dvakrat na mesec
ter stane za vse leto t K 60 vin., za pol leta 1 K.
Naročnina in inserati
blagovolijo naj se poslati upravništvu iiRodoljuba" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba".
Za 0siiCLi3.Ha.
plačuje se od štiri-stopne petit-vrste 16 vin. če se enkrat tiska; 24 vin. če se 2krat, in 30 vin. če se 3krat ali večkrat tiska.
Pisma izvolijo naj se frankirati.
Rokopisi se ne vračajo. ■
14. štev.
V Ljubljani, dne 16. julija 1903.
XIII. leto.
Vrhunec klerikalnega švindla!
O »Krojaški zadrugi« v Gorici pri|avlja »Soča« naslednji veleza-nimivi članek:
To zadrugo ^mo ustanovili leta 1899. nekako sporazumno med obema strankama. Znano je, zakaj je bila ustanovljena. — Tekom prvega leta njenega obstanka so se nasprotja med domačima strankama pcostrila in klerikalci so se dobre pripravili za prvi letni občni zbor, da bi dobili načelstvo in zadrugo popolnoma v s v oje roke. Dr. Turna in Gabr-šček sta bila prvo leto člana nadzorstva, pa drugič nista bila več izvoljena; sicer nista niti marala več nadzorniške odgovornosti v zadrugi, ki je že prvo leto neredno poslovala in ni bilo upanja, da bi se kdaj napravil red. Toda isto nadzorstvo je po vplivu dr. Turne in Gabrščeka dalo občnemu zboru poročilo, v katerem je zahtevalo prememb v no tranjem poslovanju, takih prememb, ki bi zagotovile zadrugi obstanek.
Toda pokojni dr. Jožef Pavlica je razumel vse sam najbolje, zato so ostali obzirni migljaji prejšnjega nadzorstva le glas vpijočega v puščavi. Od tedaj so klerikalci gospodarili sami ▼ »KroJ8Žki zadrugi«.
Naprednjaki smo to zadrugo podpirali; dočim smo videvali ctlo mnoge duhovnike in odlične klerikalne stebre v sosednjih laških prodajalnah, so naprednjaki brez izjeme kupovali v »Krojaški zadrugi«. Ako hočejo uslužbenci govoriti resnico, kakor so jo doslej večkrat, tedaj potrde, da je prodala »Krojaška zadruga« do 80% blaga naprednjakom. Tisto nezavedno ljudstvo, katero ob volitvah drže na uzdi politikujoči nunoi, je hodilo po stari slepi navadi mimo .. . Napredno Časopisje je podpiralo »Krojaško zadrugo« ter ni zaropotalo niti lansko jesen, ko so pripovedovali celo člani naČelništva, da je — polom blizu.
Torej lansko jesen že smo bili natančno poučeni, da preti polom »Krojaški zadrugi«. Toda molčali smo v »Soči« in »Primorcu«, kajti ako bi ožigosali klerikalno šušmar-stvo po zaslugi, tedaj bi naprednjaki izostali iz prodajalnice in — polom bi bil gotov v par tednih. Tega pa nismo hoteli! Naprednjaki smo pač še vedno preobzirni!
Meseca januvarja t. 1. je bil položaj naravnost obupen. Dolgov vse polno, denarja nič; zapadali so računi, zapadale menice, a denarja ni bilo, kredita pa tudi ne, kajti »Centralna posojilnica« je zaupala že nad 40.000 kron. Veliko preveč! Kaj storiti?! Da bi vedeli vsaj to, koliko je vredno blago v zalogah in s tem, kako zadruga stoji, so najeli sodna cenilca, ki sta blago cenila.
Ta cenitev se je vlekla precej dolgo. Med tem so imeli precej bur-
nih odborovih eej »Krojaške zadruge« in »Centralne posojilnice«. »Krojaška zadruga« je bila že ustavila pUče vanje, a »Centralna posojilnica« je — vložila proti njej tožbo za 41227 K 86 v. Dogovorjen naklep . . .! Okrožna sodnija je določila narok na dan 5 februvarja t. I. »Ctntr&lna posr jilnica« pa je še 3L. januvarja, 1., 3. in 4. fe bruvarja izplačala pet sitnih upnikov v polnem znesku, ker bi ti sicer tožili in bi bil — konkurz neizogibna posledica. »Centralna posojilnica« je hotela biti najprej zagotovljena za svojo terjatev, vsi drugi pa naj le zgube! — Prav po uzorcu pristnih klerikalcev!!
Toda gospodje so bili opozorjeni s posebnim pismom A. GaberšČeka, da se nahajajo na jako opolzki poti kazenskih paragrafov, ako izvrše svojo nakano tako, kakor je kazala premišljena tožba proti »Krojaški zadrugi«. Na tako važni obravnavi 5. februvarja ni nikdo za stopal »Krojaške zadruge«, in proglašena je bila kontumačna razsodba za plačilo 41227 K 86 vin. v štirnajstih dneh. Toda »Centralna posojilnica« ni še zar ubila zadruge, pač pa je podala v družbi »Krojaške zadruge« vsem upnikom ponudbo na poravnavo s 50%.
V tem smislu so poslali nemške okrožnice. Vršila so se pogajanja, katerih žalosten konec je bil ta, da je izplačala »Centralna posojilnica« po raznih merah vse upnike ter postala tako edina upnica, ki pa je potem »Krojaško zadrugo« takoj neusmiljeno iztožila, zarubila in — oropala jo vsega imetja tako, da danes — »Krojaške zadruge« ni več, pa so člani še strahovito veliko dolžni.
Ta strašanska klerikalna mahi-nacija se je izvršila takole:
»Centralna posojilnica« je zarubila v treh oddelkih vse imetje »Kro jaške zadruge« za 115432 K 75 vin.
Ker je treba prišteti poluletne obresti, je narastel dolg gotovo nad 1 18 000 K.
»Centralna posojilnica« je zaru bila vse imetje »Krojaške zadruge« ter dala blago sodno ceniti. Ta cenitev je dosegla svoto 88.060 K; gotovo pa je bilo vredno med brati 100 000 K in po kupni ceni okoli 120000 K.
