DELAVSKA POLITIKA
Malih oglasor, ki služijo y posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 18.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335
Štev. 21	Maribor,	sobota,	dne	13.	marca	1937	Leto	XII
izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Mefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Smola se ga drži
§ 219 o. z. za rudarje še poslabšan!
Edini senat ima še možnost preprečiti poslabšanje.
»Technische Union«, preprečen prevrat kljukarjev na Madjarskem, nastop rumunske vlade proti rovarjenju nacionalsocialistov in vsa druga nedavna odkritja o delovanju teli elementov ne morejo ozdraviti »Slovenčarjev« v Kopitarjevi ulici njihovega navdušenja za tuj šovinistični nacionalizem, ki streže po življenju malim narodom in se v tem poslužuje vseh sredstev:	od
ustanavljanja na videz čisto »gospodarskih« delniških družb a la »Technische Union« do oboroženih pu-čev. Kakor so Kopitarjevci neomajni oboževalci šovinističnega imperializma, poganskega nacionalizma in fašističnih diktatur, prav tako so dosledni v svojem sovraštvu do vsake ljudske vlade, do vsakega demokratičnega ljudskega gibanja. Gospodje so zavrgli ne samo ime SLS, temveč tudi tista zelo skromna demokratična načela, ki se jih je posluževala SLS v svoji agitaciji.
Da bodo laže kadili novim malikom, so menda pred nedavnim časom izjavili tudi, da »Slovenec« ni glasilo katoliške akcije da se znebe očitka da njihova pisarija in hujskanja nasprotuje osnovnim načelom katoljčanstva.
l'oda s svojo politikarijo prihajajo tudi v nasprotstvo s samo JRZ.
Predsednik vlade dr. Milan Sto-jadinovič je n. pr. 4. t. m. pred narodno skupščino v zunanjepolitičnem ekspozeju izjavil med drugim sledeče:
Mislim, da je nepotrebno poudarjati tradicionalno prijateljstvo, ki druži Jugoslavijo s francosko republiko. To prijateljstvo se ne more meriti s formalnimi diplomatskimi merili... Pred kratkim smo s soglasjem francoske vlade sklenili podaljšati pakt o prijateljstvu med Francijo in našo kraljevino...«
»Slovenec« pa ne zamudi prilike, ali si jih celo sam izmišlja, da prinese kako zlobno, tendenciozno poročilo iz Francije. Vsako najmanjše enodnevno mezdno gibanje francoskih delavcev obeša na veliki zvon: »Blagoslov« Blumove ljudske vlade. Mi ne bi imeli nič proti temu, če bi akcije francoskih delavcev uvrščal Slovenec« med prave blagoslove Blumove vlade: Kajti po zaslugi Blumove ljudske politike je francosko ljudstvo zadovoljno in hitro doseže svoje upravičene zahteve, do-čim morajo drugod stavkati delavci po dva meseca, da jim končno podjetniki le znižajo plače, obenem pa zvišajo cene produktom. Toda »Slovenec« hoče s svojim načinom poročanja vzbuditi pri vseh trdnih meščanih zavesti:	poglejte, sama
anarhija če vlada demokracija!
Pri tem ima pa »Slovenec« to smolo, da ga dogodki po vrsti demontirajo. Tako je smatral za potrebno, da v času, ko se mudi v Jugoslaviji francoski poštni minister, objavi na prvi strani senzacionalno velik naslov: »Blumova pot v Canosso.« V času, ko se Anglija in Francija oborožujeta — tudi za obrambo malih narodov pred fašističnim imperializmom, v tem času pošilja »Slovenec« Bitima v Canosso. Toda namesto, da bi šel Blum v Canosso, so Kopitarjevci še isti dan, K), t. m. nakopali novo sramoto sebi. H), dopoldne je »Slovenec« prerokoval, da so se Francozi naveličali Blnmiovih »eksperimentov«, še isti dan popoldne smo pa mogli
Opozarjali smo pravočasno rudarje, ki so z lanskim 1. aprilom izgubili pravico do plačila mezde v času bolezni po §u 219 o. z., da je »Slovenec« poročal, dne 6. decembra 1936, to je bilo tik pred volitvami v občino Trbovlje, da je minister šum in rud že pristal na vrnitev te izgubljene pravice za rudarje, t. j., da bo § 219 tudi za rudarje zopet popolnoma vzpostavljen.
Predlog novega finančnega zakona
za leto 1937-38, ki stopi v veljavo s 1. aprilom t. 1., pa take obnove rudarskih pravic ni prinesel, ampak je nasprotno § 55 določal, da rudarji tudi naprej nimajo pravice do mezde v času bolezni.
Doslej pa so rudarji v Sloveniji in
Velika prednost francoske demokracije je, da Blumova vlada vrši svojo notranjo in zunanjo politiko z narodom. Vlada ljudske fronte pojasnjuje svoje ukrepe in svoje namere na velikih zborovanjih in po radiu ter v svojem) časopisju. Ni ga važnejšega vprašanja, o katerem ne bi bil Blum sam in drugi ministri javno poročali, ga utemeljili in pojasnjevali. Odtod prihaja, da vlada po pravici dobiva v zbornici zaupnico za zaupnico ter celo fašistično inozemstvo dobiva rešpekt pred francosko demokracijo in trdnostjo Blumove vlade.
Blumova vlada ne pozna skrivalnic. Zato je tudi ni preplašila zadnja ataka reakcije, ki je grajala nje gospodarski program. Preko reakcije in kapitalistov je Blum stopil pred javnost. Utemeljil je gospodarske reforme in obrambno posojilo. Jasno in odkrito je to storil, javno ter tudi v zbornici dosegel za svoje
Francoski delavci pri Blumu
Ministrski predsednik s. Blum in notranji minister s. I)ormoy sta sprejela deputacijo splošne delavske zveze, ki jo je vodil s. Jauhaux. De-putacija je opozorila ministra na prehranjevalno preskrbo, na potrebo zvišanja plač nižjemu uradništvu in na potrebo izvajanja javnih del. Delegacija je tudi predlagala, da se proglasi prvi maj za narodni praznik.
brati, da je dobil Blum pri razpisu ogromnega milijardnega posojila tako zaupnico kakor še nikoli: 480 poslancev je glasovalo za zaupnico, samo 39 proti — tudi zastopniki katoliške politične stranke v Franciji so glasovali zanj!
To je ena cvetka iz »Slovenčeve« brezvestne pisarije. Toda tak je ves »Slovenec«. Zato je vredno, da spravljajo »Slovenca« ne samo v njegovi upravi, temveč tudi drugod. »Slovenci iz let 1935—1937 bodo tvorili enakovreden del domačih arhivov in zbirk, bodo najmanj tako važen prispevek k politični zgodovini te gospode, kakor so letniki izpred 19 do 23 let. Samo koga bodo za zadnja leta mogli napraviti za Šušteršiča?!
Dalmaciji uživali še vsaj to ugodnost, da so se lahko okoristili s § 1154 b občega državljanskega zakona, t. j. da so lahko zahtevali, in menda doslej tudi po rudnikih dobivali, v času bolezni za en teden razliko med hra-narino in med mezdo, tako da so vendar-le dobili v času bolezni polno mezdo za en teden.
Sedaj še to zgubljeno?
Mesto zboljšanja pa poročajo časopisi, da je sedaj predložil minister šum in rud in skupščina sprejela amandman k finančnemu zakonu, glasom katerega bodo imeli rudarji odslej pravico do tridnevne plače v bolezni, ne pa tudi do hranarine iz Bratovske skladnice za te 3 dneve. Kaj je za ostale dneve na temelju §
predloge, oziroma pooblastila, večino, kakor še ne.
Za vladne predloge je v zbornici glasovalo 470 poslancev, 39 jih je glasovalo proti, 92 poslancev pa ni glasovalo.
