ponoči in ji tako kratili spanje. Ne gre morda za sestro usmiljenko, temveč za laično bolniško po-etrežnico. Na Moanî E erestu hoče pristali V Karaki je dni prispel angleški letalec Mavricij Wilson, ki namerava preleteti Mount Everest in spustiti na vrh angleško zastavo. Toda še drznejši načrt ima Wilson. Pod najvišjim vrhom M. Everesta namerava celo pristati z letalom. Ker ni prostora, da bi se mogel zopet dvigniti, bi Wilson šel peš nazajl Poznavalci zemljepisja dvomijo, da bi drznemu letalcu ta načrt uspel. Kdo se lahho vpiše na sovjetsko tehniko Komitet za visoko tehniško šolo v sovjetski Rusiji je potrdil pravilnik glede sprejema na visoke tehniške šole. V smislu teh pravil se smejo sprejeti na tehniko samo dijaki od 17. do 35. leta, ki niso izgubili volilne pravice; ta je izključno pro-letarskcga izvora. Slušalci tehnike bodo morali polagati sprejemni izpit, in sicer iz materinskega jezika, književnosti, računstva, prirodoslovja, kemije in državnih naukov in to v okviru tečajev delavskih fakultet. V primeru, da dva dijaka enako ustrezata zahtevam in pogojem, je treba dati prednost delavskim članom kolektivne ekonomije in njihovim otrokom. RADOST IN BOLEST Radost se imenuje radost, ker je kratka. Pa če bi bila dolga? Ali bi ne utegnilo biti tako, da je bolest preveč podaljšano ugodje in ugodje kratka krčevita bolečina? Papini. Dirigent Toscanini, ki je v znak protesta proti Hitlerjevemu zatiranju osebne svobode odpovedal udeležbo v Bayreuthu in torej ne bo dirigiral Wag-nerjevih oper. Matternovo letalo aa otoka Jumirulander, kjer je aAieriški letalec prvič pristal v Evropi- Normani praznujejo 1000 letnico osvoboditve Normandije. Robert I. je priboril deželi svobodo. V 13. stoletju so Angleži odstopili Normandijo Franciji. Na sliki sprevod pred zgodovinsko katerdralo v Coutances Protestantom imponira katoliška cerkev Že kratek pregled binkoštnih izdaj nemških listov ti je dal zanimivo sliko o novem kulturnem življenju v Nemčiji. Listi so po svojem tonu zelo podobni predvojnim izza Viljemovih časov. Kakor pred vojno so pastorji, licencijati in bivši dvorni duhovniki povzeli besedo in pričeli propagirati za »nemško krščanstvo« in za osnovanje enotne nemške cerkve v smislu hakenkreuza. Govorili so o Kristusovem nauku, a obenem trdili, da je haken-kreuzlerstvo izšlo iz plodonosnega vira krščanskih idealov. Narodna socialistična doktrina se uvršča v religijozno liturgijo. Toda to ljubimkovanje pro-testantizma z hakenkreuzlerji, ki izvira od voditeljev protestantizma, ni prav nič všeč širšim slojem vernikov, ki težko trpijo, da se politika vme-šuje v vero. Iz inozemstva prihajajo v Nemčijo protesti proti vtikanju države v zadeve protestantske cerkve. Tako je protestantski škof jugoslovanskih Nemcev v odprtem pismu apeliral na nemško javno mnenje. Navedel je, da je nemška protestantska cerkev v Jugoslaviji edina (?), ki je neodvisna od države in ki neodvisno od države Izbira svobodno svojega poglavarja. Kako moie Nemčija odrekati to svobodo in zanikati pravi protestantizem? Nasprotniki protestantskega oportunizma javno opozarjajo protestante na postopanje katoliške cerkve in izražajo mnenje, da je njeno stališče bolj pravilno. V ostalem glasni protesti, ki so sc čuli z raznih mest proti protestantskim pridigam za binkoStne praznike, so prav značilno znamenje časa. Katoliška cerkev je zavzela stališče čakanja. To je povsem nasprotno kakor protestanti. Hakenkreuzlerstvo priznava samo v toliko, kolikor obljublja, da bo varovalo krščanska načela. Poročilo, ki spremlja obtožnico proti Kreugherju, znanemu kralju vžigalic in njegovim pomagačem obsega 20.000 strani in je vezano v več zvezkih. Če vse te zložiš, dobiš kup, ki presega višino navadnega človeka. Na sliki policijski asistent Sand-strôm, zmagoslavno stoji ob svojem delu. On, trije policijski agenti, 8 detektivov, 2 stenografa in 5 strojepiscev je eno leto sestavljalo to poročilo. Jezero izloča plin Posebni biološki oddelek je dve leti raziskoval in vrtal ozemlje Transbajkalije. Iskal je ležišča nafte. Deloval je v nedostopnem gorovju in se prerival skozi pragozdove Tage. Potoval je na konju, na mezgih, večkrat tudi peš po