Toda ni se razpisala javna dražba, marveč sklenili so lepo na tihem ostudno kupčijo, proti kateri prote-štujemo v imenu članov, v imenu pravice in poštenosti! »Centralna po sojilnica« je namreč ponudila za vse blago bornih 55.000 kron; sodnija je zaslišala edino predsednika »Krojaške zadruge« g. Bajta, ki je bil... s ponudbo zadovoljen, in s tem je dobila »Centralna posojilnica« vse blago za sramotno ceno 55.000 kron, dočim bi se v javni dražbi dobilo gotovo 30.000 K več.
»Krojaška zadruga« danes torej nima niti krpice blaga več, pa ima pri »Centralni po sojilnici« še 63.000 K dolga. Zapravljeni so tudi vsi vplačani deleži zadružnikov, okroglo 30.000 K, tako da je danes izgube nad 100.000 kron!!
Ali pride še lepša!
Vemo, da sd podpisali gg. Ivan Bajt, Jernej Kopač in Svitoslav Premrou posebno pogodbo, v kateri izjavljajo, da je »Centralna posojilnica« edina lastnica vsega blaga »Krojaške zadruge«; zadruga prepušča posojilnici prostore, osobje in tvrdko, da se vodi trgo vina na videz za »Krojaško zadrugo«, v resnici pa popolnoma za račun »Centralne posojilnice«, katera pa lahko poljubno ustavi vse poslovanje in lepo — obračuna! Torej kupčija na edini riziko Članov »K. z.«!
Dejstvo je torej, da obstoji danes »Krojaška zadruga« le še na papirju in v knjigah dolžnikov »Centralne posojilnioe«, — da ni imetja niti bora, dolga pa še okoli 63.000 kron! Dejstvo je, da so zgubljeni vsi vplačani deleži 30000 K in da bodo morali člani še doplačevati!
Tako daleč je segla klerikalna Brezobraznost! — Zares, le klerikalci si smejo drzniti toliko, vsakdo drugi bi sedel že davno v luknji! Klerikalci se čutijo gospodarje povsod, nič se ne boje ne pravice, ne zakonov in ne oblasti, ki morajo čuvati nad zadrugami!
Poglejmo, kaj pravijo zakonite določbe!
§ 63. pravil določa, da mora biti sklican redni letni občni zbor najkasneje do konca marca; § 22. zadr. zakona z dne 9. aprila 1873 pa nalaga načelstvu, da mora predložiti račune za preteklo leto najdalje do konca junija; po §23 in 24. sta n a č e 1 s t v o in nadzorstvo odgovorna za škodo, ki nastane Ysled tega, ako se je kaj opustilo. — § 38. pravil pravi izrecno, da so udje načelstva osebno odgovorni za škodo, ki izvira iz tega, ako se ne dela po pravilih in po zakonu. — § 58 c. pravil pa nalaga enako odgovornost tudi nadzorstvu !
In kaj je delalo načelstvo in nadzorstvo? Pustilo je, da je »Centralna posojilnica« potegnila na-se vse upnike ter sama zarubila vse imetje zadruge, dovolilo je, da je »C. p« kupila za 55000 kron vsa blago, ki je bilo vredno do 120000 kron.
Dolžnost načelstva in nadzorstva je bila, sklioati nemudoma občni zbor ter njemu prepustiti, da določa usodo »Krojaške zadruge«. — Saj je verjetno, da bi občni zbor, videč lepo zalogo, sklenil vplačilo novih deležev in dal toliko
jamstva, da bi se zadruga rešila!? Zategadelj javno protestujemo proti vsem označenim mahinacijam med »C. p« in »K. z.« ter delamo osebno odgovorne za vso škodo načelnike in nadzornike »K. z.«, pa tudi one »C. p« Brez pri-voljenja občnega zbora bi se ne smele nikdar zgoditi tako usodepolne premembe, ki so očitno podobne — slepariji!
Ali čujmo dalje:
§ 101. pravil pravi:
»Kakor hitro bi premoženje zadruge ne pokrivalo več njenih dolgov, je načelništvo samo odgovorno za to, da pri sodišču takoj predlaga, da se otvori konkurz o zadružnem premoženju «
§ 84 zadr. zakona od 9. aprila 1873. pa določa:
»Ako bilanca pokaže, da je polovica na opravilne deleže vplačanega zneska izgubljena, naj načelstvo brez odloga skliče občni zbor ter mu naznani, kako društvo stoji.
Kakor imetje več ne pokriva dolgov, mora načelstvo pod svojo odgovornostjo pri sodišču predložiti, da se nad društveno imovino odpre konkurz.«
Tako govori zakon, ki vendar še velja v Avstriji, a načelstvo ni sklicalo občnega zbora, ni naznanilo sodniji svojega stanja, marveč sporazumno s »C. p« se je dovršil švindl, s katerim je bilo prodano za 55000 K blago, sodno cenjeno kron 88060, za katero je nekdo drugi že ponuja) K 70.000 ter bi plačal tudi polno sodno cenitev, ako bi prišlo do resne kupčije.
Za danes dovolj! Radovedni smo, ali storijo na to javno ovadbo svojo dolžnost tiste c. kr. oblasti, ki so dolžne varovati državljane pred — sleparijami!
Parlamentarni položaj.
Po precej hudih debatah je brambni odsek sprejel zakon, s katerim se dovoljuje normalno Število vojaških novincev. S tem pa še ni pravzaprav ničesar dobljenega, ker ima tudi parlament še glavno besedo. In tu je neodvisna stranka, katere najradikalnejši člani so izjavili, da se puste rajši raz-sekati, kakor bi popustili od svojih narodnostnih zahtev glede armade.
Neodvisna stranka se s svojimi zahtevami glede ogrske armade le navidezno izpostavlja osamljena, v resnici pa je le predbojevnica v imenu in s tajnimi pooblastili vseh strank in vseh slojev, ne izvzemši niti višjih vladnih organov. Nihče ne mara nemškega po~ veljnega jezika, nemško govorečih časnikov, črno-rumenih znakov, cesarske pesmi itd. Kakor (Kossuth in Barabas, tako si na tihoma Želi Apponvi in Tisza, da bi vse to čimpreje izginilo iz
6grske armade. To priznavajo očitno celo vladni organi.