Francoski kapitalizem sabotira akcije vlade s tem, da odteguje kapital gospodarstvu ter ga odvaja v inozemstvo. Blumova vlada smatra, da je sabotažo treba preprečiti, kar se pa trenutno ne da izvesti. Z novim posojilom šest milijard frankov bo vladi omogočeno, da reši svoje naloge. Do prvega maja pa poteče rok odmora za reforme in tedaj nastopi Blumova vlada z novimi reformnimi predlogi ki bodo znatno utesnili svoboščine kapitalizma, ki sedaj ogroža normalni razvoj gospodarstva.
Mi le želimo, da Blumova vlada ostane^ jaka v prid francoskega na-ro<%. čePrav je francoski	..tsi	re-
akciji trn v peti.
Prvi majnik državni praznik v Franciji?
Predsednik vlade Leon Blum je odgovoril na vprašanje poslanca Chateauxa pismeno. V pismu pravi, da vlada namerava proglasiti prvi maj za praznik dela v vsej Franciji.
Centralizacija banovinskih trošarin je začela 1.1935-36, z lanskoletnim proračunom se je nadaljevala, proračun za 1937-38 pa ima zopet 16 novih banovinskih trošarinskih postavk, či-jih donos se steka v centralni fond, iz katerega potem deli finančni minister subvencije posameznim banovinam. Lansko leto je znašal donos centraliziranih banovinskih trošarin 70 milijonov dinarjev. Od tega je dobila Slovenija samo 5,8 milijonov, čeprav je vplačala skoro še enkrat toliko. Nove trošarine bodo letos vrgle 80 milijonov novih dohodkov. Koliko bo od tega dobila Slovenija, kdo ve? Gotovo pa je, da bo veliko prispevala. Trošarina bo znašala za 1 kg kave Din 4 (doslej Din 2), za oranže Din 1, za ostalo južno sadje Din 2, za vanilijo in žafran 20, za cimet Din 5,
1154 b o. z., ki za Hrvastko in bivšo Srbijo ne velja, pa časopisi ne poročajo in bodo sodišča na podlagi te nove določbe najbrže zavzela mnenje, da je s tem tudi za naše rudarje izgubljen § 1154 b o. z., to se pravi:
Rudarji in vsi drugi, ki so zavarovani pri bratovskih skladnicah, bodo sedaf še na slabšem, ker bedo imeli za slučaj belezni le pravico do mezde za 3 dni, ne pa ves teden.
Čas je še, da to določbo senat zavrže, kot je lani spremenil marsikatere amandmane narodne skupščine. Apeliramo na senatorje, da se zavzamejo za te skromne, že dolga desetletja obstoječe pravice rudarjev.
»Slovenec* o vsem tem molči kot grob.
Štiri leta v ježi brez preiskave
Slika fašistične Nemčije
»Unija za pravico in svobodo« objavlja seznam 85 oseb, moških in ženskih, ki se nahajajo v nemških ječah nepretrgoma že od 1933, ne da bi se bil uvedel proti njim pravni postopek. V ječah in koncentracijskih taboriščih čakajo ti ljudje na — pravico. Med temi je 17 bivših državnih poslancev, 9 deželnih poslancev, več bivših ministrov in vodilnih strankinih funkcijonarjev; med njimi je osem žena.
Med njimi so zlasti znani komunistični poslanec Thalmann, soc. dem. predsednik brunšviške vlade dr. Jasper, soc. dem. poslanec lieil-mann in drugi.
Mussolini je šel v Libijo, kjer hočejo pokazati Mussolinija kot — zaščitnika črncev. Angleški listi poročajo ob tej priliki, da so Italijani ob priliki atentata priredili strašen po-kolj v Adis Abebi. Italijanski tisk vse to taji, prav kakor pošiljanje vojaštva v Španijo. O pokolju v Addis Abebi je tudi poročal v poslanski zbornici držav, tajnik angleški Cran-borne.
Lakota na južnem Kitajskem, V
pokrajini Čečuan strada vsled suše par milijonov ljudi. Mil] 1 UUo
za ostale dišave Din 3, za ribjo mast Din 1.50; na tovarniške izdelke: na delavske čevlje Din 1, na obutev od gume in na dežne plašče Din 2, na čevlje iz finega usnja Din 12, na površnike in obleko iz bombaža Din 5, na polvolneno Din 10, na volneno Din 20; na papir in karton Din 15 za 100 kilogramov.
^ »Slovenec« piše, »da je bil gotovo cilj (teh odredb), zaščititi obrtniško proizvodnjo pred tovarniškimi izdelki.«
Ta komentar je naravnost smešen; s trošarino po Din 5, 10 in 20 pri obleki in obutvi ne bo trpela konkurenčnost industrije; položaj obrtnika se ne bo nič izboljšal, pač pa bo znatno obremenjen konzument, delavec in kmet, ki težko izda vsak dinar.
Blumova vlada dela z narodom
Nova zaupnica vladi — 470 poslancev za zaupnico, 39 proti
Centralizacija banovinskih trošarin
Slovenija prispeva ogromno za ostale banovine.
Krvavi	boji
Redna italijanska vojska napada severno od Madrida — Franco sploli nima nobenih španskih vojakov več,
ki bi bili sposobni za boj
Proti koncu pretklega tedna je ukazal general Franco ofenzivo na severu Madrida, na.fronti, ki poteka od pogorja Gaudarrame v velikem loku preko Siguenze, kjer se obrne zopet v velikem loku proti Teruelu.
Cilj ofenzive je mesto Guadalajara, ki leži 75 kilometrov zračne črte od Siguenze in 50 km severovzhodno od Madrida, ob reki Hena-res.
Na fronti, dolgi okroglo 40 kilometrov, je Franco zbral armado okoli 35.000 mož, ki razpolagajo s 150 topovi, 500 tanki in 80 oklopni-mi avtomobili.
Jedro nacistične armade tvori redna italijanska divizija, ki šteje najmanj 7000 mož, nadalje del 3. italijanske divizije in bataljon št. 530. Ti podatki so zbrani na podlagi zaslišanj ujetih Italijanov. Dognano je torej, da se v Španiji ne vojskujejo kakšni italijanski prostovoljci, ampak regularna armada in to pod vodstvom italijanskih generalštab-nih častnikov.
Potek napada nad Guadalajaro tudi dokazuje, da ga vodijo Italijani, ki so se poslužili »abesinske taktike«. Napad izvrše po artiljerijski pripravi motorizirani oddelki tanki, oklepni avtomobili in motociklisti, katerim sledi pehota, med tem ko letala bombardirajo umikajočega se nasprotnika, da preprečijo njegovo zbiranje.
Vsaka ofenziva v svojih početkih zaznamuje nek uspeh, tako so tudi z ofenzivo iz smeri Siguenze proti Guadalajari pridobili nacisti na terenu, v globini 10 do 20 kilometrov. To so dosegli tem lažje, ker so bile republikanske sile na tem mestu številčno mnogo manjše, kot nacistične.
Listi, ki navijajo za Franca, so že poročali, da je usoda Madrida dokončno zapečatena in »obroč okoli njega sklenjen«. To seveda ni res; en sam pogled na zemljevid zadostuje, da se človek prepriča o nasprotnem. Res pa je, da je položaj branilcev Madrida resen. Vprašanje obrambe Madrida je od vsega početka bilo bolj moralno prestižno vprašanje; vojaškega pomena ta obramba nima. Inozemski vojaški strokovnjaki so to že ponovno po-vdarili. Tem bolj občudovanja vredna je obrambna taktika, ki jo vodi general Miaja, da z njo odoleva napadom sovražnika, ki je v daleko boljšem položaju in ima tudi boljše prometne zveze v zaledju.