obronkih pogorja Munko-Sarduck na meji Mongolije tja do severne Angare. Delo ekspedicije ni bilo zaman. Odkrila je tri okraje z bogatimi ležišči nafte. Našla je tudi zaloge premoga, ki se raztezajo vzdolž ob transbajkalski železnici. Te zaloge so velikega industrijskega pomena. Ekspedicija je tudi rešila drugo uganko. V Bajkalskem jezeru so se večkrat pojavili ostanki olja, ki si jih geologi niso mogli razlagati. Ekspedicija je postavila na dnu jezera svedre in vrtala v globino. Ugotovila je, da se od dna jezera izločajo ogromne množine plina, ki gredo v milijone kubičnih metrov na dan. Še to leto bo ekspedicija nadaljevala svoje delo. Na BajkaLskem jezeru bodo postavili stolpe za vrtanje, s katerimi bodo iskali nafto. Sedem stolpov bo lahko skupno vrtalo rove, ki bodo dosegli skupno dolžino 4650 m. En sam stolp bo lahko vrtal 1200 m globoko. To so listi! Veliki japonski listi imajo izredno visoko naklado. List »Tokio Nichi Nichi« se tiska v 1 milijon 500.000 izvodih. »Daily Mail« in »Daily Express« imata vsak po dva milijona naklade. »Osa-ka Maimichi« pa se tiska v 2,500.000 izvodih. Lastnik obeh japonskih listov, to je lista »Tokio Nichi Nichi« in »Osaka« je eden in isti. Naklada obeh listov znaša 4 milijone. GROBOVI IN LUTKE Lutkovna gledališča in pokopališča so edini kraji, kjer se more človek prodirno spoznali. V prvih vidi, kaj je pred smrtjo — na drugih, kaj po smrti. (Papini.) Koeilo novoporočencev: 1. Na dan poroke, 2. Mesec pozneje. Pač moderen zakon. Izpiti na srednjih šolah (Nekaj predlogov o reformi srednje šole) Ljubljanski vetesejem ' Nastopila je na naših STednjih šolah doba iz- z pitov. To je pač čas največje skrbi, nervoznosti, napetosti in strahu za vse sodelujoče: za profesorje, učence in njihove starše, To je nekaj novega, kar smo dobili sedaj po vojni v novih razmerah. Prej smo pač imeli sprejemne izpite, imeli smo maturo, privatni izpiti so bili pa tako redki, da ni bil vsako leto na vsaki gimnaziji tako redki, da ni bil vsako leto na vsaki gimnaziji niti po eden. K privatnim izpitom so prihajali prej le otroci bogatašev, ki so imeli domače učitelje za svoje otroke. Koliko je pa bilo takih? Danes je pa prišlo k sprejemnim izpitom in veliki maturi neizmerno število privatnih, razrednih, dopolnilnih in nižjih tečajnih izpitov, tako da vse to delo profesorji le z največjim паротот zmorejo od 1. do 28. junija, kakor ukazuje zakon. Zato je šolski pouk prav za prav s 1. junijem končan in ves junij velja le tem izpitom. Čc pomislimo, da je to en cel mesec časa, ki so ga včasih porabile naše šole za reden pouk, potem so upravičene vse tožbe o skrčenem šolskem času, o pomanjkanju delovnih dni itd. Naše šolstvo je še vedno vee v krizi in niti ne moremo reči, se li je začela kriza bližati koncu ali še vedno plava v poskusni vodi. Zato dovolite, g. urednik, nekaj misli k poglavju o izpitih. Sem namreč mnenja, da bi se dalo s pametno urejenimi izpiti, oziroma z odpravo nepotrebnega izpitnega dela pridobiti i veliko časa za šolsko delo i učencem oziroma učiteljem prihraniti prenapetost, nervoznost in nemir, ki raste na koncu leta •io neverjetnega viška. V bistvu bi rad spregovoril a) o sprejemnih, b) o nižjih in c) o višjih tečajnih izpitih. Sprejemni izpiti Tega izpita nekaj let «i bilo, ker so brli ponekod, koder nimajo ne višjih narodnih, ne meščanskih šol, mnenja, da naj bo gimnazija normalno nadaljevanje osnovne šole. Vsak učenec, ki dovrši s pozitivnim uspehom 4. razred, naj ima možnost, da prestopi v viSji, t j. v t. gimnazijski razred. Izbire torej ni bilo treba in naj bi je tudi ne smelo biti, saj je otrok prisiljen hoditi v šolo do 14. leta. In če nima višje šole, ali naj tri, štiri, ali še več let hodi v isti (4.) razred in premleva isto snov? § Vendar pa zahteva srednja šola s svojim predmetnikom nekaj izbire med učenci; vsak učenec vendar ni za njo. Zato je deloma popustila snov šole, deloma pa so se množili kljub temu in še zlasti kljub pTenatrpanosti slabi uspehi po srednjih šolah. Praksa je pokazala namreč sledeče: Učenec se je skozi 1. razred preril, če ne prvo, pa drugo leto. V drugem je pešal. In prišli so starši, sorodniki do 10. kolena, znanci in prijatelji neomejene množine in prosili: »Pa vsaj še drugi razred, da bo šel v tiskarno, v trgovino, v obrt itd.