Avstrijski Slovani pač nimamo povoda, Madjare za narodne pridobitve v armadi zavidati ali jim količkaj zameriti, da se zanje borijo z najostrejšim orožjem. Ako je dualizem v nevarnosti že zaradi odstranitve nemškega jezika in črno rumenih znakov iz ogrske armade, potem je itak bolje, da čimpreje likvidira. Sicer pa tudi Slovani sploh ne vemo, Čemu bi se ogrevali za dualizem. Naši slovanski bratje so itak že pri dualističnem razmerju izročeni v popolno milost in nemilost Madjarov ter se jim slabše sploh ne more goditi kakor se jim že godi. Kar se pa tiče gospodarske strani, pa je že itak dovolj jasno dokazano, da nas Ogrska le izkorišča.
Ves boj, ki se organizuje dandanes na Ogrskem, meri pa le edino na razrušitev dualizma. Posl. Kossuth zbira vse ogrske poslance brez razlike strank k skupni konferenci za gospodarsko neodvisnost, dočim zbira Barabas svoje „vojščake" za boj proti enotnosti armade. Tu sta tedaj dve vprašanji, ki jih hočejo Madjari na vsak način dobiti, in ker večina v Avstriji tudi nima nič proti temu, bi se v normalnih razmerah morala Madjarom posrečiti vroča želja.
Dasi tedaj občutimo na obeh straneh Litve enotnost le kot nekaj prisiljenega in mučnega, najde se vedno dovolj „patrijotov", ki trdno verujejo, da je usoda Avstrije odvisna od dualizma z Ogrsko, kakor da bi tako prisiljeno skrpana velesila imela res kaj moči in veljave na zunaj. Tu so posebno Nemci, katerim se zdi ohranitev nemškega poveljnega jezika v ogrskih polkih mnogo važnejša kakor obstoj avstrijskega parlamenta in ustave. Na ta način si iščejo Nemci nadomestila za izgubljeno nadvlado doma v Avstriji.
In proti takim tendencam ni čudno, da stoje očitno ali skrivno na braniku vsi ogrski ljudski zastopniki. Seveda gre prva v bitko neodvisna stranka pod vodstvom posl. Barabasa. V rezervi pa stoje pripravljene vse stranke. Bojni načrti so prav ednostavni. Debata o programu ministrskega predsednika se bo še nadaljevala, dokler bo sploh Še kaj govornikov na razpolago, oziroma dokler bo imel kdo kaj povedati. To bo trajalo Še ves ta mesec. Potem pride na vrsto indemnitetna predloga. Pri tej se bo nastopilo že z javno obstrukcijo ter se bo bojevalo, dokler bodo bojevniki mogli zdržati, vsekakor dalj kot — Khuen Hedervarv na krmilu.
25 letnica okupacije Bosne in Hercegovine.
Dne 13. t. m. je minulo 25 let, odkar je berolinska pogodba izročila Bosno in Hercegovino Avstriji v upravljanje. Paragraf 25. berolinske pogodbe pravi, da obstoji novo politično razmerje v tem, da Bosno in Hercegovino Avstrija zasede in upravlja. To razmerje še obstoji dandanes po 25. letih, vedno še obstoji tudi določba, „da se vrhovne pravice sultanove vsled okupacije teh dveh pokrajin ne kršijo." To je pač najslabše spričevalo avstrijske agilnosti, da se po 25. letih ni mogla otresti sultanove suverenitete ter si deželi stalno priklopiti. Kakšne koristi pa ima tedaj Avstrija od teh dežel? Kaki upi so za bodočnost? Bosna in Hercegovina sta stali Avstro-
Ogrsko v tem četrtstoletju toliko denarnih žrtev, kakor nobena druga avstrijska pokrajina, a pri tem si država še ni gotova, da ji deželi tudi ostaneta last, da kdo drugi ne žanje drage Žetve. Dualizem poka na vseh koncih, kaj se zgodi z Bosno in Hercegovino, ako gresta državni polovici narazen, katerih vsaka si lasti pravice do okupiranih pokrajin? Bosna in Hercegovina pa vkljub uprave ne pripadate Avstro-Ogrski, temuč sta bili zadnjih 21 let Kallavevo kraljestvo, v bodoče pa bodete najbrže upravni eksperiment grofa Goluchovvskega ali katerega drugega avstrijskega ali ogrskega birokrata, za ostale avstrijske državljane pa ostaneta nadalje neznani deželi na vztoku, a tudi prebivalstvo Bosne in Hercegovine bo poznalo ustavno uredbo v Avstro-Ogrski le po imenu. Pokojnemu Kallavu se pripisavajo nedosežne zasluge za Bosno in Hercegovino. Ne da se tajiti, da se je marsikaj res storilo, a Kallay je storil pri tem toliko, kakor stori vsak plačani državni uradnik na svojem mestu. Pregovor pravi: „S tujo roko je lahko loviti gade." Tudi Kallavu je bilo lahko operirati z državnim denarjem, katerega se ni malo zabilo v Bosno in Hercegovino. Ali pa so te žrtve vsaj za brebivalstvo prinesle blagoslov? Dejstva govore. Pritožbe prebivalstva se množe, nepritajeno pov-darjajo, da jim ni bilo slabše pod sultanom. Vsako leto se izseli toliko kmetovalcev, kakor se jih ni izselilo niti pod turško vlado. Kallav je res upeljal industrijske vezi, s tem pa ubil domačo industrijo, edini vir prebivalstva. Tuji elementi preplavljalo deželo ter zavzemajo mesta nekdanjih agov in begov. Le tujci imajo največ koristi od železnic in drugih prometnih naprav, domačin pa je slej kot prej navezan na svoje mule in kozje stezice. Res, da je dandanes v Bosni že velikih tovarn kakor v Belgiji, a od tega nima domačin ničesar. Bosanski seljak mora še vedno kjersibodi orati z lesenim plugom. Kallav je stremil za zunanjim sijajem, pri tem pa je pozabil na vsakdanje potrebe, saj pa zadnjih tudi ne vidijo na Dunaju in v Pešti. Najslabša je bila Kallaveva gospodarska politika. Grdo je gospodaril z bogatimi bosanskimi gozdi. Ako je bilo treba napolniti izpraznjene deželne blagajne, pela je sekira ne glede na zakone umnega gozdarstva. Splošno pa je vladal brezobzirno. Ni trpel svobodnega tiska ni združevanja. Kdor mu je bil v političnih nazorih nasproten, tega je preganjal neusmiljeno. Sploh pa mu je bilo lahko zadušiti vsako gibanje nezadovoljnega prebivalstva, ker je našel potlačen in po veri razcepljen narod, kar je znal Kallav posebno spretno izrabljati, držeč z močnejšim. Ne da bi bil nasprotstva med slovanskim prebivalstvom ublažil, še podžigal ga je v svoje sebične namene. To so slabe strani Kallaveve vlade, ki jih še bodete Bosna in Hercegovina dolgo čutili.