Obrambna taktika Miaje seveda uspeva le radi tega, ker sc branilci ne bore samo kot vojaki, ampak kot ljudje, ki vedo, da branijo idejo svobode in demokracije proti napadom mednarodnega fašizma.
Boji severno od Guadalajare so
Dobički in dr2avna podpora
za sanacijo Bratovskih skladnic!
Rudarska konferenca v Beogradu
se je vršila početkom tega tedna. Konferenca je razpravljala o načrtu naredbe o centralnem fondu bratovskih skladnic. Važno bi bilo na tej konferenci ugotoviti, da rudarji niso krivi slabega položaja bratovskih skladnic, marveč kapitalistična družba, ki jih je s svojevoljno politiko porušila. Za sanacijo bratovskih skladnic bi morali služiti predvsem veliki »valorizacijski dobički«.
Denar bratovskih skladnic v Beograd
Po ukazu ministra za gozdove in rudnike se mora vse premoženje bratovskih skladnic nalagati v Hipotekarni banki v Beogradu.
»Slovenec« prinaša to vest — brez vsake pripombe. Vsekakor se s tem uresničuje avtonomistični program, za katerega je vihtel kopja, ko še ni 1 sedel — na konju.
ti*
Narodna skupščina je odobrila državni proračun za 1937-38 s 177 glasovi proti 78 glasovom. Glasovalo je pri tem glasovanju 255 poslancev.
Milan Pribičevič umrl. Polkovnik v pokoju in poslanec Milan Pribičevič (brat Svetozarja) je dne 8. t. m. umrl v švicarskem zdravilišču. Rojen je bil 1877 v Prviči na Hrvaškem. — Pred vojno je služil v avstrijski in pozneje v srbski vojski. V zvezi je bil tudi z atentatom v Sarajevu 1914. Po vojni je postal politik. Končno je o-
bolel za jetiko. Zdravil se je na Golniku malo časa, na kar je odšel v Švico, kjer je podlegel bolezni.
Kmetje dolžniki in denarni zavodi.
Pri prenosu kmečkih dolgov na drž. Priviligirano agrarno banko so se mnogi kmetje odpovedali dobrotam kmečke zaščite in sploh niso prijavili kmečkega porekla svojih dolgov. Sedaj bo v finančnem zakonu podaljšan rok za prijavo dolgov do 1. junija 1937
Ogromni dobički Narodne banke.
Narodna banka je zaključila preteklo
še v teku. Novejša poročila javljajo, da so republikanske čete s protinapadi zaustavile prodiranje in da se »abesinska taktika« ni povsem obnesla, kljub »sličnosti terena«. S kakšno hrabrostjo se bore republikanci, pove nacistično poročilo, ki pravi, da je bil v teh dneh uničen cel bataljon »rdečih levov« v boju na nož, ker se nihče izmed branilcev ni hotel predati.
Boji na ostalih frontah so spored-nega značaja. Pri Ovicdu so poskušali nacisti nov prodor iz obroča, pa zaman. V pokrajini pri Cordobi pa so tudi napadli brez uspeha.
Vidi se pa, da Franco hoče izsiliti odločitev in zato ne štedi ne z ljudmi, ne z materijalom, vsaj je oboje itak tujega izvora.
Usoda trgovske ladje »Mar Can-tabrica«
Španska trgovska ladja Mar Cantabrica«, ki je pred prepovedjo izvoza orožja odplula iz Amerike, je baje v Biskajskem zalivu naletela na nacistično križarko »Canarias«, ki naj bi jo bila s streli zažgala in potopila. Druga poročila trdijo, da je Canarias« pripeljala ladjo v luko San Sebastian, kjer so iztovorili dragoceni tovor. Nekatera poročila pa pravijo, da gre za angleško ladjo »Ada«, ki da je postala žrtev napada.
leto s čistim dobičkom 24 milijonov dinarjev in bo razdelila Din 400 dividende na vsako akcijo.
Še eden. Poslanec na listi dr. Mačka, odvetnik Djoka Petrovič iz Ču-prije, se je tudi javil v parlamentu in položil prisego. M t U- t-. h G
Židje in državljanstvo. V polemiki o Židih, ki jo vodita »Slovenec« in »Jutro«, pri čemer dolži »Slovenec« »Jutrovce«, da podpirajo Žide, je »Jutro« napisalo v odgovor tudi to-le: »In poglejmo še, kaliko tujih židovskih kapitalistov je dobilo naše državljanstvo za časa režima JNS in koliko kasneje.« — »Slovenec« je to ugotovitev »Jutra« molče pogoltnil. Čez par dni upamo, da se mu bodo Židje zopet obrnili v želodcu in bo začel ponovno bruhati.
S kom so framasoni? »Slovenec« bo res kmalu popolnoma zmešan. Med tem, ko je v začetku preteklega tedna poročal, da so pri prevratnih načrtih rumunskih fašistov sodelovali tudi framasoni, radi česar da je rumunska vlada razpustila vse framasonske lože, je par dni nato, v članku »Nevarnost semitskega duha«, napisal:	■»....	framasonstvo je
tisti duh, ki sistematično podpira komunizem.« Ubogi »Slovenčevi« bralci sedaj res ne vedo pri čem so in s kom, so pravzaprav ti preklicani framasoni, s fašisti ali bolševiki. Edino eno ije sigurno, da je »Slovenec« za generala Franca, ki je framason in
proti katoliškim Baskom, ki se bore proti framasonu Francu.
Tudi umrle umetnike hočejo organizirati. Med Knafljevo in Kopitarjevo ulico že dolgo divja hišni prepir, komu so pripadali veliki slovenski pisatelji in pesniki, I t u ^uu \ n\i-, - ,u p;t.-a, Ker ti veliki možje ne morejo odgovoriti na to vprašanje vseh vprašanj, mislimo, da tako »Slo-venčarji« kakor »Jutrovci« še ne bodo zavzeli definitivnega stališča na-pram njim, temveč bodo nadaljevali diskusijo o takozvanih »skritih svetinjah« slovenskega naroda.
Čehoslovaška vlada izboljšuje državnim nameščencem plače. Čehoslovaška vlada je sklenila izboljšati plače državnim nameščencem z veljavnostjo za nazaj od 1. januarja t. 1. V to svrho je odobrila kredit 150 milijonov Kč. Tudi v čehoslovaški vladi se blagodejno čuti vpliv socialnih demokratov.
Buharin in Rykov izključena iz stranke. Uradno poročajo ruski listi, da je centralni izvršni odbor komunistične stranke izključil Buharina in Rykova zaradi sovražnega delovanja proti stranki.
Krščanstvo in židovstvo. Znani vodja katoličanov, pater Bartolomej Fiala na Dunaju je govoril na predavanju, ki ga je priredila zveza židovskih vojakov iz svetovne vojne o harmoniji med krščanstvom in židov-stvom. Pater je med drugim, rekel: »Med židovstvom in krščanstvom ni nasprotstev, ker je židovstvo pret-hodnica krščanstva. Obe veri se nahajata na skupni liniji, pri čemer predstavlja stari testament koren novega testamenta. Svete knjige Židov so osnova krščanstva in v naših (katoliških) molitvah igrajo židovski psalmi veliko vlogo.« — Kaj poreče na te besede g. patra »Slovenec«, ki se ob vsaki priliki zadira v Žide, smo res radovedni.
Pred stavko premogarjev v Zedinjenih državah. Pogajanja med delavci in podjetniki ameriških premogovnikov za zvišanje mezd niso u-spela. Delavstvo se pripravlja na stavko.