« In profesorji so se udàli. Učenec pa se je vpisal naslednje leto na istem ali drugem zavodu v naslednji razred. In tako je lezel. »Kako je prišel učenec vendar v 5., 6., ali še višji razred?« je vzdihnil marsikdo, ko ni vedel kaj z učencem. Da, kako? Te in druge razmere so silile merodajne faktorja, da so priznali: srednja šola mora ostati le za Jipiožne učence, treba je izbire, torej sp r e j e m n i izpit. In čez noč smo ga dobili, skoro nenapovedanega. Še se spominjamo, kako je završalo, ko je prišlo med počitnicami obvestilo, da mora vsak kandidat za sred. šolo napraviti pred komisijo na srednji šoli sprejemni izpit. Koliko je bilo zabavljanja, koliko skrbi, dela, povpraševanja, učenja itd. Kakšno stališče naj zavzamemo do teh vprašanj? Srednja šola naj bo res šola vSje stopnje, obiskujejo naj jo le oni, ki imajo za duševno delo, ki naj ga gimnazija predvsem goji, potrebne zmožnosti. To je gotovo. Iz tega pa sledi, da je izbira ali preizkušnja potrebna. O tem ne more biti dvoma. Vprašanje je le, kdo naj izbira in kako. Namen izpita je, prepoznati učenčevo nadarjenost in zmožnost za duševno delo, kajti to delo je bistveno na srednji šoli. To pa ni dovolj. Že sedaj bi bilo treba vzeti v pretres še druge okoliščine: telesno konstrukcijo dečka, zdravstveno stanje, ne bi smeli prezreti duševne nadarjenosti družinskih članov vobče; v mislih imam razne defekte, ki se od rodu do rodu pokažejo v družinah. Na vsa ta vprašanja si ne more poiskati odgovorov izpra-že valeč aitrone itd. Veliko povpraševanje je za spominske predmete, za krznarstvo, pletenine in keramiko. Med razstavljenimi predmeti vzbuja veliko pozornost velika monštranca, izdelek tvrdke Ecclesia. Pripomniti je, da to ni litina, ampak izpiljeno delo samo domačih rok. Ta monštranca v gotskem slogu stane 30.000 Din. Podjetje izdeluje tudi lestence in sploh vse cerkvene predmete. Prvič je letos na razstavi tudi bučno olje, katerega razstavlja največja tvrdka v Sloveniji iz Slovenske Bistrice, ki producira dnevno en vagon olja. Povsem nova je tudi razstava, ki jo je v paviljonu »k priredij lastnik konc. strok, šole za pri-krojevanje damslcih in moških oblačil in damskega modnega salona g. Teodor Kune. Tu so razstavljeni načrti za prikrojevanje damskih in moških oblek v taki obliki, da se mora človek nehote čuditi talentu moža. G. Kune je spisal za te načrte tudi knjigo »Toaleta«, ki nam prikazuje nebroj možnosti Trgovsko zborovanje v Kamniku XIII. redna letna skupščina Zveze trgov, združenj. V dneh 17. in 18. junija t. 1. se bodo sestali zastopniki trgovskih združenj iz celo dravsko banovine na XIII. redni letni skupščini, ki se bo vršila letos v lepem Kamniku. V soboto 17. t. m. ob 15 bo predkonferenca zveznih delegatov, ki bo razpravljala o predlogih združenj in delegatov. V nedeljo 18. t. m. ob pol i) bo pa skupščina, katere dnevni red je: Poročilo predsednika. Poročilo tajnika. Računski zaključek za leto 1932. Proračun za leto 1933. Volitev zveznega predsednika in nadzorstvenega odbora. Predlogi, strokovne razprave in resolucije. Ob zadostni prijavi se bo vršil po skupščini popoldne izlet v Kamniško Bistrico z avtobusom do Stranj in nato peš do restavracije pri izvirku Bistrice. Zveza poživlja vso gg. delegate, da Zvezi takoj prijavijo, če reftektirajo na prenočišče, odnosno na izlet v Kamniško Bistrico. Iftdefts cen Narodne hanhe Narodna banka je objavila svoj indeks ceai v veletrgovini za mesec maj t. 1. V posameznih skupinah je bilo gibanje naslednje: maj 1932 april 1933 maj 1933 rasti, proizvodi 73.5 62.1 59.3 živina in proizv. 58.5 50.2 55.2 mineral, proizv. 05.0 72.2 71.8 industrijski proizv. 