Baron Benjamin Kallay.
Čudna usoda je hotela, da je skupni finančni minister in vrhovni upravitelj Bosne in Hercegovine preminul ravno na 25. dan, odkar je prikorakala avstro-ogrska armada v te dežele. Doživel je starost 64 let. Pokojniku se gotovo ne more odreči, da je storil v četrtstoletju marsikaj za civilizacijo teh pozabljenih pokrajin na Balkanu;
ravnotako pa je tudi gotovo, daje imel dovolj napak, ki so jih morali skušati Slovani v Bosni in Hercegovini. Saj je imel pridevek „satrap Bosne" ter se mu je očitalo, da je njegovo edino kulturno delo streljanje golobov v toplicah Ilidže. Imel pa je prednost, katere najbrže njegov naslednik ne bo imel, da je znal slovanske jezike ter poznal koliko toliko razmere na Balkanu iz lastnega prepričanja. Dasi rojen Madjar, naučil se je ruščine, srbščine, turščine in rumunščine, posebno v letih od 1869 do 1875, ko je bil generalni konzul v Belgradu. Spisal je tudi zgodovino Srbije in dolgo razpravo o ruski orijentni politiki. Po letu 1879 je bil prvi sek-cijski načelnik v zunanjem ministrstvu. Po Havmerlejevi smrti je vodil nekaj časa samostojno zunanjo politiko. — Mnogo se ugiba že sedaj o njegovem nasledniku. Ako bi ne bil Khuen Hedervarv prevzel ogrskega ministrstva, prišel bi sedaj gotovo na Kallavevo mesto. Govori so tudi o bivšem ministrskem predsedniku Szellu, kar pa ni posebno verjetno, ker je ravno Szell bil najhujši protivnik okupacije Bosne in Hercegovine.
Domače in razne novice.
— Nemška arogantnost.
Tisti nemški pobiči, ki imajo v kazini svoje zavetišče, začeli so prav zadnji čas nastopati s skrajno aro gantnostjo. Kot pravi sinovi nem škega »Herrenvolka« so junaki samo tedaj, kadar jih gre deset nad enega Slovenca. To se je pokazalo pred-kratkim. 20 teh nemških junakov je napadlo dva Slovenca, ko pa so videli, da prihaja napadenoema pomoč, so bežali, kar se je dalo in se kakor ščurki poskrili po kazinskih luknjah. Drugi dan so na predrzen način začeli izzivati — seveda ker so vedeli, da jih varuje policija. Prišli so na Mestni trg, rogovilili s svtjimi palicami, izzivali s plavicami in nadlegovali občinstvo s hajlanjem. Tudi so nadlegovali nekaj slovenskih dijakov. Končno je občinstvo minila potrpežljivost in zahtevalo je, naj izzivači odstranijo plavice. Naj lepše pa je, da so se v to zadevo vmešali vojaki pešpolka št.27, češ, da morajo pomagati sv jim kamer ado m— med katerimi sta bila tudi Mahrov sin in oni železniški pisač Verhovc — sin znane babice na Sv. Petra cesti, ki je provzročil napad pred kazino. Vojaki s o nemške rogovileže ščuvali, naj nikar ne snamejo plavio. Res, lepduhmoravladatimed tem nemškim vojaštvom, če se že navdušuje za plavice, ki so znak vsenemškega mišljenja, kakor je marjetica znak italijanske iredente. — V tem ko je redar zapisoval imena udeležnikov, je prišel neki nadporočnik in je vojake spodil domov. Policaj je to mirno dopustil, menda iz prevelikega respekta pred oficirsko uniformo, dasi bi moral vedeti, da se noben oficir na svetu nima vtikati v njegovo uradno poslovanje. Vojaki so odšli, ne da bi jih bil mogel redar zapisati. Pri tem pa ne ostane. Za* htevamo, da se ti vojaki kaznujejo. Ne radi maščevanje, nego da se drugič kaj takega več ne primeri. Še tega nam treba, da bi nam nemški vojaki v Ljubljani kazali svojo nemško nestrpnost.
— V nemilosti! Ljubljanski »Sokol« je napravil v nedeljo izlet v Cerklje. Sicer so cerkljanski klerikalci, naščuvani po svojih malovred-nih kaplanih, pokazali svojo katoliško vzgojo iti škofovo glasilo odobrava to pobalinstvo, a to nas nič ne moti, saj je to le dokaz, na kako nizki stopinji stoje ti ljudje. Klerikalci so pač povsod in vedno taki, kakor jih vzgoje njihovi duhovniki. Pri takih duhovnikih, kakršna sta cerkljanska kaplana se pač ne more zahtevati, da bi bili cerkljanski klerikalci vrli, dostojni in narodni ljudje. »Slovenca« seveda silno jezi, da je »Sokol« sploh izletel na deželo in si pridobil novih prijateljev, a še prav posebno ga jezi, da je v Komendi pozdravil »Sokole« tudi deželni poslanec g. M e j a č , okrog katerega se je zbralo mnogo županov in uglednih mož ter slovenskih deklet. Gosp. Mejač je v svojem ogovoru proslavljal sokolsko idejo, ki se bori za čast in slavo slovenske domovine, »Slovenec« pa mu očita, da je 8 tem liberalnim frakarjem brisal prah s čevljev ter mu izreka svoje temeljito nezaupanje. Za to pot mu je le še toliko priza-neael, da ga ni imenoval z imenom. Ta napad na gosp. Mejača kaže, da klerikalci narodnih mož ne marajo in da si pri njih takoj nakoplje temeljito nezaupanje kdo ima kaj srca za čast in slavo slovenske domovine.