Senovo pri Rajhenburgu
Poglavje o brezposelnih. Za volitve v »Bratovsko skladnico« je tetka »fronta« pisala, da je ZRJ največja nasprotnica brezposelnih, češ, da jih ne smatramo za ljudi. Toda, gg. »zeleni«, ko je še bila na občini druga uprava, v kateri so bili tudi naši sodrugi, niso brezposelni nikdar delali demonstracij pred občinsko pisarno, kakor se je to zgodilo pod sedanjo upravo v sredo, dne 24. februarja radi podpore za brezposelne tako, da je moralo posredovati crožništvo. Gospodje, ki zastopate -»delavce« v sedanji upravi^ občine, -zapišite si to v svoj dnevnik. Saj imate po mnenju - tetke« m or .o po 1 za z-ascito brezposelnih. Delavski pravni svetovalec
Studenci pri Mariboru
Delavsko pevsko društvo »Enakost« vabi na pevski koncert, ki bo v nedeljo, dne
14.	marca s pričetkom ob 16. uri v dvorani g. Grmeka pod vodstvom pevovodje g. Ma-ksa Plovanča. Vstopnina: 8, 6, 4 in 2 Din. Med odmorom nastopijo mladi harmonikarji iz Studenc.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Delavsko zborovanje se bo vršilo v nedeljo, dne 14. t. m. s pričetkom -ob pol 9. uri dopoldne v dvorani gostilne pri Jelenu (Geratič). Poročata ss. Jelen in Vidovič iz Maribora, Delavci, -pridite!
Rijavec Vladimir:
MATI
Da, pred šestnajstimi leti, In potem . . .
Andrej,« je rekla in nekaj toplega, mehkega je bilo v njenem glasu.
Pogledal jo je začudeno.
»Ti veš kako mi je ime?--------
Kdo ti je povedal?«
Nasmehnila se je. Dve grenki potezi sta se ji pojavili v kotu ustnic.
»Povej mi, si že kdaj pomislil, kakšna bi mogla biti tvoja mati — in zakaj se še ni vrnila?«
»O da! Mnogokrat mislim nanjo!
—	— Delavka je Pere po hišah
ali služi pri kom, ali pa dela v
kakšni tovarni, da si lahko zvečer kupi kos kruha. Osiveli so ji že lasje čelo ji je zgubano, roke trudne, — toda oči so ji še žive, prijazne in glo-
boke, — kot so tvoje. — Prišla bo, prav gotovo bo prišla. Stisnila me bo k sebi, mi pogledala v oči in mi rekla: »Sinko moj, — oprosti mi! Zapustila sem te, ko me še nisi poznal in pozno sem te poiskala, — pa nisem mogla drugače. Toda vrnila sem se ti, da te nikdar več ne zapustim.«
Vzdihnila je in povesila pogled.
»Tudi jaz sem mati;---------------tudi
jaz imam sina,« mu je priznala.
»Tudi ti imaš sina?« se je začudil in usmiljenje je zvenelo v njegovem glasu. »Dosti prida pač ne more biti tvoj sin------------Lepega mu
nisi mogla pokazati, niti ga naučiti.
—	— Jabolko ne pade daleč od drevesa. —«
Ni mu odgovorila. Vstala je in si dala opraviti z zaveso na oknu, da bi skrila bol, ki ji je legla v dušo.
»Oprosti!--------------Nisem	te hotel
razžaliti!«
»Ah nič! Pusti to! La-
gala sem ti. Nisem mati in tudi sina
nimam. Nimam pravice, da bi
bila mati. Mati je nekaj velikega, lepega, svetega, — mene
iahko počastiš z najnižjo psovko in
ne bom Ti jo smela zameriti.---------------
Kaj bi sin s tako materjo, ki je vedno ! vsakomur na razpolago?! — — Da, j Tvoja mati ni vlačuga, kot sem jaz;
—	— z delom si služi kruh in hrepeni po svojem sinu. Mogoče se bo vrnila, toda če se bo, se bo vrnila taka, kot živi v tvojih mislih, —
ali----------«
»Ali?«
»Ali pa se sploh ne bo vrnila,« »Čakam jo,« je rekel Andrej in ni mogel skriti hrepenenja v sebi.
----------Zvonovi v katedrali so
utihnili; mestne ulice so se umirile. Pozno je že bilo. Andreja se je loteval spanec.
»Lahko noč!« se je poslovil. »Hvala ti za vse!«
»Lahko noč,« je odgovorila tiho. »In mnogo sanjaj o materi;   sanjaj o takšni, kakršno si si zamislil. —1 — Nikdar ne pozabi nanjo!«
Ostala je sama. Razbeljeno čelo je pritiskala na okensko steklo, solze so ji tekle po licih, neizrečeno težko ji je bilo v duši. Nekaj se je zrušilo v njej, nekaj velikega, orjaškega; — nekaj, kar ji ni pustilo, da bi se popolnoma vrgla v naročaj ulice: upanje. Upanje, da ji bo najbolj ljubljeno bitje, ki mu neusmiljena srca niso dala, da bi ostalo pri njej in ki so mu bile posvečene vse njene misli, — da ji bo to bitje nekoč reklo eno samo besedo, toplo in blagodone-čo, ki bi ji odtehtala vse spomine in trpljenje, ji umirila hrepenenje tolikih let, ji vrnila vero vase in ljudi,
---------- eno samo, kratko besedo,
polno priznanja in ljubezni: mati.
(Konec)
Trbovlje
Veliko rudarsko zborovanje
na katerem bosta poročala, kakor je bilo že javljeno, ss. -dr. Reisman in Eržen iz Maribora, S3 bo vršilo danes, v soboto, dne 13. marca v »Delavskem domu« ob 4. uri popoldne.
Volitve zaupnikov II. skupine.
Kakor je naši delavski, osobito pa rudarski javnosti znano, so bile volitve zaupnikov II. skupine preložene od 14. februarja na 14. marca t. 1. Oni, ki so to preložitev izposlovali, so si od tega nadejali mnogo več, kot so pa v resnici dosegli Mnogo je bilo tudi poskusov, da se v važno institucijo delavskih zaupnikov vnese politični vpliv nasprotnih grupacij. Vendar je pa vsa rudarska delavska javnost trdno uverjena, da so samo odločni nastopi delavskih zaupnikov, ki so1 od začetka svoje funkcije pa do danes imeli pred očmi dobrobit rudarskega delavstva, preprečili vmešanje dnevne politike v zauipniški zbor.
Še nikoli niso delavski zaupniki lahko s tako velikim zadovoljstvom gledali na svojo požrtvovalno delo, kot gledajo danes. Zato tudi vsa demagogija, vse hvalisanje razdiralnih elementov po dnevnem časopisju ni mogle omajati delavskega zauipanja do rudarski zaupnikov. Dosedanji delavski zaupniki lahko smelo trdijo, da so oni največ doprinesli, da rudarsko delavstvo v Sloveniji ne jadikuje na razvalinah, ki bi brezdvomno nastale, ako bi delavski zaupniki ne stali na braniku pravic našega rudarskega delavstva.
One glave delavskih predstavnikov v Irbovljah, ki jih »Slovenec« in njegovi podrepniki brezuspešno pobijajo, so bile in bodo tudi v bodoče največja opora rudarskemu delavstvu, pa majgari če »Slovenec« od jeze pozeleni.
Volitve v II. skupino. Kandidati ZRJ za volitve zaupnikov II. skupine so stali isti, kot so bili že z letaki in na zborovnajih objavljeni. Sedaj lovijo še klerikalci in nacio-r.alci kandidate za zaupnike, ker morajo vendiar pokazati podjetnikom, da so še tu-kai. Lista ZRJ pa bo slavila ob zaključku volitev svojo ponovno zmago.
