VI vprašujete MI odgovarjamo
KDO JE V CELOTI PRAVNI NASI.EDNIK STANOVANJSKEGA  SKLADA?
VPRAŠANJE Konec lan-skega leta je bil ukinjen sklad za stanovanjsko grad-njo. Finančna sredstva skla-da je prevzela banka (di-rekcija za stanovanjsko kre-ditiranje pri Ijubljanski kreditni banki in hranilni-ci), ki postaja tako eden najpomembnejših členov v dolgi verigi, ki jo tvori gra-dja stanovanj.
Ali banka res ni v celoti pravni naslednik stanovanj-skega sklada?
ODGOVOR:    Banka    je
pravni naslednik bivšega njo le v pogledu financ, saj sklada za stanovanjsko gra-je v celoti prevzela kot družbena sredstva vsa fi-nančna sredstva bivšega sklada (saldo, kreditne plas-maje, vročena sredstva, in-vestirana sredstva itd.).
Banka pa ni prevzela (to-rej ni pravni naslednik sta-novanjskega sklada)projek-tiranja, nadzorstva pri gra-dnji stanovanj, organizacije kupcev stanovanj in podob-no.
KAKŠNE   OBVEZNOSTI  JE PREVZELA BANKA OD BIVŠEGA STANOVANJSKEGA SKLADA?
VPRAŠANJE: Zanima nas, kakšne obveznosti je pre-vzela banka od našega biv-šega sklada za gradnjo sta-novanj?
V. J., Aleševčeva
ODGOVOR: Ljubljanska kreditna banka in hranilni-ca je prevzela od likvidira-nega sklada za stanovanj-sko gradnjo naše občine za 4,78 milijarde S din obvez-nosti.   Računajo,  da  bo  do
konca letošnjega leta osta-lo nepokritih 2,51 milijarde S din.
Ker banka ne bo mogla dajati kreditov v doseda-njem odnosu 50 : 50, je za-tevala povečanje lastne udeležbe kupcev stanovanj od prejšnjih skupnih 50 °/o na 83 %>, torej za celih 33<Vo, kar je boleče zlasti za tiste kupce stanovanj, ki so že izpolnili pogodbene obvez-nosti.
KAKŠNE SO MO2NOSTI ZA KUPCE  STANOVANJ?
VPRAŠANJE: Mnogo nas je, ki smo že v celoti izpol-nili svoje pogodbene obvez-nosti za nakup stanovanj, vendar stanovanj do konca lanskega leta nismo dobili. Sedaj je sklad za zidanje stanovanj likvidiran in nas zato zanima, kakšne so de-janske možnosti za prido-bitev stanovanj.
O. Š., Runkova
ODGOVOR: Vsi stano-vanjski interesenti, ki so že izpolnili svoje pogodbene obveznosti do bivšega sta-novanjskega sklada, pa sta-novanj lani niso dobili, so se po novem letu znašli v zelo neprijetnem položaju. Z ozirom na stanovanjsko politiko ljubljanske kredit-ne banke in hranilnice, ki je pravni naslednik bivšega sklada za gradnje stano-vanj, se bodo morali inte-resenti za stanovanja odlo-
čiti   za   eno   od   naslednjih možnosti:
—  ali prispevajo še 33°/o dodatni delež za nakup sta-novanja  in dobe   ključ   za vselitev,
— ali vselitev v svoje sta-novanje odlože za nedoločen čas,
—   ali   pa   prekličejo   že sklenjeno pogodbo za nakup stanovanja,    dobijo    povr-njen svoj denar in nato na drug način rešujejo stano-vanjski problem.
Po podatkih, ki so nam dostopni, je dvignilo svoje vloge v znesku 72 milijonov S din 47 delovnih organiza-cij in 20 individualnih var-čevalcev v znesku 23 mili-jonov S din. Ta sredstva so prenesli na stanovanjsko podjetje »Standard« v upa-nju, da bodo tako hitreje prišli do stanovanj.
KJE IN POD KAKŠNIMI POGOJI JE MOGOCE DOBITI KREDIT ZA STANOVANJSKO GRADNJO?
VPRAŠANJE: Zanima me, kje in pod kakšnimi pogoji je sedaj mogoče dobiti kre-dit za stanovanjsko gradnjo.