— Ruski dijaki v Ljubljani. Pod vodstvom ravnatelja Petra in v spremstvu enega profesorja in zdravnika došlo je pred kratkim 40 ruskih dijakov iz Kijeva (med njimi 5 Poljakov). 13. t. m. jim je priredil gosp. župan Hribar v Svicsriji banket, pri katerem je bilo izrečenih več lepih napitnio v ruskem, češkem in poljskem jeziku. Popoldne so bili ruski dijaki gostje rodoljubne gospe Juvančičeve v Spodnji Šiški, zvečer pa jim je priredil »ruski kružok« v »Narodnem domu« čaj, na kateri se je zbralo mnogo narodnega občinstva. Drugi dan so se dijaki odpeljali domov. Izrazili so s presrčnimi besedami svoje navdušenje za naše mesto in svoje simpatije za naš narod, zatrjuje,' da so kar presenečeni po ljubeznivosti in gostoljubnosti, s katero so bili sprejeti.
— Avstrija v strasni nevarnosti! Zikaj? Kako? Kdaj? Čujte in strmite! 13. t m. je bil dal ravnatelj Leveč poklicati k sebi vse odbornike za učiteljski kon-cert ter jim z resnim obrazom rekel, da se zvečer ta koncert nebo smel vršiti in da je učiteljiščni kom sodelovanje strogo prepovedano, ako se koncerta udeležijo ruski študenti in profesorji kot gostje! Ta prepoved, da je prišla od kranjske vlade! Velikansko —• kaj? In vendar si ne moremo misliti večje smešnosti, kakor je ta prepoved! Koncert je bil sklenjen že pred meseci. Kaj morejo učiteljiščniki za to, če se ga udeležijo kot gostje tudi Rusi! Kateri avstrijski z a k o n p r e p o v e -duje, da se Rusi ne bi smeli udeleževati koncertov v Avstriji? In, ali so Rusi prišli v Ljubljano kot sovražniki? Ali so Rusi sploh sovražniki Avstrije? Ali so nasprotniki naše države zato, ker
«0 jo 1. 1848. rešili? Ne večjega nesmisla si ne moremo misliti, ko je ta prepoved, ki itak ni imela pomena, ker so se že dopoludne z brzovlakom odpeljali vsi tisti Avstriji »nevarni« Rusi! Gospodje birokrati, zdaj boste lahko spali! Avstrija ni zaradi ruskih študentov nič več y nevarnosti!
— Kaj je z novim župni-hom v Starem trgu? Ie Starega trga pri Ložu se nam piše: Pričakovali smo, a do danes zamanj čakali! Seveda, novega gospoda župnika! Torej, bode li že enkrat konec temu neznosnemu čakanju ali ne? — Se li slavna c. kr. vlada kot — patron naše fare morda boji nasto piti napram škofu Bonaventuri? Tako -velika fara, kakor je ravno naša in je sedaj že 1 Va leto brez župnika. To vendar ne gre! Da, da, še vedno se šopiri gospod Peter Hauptman po našem župnišču, kot župni upravitelj in se čuti že čisto na gorkem. Slavna c. kr. vlada, kaj pomeni vendar tako dolgi termin? Ali nismo mogoče še zadosti dokazov doprinesli in pokazali, da ne simpatiziramo s kaplanom Petrom? Torej tak kaplanček, kakor je ravno on, tako zvita lisica, ki je zmešal našo nekdaj tako uzorno faro — kakor ričet in fižol — in tak naj bi bil še naš višji farni duhovnik? Ne, to ne gre in se ne bode mirovalo poprej, dokler se ne bo kadilo za njim, ki je vse prej, nego duhovnik! Ako ne bode drugače, no — saj niso daleč Ricmanje. Cuje se tudi, da se gospod Peterček te dni zelo jezi in da je zelo nervozen postal, ker mu ta »šmentani Slov. Narod« take preglavice delal Da, take preglavice — da sta poslala on in gospodična Zofija Vesel zopet dva zvesta pristaša v Ljubljano »fehtat« za njega! Toda nič hudega, nič se ne bojte, gospod Peter, — vsaj piše »Slovenski Narod« le golo istino — in ni tak, kakor Vaš laž-njivi »Slovenec«, kateri nima drugega, kakor polna usta laži! »Molite za m6 tretjerednice in devičarce«, javkate proti istim in jim pravite — kako grdo da laže »Slovenski Narod« čez Vas in čez ... ., ter da je vsega tega kriv le »gospod kaplan Jože«! J! Bodi Vam torej povedano na vsa usta, da ni imenovani kaplan prav nič v zvezi s temi dopisi ter mu ne morete prav ničesar predbacivati! Da bi bili Vi tako mirni, kakor je gospod »Jože«, ali od Vas spodrinjeni kaplan »Janez«, koji je bil še celo telegrafiČno pred kratkim prestavljen -— prosili bi gotovo vsi za Vas. Toda na tak način Peter, upamo da ne bodete dolgo več tu kaše pihali! Pravite tudi, da ni nobeden drugi kriv, kakor Vaš g. kolega Jože — ako konzum peša! Kako rafiniran načrt zopet! Kdor zna, pa zna! Sedaj ko ste se istega še »pravočasno« izognili, kaj ne, hočete pa na druge krivdo naložiti? Upamo pa, da se tudi pri nas uresniči stari pregovor »kdor drugim jamo koplje, sam v isto pade!« Ravno tako bode treščilo v Vaš »konzum« —- pa kmalu. Da, mislili ste vse tukajšnje trgovce in gostilničarje uničiti, toda pravični Bog — ozrl se je tudi milostno na »narodnjake« ter pustil — pravičnim potom »konzum« hirati.  Kaj ne, gospod Peter, da je
tako? Človek obrača — B)g pa obrne! Ne bodite vendar tako nervozni, gospod »župni upravitelj«! Kdaj pa greste vendar zopet na lov? Kaj ne, kako dobro Vam stori sveži zrak v gozdu? Posebno seveda, ako se prenočuje s »kakšno lepo punčko«
— kakor......, pa vsaj dobro veste,
kdo in kedaj — da je bilo, kaj ne?! Da, prav lepo življenje! Marsikdo Vas je že zavidal, prav res vsega v obilici, — povrhu tega pa še d ... . »zum Zeitvertreib«! Temu bode pa tudi tukaj enkrat konec in tudi Vi
— vsaj upamo tako, zapeti bodete morali v slovo »adijo, pa zdrava ostani« ...! — Ne Jože in ne Janez, ampak farani
— Prememba pri trža- , ikem namestništvu ? Že dlje časa kroži vest, da se pri tržaškem namestništvu zgodi važna prememba. Sedaj se zopet poroča, da pojdeta namestnik grof Goess in policijski ravnatelj Busich v pokoj. Kot vzrok se navaja to, da je na tržaškem magistratu vladajoča klika pri zadnjih mestnih volitvah uprizorila velikansko sleparijo; če bi ministrstvo volitve razveljavilo, bi grof Goess odstopil. Tako poročajo različni listi. Tudi mi smo čuli nekaj podobnega, in sicer od dobro poučene strani. Povedalo se nam je pa, da sta na. mestnik grof Goeas in policijski ravnatelj Busich postala nemogoča, ne toliko zaradi tega, ker je magistratna klika pri volitvah sleparila, marveč zaradi tega, k e r sta provzročila, da se je razkritje te sleparije potlačilo. Nemški krščanski-sooi-alci so pa izvedeli, kako se je to zgodilo in posledica utegne biti odstop grofa Goossa in policijskega ravnatelja Busioha. Gotovo pa to še ni.