čenče. Kmalu po redukciji delavcev pri podjetju Dukič je obdržal paznik Cestnik nekak »raport« in delavcem pripovedoval, d? se je načelnik II. skupine Pliberšek Franc izjavil, da ga bo že. spravil iz »tagbaua«. Pri tem je rabil še nekaj prostaških 'besed, ki nikakor ne pristojajo takšnemu gospodu, za kakršnega se on smatra. Naj ugotovimo, da so bile te izjave paznika Cestnika saimo neresnične čenče, ki najbolje označujejo onega, ki se jih poslužuje
Delavci pri podjetju Dukič! Sotrpini, dne 14. t. im. bomo volili obratne zaupnike. Prepričani smo, da še niste pozabili redukcij ki so jih na tako nesocialen način izvršili »trije dobri možje«. Reducirani so bili stPri delavci, dolgotrajni člani Bratovske skladnice, ostali 'pa so taki, ki so bili se e sprejeti pred občinskimi volitvami. Redluk-cija ie bila izvršena s sodelovanjem plavega PrvoborHelja. Sicer pa je sedaj težko reci, ali so plavi še davi; kaiti nekdanji olavi v« Ijaki z našega kopa sedaj cesto laz'l:> ° rJ ! hiš, kjer se zbirajo beli in zeleni. De avc' '1 imate količkaj zavednosti in ste proti socia -nim krivicam, ne boste glasovali za ljudi, ki se .ponujajo pod plavo, belo ali zeleno bravo, ampak za kandidate Zveze rudarjev Jugoslavije.
Delavci na dnevnem kopu Doberna.
Hrastnik
Iz se.ie občinskega odbora občine Hrastnik-Dol
Dne 2. marca se je vršila 3. seja občinskega odbora, ki je, prvič po dolgem času, privabila tudi nekaj poslušalcev, ki se zanimajo za aktualne občinske zadeve. To pozdravljamo, v bodoče naj bo udeležba javnosti še številnejša! — Seja je razpravljala o oddaji razpisanega programatičnega mesta občinskega zdravnika. Prošnji sta vložila gg. dr. Jože Dolanc in dr. Vidmar, zdravnik OUZD. Soglasno je bil sprejet Predlog, da se namesti g. dr. Dolanca. Obč. odb. Jager Jože je poročal, da je pristojno ministrstvo odobrilo kredit, odnosno brezobrestno posojilo občini za zgradbo stanovanjske hiše. Razpis gradbenih del se bo objavil tudi v »Delavski Politiki«. Odbor je pritrdil računskemu zaključku za leto 1934-35. Občina pristopi k županski zvezi v Ljubljani. Glede trošarinskih prestopkov v slučajih Potokar, Skobe in Vrečar se sklene, da se prva dva kazni oprostita s tem, da naknadno vplačata trošarino, slednji pa se kaznuje s trikratno globo. Sprejme se tudi novi trošarinski pravilnik (poroča obč. odb. g. Drago Loger), ki vsebuje natančnejša navodila v pogledu uvažanja alkoholnih pijač, po katerem se bo moral vsak tak uvoz predhodno prijaviti občini. O popravilu nekaterih potov in prehodov se bo sklepalo na prihodnji seji občinskega odbora. — U. G.
Stojimo tik pred volitvami v II. skupino rudarske zadruge. Funkcija delavskega zaupnika ni bila nikdar lahka, dandanes pa je celo težka. Zato je bila potrebna skrbna izbira, komu bo rudarsko delavstvo še nadalje poverilo funkcijo delavskega zaupnika, ki ni samo častna, ampak tudi odgovorna. Razredna strokovna organizacija »Zveza rudarjev Jugoslavije«, v kateri je včlanjena večina rudarjev, gre tudi to pot samostojno v volitve, brez ozira na druge grupe, ki si rade nadevajo ime »organizacija«. To pot
Ljubljana
Občni zbor podružnice Zveze lesnih delavcev se je vršil v veliki dvorani Delavske zbornice in je bil zelo številno obiskan. Predsednik s. Vrbinc je pri otvoritvi povdaril vztrajnost lesnega delavstva v Ljubljani, ki se že 45 let bori za zboljšanje položaja. Uvodoma se je spomnil tekom leta preminulih članov, nakar so pozdravili občni zbor zastopniki Delavske zbornice in Strokovne komisije. Podružnica je bila v preteklem letu zelo agilna in je sklenila kolektivno pogodbo za parketarje, nadalje je dosegla po 14 letih podpis kolektivne pogodbe za Ljubljano, s katero so se v prvi vrsti povišale mezde najnižje plačanih mizarskih pomočnikov. Podružnica dela sedaj na kolektivni pogodbi za pleskarje, sobo- in črkoslikarje, vendar se doslej delodajalci niso odzvali vabilom Zveze, odnosno Delavske zbornice na tozadevna pogajanja. Izčrpna poročila o splošnem položaju les-
nega delavstva v Sloveniji ter v državi sploh je podal centralni tajnik s. Briaelj, predsednik centrale s. Dermastja pa je poročal o položaju lesnega delavstva po svetu. Vsa poročila so bila vzeta z odobravanjem na znanje, nakar je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Gregorič Joško, podpredsednik Vilfan Franc, tajnik Berčič Stanko, blagajnik Virant Anton, odborniki Brank Franc, Drobne .lože, Broli(i Anton in Rejc Adolf.
Mesarski pomočniki. V sredo so se sestali mesarski pomočniki v dvorani Delavske zbornice. Nad 100 pomočnikov je vzelo poročila o dosedanjem delu za kolektivno pogodbo na znanje ter je skelnilo, da mo-| rajo tekom marca organizirati pomočnike stoodstotno, ker le organizacija bo garantirala, da pogodba ne bo ostala samo na papirju.
Maribor
Zopet »zeleni pas«. Pred meseci smo poročali, kake težave dela revnim ljudem, večinoma železničarjem, znani mariborski »zeleni pas« v okoliških občinah, kjer mariborski gradbeni urad ne dovoljuje zidati, ker še ni izvedena regulacija, oziroma le tistim, ki imajo vsaj 3000 in2 zemlje. Večina ljudi v okolišu tega »zelenega pasu« vsega tega ne vedo in neprestano dobivamo pritožbe naših ljudi iz Radvanja, ki v dobri veri kupujejo za težko prihranjeni denar stavbene parcele, da bi si postavili stanovanjske hišice, a šele potem zvedo za zapreko zelenega pasu, ko že hočejo zidati. Pravkar sta zopet dva železničarja kupila od nekega posestnika stavbene parcele, za katere sta dala okrog Din 7000.—, katero ceno je prostor vreden le takrat, če je to stavbena parcela, sicer pa mnogo mani. Lastnik posestva je očividno dobro vedel za predpis o zidanju v zelnem pasu, ne da bi uboge železničarje na to opozoril, oziroma bi vsaj lastniki teh posestev morali biti poučeni o predpogojih zidanja. Ponovno apeliramo na prizadete, da že vendar zadevo razčistijo in tudi ljudi primerno podučijo, da ne bodo revni železničarji padali v takšne žrtve.
Izplačevanje podptr pri Borzi dela.
Brezposelni delavci in delavke v podeželju prav tako težko čakajo na brezposelno podporo, kot brezposelni v mestih. Ako pa podpore le predolgo ni, postajajo nestrpni in upravičeno vprašujejo, zakaj je ne dobe. Ker na urgence navadno ne diobe odgovora, jih mnogo ipridie osebno v Maribor reklamirat. Največkrat seveda zaman. Tudi delavka B. M. iz R. je prišla 15. februarja na Borzo dela, da povpraša zastiran svoje podpore, za katera je že precej časa poprej zaprosila. Pri Borzi dela so ji rekli, da so denar že nakazali občini. Brezposelna delavka se je zopet peš vrnila domov in je čakala par dni, da jo bo občina poklicala, naj pride po podporno. Ker do 19. februarja ni bilo nič, je 20. februarja zopet prišla peš v Maribor povprašat, če se denar morda ni izgubil. Sedaj pa je izvedela, da denarja še niti odposlali niso. Ko je potem vprašala, kako se to sklada z izjavo, ki j.o je dobila
15.	februarja, da je denar že nakazan, se ji je reklo, da se mloti in da iji kaj takega ni nihče rekel. — To pritožbo iznašamo, ker se nam zdi, da bo treba zadevo z izplačevanjem podpor v podeželju urediti kako drugače, da 'bodo slične urgence nepotrebne in brezposelnim ne bo več treba prevaliti desetine kilometrov poti za to, da zvejo pri Borzi dela, da je podpora že nakazana oz. da bo nakazana.
