Gbspodarske stvari. Petero poglavitnih rečij, ki so potrebne novemu vrtu. Vrte si napravljajo dandanes ljudske šole posebno zato, da se šolska mladina v njih drevesnicah uči sadjarstva. Vrte pa imajo ljudje sploh prav radi; to se vidi po tem, da marsikdo peščico svoje zemlje za to obrne, da si napravi vrtec. Ali vsakdo ne gleda na to, ali je tudi kraj, kjer ga naredi, vrtnarstvu ugoden. P e t poglavitnih rečij je, ki so neobhodno potrebne, ako hočeš, da se ti dobro izponaša vrtec, in to so: zrak, svetloba, toplota, voda iii varnost. Izpregovorimo o vsaki besedico. Zrak, to je dober zrak, je prvi pogoj rastlinskemu življenju. Kakor človek brez dobrega (čistega) zraka in če se stanovališča njegova vsak dan ne prezračijo, začne hirati in bolehati, tako se godi tudi vrtnim rastlinam, ako so v slabem ali pa v zaprtem (zaduhlem) zraku. Blizu gnojišč, med hlevi, za visokimi zidovi ne delaj yrtov. Ako ima vrt tvoj tako lepo lego, pa ti drevesa 'n druga zelišča ne rastejo veselo, iskal bodeš drugih vzrokov, ki so jim škodljivi, a tega ne veš, da poman- kanje čistega zraka je prva ovira veseli in zdravi rasti. ' Svetloba pa je tudi potrebna, pa ne samo cvetlicam, temuč tudi drevju. Ali tu ne mislimo popolne teme, ampak tiste zapreke, ki delajo, da je vrt tvoj v senci. Senca je sicer povsod, tiste sence pa, ki se spreminja po dnevi, ne mislimo, ampak bojimo se tiste sence, katera je skoro celi dan na našem vrtu. Navaden pregovor veli: »senca mori», to je, senca zatira in kvari rastlino, ki stoji v senci. Da vrt potrebuje dosti in pripravne v o d e, tega menda ni treba Sele dokazovati. Brez vlage trpijo rastline žejo; njih žeja je suša, suša pa tudi, kakor senca, mori rast. So letine, v katerih ni treba veliko prilivati; so pa tudi take, da nebo, ne priliva, kolikor je treba, — tedaj mora pomagati človek. Treba torej, da je na vrtu vodnjak, kapnik, ali da kak potok ni daleč od njega. Čas je kapital vsakemu človeku; kjer ni vode blizu, rado se zanemarja prilivanje. Brez t o p 1 o t e ni življenja v rastlini. Brez toplote vse otrpne. Najbolj naravno in najcenejšo toploto daje nam solnce. Solnce ima s svetlobo in toploto svojo toliko moči do rastlinstva in živalstva, da je vse mrtvo ondi, kjer ni solnca. Ako imaš svetlice v loncih, lahko jih prenašaš sem ter tja, da jim je svetlo in toplo ; a drugo je z vrtom, njega ne moreš prestavljati, torej glej, kadar nov vrt napravljaš, da ga narediš na prisojnem kraju. Naposled še priporočamo varnost. Če je vrt blizu hiše, dobro! Sicer je pa ograja potrebna, pa tudi še varuha potrebuje vrt, kadar so pridelki v nevarnosti, da jih ne ukrade tat; pa tudi zavoljo živine je treba vrtu meje. »Vrtnar.« Deteljno seme. Detelja je najvažnejša kmetijska rastlina na polju, pa žal, da prepogosto vidimo deteljišča s predenico preraščena, in taka njiva le malo dobička da. Predenico od deteljnega semena je težko očistiti, in ravno pri tem ima gospodar največjo škodo, če kupi seme, katero ne kali ali pa je s predenico pomešano. Najbolje storimo, da si seme doma pridelamo, in če je med deteljo, katero mislimo za seme pustiti, predenica (grinte), moramo jo poprej vso iz detelje požeti in sežgati. Deteljno seme se najhitreje z mlatilnico, pri kateri je tako zvani »Kleeenthulsungsmantel«, izmlati. F. P—k. Koleka prosto se vsled postave od 23. maja 1883 štv. 82 drž. zak. vknjižbe po zapuščinah na podlagi prisodnih pisem (Einantwortung) pri sodnijah uradno brezplačno zvršijo. Ta postava bila je javno razglašena, vendar je ljudslvu malo znana, in veliko stroškov bi si prihranili, ko bi se te olajšave pri zapuščinskih slučajih posluževali. Ribe več dni sveže ali frišne ohraniti, se tako-le napravi: Riba se zakolje ali ubije, drobovina odstrani in s stolčenim sladkorjem potrosi terna hladnem, temnem kraju shrani. Sejmovi. Dne 21. julija v Bučah. Dne 23. julija pri Sv. Heleni pri Slivnici, pri Sv. Mohorju blizu Rogatca, v Orešju, v Mariboru in pri Sv. Barbari pri Konjicah. Dne 24. julija pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Dne 25. julija v Zalcu, Lipnici, Slov. Bistrici, Kozjem in pri Mariji-Tolažnici, okraj Rogatec. Dne 26. julija na Framu, pri Sv. Ani na Krembergu in v Teharji.