— Dogodki v Ricmanjih. Dne 9. t. m. sta bila zopet dva pogreba — brez duhovnika. Molitve je opravljal zopet vaški župan. Pokopali so bili 191etnega Josipa Kureta in 181etnega Josipa Bardona. Pogrebov se je udeležilo preko 1000 oseb. Godba je svirala žalostinke.
— Zanimiva sodna obravnava bo dne 22. t. m. v Mari boru. Obravnavalo se bode namreč o znanih sleparijah v konsumu v Marenbergu.
— Za steklino umrl je danes zjutraj frančiškan, brat Emanuel Lojer, 27 let star, sin cerkovnika v Spodnji Šiški. Dne 16 oktobra t. 1. priklatil se je bil v frančiškansko cerkev pes. Lojer ga je hotel spoditi ven in ga je pripodil do vrat, tam pa, ker ni hotel iti ven, zagrabil ga je za vrat, da bi ga vrgel ven, in pes ga je v tem hipu podadel za prst desne roke. Pozneje je pes zopet prišel v cerkev in ker je začel lajati, sta ga Lojer in še neki frančiškan s kolcem pobila.. Lojerju se je rana zacelila in je bil do včeraj zjutraj zdrav. Včeraj zjutraj je dobil mrzlico. Prinesli so mu vode, a ko je to zagledal, se je stresel in zbežal v kot, kjer je začel tuliti kakor pes. Spoznali so takoj, da so to nasledki tega, ker ga je ugriznil pes in prepeljali so ga v bolnico, kjer ga je po polnoči spet napadlo in je danes zjutraj umrl.
— Nesreča. V Dolenji vasi pri Selcih je tesarski pomočnik France Vrhunec padal raz ostrešja 7 metrov globoko in se pri tem na desni strani telesa tako poškodoval, da mu je vsa ta stran nerabna. Vzrok takim nesrečam so mojstri po deželi, ki premalo skrbe za varnost delavcev, kar je bilo ravno v tem slučaji. _
* Iz življenja prejšnjih papežev. Papež Pavel IV. je dal napraviti v Rimu najlepše vodomete. Zato ga je imenovalo ljudstvo namesto pon-tifex maximus — fontifex maximus. Neki goljuf je prišel k papežu Inocencu X. in mu je hotel povedati, kako se dela zlato. Papež bi rad vedel to skrivnost, ker njegove finance niso bile v prav dobrem stanju Ko je vprašal goljuf, koliko mu bo plačal, šel je papež v stransko sobo, prinesel velike mošnjo in mu jo pomolil.« Svetost saj ni nič notri," rekel je nato izdelovalec zlata „Ljubi moj sin," je odgovoril papež smehljaje,„ če znaš res delati zlato, potem na tem svetu ne potrebuješ, druzega, kakor mošnjo, v katero boš stavil zlato." Papežu Klementu XIV. poslal je neki menih svoj govor proti krivovercem in ga prosil, naj bi govoru pridejal priporočilo, ker ga misli dati natisniti. Papež mu je nato odgovoril, da je pripravljen, naložiti kakemu grešniku branje tega govora kot pokoro.
* Imenitni plesalec na vrvi, Klischnigg, seje nekoč predstavil gledališčnemu ravnatelju Garlu in ga naprosil, naj bi mu dovolil nastopiti. »Kako se zovete?« ga je vprašal ravnatelj. — »Klischnigg«, je odgovoril umetnik. — »Odkod prih-jate?« — »Iz Drurvlane«. — »Kaj igrate?« — »Opice.« — »O ljubi moj, opic pa imamo na Dunaju zadosti, tega ne morem dovoliti.« — Ko je Klischnigg slišal, da ne sme nastopiti, vzdignil je hitro nogo in se podrgnil z njo za ušesom. »Vi lahko takoj nastopite«, zaklical mu je ravnatelj, ko je videl ta umeteljni čin; in ravno radi tega umetnika je bilo gledališče vsak ve čer polno.
* Mož v zaboju. V Montechii di Crosara živi posestnik Pellizzari, slaboten in majhen možiček, ki ima pa toliko bolj energično ženo, katera ga je noč in dan pretepala. Pred nekaj dnevi sta se zakonska zopet sprla. Ko se je boljša zakonska polovica naveličala vpiti, zgrabila je svojega soproga, ga zmašila v zaboj in ga zabila z močnimi žeblji. Mož je pa začel v zaboju tako kričati, da so prihiteli sosedje in ga oprostili. V sami srajci je nato letel na deset kilometrov oddaljeno orožniško postajo in pustil svojo energično ženo še tisto noč aretirati.