Za slovensko univerzo. Za v sredo, dne
17. t. ,m. s pričetkom ob 8. uri zvečer sklicuje društvo jugoslovanskih akademikov v dvorani Ljudske univerze zborovanje za slovensko univerzo. Dolžnost vse javnosti je, da se za to vprašanje zanima.
Krojaški pomočniki bodo zborovali v nedeljo, dne 14. t. nv. pri Horvatu v Frankopanov! ulici, kamor sklicuje podružnica OcredniesJa društva oblačilnih delavcev svoj redni letni občni zbor. Pričetek občnega zbora ob pol 10. uri. Vsi in točno!
Občni zbti- podružnice Zveze lesnih delavcev bo v nedeljo, dne 14. marca s pričetkom ob pol 10. uri dopo dne v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-11. Udeležba za člane dolžnost!
Delavski oder »Vzajemnosti« v Mariboru vprizori v soboto, dne 13. marca ob 8 uri zvečer in v nedeljo, dne 14. marca ob 4. uri popoldne v dvorani Delavske zbornice, Sodna ul. 9-II vaško šalo »Vozel«, Vabljeni sodrugi vseh sorodnih organizacij, da nam pripomorejo k gmotnemu kakor tudi moralnemu uspehu.
Nočno lekarniško službo vršita od' 13. marca do vključno 19. marca lekarni Maver in Vavpot.
sledi tudi obračun z onimi, ki so nas rudarje pred leti, v dobi vsemogočne JNS diktature že pošiljali s »kufri« na vse plati, ako ne gremo z njimi. Skrbimo za to, da bo to pot obračun še temeljitejši, kot je bil pred tremi leti, V volitve gremo popolnoma mirni, ker zaupamo zdravemu razumu delavstva, ki bo tudi sedaj, kot ob vsaki taki priliki, postavilo svojega moža.
Občni zbor Krajevne proti tuberkulozne lige se bo vršil v torek, dne 16. marca ob
18. uri v učilnici deške šole. Pridite!
Odbor Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev je minulo nedeljo v Gam-brinovi dvorani polagal račune o delovanju društva v preteklem letu. Dvorana je bila nabito polna društvenih članov in članic, kar najbolje prikazuje priljubljenost železničarske godbe. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik s. Gajšek, ki je podal poročilo o društvenem delovanju, o stanju 'blagajne je poročal s, 'Gradišnik, o tajniških poslih pa s. Plevanč. S. Smasek je v imenu nadzornega odbora predlagal razreSnico, ki je bila soglasno sprejeta. Po kratki debati je občni zbor spremenil društvena pravila, po katerih bodo imeli odslej tudi podporni člani iste društvene pravice, kakor člani-ustanovitelji. Pri volitvah novega odbora je ■bil zopet izvoljen ipo večini dosedanji odbor s s. Gajškom na čelu. Po občnem1 zboru se je vršila prosta zabava, na kateri sta spregovorila tudi ss. Pete jan in dr, Reisman in želela v svojih kratkih izvajanjih društvu čim lepšega razmaha. Priglasilo se je tudi 13 novih naročnikov na »Delavsko Politiko«. Udeleženci so se razšli veselo razpoloženi s trdnim sklepom, da bodo v bodoč® posvetili temu svojemu društvu, ki ga vodi glasbeni strokovnjak g. Schonherr, kateremu je občni zbor priredil burne ovacije, še več pozornosti.
Vedno lepše. Naročnik našega lista nam piše: V mestu je prepovedano prevažati gnoj in fekalije v odprtih vozovih. Na to pa se nekateri ljudje niti najmanj ne ozirajo. Pred kakšnim dobrim tednom sem imel priliki opazovati, kako je dopoldne vozil skozi mesto, po Kopališki in Tatten-bachovi ulici ter dalje čez državni most odprt voz, zvrha napolnjen s fekalijami, iz katerega je dobesedno teklo. Seveda je blagodat spomladanskih dišav napolnila vse ulice, skozi katere se je pomikal voz, onesnažena je bila pa tudi cesta. Ali ne bi kazalo, da bi se proti takim posestnikom, ki prevažajo fekalije v odprtih vozovih in pri belem dnevu, malo ostrejše nastopilo. Obziri tu niso na mestu, saj jih tudi dotič-niki napram javnosti ne poznajo.
46. občni zbor DPD »Frohsinn« se je
vršil 7. t. m, v društvenem lokalu. Izvoljen je bil novi odbor: predsednik Čakš Janko; podpredsednik Kokol Dominik; tajnik Klam-pfer Bogomir; nam. tajnika Karl Marko; blagajnik Zupanc Jakob; blagajnik II. Breznik Konrad; odborniki:	Bračič	Franc, Farasin
Jožef, Oman Karl, Novšak Franc in St e i n -metz Franc; nadzorstvo: Brauchardt Peter in Gradišnik Avgust. Drluštvo je tudi v preteklem letu zelo vztrajno gojilo petje in imelo več javnih nastopov.
Za tiskovni sklad
S. Škerl, Sevnica Din 13. Iskrena hvala! bodrugi, posnemajte!
Z,008.000 Din
je zadela razredno loterijska srečka
Stev. 68.326
ki je bila prodana v bančni poslovalnici
BEZJAK, Maribor
Gosposka ulica 25
S tem si je bančna poslovalnica Bezjak utrdila sloves
kovačnice sreče
Po zadnjih velikih dobitkih (od 40.000 do 1,000.000 Din) je prispel sedaj največji, sploh inožni milijonski dobitek!
Nove srečke
se že dobe v bančni poslovalnici
BEZJAK!
Celle
Volitve delavskih zaupnikov II. rudarske skupine se bodo vršile v nedeljo, dne 14. t. m. dopoldne v kopališčnih prostorih Cinkarne d. d. v Celju. Kakor je bila za volitve v bratovsko skladnico vložena samo ena lista, tako bomo tudi tokrat volili samo člane SMRJ za delavske zaupnike.
Delo pri regulaciji Voglajne bo baje te dni popolnoma ustavljeno, ker je zmanjkalo denarnih sredstev. Delavstvu je bilo pravočasno odpovedano. Odpuščeni so zopet izobčeni iz človeške družbe in pahnjeni v bedo in obup.. Krivca ni — krivci so!
Smrtna nesreča na železnici. V ponde-ljek, dne 8. marca zvečer je vlak povozil dobro znanega in priljubljenega čevljarskega mojstra Franca Gučeka, ki je imel svoj lokal v Prešernovi ulici v Celju. Bilo mu je šele 28 let in je bi! član našega delavskega pevskega društva. Nesrečnik je pri Dornovem križu krenil čez progo, da bi se izognil slabi poti. Pri čuvajnici št. 459 je pa pridrvel vlak in ga ubil. Pokopali smo ga 11. marca na okoliškem pokopališču. Lahka mu bodi zemljica. Preostalim naše sožalje.
Kino ,METROPOL" Celje prinaša:
13. in 14. marca KDO NORI? Velezabavna burka. V glavni vlogi Hans Moser in Paul Horbiger — 15. in 16. marca na splošno
željo ponovitev filma MAYERLING.
15.	marca predstava ob 20.30 odpade!