65.0 72.7 71.8 skupni indeks 65.4 66.3 64.9 izvozni predmeti 61.9 57.6 57.4 uvoani predmeti 67.7 76.1 74.8 Med rastlinskimi predmeti so padle cene pšenice, konoplje in sena, dočim se je koruza učvrstila. Nadalje so padle cene prašičev in proizvodov, volov, ovac in zaklane živine, dočim so cene kož in jajc narasle. Med industrijskimi proizvodi so padle cene opeki in mlinskim proizvodom, sladkorja in sirovega bombažnega prediva. Obrtni dom v Celin Celje, 9. junija. V četrtek zvečer se je vršil v Obrtnem domu v Celju redni letni občni zbor Slovenskega obrtnega društva. Občni zbor je vodil predsednik g. Kukovec. Društvo ima 114 članov. Ustanovljen je bil pevski odsek, ki je že tudi uspešno nastopit pri proslavi 50 letnice Obrlno-nadaljevalne šole. V preteklem poslovnem letu se je vršil tudi 8 mesečni tečaj o knjigovodstvu in o novem obrtnem zakonu. Društvena aktiva znašajo 517.447.4") Din, pasiva pa 315.828.69 Din, tako da znaša čisto premoženje 201.618.76 Din. Blagajnik je dobil razrešilnico s pohvalo. Kot glavna točka dnevnega reda je bilo vprašanje ureditve gospodarstva Obrtnega doma. Društvo je najelo 1. 1929,' ko je kupilo stavbo, v kateri se nahaja Obrtni dom, pri Celjski posojilnici d. d. prikrojevanja damsluh oblačil v besedi in sliki. Knjiga je v resnici priporočljiva in spada v vsako družinsko liiào. Zadnjo novosti razstavlja na velesejmu tvrdka »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles iu otroških vozičkov, ki je razstavila lotos na velesejmu vzorce svojih iadlekov v zunanjem paviljonu «J». Omenjena tvrdka ima bogato izbiro najnovejših dvokoles turnih in dirkalnih, in sicer znamk: Styria. Diirkopp, Steyr, Bianchi, Legnauo, Paris ter tudi najnovejšo Tribuna dvakolo, katero se od ostalih popolnoma razlikuje v konstrukciji ter je sestavljeno iz dvojnih cevi v obliki obroča. Vozički, izdelki tvrdke Tribuna, so krasni in solidni izdelki ter so lahko v izdelavi in lepi obliki kosajo z najboljšimi inozemskimi izdelki. Kot [»osebno novost je tvrdka uvedla najnovejšo pokroniane vozičke v obliki avtomobila, katere je postavila na trg po prav solidnih cenah. Nadalje izdeluje tvrdka šo igračno vozičke, tricikle, skiroje najnovejših vrst fe pogonom na verigo, tricikle za prevoz blaga, invalidske vozičke itd. V zalogi ima stalno najnovejšo modele šivalnih strojev, motorjev Sachs, in pneumatike. Tvrdka Tribuna zastopa tudi znano francosko tovarno avtomobilov »Anulcar« ter razstavlja krasen mali avto. Ta tip avtomobila je btl odlikovan na pariški jesenski razstavi, kol najlepši mali s[k>rtni avto. Aulomobili te znamke so lepo in soliduo grajeni ter jim je cena primerno nizka. — S ceniki Vam bo na željo postregla franko tvrdka »Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta 4. Ljubljana. Amsterdam 2308.74—2320.10, Berlin 1327.02—1338.72, Bruselj 799.68—803.62, Ixaulon 193.53—195.13, Curih 1108.35—1113.85, New York 4719.37—4747.63, Pariz 225.88—227, Praga 170.67 do 171.52, Trst 297.96—300. Curih. Pariz 20.38, London 17.48, New York 427, Bruselj 72.1750, Milan 26.9250, Madrid 44.20, Amsterdam 208.30, Berlin 120.20, Dunaj 73.15 (priv. 5750), Stockholm 90, Oslo 88.20, Kopenhagen 77.90, Praga 15.41, Varšava 58, Atene 2.95, Carigrad 2.53, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca za državne papirje čvrstejša in so tečaji deloma narasli, kar se je najbolj poznalo pri vojni škodi in dolarskih papirjih. Vendar je promet bil zelo slab, saj je bilo na zagrebški borzi zaključenih komaj 100 kom. škode. Ljubljana. 7% inv. pos. 42.50—13.50, agrarji 25—20, vojna škoda 190—200, begi. obv. 31.50 do 32.50, 8% Bler. pos. 33— 35, 7% Bler. pos. 31—32. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 42.50 do 43, agrarji 25—26, vojna škoda 195—19« (196), (i. 194—196, 6% begi. obv. 32—32.75, 8% Bler. pos. 33—33.50, 7% Bler. pos. 31.50—32.50, 7% pos. DHB 46—48. — Delnice: Narodna banka 3750—3900, Priv. agr. banka 215—220, Nar. šum. 24—28, Še-čerana Osjek 140—150, Impeks 50 den., Isis 30 b!.. Trboveljska 135—175. Belgrad. Narodna banka 3800—3850, Priv. agr. banka 221—222, 7% inv. pos. 43.50—14.50. vojna škoda 197—198 (198, 190.50), 6. zaklj. 1.86.50, 6% begi. obv. 32.50—33 (32.25), 8% Bler. pos. 32.50 ' do 34, 7% Bler pos. 32.50 bi., 7% pos. Drž. hip. banke 47—50 (48). M Dunaj. Don. sav. jadr. 56.30, Aussiger Chenii sche 171.85, Alpine 13.10, Rima Murany 19.75. j Žitni trg Novi Sad. Koruza: bč. in srem. 03—65, bč. in srem. za julij 66—68, slav. 67—69, ban. 61—63, bč. oleol. Sombor 63—65, srem. za julij par. Indjija 66—68. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpre-menjena. Promet: 45 vagonov. Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor, gor. bč., ban. 205—207.5, srem. in slav. 200--205, bč. potiska 210—212.5, ban. polisje 207.5—210. - Koruza: bč. nova žel. pr. 62—61. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 108 vagonov. I t 250.000 Din posojila, zakar mora plačevati 115 obresti in upravne stroške, česar pa samo ne zmore in pri tem na amortizacijo dolga niti ni misliti. Ker ni ne od banovine ne od ministrstva pričakovati nobene podpore in ker zahtevajo veliko še popravila, se je obrnilo društvo s predlogom na ZTOI v Ljubljani, naj bi kupila Obrtni dom. V tem predlogu je pa Obrtno društvo stavilo predloge, da ostane stavba še nadalje namenjena obrtništvu in da imajo prvenstveno pravico v hiši obrtniške organizacije. Zbornica je pristala na pogoje, namreč da plača dolg pri Celjski posojilnici .poleg tega pa šc društvu 70.000 Din. Po tem poročilu, ki ga je podal tajnik g. Žabkar in po referatu g. Gologranca, ki je predvsem povdarjal, da je kupčija prepoceni in da je naloga celjskih obrtnikov, naj bi poskusili sami sanirali Obrtni dom, se je razvila živahna debata in je padlo mnogo nasvetov. Končno je bil sprejet predlog g. Jezernika, ki se glasi: »Občni zbor sklene: Odbor Slovenskega obrtnega društva v Celju se pooblašča, da sklene z ZTOI v Ljubljani kupno pogodbo, s katero prevzame zbornica v last zgradbo Obrtnega doma v Celju proti plačilu vknji-ženega dolga pri Celjski posojilnici d. d. in plačilu 70.000 Din v blagajno Obrtnega društva in proti vknjižbi užitninske pravice za Slovensko obrtno društvo za brezplačno uporabo vseh dosedaj uporabljanih prostorov in proti zavedbi, da ostane zgradba Obrtni dom za vedno v svrhe, za katero je bila namenjena.« Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor, ki so je takoj po občnem zboru konstituiral takole: predsednik Kukovec Vinko, podpredsednik Lečnik Anton, tajnik Zohar Franc, blagajnik Koštomaj Karel, odborniki: Golob Karel, Hohnjec Miloš, Pelikan •losip in Vehovar Franc. Namestniki: Bevc Viktor, Dobrave Mihael in Feranl Štefan. Pregledovalca računov: Gologranc Konrad in Pere Karel, Borza Dne 9. junija. Denar V današnjem prometu so ostali neizpremenjeiii Berlin. Curih, Praga in Trst. Narasli so Mrisler-dam. Bruselj iti Pariz, dočim sta NVw York in lx>ndon popustila. Na ljubljanski borzi je bil avstrijski Silili zaključen po 8.85—8.90, na zagrebški po 8.90 in belgrajski 8.85, 8.80. — Grftki boni so v Belgradu notirali 44 den. (45 zaklj.). Živina Ljubljanski živinski sejem 7. junija 1933. Do-gon je znn.šal (v oklepajih število prodanih glav): 132 (20) konj, 70 (40) volov, 62 (15) krav, 31 (16) telet in 364 (290) prašičkov za rejo. Dosežene cene so bile naslednje: voli I. 4—5, II. 3—4, III. 2.50 do 3.50, krave debele 3—4, klobasarice 1.50—2.50, teleta 6—7 (vse v Din za kg žive teže), prašički za rejo po komadu 180—220 Din. Ptujski živinski sejem. V torek 0. t. m. je bil običajni konjski in goveji sejem, ki je bil izredno bogato založen. Prignano je bilo 714 glav, in sicer 293 krav, 107 telic, 173 volov, 17 bikov in 124 konj. Od teh jo bilo prodano 207. Cene so bile sledeče: krave po 2—4 Din, telice 2.50—1.50 Din, voli 3—4.50 Din, biki 2.50—3.50 za kilogram žive teže. Konji po kakovsti od 500 do 3750 T>in. Svinjski 9ejein v sredo 7. t. m. je bil precej živahen in tudi kupčija je bila razmeroma dobra. Prignano je bilo 210 prašičev, prodano pa 103. Cene 6.50 do 9 Din za 1 kg žive teže, prasci so so prodajali po kakovosti 100—250 Din. Program« Nadio-Lfublfana i Sobota^ 10. junija: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Čas, plošče. 17.30 lladio orkester. 18.30 j Posebnost gorjanskega podnožja. 19.(K) Mladinski I jiokret Narodne odbrane (Boris Sancni). 19.30 Iz-I obrazba in vzgoja (dr. Gogala). 20.00 Sokolske te-I lovadne vaje. 20.30 Koncert orkestra »Zarjam. 21.30 : Čas, poročila. 22.00 Prenos koncerta balalajk z j velesejma. Nedelja. 11. junija: 8.15 Poročila. 8.30 Proti-! tuberkulozna li,ga (dr. Debevec). 9.00 Versko pre-I davanje (dr. C. Potočnik). 9.30 Prenos cerkvene i glasbe iz cerkve sv. Petra. 10.00 Cena električne energije (ing. Mattanovich). 10.30 Šolski radio na Češkoslovaškem in pri nas (V. Kue). 11.00 Akademija št. Vidske mešč. šole. 12.00 Čas. plošče. 15.00 Kmetijska ura (dipl. agr. Jamnik). 15.30 Prenos z j velesejma. 16.30 Ljudska igra: »Tuji kruh« (Tur-' genjev), igra Ljudski oder. 20.00 Pevski koncert j ge. Thierry-Kavcnikove. 20.46 Plošče. 21.30 Čas, poročila. 21.54 Radio orkeeter. Drugi programi » Nedelja, 11. jnnija. Zagreli: 20.30 Orkestralni, pevski in klavirski koncert. — Bolgrad: 20.00 Narodne [>esnii. 21.00 Koncert 'vojaške godbe. — London: 21.05 Simfonični koncert. — Rim: 20.45 Valčkov sen, opereta, Strauss. — Milan: 20.30 Ekebyjska kavalerija, opera, Zandonai. — Varšava: 20.00 Praznik mladine I (godba, pesmi itd.). — Praga: 19.00 Ljudski kon-! (èrt. 20.IX) Trije mušketirji, opereta. Kubin. — Budimpešta: 19.55 Koneerl. — Leipzig: 20.05 Pester koncert hamburške filharmonije. — Miinchen: 20.00 Orkestralni koncert. — Dunaj: 18.85 NValkira. opera, Wagner. — Boromiinstcr: 21.10 Orgelski koncert. Pravhar te tzSla prva strohovna hnii$a za prihroicvanic damshih oblačil 10ДША prirejena za strokovnjake, samouke in šolski pouk. Sestavil, risal, spisal in izdal T. KUN C lastnik konc strok, šole in damskega salona. Ljubljana, Sv. Petra cesta 4/II Cena knjigi Din 120—, člani krojaške zadruge jo dobe v zadružni pisarni za znižano ceno Din 100'—. Oglejte si razstavo risb za damski in moški tečaj na velesejmu paviljon „I* Mali oe lasu V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1-—; ženitovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelltna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko iT. HI Pridno dekle yajeno gospodinjskih poslov išče službo k manjši družini. Naslov pod št. 6599 v upravi »S1.« (a ene li Denar* Pekovski vajenec za 3 letno učno dobo, z vso oskrbo v hiši, poštenih staršev, se išče. Starost od 15 do 17 let. — Alojzij Kitz, parna pekarna, Zagorje ob Savi. (v) llužbodobtf Poceni posojila počenši od 2000 Din do 500.000 Din za vse svrhe, stanove in poklice, od-plačljivo v malih meseč. obrokih, dajejo »Stavbne Mobilne Zadruge«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. — Iščejo poverjenike! (d) Stanovanja ODDAJO: Enosobno stanovanje s pritiklinami se takoj odda. Einspielerjeva 17. Zastopnike išče posojilnica za obisk privatnih strank za zaključevanje posojil. - Ponudbe na: »Kreditna za- i druga«, Ljubljana, poštni predal 307. - Znamki za odgovor! (b) Prodajalko ali natakarico sprejmem za vinotoč in delikateso. Dam tudi na račun. Naslov v upravi »Slovenca« ^od St. 6642._(b) ,$fésarski pomočnik z mojstrskim izpitom se takoj sprejme kot poslovodja. Ponudbe poslati na naslov: Vnovčevalnica za živino, r. z. z o. z. v Ra-tečah-Planici. (b) 'Ш5Ш ODDAJO: Lokal delavnico in skladišče -pripravno za vsako obrt, oddam v najem takoj. -Ljubljana VII, Jernejeva cesta 47. (n) Razno Soboslikarski vzorci vseh vrst na velesejmu paviljon »E«. (r) ИШИ Gitare od Din 135'— dalje, tamburice in druga glasbila dobite na Velesejmu paviljon .E' (pri vhodu). I Pohištvo I Posestva Droben oglas f -Slovencii« posestvo ti hitro proda; če ie ne x gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da. 4 minute od remize ob železnici, stavbišče dveh parcel naprodaj. — Pojasnila pri Zupancu v Kosezah. (p) Kurnico v velikosti 2.5 x 2 m, ga-čene stene, lepa oblika, poceni prodam. Prule 8. Modna konfekcija! Naiboljši nakupi A Pre sker. ljuhliana. Sv Petra cesta 14. 11) Pohištvo iz trdega in mehkega lesa ugodno kupite le pri Avgust Černetu Zgornja Šiška štev. 122, Vodnikova cesta. Trgovina z mešanim blagom v večjem prometnem kraju, se odda za daljšo dobo v najem ali proda. Vprašati: J. Jagodic, Visoko štev. 33, p. Šenčur pri Kranju. (p) Gostilno 14 oralov posestva, večji trg dravske banovine — ugodno proda Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. (p) Prodam parcelo vogalno, 700 m!, nedaleč od trnovske cerkve. Del kupnine vzamem v hranilnih knjižicah. Pojasnila vsak popoldan pri Herman, Devinska ul. 9. (p) Vse po 12 Din damske flor nogavice, damske rokavice, moške nogavice in rokavice otroške nogavice po 3 D. Nogavice •Bemberg«, dr. z o z.. Ljubljana. Miklošičeva cesta 14 (1) Do 200 q ržene slame se po ugodni ceni takoj proda. 