Grozna ljubezenska drama je sedaj predmet vsakdanje govorice v Neapolju. Tu je živela neka deklica, imenom Nunciatina Pricoiula, ki je daleč na okoli slo vela vsled svoje izvanredne lepote. Vsak je mislil, da bo čakala na kakega kneza ali milijonarja, ali ona tega ni storila. Zaljubila se je v nekega postopača in se ž njim poročila. Toda mlada zakonska sta se že po dveh mesecih naveličala drug drugega in se razšla. Obožev.ateljev je lepa Nunciatina imela tudi potem dovolj. Zadnji njen ljubimec je bil mlad ribič Salvatore Rava. Ker pa lepotica tudi drugih ni odganjala, je ubogi ribič kar blaznel od same j ljubosumnosti. Pred nekaj dnevi ji je ravno urejevala na balkonu soseda njene bujne črne lase, ko je prišel izvošček Puioillo mimo, s katerim je imela Nunciatina razmerje, ne da bi Salvatore Rava o tem kaj vedel. Ko je izvošček ugledal njene bujne lase, dal ja v glasnih besedah duška svo jamu občudovanju. To je pa slišal ubogi ljubosumni ribič in planil nad Puicilla. Slednji je potegnil nož in začel se je hud boj. R bič je sunil izvoščeka v oko in ga skoro oslepel, kar je slednjega še bolj razjarilo. Začel je kakor -besen mahati z no žem okoli sebe in je sunil Nuncia tino, ki je planila med tem med oba ljubimca, da bi ju razdvojila, v srce, da se je takoj mrtva zgrudila na tla. Ribič je glasno zavpil, ko je to videl, in se sklonil k njej, a v tem hipu je sunil tudi njega izvošček z nožem, o a se je zvrnil peleg svoje ljubice n izdihnil.
* Čudno tekmovanje se je
vršilo pred kratkem v Brooklvnu.
Mihael Sahaupauf in Friderih Ojhs-man sta se skušala, kateri bo več mesa pojedel. Da bi jima bolje teknilo, pojedla sta najprej vsak 100 ostrig in šele rotem se je pričelo pravo »kosilo«. Kakor bri trenil, sta izginila v njunem prostornem želodcu dva funta mesa. Pri tretjem funtu sta začela že počasneje žvečiti in sta na skrivnem opazovala drug drugega. Pri četrtem funtu jima je začal obraz rudeti in zobje so delovali le še avtomatično; pri petem funtu je pa Ochsman naenkrat nehal in padel na tla, dočim je njegov srečni konkurent pojedel 51/* funta mesa v 1 uri 40 min. S >dniki pa so menili, da je bil boj zelo slab, ker sta tako malo pojedla.
* Zapuščina kralja Aleksandra. Kaljica Natalija se noče svojim pravicam do zapuščine njenega umorjenega sina, kralja Aleksandra, odpovedati in sicer na korist soprogi črnogorskega princa Mirkota, Nataliji Konstantinovićevi, ki je sestričina kralja Aleksandra.
Papeževa bolezen.
Žalostna smrt.
Leon XIII. umira že 14 dni. Ko bi se kak drugi človek tako boril s smrtjo, kaj bi vse vedele povedati tretjerednice in devičarice . . . Leon XIII. se po izreku zdravnikov z vso silo oklepa življenja in kar ne mara mirno udati se v svojo usodo. Ne samo znanost, toliko zaničevano znanost so poklicali na pomoč, tudi najsmešnejše prazno verstvo se uganja, da bi se papeža rešilo. Pred nekaj dnevi so škofovsko kapo nekega svetega Januvarija privlekli na dan in jo dali papežu poljubiti. Ta škofovska kapa je neki provzročila že čudeže in mišmi so, da se zgodi tudi sedaj čudež. In ker ta škofovska kapica ni ničesar pomagala, so vzeli svileno čepico, drgnili ž njo glavo že toliko stoletij mrtvega sv. Januvarija in jo nesli papežu, ki jo je vroče poljubil in potem dal na svojo glavo — da bi mu podaljšala življenje. Ti jdo-godki napravljajo čuden, jako čuden utis. Navadno umirajo ljudje možato in udani v božjo voljo, tu pa .vidimo 94 letnega starčka, ki kar neče in neče iti pred tistega, ki ga je na zemlji zastopal.
Obredi pri papeževi smrti.
Najprej se obvesti o papeževi smrti kardinal-komornik. Preden stopi ta v sobo, kjer leži papeževo truplo, potrka trikrat z zlatim kladivom na vrata in pokliče vsakikrat papeža po imenu. 0 komorniku (camerlengo), kardinal Oreglia papeža Leona XIII. je znano, da si nista bila s papežem nikoli posebno prijatelja ter se je pri neki priliki papež izrazil v družbi: „0 mojem komorniku sem prepričan, da bo prav rahlo trkal in klical, da bi se pač ne zbudil."
Ko vstopi komornik, ki je ob enem nekak mrliški ogleda, v sobo, poklekne s svojim spremstvom vred pred oder ter moli za papežev dušni mir. Potem se približa mrtvecu, da se osebno prepriča, da je res mrtev, o čemur se napiše nato zapisnik. Potem mu izroči -prvi komornik takozvani ribičev prstan in druge pečatnike pokojnika. Na tem pečatniku se uniči papeževo ime, v znak, da je prenehala pokojnikova oblast na zemlji. Od sedaj do izvolitve novega papeža vodi medvladje kardinal-komornik v družbi s kardinalskim kolegijem. Kardinal-komornik prevzame vsled tega takoj posestvovanje papeževe palače. Ko se pelje potem v državnem vozu spremljan od švicarske garde v slovesni procesiji nazaj v svoje stanovanje, zvoni veliki zvon kapitola in naznanja papeževo smrt celemu mestu. Takoj začne žalobno zvonenje v vseh rimskih cerkvah, ki traja celo uro. —
Štiriindvajset ur po smrti se truplo odpre ter balzamira. Drob se zapre v skrinjico, ki jo prepelje papežev dvorni kaplan na dvornem vozu v cerkev sv. Vincenca in Anastazija, da se tam po-
koplje. — Truplo pa oblečejo v papežev hišni ornat, ga položijo pod baldahinom na paradno posteljo, in sedaj je tudi občinstvu vstop dovoljen. Zraven paradne postelje, pri kateri gorijo le štiri sveče, stražita dva nobel-gardista, in nekateri spokorni bratje molijo za rajnega. — Ako je umrl papež v Kvi-rinalu, prenesli so njegovo truplo zvečer drugega dne v Vatikan, in sieer v slovesnem sprevodu. Truplo je ležalo v odkriti nosilki, ki je bila prevlečena s škrlatnim žametom ter obrobljena z zlatimi kvastami. Mrtvaško nosilko sta nosili dve krasno odičeni muli. Papeževo obličje je bilo nepokrito. Na čelu sprevoda so šli papeževi služabniki in oddelek švicarske garde s pobešenimi zastavami in navzdol obrnjenimi sulicami. Zraven mrliča so šli spokorni menihi, tiho moleči, z gorečimi bakljami. Takoj za nosilko sta korakali dve kompaniji nobel-gardistov s kapitani. Potem je prišel papežev konjar na vranem konju; preko konja je bila pogrnjena odeja iz belega atlasa z zlatimi jermeni. Sprevod je zaključil oddelek top-ničarjev z gorečimi luntami; v sredini so peljali sedem topov. — Pred Vatikanom je sprevod obstal, in štirje spokorni bratje so sprejeli mrliča ter ga nesli v Sikstinsko kapelo. Tukaj so mrliča oblekli v popolen papežev ornat ter ga položili sredi kapele na prekrasno paradno posteljo. Nobel-garda je zraven stražila in spokorni bratje so celo noč molili.
Drugo jutro se zberejo kardinali in duhovniki cerkve sv. Petra v Sik-stinski kapeli, in truplo se blagoslovi. — Osem duhovnikov prenese truplo v spremstvu kardinalov, vseh duhovnikov, nobel — švicarske garde v cerkev sv. Prtra, in ko moli tukaj sredi cerkve vikar absoluoijo, se iz postavi v zakramentni kapeli. Tu leži truplo zadi za omrežjem, in le noge molijo ven, da jih verniki po ljubljajo.
ZvečVr tretjega dne se zberejo kardinali zopet v  zakramentni ka peli, in truplo ae med popevanjem »Miserere« prenese v nasprotno komo kapelo. Tu stoji krsta iz cipresovega lesa, katero vikar blagoslovi. Blagoslovljena krsta se  prevleče od znotraj z zlat« m pretkano odejo, na ka tero se položi mrlič.   Ako je med kardinali kak papežev sorodnik pokrije ga ta, sicer pa papežev višji komornik po obrazu in rokah z be lim suknom.   Istočasno se položi k nogam mrtvega cerkvenega poglavarja baržunasta mošnja, v kateri so
takšni trije manjši mošnjički; prvi teh ima v sebi toliko zlatnikov, drugi toliko srebrnjakov in tretji toliko bakrenih denarjev, koliko let je vladal pokojni papež. — Končno prtgrneta dva papeževa ceremorii-jerja črez truplo prt iz rdeče svile, nakar se kreta zapre in zabije. Ta krsta iz cipresovega lesa se dene v večjo svinčeno, v katero je vdolbeno ime papeževo, število njegovih vladarskih let in dan ter leto smrti. Kardinal komornik rimske cerkve in papežev višji dvorjsnik zapečatita svinčeno krsto, ki se položi v še večjo leseno. To trojno krsto potegnejo v odprtino nad vratami pape zevih pevcev, kjer ostane tako dolgo, da se napravi posebni grob, kar pa se sme zgoditi šele čez leto.
Potem se vršijo v kapeli cerkve sv. Petra devetdnevne posmrtne maše. Prvi dan se bere dvesto maš, naslednje dni pa po sto za pokoj papeževe duše. Vsako jutro ima po en kardinal v stolni kapeli cerkve sv. Petra slovesno mašo zadušnico. Sredi kapele je postavljen katafalk obdan z 20 gorečimi bakljami iz ru* menega voska. Koncem vsake maše se poje »Libera« ter podeli kardinal absolucjo. Devetega in zadnjega dne ima v to izvoljeni prelat posmrtni govor v spomin umrlemu papežu; potem gredo vsi kardinali okoli velikanskega katafalka (castrum do loris); onih pet, ki so imeli maše zadušnice, ga poškropi z blagoslovljeno vodo ter ga še enkrat pokadijo. Ko zaj.o,o »RequieBcat in pace« ter odgovore vsi z »amen«, se oddaljijo in pogrebne ceremonije so končane.
Red Star Cine.
Iz Antwerpena
V
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke
vozne cene. (1626-4) =====   Pojasnila dajejo:     1  .   - ■ ,
Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel. na Dunaji, ali Karel Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32.
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeveulice št. 10.
IkZŠT Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo.
'mr Šunka
s kožo 1 gld., brez kože 95 kr, brez kosti s frožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr, slanina 82 kr, prefiicji jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavnina brez kosti 45 kr., dunajska salame HO kr, prave boljše 1 gld., iz Sunkna 1 gld. 20 hr, ogrske za mesec junij 1 gld 80 kr., vsaki mesec 15 kr. dražji kilo, velika klobasa ena 20 kr. — Pošilja le dobro pošteno blago od 5 klg. naprej proti povzetju
Janko Ev. Sire v Kranju.
in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše
lavine primesi
v prid družbe sv. Cirila in Metoda
IZ
L jugoslov. tovarne za kavine surogate
. ♦ .» v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih par-nikov, ki vozijo
v Ameriko.
Hamburg-Nevv York le G dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena
Hamburg-Ameriške linije
Ljubljana Dunajska cesta st. 31
od južnega kolodvora takoj na desno.
Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad:
\7 milijonov kron.    nad 400.000 kron.
^     na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoln dne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitaln. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
M Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
W Posoja se na zemljišča po 4s/4°/o na leto. Z obrestmi vred pa £ plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to u0m odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves yp dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati y3 dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. . (89-6)
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4Va0/0 do 5°/0.
Za rodbinsko mizo se jo povsod izborno obnesla Kathreincrjeva Kneippova sladna kava Kdor hoče piti dobro kavo in vendarle stediti, zahtevaj le psistno Ka-threinerjevo kavo v znanih izvirnih zavojih. Kar se odtebtuje in prodaja odprto, ni nikoli Kathreinerjeva kava; na to naj Častite gospodinje 80 posebno pazijo. Če tudi izdado nekaj malega več, se to že izplača, zakaj res po ceni v porabi je le pristna Kathreinerjeva kava.
Loterijske srečke.
Brno, 8. julija. 8, 70, 26, 87, 14.
Dunaj, 4. julija. Tnrt, 11, julija. Oradeo, 4. julija. Praga, 15 julija Uno, 11. juiija<
16. 6, 40. 65, 2. 66, 68, 1, 22, 4. 81, 66, 2. 65, 78 72, 54, 68, 71, 79. 2, 12, 84, 6, 44.
1900
GRAND PRIX.
Singer-jevi si
Brezplačni pouJs: v vseh tehnikah modernega vezenja.
Singer Co. šivalni stroji del. dr
Cjubljana, Sv. petra cesta št. 6.
(1380-5)
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne« v Ljubljani.
37^2
5A