SdSIsnj
Naš »Cankar«, Dasi gotovim krogom zelo napoti, se pevsko društvo »Cankar« lepo razvija in druži v svojih vrstah vse zavedno, za petje navdbšeno delavstvo, ki noče poznati hinavščine, klečeplaztva in se prodajati. — Dne 25. februarja je »Cankar« j sodeloval v okviru prireditve »Slovenski | večer«. Društvo »Cankar« nudi svojim čla-j nom tudi izobrazbo v glasbeni teoriji. Sicer pa upamo, da bomo o delovanju društva skoro še kaj več slišali.
GuStanJ
Konzumno društvo za Mežiško dolino,
prodajalna v Guštanju vabi vse svoje člane na člansko zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo 14. marca t. 1. Začetek ob 9. uri dopoldne v društveni sobi pri Hladeju v Guštanju z običajnim dnevnim redom. Pridite vsi na to zborovanje, na katerem lahko poveste svoje želje in tudi iznesete eventuel-ne pritožbe,
Ribnica na Pohorju
V	pojasnilo vsem onim, ki razširjajo vesti, da se je pri nas vršila 21. februarja »običajna vsakoletna sokolska smučarska tekma« povemo, da je s. Dolinšek Maks priredil smučarske tekme v okviru norvo ustanovljajočega se smučarskega kluba in da »Sokol« nima s tem kaj opraviti. Mogoče je, da je imel tudi Sokol ta dan tekme ali mi ne vemo za nje.
Redna predavanja ob sobotah, ki so se do sedaj vršila v kaplaniji, se bodo sedaj vršila redno vsako soboto v gostilni pri Puforu z nespremenjenim sporedom. Prihodnjič imamo na programu nekaj konkretnih slučajev kršitve delavske zakonodaje. Sodrugi, bodite redno vsako soboto ob 18. uri pri s. Puhru!	;
Sodrug! Kadar stopiš v prodajalno, gostilno ali obrtniško delavnico ozri se najprej ali ima gospodar naročeno našo »Delavsko Politiko«, ker le oni so vredni, da jih podpiramo, ki so z nami. Svoji k svojim!
RuSe
Lesni delavci so se začeli prav lepo gibati. V nedeljo, dne 7. marca se je vršil že drugi sestanek, na katerem sta poročala sodruga Škrinjar in Vidovič iz Maribora o vseh perečih delavskih vprašanjih. Navzoči lesni delavci, med njimi mnogo žagarjev s Pohorja so se na licu mesta organizirali ter bo podružnica Zveze lesnih delavcev Jugoslavije prav kmalu začela delovati v Rušah. Priglasilo se je tudi 5 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«,
Prevalje
Podružnica SDSZJ sklicuie svoj redni letni občni zbor za dne 14. t. m. Ker je dnevni red za vse delavstvo zelo važen, vabimo vse delavce papirnice, da se ga udeležijo. Družnost!
Krmelj
Za kolektivno pogodbo rudarjev
Pretekli četrtek je rudarska zadruga razpisala pogajanja za ureditev delovnih razmer v Št. Janžkem rudniku g. Jakila. Pogajanja je vodil zastopnik rudarskega glavarstva g. ing. Zupančič, prisostvovali so zastopniki podjetja, delavstva, II. ruidiarske skupine in delavske zbornice. Prvi dan se je razpravljalo o uvrstitvi delavstva v kategorije, o višini plač pa se ni moglo razpravljati, ker je določitev plač odvisna od zaposlitve v rudniku: ne ve se še, koliko dobav za državne železnice bo dobil rud-r'k',	ie	bilo sklenjeno, da se
predloži definitivni načrt nove pogodbe od strani delavstva, nakar bo podjetje zavzelo svoje stališče ter se bodo vršila zaključna *5°jf'an'a ^ne a!Pr^a v Krmelju, nova po-^dba pa stopi v veljavo s 1 aprilom.
Predavanje o socialni zakonodaji, pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska se bo vršilo v nedeljo, dne 14. t. m. s pričetkom ob 4. uri popoldne v prostorih g. Adrineka. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Eržen. Delavci, delavke, pridite vsi!
MnniMturno blago
po tovarnišk:h cenah dobite samo v
Rudarji, premislile in odložite
Misli rudarja ob zverinskem umoru s.
V	številki 16. >. Delavske Politike« smo čitali pretresljivo vest o umoru socialističnega zaupnika na Hrvatskem. Dasi so nam znana načela fašizma in njih ideologov, dokopati se do uspehov in končno na oblast za vsako ceno, čeprav za ceno dragocenih človeških življenj, ki padajo za obrambo demokracije in človeškega dostojanstva, vendar smo mislili, da v Jugoslaviji kaj takega le še ni mogoče. Iz tega primera naj se uči zlasti delavstvo. Pretirani nacionalizem vodi v fašizem, ki bi se tudi pri nas ob vsaki priliki kaj rad uveljavil.
Mrtvega socialista - zaupnika s.
Vančine v Belišču
Vančino, ki je postal žrtev svojega prepričanja, pa bomo maščevali tako, da mora povsod zmagati njegov duh, da bodo zmagala njegova načela. Boj fašizmu vseh vrst! Rudarsko delavstvo širom Slovenije naj s sličnimi elementi in njih zavezniki obračuna enkrat za vselej. Ko pa bomo stali pred slično preizkušnjo kot je stal s. Vančina s svojimi sodrugi, to so volitve obratnih zaupnikov, bomo storili vse, da zmagajo res pravi zastopniki delavstva, ki so na listi »Zveze rudarjev Jugoslavije«. Tako bo duh pokojnega borca najlepše počaščen!
Hrastniški rudar-socialist.
NaSa predavanja o socialni zakonodaji
Radvanje
Predavanje o socialni zaščiti delavstva
in pomenu strokovne organizacije ter delavskega tiska se je vršilo 7. marca v gostilni M. Pesek. Kljub lepemu vremenu je 'bil obisk zadovoljiv. Predavala sta ss. dr, Reisman1 in Jelen. Pred zaključkom predavanja se je priglasilo 12 novih naročnikov, ki so obljubili, da bodo pridobili za svoj list še številne delavce, ki se ne zavedajo, da morajo predvsem biti naročniki delavskega tiska. In res že naslednjega dne se je zglasil v naši upravi mlad sodrug in oddal prvega naročnika, ki ga je pridobil za »Delavsko Politiko«. To je bilo že drugo predavanje v kratkem razdobju v Radvanju, kar najbolje kaže, da se delavstvo drami in si želi izobrazbe.
Sv. Jedert nad Laškim
Rudarji, ki prebivajo daleč gori v hribih nad Laškim, so si zaželeli, da bi se tudi pri njih priredilo predavanje o socialni zakono-
! <5aji, v zvezi s predstoječiimi volitvami obrat-1 nih zaupnikov.
Predavanje se je vršilo v nedeljo, dne 7. marca ob številni udeležbi v gostilni Što-kovnik, kar je najboljši dokaz, kako v resnici zaželi ene so take prireditve in kako dobro se zaveda delavstvo, da je poznanje pravic podlaga za uspešen boj v bodočnosti.
Otvoril je predavanje agilni predsednik podružnice ZRJ v Hudijami s. Mlakar, pre-dlaval pa je s. Eržen Viktor iz Maribora. 7 novih naročnikov za »Delavsko Politiko« priča, da je bil uspeh predavanja dosežen. Pomnožilo se ibo pa tudi število organiziranih članov pri podružnici, kar je za tak kraj1, ki leži »Bogu za hrbtom«, zelo pomembno.
Na predavanje je prišlo celo par sodriu-gcv iz Hrastnika, okoli dve uri daleč in eden celo iz Trbovelj, tri ure daleč. To je požrtvovalnost in zavednost!