ODGOVOR: Od novega leta dalje ima ljubljanska kreditna banka in hranilni-ca pomembno vlogo pri zbi-ranju namenskih sredstev za stanovanjsko gradnjo in njeno kreditiranje, zlasti pa pri tovrstnem namenskem varčevanju.
Na podlagi posebnih pra-vilnikov o varčevanju in posojilih občanom za grad-njo stanovanj ter o zbiranju namenskih  sredstev gospo-
darskih in drugih organiza-cij za gradnjo stanovanj za-gotavlja ta banka varčeval-cem kredit od 50 do 300 °/o od lastne privarčevane vso-te, gospodarskim in drugim organizacijam pa kredit v višini 150 "/o od pri njej v ta namen vezanih sredstev. V kombinaciji z namen-skim varčevanjem občanov omogoča prav ta sistem de-lovnim kolektivom, da rešu-jejo stanovanjske probleme svojih članov na mnogo širšem področju, zlasti od-kar razpolagajo tudi s 4% stanovanjskim   prispevkom.
poveCanje udelezbe stanovanjskih interesentov
mi, to je, da doplačamo pre-cejšnje vsote, če hočemo priti do stanovanj.
Ali  je  enostransko  neiz-polnjevanje   sklenjene   po-godbe zakonito in možno? F. O.. Litostroj
ODGOVOR: Banka je res začela akcijo, da bi posa-mezniki in delovne organi-zacije povečali svojo ude-ležbo pri gradnji stanovanj. Razumljivo je, da prihaja zaradi tega do določenega odpora proti nespoštovanju sklenjenih pogodb, kar pa je nekakšen splošen pojav na današnji stopnji razvoja. O nespoštovanju sklenjenih gospodarskih pogcxib je raz-pravljala tudi naša repub-liška skupščina in razni dru-gi pristojni organi. Ce je tak postopek banke možen ln zakonit, pa lahko končno presodi in odloči le pristoj-no sodišče.
Mnoge delovne organiza-cije in posamezniki so pri-pravljeni povečati svoj po-godbeni delež za nakup sta-novanj, toda samo pod po-gojem, da dobe stanovanja dejansko v pogodbeno do-ločenem roku. Menimo, da bi banka (v okviru danih možnosti) morala upoštevati le upravičene želje in zahte-ve stanovanjskih interesen-tov.
KDO IMA PREDNOST PRI STANOVANJSKEM KREDITU?
VPRAŠANJE:  Imam  ob-
čutek, da delo na nekaterih stanovanjskih gradbiščih stoji, da ni intenzivno, če-prav smo sredi gradbene sezone. Hkrati pa odpiramo nekaj novih gradbišč. Ali menite, da je tako prav?
ODGOVOR: Menimo, da mora banka poravnati predvsem stare obveznosti in dokončati na pol dogra-jene stanovanjske objekte. Banka pa v svoji kreditni politiki nedvomno daje prednost tistim gradbiščem, kjer so kupci stanovanj znani. Na gradbene kredite lahko upajo torej le tisti delovni kolektivi in posa-mezniki, ki imajo — denar. Največ sredstev za gradnjo stanovanj imajo danes prav gotovo večje delovne orga-nizacije in stanovanjsko gospodarstvo »Standard«.
VPRAŠANJA: Od vseh, ki smo sklenili pogodbe za stanovanja z bivšim skla-dom za stanovanjsko grad-
njo ter vplačali s pogodbo določeni delež, sedaj zahte-vajo, da sklenemo nove po-godbe z večjimi obveznost-
Vsa dodatna finanč-na bremena za grad-njo stanovanj ne sme-mo zvaliti le na nove stanovalee, zlasti pa ne na tiste, ki so že v celoti izpolnili svo-je pogodbene obvez-nosti.
Resne težave, ki so nastale ob prehodu na nov sistem finan-ciranja stanovanjske gradnje, lahko odpra-vi le sodelovanje ban-ke, delovnih organi-zacij in stanovanjskih podjetij in sicer z doslednim združeva-njem vseh namenskih sredstev za stano-vanjsko gradnjo.
Stanovanjska reforma
V zvezi z novo stanovanjsko politiko smo doslej že objavili vrsto odgovorov na razna vprašanja občanov, in sicer:
V  januarski številki:
—  Cemu stanovanjska reforma?
—  Na podlagi kakšnih predpisov bodo popiso-vaii stanovanja?
—  Zakaj je bilo potrebno ponovno točkovanje stanovanj?
