Politični ogled. Avstrijske dežele. Na Dunaji je bival te dai priac Aleksaader Batteaberg, poprejšaji knez Bolgaraki. Svitli cesar so priaca častao vzprejeli ter so ga tudi v gostje povabili. Svet ugiblje, česa je kje princ iakal aa Duaaji. — V sredo, dae 30. januvarija bode prva letošnja aeja vdrž. zboru. — Škof v Krakovem. ima poelej čast kaeza ter aosi ime Bkaezoškof." —¦ Našim prenapetim Nemcem še ni zadosti huda nTagespost", v Gradci izhaja aedaj po aovem ietu nov tedaik. nDeutsches Volkablatt." Kdor ne bere tega lista, tak ne ve, kaj ae pravi raemški narodnjak". Sam večui Bog nas naj obvaruje, da ne pride gospoda te vrste k zeleui mizi! Kdor ne govori nemški, temu pojde tačas gotovo za jezik; kar izdere mu ga kak tak narodnjak. Beli krub je, kakor zatrjuje WD. W.u, tudi samo za Nemca, zato ae sme noben drug otrok reč v aredaje šole, kakor le nemšk! — Koroški poslauec, dr. Luggia, že bobna na vojsko zoper predlog slov. drž. poslaacev gledč apremembe volilnib okrajev, Ravno ta mož pa je priča, da je treba take spremembe, sedaj bolj, kakor le kedaj. Mož ae pozna na Koroškem alov. ljudstva, kakor za to, da ga stavi na smeb. — Ljubljaaa dobi spomeuik pesaika Val.^Vodaika, vlije ga aeka tovaraa na Duuaji, Craomelj pa pripravlja eaak apomin pesaiku M. Vilharju. — Družba sv. Cirila in Metoda izda v kratkem novo kajigo, ,,Rudolf Hababurški, praded aaše cesarske rodoviae." — Iz Amerike se je vrailo 227 oseb v Gorico, sirote ved6 aedaj, da ai^vae zlato, kar se sveti, doma je le doma. — Čitalnica v Kviškem pri Gorici ne aapravlja pleaov, ampak abode, aa katerih 80 podučljivi govori. To zasluži posaemanje. — Meato Trst se pripravlja aa to, da si izpoaodi 11 milj. goldiaarjev. Vsa je podoba, da se izpozua atarešiaatvo aa dolgove. — Dalmatiaski poslaaci dež. poslaaci aiso zadovoljui a aedaajim ces. aamestaikom ia pravi se, da ima g. pl. Pavič, svoje dai c. kr. okr. glavar v Mariboru. veliko upaaja, da pride aa to meato. — Z Zagrebu ae je ustrelil meatai podžupan, J. Kalabar. Mož je ogoljufal Jjudi za 50.000 gold., potem pa je segel po sevolverji. Take reči so sedaj po mestih že skorej navadue. — Madjarski dijaki v Pešti ia v Požuau se vzdigujejo zoper aovo vojaško poatavo, to pa že bojda ne več tako, kakor še dopušča to postava. Pravi ae, da se vsled tega ces. dvor letoa ae preaeli v Budo, kakor je bilo sicer v navadi. — Drž. zbor ogerske skupiae se je udal vladi ter je vsprejel brez vsake apremembe vojaško postavo. Tisza je veadar-le mo goč mož. Vunanje države. Od zauesljive (?) strani se sliši, da je dogaaaa pogodba med sv. Očetom in ruskim carjem. Trije aovi škofije za ruakopoljsko kat. cerkev so že tedaj, če je resaica, potrjeni, med njimi je aadškof v Vilai. — V mestu Casola pri Raveai so se podrle štiri hiše, ker ae je zemlja pod ajimi pogrezaila — V Milaau, glavnem mestu avoje dai avatrijake Italije, je bil uae dai aek abod razaih ljudi. Na BJem jim je bojda bilo aa tem, da bi aašli pot — do mirii aa celem svetu, toda ta shod je le pokazal, da so bili aa ajem ljudje, ki bi radi vse poatavili — aa glavo. — Na Francoskem še jabelko ni zrelo, to se pravi: doalej še životari republika pa ae vidao bliža svoji smrti. Ljudstvo, kakor je fraacosko, pač ni za republiko. — Kdo zmaga v Parizu, Boulaager ali Jacques, še ai moči reči. Dela se za oba, na večih krajib meata že celo u kolom ia pretepi niso več redki, — V aaglijakem drž. zboru, ki se snide še le sredi februvarija, pride v razpravo načrt postave, valed katere se odpusti dolžaa zakupnina tiatim kmetovalcem na Irskem, ki je ne bi mogli plačati. No aekaj je, toda ubogo malo, katol. irsko ljudstvo je potrebao ifl zasluži več. Kakor da še aiNemčija do vratu v orožji, sliai se, da ima premalo topov ali kanonov ia tedaj se ve, da bode treba, da si tacib brž brž pripravi. — Ruska carinja je bolaa, to pa aem od oae neareče na železaici pri Borkih. Da ae ozdravi, pojde k malu v Neapel, ali kam drugam, samo da apremeai bivališče. Miaister aotraajih zadev, grof Tolstoj odatopi, doalej je veljal pri carji veliko. — Naša soseda, Rumuuija še se kuja zoper Av8trijo ter ae mara akleaiti z ajo trgoviaake pogodbe. Naaim trgovcem poaebao aa Duaaji, je to aa veliko škodo, toda krivi ao si je sami, ker so bili prej judje, t. j. posiljali so stvari doli, ki ao bile vse, 8amo pošteBe malo. — V Bolgariji si vtrjuje priac Koburški, ali bolje rečemo, ajegova mati, princeaiaja Klementina, mu vtrjuje vlado, ali to gre prav po času. V čaaih je celo podoba, da je voz obtičal. — Nibče ae zaa, kako dolgo še ostaue sedaaje srbsko ministerstvo, kajti akupščiaa ali drž. zbor ae mara za može, ki so v tem miaisterstvu ia za kralja ae znamo, je-li še za-nje. — V Carjem gradu je umrl šeik-iil-islam, mož, ki je po turški veri aekak aajvišji aodaik in. škoi vkup. Če gre za pravo, pa ni aiti sodaik, aiti, če tudi le turški, duhovaik. Kedar aaataue prepir v aodaijakih ia dubovskih rečeh, tedaj ima šeik-iil-islam zadajo, odločilao besedo in za to ima tak veliko moči v avoji roki. — Na Grako sili iz aase države delalcev, češ, da dobijo dela pri tamošajib železaicab. Stvar pa ni resnicaa ia zato svarijo naae gospoake, naj ae nihče ae da zapeljati, da gre doli. — VAfriki je aedaj aekam bolj tibo, ali vsaj izve se od ouih krajev sedaj le malo iu kar se izve. nima veliko resaice.