10 minut od postaje. — Dr. Hajos, Dol. Lendava. (1) Košnja Kmetijska družba v Ljubljani proda na javni dražbi na svojem travniku v krepi kri, živce in apetit! Berite "Slovenca Šoferska šola L Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica Debele lushinasîfi otrobp kupite najceneje pri trvdki A. VOLK, LJUBLJANA Kesljevo cesta 24. in oglašujte v njem / i Za mesec fvilif se priporoča drobna knjižica URA MOLITVE v počaščenje sv. ran in predragocene krvi našega Gospoda Jez. Kristusa Cena Din 4,— Naroča se v Prodajalni H. Ničman, Ljubljana Marijine družbe, častivci presv. Zakramenta, sezite po njej I ». Manjši parni kotel kupimo. Ponudbe na naslov: Tovarna dežnikov in nogavic: Josip Vidmar — Ljubljana, Pred Škofijo 19. (k) I » Nogavice, rokavice ш pletenine Vam nudi v veliki izbiri oaiugodneie ш naiceneie tvrdka Kari Prelog Liubliana. Židovska ulica in Star tre II) Otroški vozički po znižanih cenah, tri cikli, igralni vozički pri M. Tomšič, Sv. Petra c. št. 52. Obiščite velesejem paviljo G II 617—619. (1) Odraslim in otrokom! Mestnem logu košnjo se-i oIno 0krepHev otrok 3 velike steklenice, « odrasle 3 do 6 steklenic. V na m otave, v nedel,o, j ^ , Din 35... _ Po poS„ razpošilja laboratorij „Alga'" Sušak. dne 18. t. m. ob 2 pop. 3 s)ek| D,n и(). 6 s(ek, D)n 22q.. |n enQ ^„„ј, i2 stekl. Din 440'. in dve zasloni na licu mesta. Interesen- , (odobreno od min> sooijaine politike ln narodnega zdravja 8. Br. 4787 23. marea 1032 Шувећ vrst vedno na zalogi po najnižjih dnevnih cenah samo pri 3. Knific, tovarna za žimo Stražišče pri Kranju Telefon interurban št. 2 Na veleseimu paviljon „F"! tieioviscarii i Hotel PENSION RAJH v Ormožu ob Dravi celodnevna oskrba (pension) Din 35'—, znana prvovrstna kuhinja, na novo urejene sobe s tekočo vodo, z lepimi terasami, vrt Na razpo lago klavir, biljard in kegljišče, ob Dravi lepo prosto Kopališče. — Se priporoča tudi obiskovalcem znanega zdravnika drja. Majeriča Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjali lekarnar. Sisak Varujte ee potvorb! Zaščitni znak Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. S (paviljon) lahko plačate naročnine za »Slovenca« »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne intormacije — Poslovne ure od pol 8 z)U= traj do pol I popoldne m «d 2 do b popoldne. Telefonska štev 3030 S tužnim srcem naznanjava, da naju je zapustila za vedno najina nad vse ljubljena soproga, mati, sestra, teta in svakinja, gospa Дupuštino Zevnik roi. Hodelje soproga ključavničarja Mestne elektr. danes 8. junija, po kratki mučni bolezni,, previdena s tolažili sv. vere, v 27. letu starosti. Pogreb bo v soboto 10. junija ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 8. junija 1933. Globoko žalujoči soprog in hčerkica ter ostalo sorodstvo. Kj "J «j a j) c o 3 (U "j £-2 a jč 8 c r: a jg-gfcd JD . зШ o> J^-J S ► šE tuj «.2 L, C Cl 1.9 O-fvj в ХЛ ■et o f-S CO m 0> ■ ► _ Ш o ;o a "e . £ I v x I o rs ->0 « o S B •ofTï • — o cg a 1 'i . : 0 o -S ihgo , in o o ! тг (M - "S -O '« -X -g I Samuel Lover: RORY O'MORE Irski ljudski roman. Z vsakim korakom, ki je povečaval razdaljo med Korijem in vojaki, je postajalo Roriju pri srcu lažje. Prej ga je težil strah, kakor da bi cela gora ležala na njem, zdaj pa, ko so se koraki vojakov čuli daleč, daleč, vedno slabeje in slabeje, se je oddehnil. Ko je postalo vse tiho, si je mislil: »Zdaj pa lahko grem.« Ko bi bil kedaj kaj slišal o izmenjavanju straž, bi bil vedel, da je bilo to, kar je pravkar gledal izza verande, izmenjavanje straže. Ker pa je živel na kmetih, ni bil v takih vojnih tajnostih prav nič poučen in zato se mu takrat, ko si je čestital, da je iz nevarnosti, niti sanjalo ni, da stoji na vsaki strani hiše na straži po en vojak. Ker se pa nič ni genilo — zakaj lilo je venomer in vojaka sla kajpada ždela v svojih hišicah — kdo neki bi jima to zameril — ker se torej nič ni genilo, je Rory seveda mislil, da bi bilo bolje, ako bi šel proč od tega nevarnega kraja. Pripravljal se je, da bi se izvlekel izmed stebra in stene, kamor se je zagozdil, ko se je skril. Ko se je mučil, da bi se izmotal, je pa imel smolo. Suknja se mu je zaplela v ročaj hišnega zvonca, ki je kar divje zazvonil. Bolj ko je vlekel, bolj je zvonilo. Tisti, ki je že bil v sličnem položaju, se ne bo čudil, če je Roriju od novega strahu srce kar zastalo, ko je videl, da je že zopet ujet. Saj je hišni zvonec skoraj tako mogočno zapel kakor tisti v stolpu, najmanj pa tako da bi moral zbuditi iz najtrdnejšega spanja vso cesto. Stal je kakor ukopan. Ko bi raztopil kovino, iz katere je bil ulit tisti »peklenski stroj« in mu jo zlil po grlu, bi to ne bila zanj taka muka kakor to, da je zvonilo naprej in naprej ding, ding, ding... Ali je bila vzmet, na katero je bil zvonec obešen, tako prožna, ali je pa bil tisti rokodelec, ki je zvonec obešal, tako spreten, o tem naj raziskuje, kdor je radoveden. Naj že bo kakorkoli, res je, da je Rory, še preden je tisti vražji zvonec utihnil, slišal, da se je nad njegovo glavo odprlo okno in da je nekdo i glasom, ki je bil vse prej ko prijazen, vprašal: »Kdo je?« Rory je bil tiho kakor miš. »Kdo je?« je glas zopet zarenčal. Rory je previdno pogledal gor in zagledal glavo in nočno čepico, ki sta se iztegovali skozi okno. »Straža!« je bilo tretje, kar je slišal Rory, to pa v zelo dostojanstvenem glasu. Okoli vogla je zapihal veter in dež je zaplal, iz česar je moral polkovnik, zakaj bil je to on sam in nihče dragi, ki je klical iz okna. sklepati, da njegov glas ni dosegel straže. Piš mu je odnesel čepico z glave in jo zagnal Roriju v obraz. Rorija je skoraj podrlo. »Straža!« je ves razjarjen zakričal polkovnik. Vojaka sta se odzvala in polkovnik je vprašal, kdo je zvonil. Vojaka nista vedela odgovora. »Kaj sta spala?!« »Ne, dostojanstveni,« je odvrnil vojak, »to ni mogoče, zakaj straži sta se pravkar izmenjali.« »Ali nista videla nikogar, ki bi šel mimo?« »Ne, dostojanstveni,« je odgovorila straža, »žive duše nismo videli, odkar smo prišli dol po cesti in tega je komaj pet minut.« »Kdo je pa potem zvonil?« »Bila je samo pomota, sir.« se je oglasil Rory. ki je bil tako razburjen, da je od vroče želje. »In hi ustregel vprašanju, pozabil na svojo lastno osebno varnost in se oglašil. A tisti trenutek, ko je izpregovoril, si je že očital: »Vrag ti vzemi jezik, Rory!« K sreči je piš vetra in Sum dežja tako zanašal glasove, da se ni vedelo, odkod prihajajo. Vseeno je pa pol- kovnik pogledal dol na verando. Ker ni videl nikogar, je vprašal stražo: »Kaj si rekel zaradi pomote?« »Ničesar nisem rekel, dostojanstveni,« je odvrnil vojak, ki se mu je prav tako kakor polkovniku zdelo, da je govorila tretja oseba. Prav ta trenutek, ko je Rory mislil, ali bi ne bilo bolje, če bi kljub vsemu kar pobegnil, je slišal, kako nekdo za njim narahlo odmika zapah na vratih. Prihodnji hip ga je že nekdo potegnil za suknjo in zašepetal: »Pridi noter!« Okrenil se je. In tedaj je videl vrata napol odprta in roko, ki mu je mahala, naj vstopi. Isti hip je polkovnikov glas ukazal: »Poglej, ali ni morda kdo skrit na verandi « Rory je hušknil v vežo skozi vrata, ki so se tiho zaprla prav takrat, ko je vojak stopal po stopnicah. »Tu ni nikogar,« je ugotovila straža. »Poglej, ali so vrata zaprta,« je dejal polkovnik. Straža je storila tako, a vrata so bila zapahnjena od znotraj. XI. poglavje. Hnn polovica sveta 110 ve, kaj dela druga. — Mehka beseda upogne železo. — Loncevezec Salomon. Prav tisti čas, ko je Rory bežal iz kleti in gledal, kako bi prišel iz mesta, je star loncevezec Dred sabo-gnal osla v mesto. S sirovega sedla žalostne živali, k: je bila mršava kakor sedem suhih let, so viseli trije ali štirje rjasti lonci in stara malha, v kateri je loneevežčevo orodje Malha je bila vredna več. V-L« bi ji prisodil, zakaj loncevezec je svojo ropotijo tako stisnil, da je bilo v njej še dovolj prostora za tobak, ki ga je kupoval od monsieurja De VVelskeina in ga prodajal za čeden dobiček med kmeti ko je hodil od vasi do vasi in vezal lonce. Tako dobrega in cenenega tobaka namreč kmetje nikjer niso dobili. Poleg tega so bili veseli, da so lahko pomagali staremu znancu, ki je bil tako ubog. hkrati p0 tako čudna in skrivnostna prikazen, i da so se ga bali. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Franc Krem žar.