—  Kam naj se pritožim zaradi previsoko od-merjene najemnine?
—  Kako bomo v prihodnje gradili stanovanja?
—  Kako je s sredstvi za stanovanjsko gradnjo?
—  Zakaj zastoj v stanovanjski gradnji?
V  aprilski številki:
— Ali bo urejeno pobiranje najemnin in drugih mesečnih dajatev?
— Katera stanovanja ostanejo zunaj stanovanj-skega podjetja?
— Kje in kako občani soodločajo v samouprav-ljanju s stanovanji?
— Komu pripadajo dohodki od prodanih stano-vanj v družbeni lastnini ?
—  Kdo prevzema dolgove hišnih svetov ?
—  Kdaj  in kako  se odvzame  nacionalizirano gradbeno zemljišče iz uživanja prejšnjih lastni-kov?
V tej številki:
odgovarjamo na nadaljnja aktualna vprašanja občanov, največ v zvezi s poslovanjem banke, ozi-roma njene direkcije za stanovanjske kredite.
ALI IN KAKO VARCUJEJO OBCANI ZA STANOVANJSKO GRADNJO?
VPRAŠANJE:  Ali  se  ob
novih (težjih) pogojih kredi-tiranja stanovanjske grad-nje občani še lahko zanima-jo za gradnjo stanovanj? Ali vlaganje njihovih sredstev v ta namen upada, ali na-rašča?
I. P., Sentvid
ODGOVOR: Ljubljanska kreditna banka in hranilni-ca se je takoj po novem le-tu z veliko vnemo lotila no-ve in zelo obsežne naloge kreditiranja stanovanjske gradnje ter je ustanovila v ta namen posebno direkcijo.
Interesenti za stanovanja
so pokazali veliko zanima— nja za novo obliko varčeva-nja, saj je do konca meseca maja že več kot 1250 varče-valcev za gradnjo stanovanj sklenilo pogodbo z banko. Doslej so vplačali že 570 mi-lijonov S din, pogodbeno pa so se obvezali privarčevati še približno 1500 milijonov S din. S tem si bodo zagotovili pravico do kredita za na-kup stanovanj v skupni vi-šini 1.700 milijonov S din. Kredit prejme vsak varče-valec šele takrat, ko bo sam privarčeval s pogodbo do-govorjeni znesek.
KAKŠNO JE ZANIMANJE DELOVNIH ORGANIZACIJ ZA   GRADNJO   STANOVANJ?
VPRAŠANJE: Vsak član delovnega kolektiva lahko dobi ustrezni del investicij-skih sredstev za nakup sta-novanja tudi od svoje de-lovne organizacije. V zvezi s tem me zanima, kakšen je interes delovnih organizacij za odstopanje svojih namen-skih sredstev za gradnjo stanovanj kreditni banki in hranilnici, kjer lahko nato dobijo še 150 %> kredita za namensko vložena sredstva. J. S., Litostroj
ODGOVOR: Ljubljanska kreditna banka in hranilni-
ca je razvila posebno akcijo za namensko vezanje sred-stev pri njej tudi med de-lovnimi organizacijami. Te so za sedaj pokazale soraz-merno majhno razumevanje za novi sistem financiranja gradnje stanovanj. Umestno bi bilo, da bi vse delovne organizacije odstopile 4 °/o stanovanjski prispevek, s katerim sedaj same razpo-lagajo in tako zagotovile še 150 % kredita za stanovanj-sko gradnjo članom svoje-ga delovnega kolektiva.
KAKO BI LAHKO  OMOGOClLI CENENO GRADNJO?
VPRASANJE: Zanima me, za koliko so se letos pove-čali gradbeni stroški in ali je na območju naše občine možna kakšna oblika cene-ne gradnje.
F. P., Medvedova
ODGOVOR: Gradbeni stroški so se v Ljubljani le-tos povečali za 26—77%. Menimo, da bi bil potreben kritičen pregled njihove utemeljitve.
Ob sodelovanju občinske-ga odbora SZDL in ZB pro-učuje naša občinska skup-ščina razne možnosti za po-cenitev stanovanjske grad-nje oziroma za omogočanje cenene stanovanjske grad-nje. V prejšnji številki li-sta smo že objavili pogoje za olajšave pri komunal-nem prispevku, v prihodnji številki pa bomo objavili konkretne oblike in možno-sti cenene stanovanjske gradnje na območju naše občine.