Sodrugi so izrazili željo, da naj bi se slična predavanja še vršila
Kranl
Žrebanje za eksistenco. Pri večji redukciji stavbinskih delavcev v »Jugobruni« so delavci z žrebanjem odločali, koga naj zadene usoda. V ta namen so bili pripravljeni dvojni listki in sicer: za odpust prazni, za nadaljnjo zaposlitev pa označeni s številko. — Tudi to nam kaže, na kako enostaven način se znajde v današnjih časih delavec na cesti brez zaslužka. Na drugi strani pa se v tekstilnih podjetjih uvaja ponovno deseturni delovnik, pod katerim se seveda lažje krije kapitalistično izkoriščanje.
Zagorje ob Savi
Delavski športni klub »Svoboda« bo
vprizoril v petek, dne 19. marca ob 6. uri zvečer v Zadružni dvorani na Lokah socialno dramo v 4 dejanjili »Najdenec«. Vsi vljudno vabljeni!
Podružnica I. del. kolesarskega osrednjega društva.ima v nedeljo, dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni^ g. Lapa svoj redni letni občni zbor. Za člane udeležba obvezna.
Delavski pravni svetovalec
Pravica zaupnika do mezde v primeru izstavitve. (Prevalje).
Vprašanje: Podjetje, v katerem sem zaposlen, je skrčilo obrat radi pomanjkanja vode ter je nekaj delavcev poslalo radi tega na dopust, med njimi tudi mene, dasiravno sem zaupnik. Sedaj sem zopet zaposlen in sem zahteval mezdo za čas izstavitve, pa je podjetje moj zahtevek odkonilo. Ali je bilo k temu upravičeno?
Odgovor: Če je bil del delavcev le izstavljen in jim ni bilo odpovedano, imajo za čas izstavitve vsi pravico do mezde. Še prav posebej pa Vi kot zaupnik, ker bi Vas podjetje ne smelo niti izstaviti, niti odpustiti, dokler so bili zaposleni še drugi delavci, ki vrše enake posle kot Vi. Podjetje Vam je zato dolžno plačati zahtevano mezdo.
Znižanje alimentacije (Mežica)
Vprašanje: Kako dosežem znižanje preživnine za svojj 2 nezakonska otroka?
Odgovor:	Znižanje preživnine lahko
predlagate vsak čas pri sodišču, pri katerem Vam je bilo naloženo plačevanje. V to svrho pa morate sodišču dokazati, da so se Vaše razmere od takrat poslaihšale, da bodisi sedaj manij zaslužite, ali pa, da za svoje in potrebe svoje rodbine nujno potrebujete več za preživljanje. Sodišče bo uvedlo poizvedbo in nato izdalo sklep.
VZAJEMNOS1
Ptuj
Delavski oder »Vzajemnosti« bo vprizoril v nedeljo, dne 14. marca ob 3. uri popoldne v društveni dvorani, Panonska ul. 5, veseloigro »Konec sveta« (Halijeva repatica). Pridite vsi in podprite naše delo gmotno in moralno!
Črna pri Prevaljah
Predavanje s skioptičnimi slikami o kulturnih razmerah naših izseljencev v Ameriki priredi »Vzajemnost« dne 19. marca v prostorih pri Knezu (Krulcu). Predaval bo delavski pisatelj Tone Seliškar, ki bo obenem recitiral nekaj svojih novejših del. Delavci, delavke, naj nihče ne manjka! Pričetek predavanja ob 3. uri pop.
Glavni trs
NOGAUICE:
svilene
od Din II-— naprej
flor
od Din 12-— naprej
moške
od Din 3 50 naprej
Stavbene parcele
pod Pohorjem na prodaj, tudi na obroke, m2 Din 4'— do Din 4'50, pojasnila daje
Karl Welss, Zg. Radvanje, Hostejeva 37 pri Mariboru
SEMENA
vsakovrstna, neprekosljive kakovosti in zanesljive kaljivosti kakor cvetlične čebulce: učenček (Gladiolus), dalije, gloksinije itd. priporoča tvrdka
IVI. BERDAJS - MARIBOR
Pogajanja v stavbinski stroki
Stavblnci za boljšo bodočnost
Začetkom marca 1937 so se po daljšem presledku sestali delegati podjetnikov in zastopniki delavstva, da nadaljujejo započeta pogajanja in postavijo temelj za boljšo bodočnost stavbincev, ki so bili doslej najbolj izkoriščana para na svetu. Ing. Gorjanc je kot zastopnik oblasti izrazil željo, da pride do sporazuma in da se ustvari neko sožitje, ki naj omogoči obstoj in to pošten obstoj tudi delavski družini.
Pogajanja so zopet naletela na oviro: okrožnico ljubljanske podružnice, ki je očitala delodajalcem, da ne skrbe za varnostne naprave in so tako odgovorni za nezgode, ki se pripete. Z obojestransko dobro voljo se je ta ovira premostila in je prešla delegacija na razpravo določil pogodbe. Prva odr edba — 8 urni delovni čas — je naletela na odločen odpor delodajalcev, ki se opirajo na obstoječe zakone ter zahtevajo 10 urnik. Težko je delavstvo, ki želi, da se brezposelnost zmanjša, pristalo na to, da se tudi za bodoče izvaja 10 urni delovnik s tem, da se uvede angleška sobota (delo samo do 13. ure) povsod tam, kjer to zahteva dve tretjini delavstva.
Nadaljevanje pogajanj bi moralo
biti v pondeljek, dne 8. marca, vendar je Inšpekcija dela v petek obvestila delavske organizacije, da so pogajanja začasno odgodena.
Po naših informacijah je razlog za odgoditev v tem, da si delodajalci niso tced seboj enotni, ali naj se sploh sklene pogodba za vso banovino, ali pa naj se pogajanja vodijo in zaključijo med organizacijo in poedinimi delodajalci. Baje so imeli 8. t. m. graditelji občni zbor, na katerem so razpravljali o tem, ali naj se zaključi pogodba za vse, ali le za poedince.
Ne vemo, kakšen je zaključek delodajalcev, vendar smo prepričani, da je od z.avednosli gradbenega delavstva odvisno, kakšna bo nova pogodba in za katero območje bo veljala. Vsled tega: Stavbinski delavci zavihajte rokave! Kakor morate delati z vsemi močmi na stavbi, take delajte z vsemi močmi za pojačanje organizacije, ker le z lastno močjo si gradite novo bodočnost.
*
Kakor smo med tednom doznali, so se podjetniki sporazumeli in sestavili enoten protipredlog ter se bodo nadaljevala pogajanja v torek, dne
16.	marca.
Zg. Šiška pri Ljubljani
»Vzajemnost« iz Škofje Loke gostuje v nedeljo, dne 14. marca ob pol 4. uri pop. z
igro »V temnih globinah« v dvorani pri yodniku (gostilna pri »Kamniti mizi«) v Zg. Šiški pri Ljubljani.
Patentirali smo izdelavo garantirano nepremočljivega Hubertus-sukna.
Ker nikomur ne prodajamo Hubertus-sukna, dobe se samo pri nas vsem znani
HUBERTUSI
katerih
nepremočljivo
sukno izdelujemo po patentu št. 7644/31.
Vsakdo, kdor je pri nas enkrat kupil je postal naš Stalni
odjemalec!
>/i x DliAN IX
V PATENTIRANO ■impregniranega hubertus-sukna'
V JUG. PAT. BR,
TIVAR-HUBERTUSI
iz garantirano nepremočljivega siikna
TIVAR-OBLEKE
♦karo
ČEVLJI ZA POMLAD
POZNANO DOBRE KVALITETE
otroSki od . . . . za deike in deklice za dame	•
za gospode . . . .
Din
)•
ii
ii
39-- napr. 75'- napr. 122*- napr. 128'- napr.
Za konzorcij izdaja In orejuje Viktor Eržen ▼ Maribora. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru.