PoStnlna oiaCara « tjuiuvim Leto XVII., št. 162 Ljubljana, 16. julija 1936 Cena t Din o pia.vLLLSt.vo; ^juoijtuitt, cumllje vo Ulica a. — leletOD a t. 8122. 3125, 3126P Lnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova tu. 4. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Koceoova ulica fit- 2. — Telefon St. 190. i-iačunl pn pošt. Cek. zavodih; LJubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180. Wlen §t 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Dto 25.— Za inozemstvo Din M.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1. _Telefon 6L 65. Rokopisi se ne vračajo. MOSTE Sru pe_«ec jT UL KOLODVOB. A 3 AN A 0tv.\ mam j a VPOUU EPAN34 VAS BIZOVIK Ob katastrofi Novica o strahotni letalski nesreči v ljubljanski okolici je po bliskovo preletela Ljubljano in kmalu tudi vse druge slovenske kraje. Povsod kamor je prišla, je izzvala zaprepaščenje in žalost. V ne-celih treh letih je nepreračunljiva usoda zahtevala na isti letalski liniji iz Ljubljane na Sušak dve enako katastrofalni nesreči, dva kruta in nezaslužena sunka v lepi razvoj našega domačega letalskega prometa. Z neizprosno nujnostjo so se vzbudili spomini na megleno jiutro 12. septembra 1933, ko je pretresla Ljubljano vest, da je v neposredni bližini mesta osem ljudi obležalo mrtvih pod razbitim letalom. V podobno megleno jutro, čigar otožno zaspanost je ikmaliu razgnalo vroče julijsko solnce, je včeraj udarila vest, da je v gozdu pri Hruški komaj dva kilometra od kraja nesreče v i. 1933, obležalo pod razbitim »Spartanom« zopet sedmero mrličev, ki so nekaj minut po-preje veseli, polni zaupanja in pričakovanja nastopili zračno pot na naše sinje morje. Globoko sočutje z nesrečnimi žrtvami, ki je na mah navdalo vse naše prebivalstvo in pretreslo toliko prizadetih in neprizadetih src, kaže, da imajo take katastrofe neprimerno širši in globlji odmev kakor druge prometne nesreče. Aviacija je najmlajše prometno občilo in poleg tega izmed vseh občil najčudovitejše, saj izpolnjuje človekov stari in drzni srn, da bi kakor ptič letati po zraku, Vsak človek modernega čuvstvova-nja čuti v sebi neko ponosno zadoščenje, ko vidi nad seboj krožiti letala, ki s toliko hitrostjo premagujejo prostor in vežejo med seboj oddaljene kraje Letalstvo, pa naj gre za civilno ali za vojaško, je v vseh deželah ljubljenec občinstva, veliki dokaz tehnične zrelosti naše dobe, ponosno sredstvo njenega, napredka in slovesa. Nič ni čudnejšega nego pred ostanki razbitega letala, ki je pokopalo sedmero zdravih, življenja željnih ljudi, slaviti veličino m pomen letalstva. In vendar je treba po premagovanju prve zaprepašče-nosti in žalosti povedati neprijazni usodi v obraz: Ne klonemo! Preveč se zavedamo tragične, vendar pa neizprosne resnice, da človeštvo ni stopilo niti enega koraka naprej, ne da bi ga plačalo z žrtvami. Odkrivanje neznanih dežel, iz-suševanje močvirij, graditev prometnih cesit preko slabo prehodnih krajev, osvo-jevanje visokih planin, uvajanje novih strojev ali novih zdravilnih metod in sredstev, vse to in še nešteto drugih reči ima iv svoji kroniki poleg ponosnih zapiskov uspeha in slave tudi črno obrobljene strani žrtev. Sto let železnic z ogromno izpopolnitvijo njihove mehanike in prometne tehnike ne more preprečiti, da se ne bi še vedno dogajale železniške nesreče. In vendar ni nič abotnej-šega nego izogibati se možnosti nesreče tako, da ne sedeš na vlak. Avtomobilske nesreče so neprestani pojav in vendar avtomobilizem povsod napreduje, osvaja tudi afriško in azijsko ceflino. Celo v letalstvu, ki je tehnično najmlajše prometno sredstvo, čeprav se izpopolnjuje od leta do leta in velja danes mehanič-no-znanstveno že za tako zanesljivo občilo, kakor je katerokoli drugo, dokazuje statistika, da je odstotek žrtev malenkosten v primeri s številom izvršenih voženj oseb in blaga. Zaradi tega se ne smemo niti ob tako tragičnem, vprav poraznem dejstvu, kakor sta ljubljanski letalski nesreči v ne-celih treh letih, odreči nadam, ki smo jih stavili v naš letalski promet. Najsi sicer z vso čujvsitveno pravico objokujemo žrtve obeh katastrof, ne smemo izgubiti izpred oči nujnosti, da kot turistična pokrajina ne de vzdržimo, marveč tudi čimbolj razširimo in izpopolnimo naš letalski promet, našo najhitrejšo in najmodernejšo zvezo s svetom. Preiskava o vzrokih strašne ljubljanske katastrofe je še v teku; dokler ne bo zaključena, bi bila vsaka sodba neupravičena in prenagljena. Mnogi znaki govore, da je katastrofa delo nesreče, krute igra neodgovornih, od človeške volje in tehničnih pogojev nezavisnin. okolno-sti, fatalen rezultat slepih sil prirode, ki ga vse človeško prizadevanje ne more izboči. Ni razloga dvomiti o tem, da je v konkretnem primeru, bilo s strani odgovornega tehničnega vodstva, torej pred vsem od pilota in mehanika, vse storjeno, da polet poteče normalno. Težko si je misliti, da bi se bila pilot in mehanik podala na pot, ako ne bi aparat in zlasti motorji bili v popolnem redu, ali ako bi vremenske razmere bile take, da bi zaradi njih grozila opasnost. Kaj se je odigralo na samem aparatu v kratkih minutah od trenutka, ko se je dvignil na polet, pa do strašnega udarca v golovski grič, ne bomo nikoii izvedeli. Vse kar bi moglo pričati o tem, je mrtvo ,razbito. Iz naše skice v katero je začrtana normalna smer letalskih pofle-tov Ljubljana-Sušak in dejanskega pote, ki ga je na dan nesreče letalo -napravilo pa je razvidno, da so neki nerazjas- Napredek naše mlade aviacija Je v @k©Sfci Ljubljane že drugič terjal dragocene žrtve Propast potniškega letala za Sušak v meglenem morju Ljubljana, 15. julija Kakor blisk se je v zgodnjih jutr-njih urah po mestu in po vaseh prostranega Ljubljanskega polja raznesla skoraj neverjetna vest: nad takozva-nim Cerkvenim borštom pri Spodnji Hrušici, ob enem zadnjih obronkov golovškega hribovja proti Zalogu se je aeroplan, ki vzdržuje redno potniško zvezo na progi Ljubljana-Sušak, zrušil na zemljo in v svojih ruševinah pokopal sedem človeških življenj, pet potnikov ter pilota in radiotelegrafi-sta. Skoraj neverjetno, smo rekli in v resnici človeku kar ni bilo mogoče doumeti, da je v tako kratkem razdobju — saj se je šele pred tremi leti zgodila na las podobna nesreča ob zidu umobolnice na Studencu — mogoča ponovitev tako strahotne katastrofe. Toda vest je z vztrajno, neusmiljeno naglico tekla od hiše do hiše, raz-našale so jo mlekarice, ki so iz vasi pod Golovcem in iz Polja hitele v mesto, prinesle so jo zelenjadarice na trg, odkoder so jo gospodinje nato razširile po najbolj samotnih ulicah zadnjega predmestnega okraja, sporočili so jo telefoni, ki so po uredništvih in po pisarnah začeli na vse zgodaj brneti, na vse strani. Po cestah, ki drže proti Štepanji vasi in podgolovškhn vasem, so pričele romati cele procesije ljudi, pešcev, kolesarjev, motoci-idistov, avtomobilov in avtobusov in živa reka, ki je naraščala od ure do ure, je samo potrjevala resničnost strahotnega glasu. Vsa nesreča se je po informacijah, ki smo jih utegnili zbrati sredi razburljivega, tragičnega vrvenja, primerila takole: Odlet z zamudo Ko se je letalo davi počasi pripravljalo na odlet — čas njegovega odhoda je določen za 5.30 — so se na letališču poleg pir lota Mihajla Jarošenka in telegrafista Toma Anušiča zbrali potniki, med katerimi so bili učiteljica Stana Kantetova z Barja, učiteljica Tilka Pivkova, ki je med letom zaposlena na Čatežu pri Veliki Loki, a je za počitnice prišla k svojcem v Ljubljano, in odvetnik dr. Adolf Korče. Šef postaje dr. Stane Rape je še enkrat pregledal seznam priglašenih potnikov in pri tej priliki ugotovil, da manjkata dva Berlinčana znanstvenik dr. Wilhelm Horn in njegova tajnica gdč. Anny Bruglacher, ki sta si že včeraj rezervirala sedeže. Medtem so iz hotela Uniona, kjer sta berlinska gosta prenočevala, telefonsko povprašali, kako da je izostal avtobus, ki redno vozi iz mesta na letališče in ki je bil za davi naročen pred hotel, da bi dr. Horn in Bruglacherje-va s svojo prtljago komodneje vstopila. Ker je šefu letalske postaje na razpolago 15 min. časa, da v nujnih primerih zadrži potniški aeroplan, so brž poslali avtobus še enkrat do Uniona, nakar je vsa družba vedre volje vstopila v kabino jeklenega ptiča — takrat pač nihče ni mogel slutiti, da ob najbližjem griču onkraj polja v sivini megle čaka smrt. Ko se je letalo pognalo v zrak, so mu poleg tehničnega osebja izpred hangarja še nekaj časa sledili s pogledi šef postaje dr. Kape. upravnik vojaškega letališča poročnik Nežmah in pa knjigovodja Šarabonove trgovine g. Ivan Orel, ki je kot edini spremljevalec v tem jutru prišel s svojo svakinjo Pivkovo na aerodrom. Jutro je bilo za razmere v ljubljanski kotlini še precej lepo. megla je bila toliko prosojna, da je bil raz- njeni razlogi bili usodnega vpliva na potek poleta. Vsekakor izražamo enoduš-no mišljenje in zahtevo celokupne javnosti, ako smatramo, da je treba preiskavo o vzrokih katastrofe izvršiti z najskrbnejšo vestnostjo in rigoroznost-jo. Ako se ugotovijo kakršnekoli pogre-ške, kakršnikoli nedostaitlki v tehnični pripravljenosti afli v sami organizaciji, jih je treba okrito priznati, a istočasno tudi z največjo brezobzirnostjo in doslednostjo popraviti. Letalski promet je v naši državi razmeroma še milad in ne moremo reči, da smo v vsakem oziru glede njegove organizacije že na vrhuncu. Čeprav smo prepričani, da morebitne pomanjkljivosti naše milade letališke službe niso v nikaiki zvezi z včerajšnjo katastrofo, moramo vendar z vsemi sredstvi stremeli za spopolnitvijo ne samo letalskih prometnih sredstev samih potom najmodernejših prvovrstnih aparatov, temveč tudi s spopolnitvijo tehnične, prometne in organizaborne službe, Pod ruševinami letala je pokopanih sede« ljudi čez kakšne pol ure z avtobusom vrnil v mesto in domov, ne da bi bil vsaj od daleč zaslutil, kakšne usode je bila z ostalimi sopotniki že deležna njegova svakinja. Kakor pripovedujejo ljudje iz podgolov-ških vasi, so zaradi zamude, s katero je aeroplan odletel, davi še s posebno pozornostjo opazovali njegovo pot. Saj je bilo brnenje njegovih motorjev zanje vsako jutro kakor neka posebna, zmerom zanesljiva kontrola njihovih ur. Ko so Hrušičani in Bizovičani začuli ropot aeroplana. so prihiteli na prage svojih hiš ln z začudenjem so lahko ugotovili, da leti veliki trimotor-ni ptič danes za precejšnjo mero nižje, kakor po navadi. krogov, da bi dosegel višino, v kateri bi bilo mogoče pasirati obronke Golovca, tedaj pa se je letalo že z vso silo zaletelo v gozd, posnelo še nekaj vrhov in se nato med velikim hruščem zrušilo na tla. Kakor se da razbrati iz ruševin, ki so pokrile zemljo, je aeroplan zadel najprej z levim, nato pa še z desnim krilom ob dvoje smrek. Drevesi sta mu krili posneli, z njima pa sta V nesrečnem gozdu Med tem pa so iz meslta vrede proti HnriSci zmerom "večje množice radovedne««. preplašenega občinstva, tako da so ceste preloo Kodeljevega io dkozi Stepanjo •ras hib kakor ena sama nepretrgana, neskončna mrtvaška procesija. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je na kraj katastrofe od zore do mraka poromaAo več desetiKeočev ljudi. Po uradih in deka-mr caih je ▼ prvih jutra/njih arah najbrž pri-man/kovaio delovnih moči, ker so delavci in uradniki hiteli v Hrust oo. M-nogn izmed okoličanov, ki je na poti dcrtekk katastrofalna vest, so popustili poslovne opravke in se pnidraržiiln veletoku radovednežev, fa so se zgrnili proti nesrečnemu geradn. Vas sama se je za ves dopoldan spremenila ▼ eno samo ogromno garažo. Po travnikih, ki so Jih šele pred kratkim ■pokosili, so parkirasle cele trume avtomo-bdlov, a dvorSča kmečkih hiš so bila v hipu zastavljena s kolesd, kii jih je od vseh strani prihitelo na tisoče in tisoče, da tolikšne množice tega popularnega vozila menda v resnici še nikoli ni bflo na kupu. Vojaka in orožniki, ki jah je vodil vodnik ljubljanskega žandarmerijstkega voda podporočnik Božidar Rajakovšč, so z veliko težavo zadrževali široko, dolgo verigo gledalcem. kd se je v velikem loku sklenila po vsem gozdu okrog prizorišča- Sredi tega kioga je že zgodaj zjulfrai pričela poslovati sodna ikomasija, v kateri sta bila državni tožfilec dr. Lučovnik in preiskovalni sodnik Lojze Zailotkar, njej pa se je pridružil še sreskii načelnik za ljubljansko dkodico cjr. Mairšič in močan oddelek civilne policije s svetnikom dr. Faikinom. komisarjem IRamovžem in šefem kriminalnega oddelka Zajdelo- Med prvimi zastopniki oblasti, ki so prihiteli na kraj nesreče, sta biJa tudi ljubljanski žutpen dr-'Adlešič im pomočnik komandanta divizije briigaidm general Jovanovič. Zastopnikom sodišča m ostalih oblastev so se že dopoldne pridružili tudi nekate- legenda .........-............ PR.EDPISANA LerALSfcA PB.O^A _ — —_____LET PONESREČENEGA LETtkLA Prizorišče KR.A3 NES&EtE kjer je morda treba še marsikaj storiti. Gre za dragocena človeška življenja, a obenem tudi za dober glas našega letalskega prometa in naše države! Ljudstvo v navalu trenutnih afektov rado izgublja zaupanje v tehniko in izmišlja neo-snovane legende o vzrokih nesreče. Treba je vse storiti, da. pade vsak objektivni razlog, ki bi dajaJl hrane neosnovarnim obsodbam. Seveda pa človeške moči niso vse in še dolgo ne bodo vse. Smrtne nesreče ostanejo večne spremljevalke človeštva, večne žrtve v boju za napredek. Vedno jim je in vedno jim bo veljalo najgloblje sočutje, vedno bodo napolnjevale vsa srca z žaflostjo. Vsa prizadevanja pa morajo iti za tem, da se njih število omeji do skrajne možnosti. Tudi neddlžnim žrtvam včerajšnje pretresljive kaitastro-fe smo dolžni vsi, so dolžni zlasti naši in tuji strokovnjaki z letalskega področja, da podvojijo svoje napore v tem prav-ou. gled odprt preko vsega letališča do železniške proge. Kakšne 3 minute za tem, ko je megla v višini že skrila letečega ptiča v svoje koprene, pa so opazovalci na letališču iznenada začuli, kako je potihnilo brnenje motorjev. G. Orel, ki kot lajik pač ni mogel preceniti katastrofalnega pomena tega. na prvi pogled majhnega dejstva, je komaj opazil, da sta se dr. Rape in poročnik Nežmah nekam zaskrbljivo pogledala in da je poročnik Nežmah takoj nato sprožil svoj motocikel in odbrzei. Sam se je šele Katastrofa Ljudi se je polotila težka skrb. ko so videli. kako je letalo najprej nalahno ošvrk-nilo visok oreh, ki stoji pri Košičkovi hiši v Spod. Hrušici. nekaj trenutkov za tem pa vrh visoke češnje na bližnjem Pogačar-jevem posestvu. Nekateri vedo celo povedati. da je že takrat švignil majhen plamen iz avijona, Letalo je hitelo ta čas naravnost proti gričku, ki se vzpenja nad Cerkvenim borštom. Pilot je napravil še nekaj spiralnih mu odpadla tudi oba stranska motorja, ki sta montirana vanje. Trup aeroplana se je kakor izstreljen nato zaletel v zemljo. Silovitost udarca najbolj živo ponazoruje dejstvo, da se je srednji motor zaril skoro meter globoko, kabina sama. ki je napravljena iz duralunrinija, pa se je zvila v same zverižene Spirale. Še kakšni dve nri po padcu je po malem gorel bencinski tank. Na kraj nesreče so prihiteli najprej ljudje h najbližjih hiš, predvsem Škofovi, katerih dom stoji komaj nekaj korakov pod prizoriščem katastrofe. Prvo telefonsko poročilo, ki je bilo iz najbližje okolice naslovljeno na poklicane instance, je bil bržkone poziv poveljnika gasilske čete v Bizoviku, polirja Antona Briclja, mestni reševalni postaji, naj prihiti na pomoč. Reševalci so takoj odbrzeli z dvema reševalnima avtomobiloma in s motorno brizgalno. Reševai-ei, 13 po številu, pa so našli tako brezupno razdejanje, da je bila njihova pomožna intervencija že povsem odveč. Pripadla jim je samo grenka dolžnost, da ob ruševinah in nad mrtvimi trupli poskrbijo za red, zakaj dotok radovednežev je vzdržema naraščal in treba je bilo postaviti stražo. Ko je kmalu nato prišel na kraj nesreče še oddelek vojske s svojim »dravnikom in pa orožniki, so reševalci v sporazum® z njimi rešili trupla iz smrtne kabine in jih drugo ob drago polofSi v senco smrek ter jih prekrili z njihovimi suknjiči, plašči in kar jnn js že prišlo pod roko. Ti člani tehnične komisije, ki se bo zvečer zbrala k posebnemu ogledu nesreče in kraja. Že dopoldne so iz Zagreba prispeli komandant IV. zrakoplovnega polka, podpolkovnik Miša Živanovič, kapetan Si-niša Nikolič ter inž. poručnik Škulj, zvečer ob 18.45 pa so z rednim potniškim avijonom prispeli iz Beograda še direktor Aeroputa Tadija Sondermayer in ostali. O izsledkih preiskave je komisija strokovnjakov napovedala listom objavo posebnega komunikeja. Sedem krst••. Med tem ko so se komisije zbirale k svojemu delu, pa je iz mesta hitela proti Hrušici cela kolona voz Pogrebnega zavoda, s katerih so izložili sedem črnih in srebrnobelih krst. Ko sta sodni zdravnik dr. Suher in zdravstveni svetnik dr. La-pajne kot namestnik policijskega zdravnika opravila svoje izvide, so trupla položili v krste in jih začinili. Krste s trupli dr. Hor-na in Bruglacherjeve, pilota Jarošenka, telegrafista Anušiča in učiteljice Kantetove so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu, truplo Pivkove v Leonišče, dr. Korčeta pa na željo njegovih staršev na njegov dom. Jarošenka in Anušiča bodo kasneje prepeljali v Zemun, o pogrebu dr. Horna in Bruglacherjeve pa še čakajo podrobnejših naročil iz Berlina. Na kraju nesreče je ostal samo razbiti avion s svojimi raztresenimi udi in kup prtljage, trume gledalcev pa še vse do večera v nepretrganih procesijah romajo v gozd. Množice kropil-cev so se popoldne pričele zgrinjati tudi okrog mrtvaških odrov. Veselo slovo, doma strašna novica Izmed številnih prič, ki vedo pripovedovati podrobnosti podgolovške katastrofe, je pač najbolj značilna in vsa polna svojstvene tragike pripoved Šarabonovega knjigovodje g. Ivana Orla, ki je bil svojo svakinjo Tilko Pivkovo pospremil na aerodrom. Kakor smo že na drugem mestu zabeležili, je po odletu aeroplana g. Orel ostal še nekaj časa na letališču ne da bi bil slutil, kako strahotno razdejanje je potnike z jeklenim ptičem čakalo že onstran Ljubljanskega polja. Od daleč je še opazoval, kako pilot Jarošenko čisto vedre volje preizkuša motor, in ko je bilo yse pripravljeno za odhod, je propeler zabrnel in letalo se je dvignilo v zrak. G. Orel je & šefom letališča in poročnikom Nežmahom še nekaj časa sledil brnenju motorjev v sivini meglenega jutra, a ko je brnenje na lepem prestalo, jt bil na tihem prepričan, da je aeroplan že presegel vrh Golovca in je njegov glas zamrl za hribom. Ko je opazil, kako se je poročnik Nežmah zavihtel na motor in se naglo odpeljal, je sicer na dnu duše začutil, da mora to nekaj pomeniti, vendar najhujše mu niti na misel ni prišlo. Namenjen je bil, da se z avtobusom Aeroputa vrne v mesto, a ko se je kot edini potnik obrnil k šoferju zastran odhoda, ga je ta poprosil, naj še malo počaka. Cez kakšne pol ure &e je g. Orel odpeljal z aerodroma, in ko je prišel domov, je svojim še pripovedoval, da je slovo čisto lepo poteklo in da je aeroplan povsem v redu odletel. Malo pozneje pa je na vratih potrkala mlekarica, ki je v Mostah doma. Razen mleka je davi prinesla Orlovim še neznansko vest, da se je aeroplan malo prej ob Golovcu razbil in da so sedem mrtvih pokrile razvaline. Nekaj avtentičnih pojasnil Kakor pri vsaki, tako so bile tudi pri j tej katastrofi domneve, ki ne ustrezajo dejstvom in ki so potrebne nujne korekture. Tako se je trdilo, da je ponesrečeni aeroplan identičen s Spartanom, ki so ga po nesreči na Studencu pripeljali iz Londona v Ljubljano in ga 28. septembra leta 1933 na letališču v Zemunu krstili na »Ljubljano«. V resnici pa gre za letalo tipa Spartan-Croiser, ki je bil lani izdelan v tvornici »Zmaj« v Zemunu in je bil šele od 15. maja lanskega leta v prometu. Z ozi-rom na to zamenjavo in v zvezi še s kopo drugih bolj ali manj senzacionalnih vesti, ki se širijo med občinstvom, smo naprosili šefa naše letalske postaje dr. Staneta Ra-peta za nekaj avtentičnih informacij, iz katerih povzemamo: Na naših zračnih progah vzdržujejo v zadnjem česu promet trije avioni, in sicer Spartan, k; je bil svoj čas krščen na ime »Sušak« in ki je bil Ista 1934. kupljen v Londonu. Spartan, ki se je pravkar ponesrečil in ki je bil lani po angleški licenci Sadelan v Zemunu, in dvomatomi aeroplan De Ha vil and Dragon, ki so ga kupili š©le letos. Ta tri letala izmenoma vzdržujejo promet na progah Beograd—Borovo-Sušak—Ljubljana in Beograd—Sarajevo-Dubrovnik, tako da je vsak drugi ali tretji dan na isti progi drug avion. Vsa tri letala so najboljšega tipa in najboljše znamke, kar jih sploh obstoji. Aeroplan Yu-San Spartan, s katerim so poročevalci nekaterih listov zamenjali aeroplan, ki je lreuxu zavladal splošen optimizem, ker je amgleško zunanje ministrstvo popustilo glede nekaterih glavnih ruskih zahtev. Preostalo je še vprašanje v zvezii s čl. 23 načrta, ki se nanaša na določbe pakta Društva narodov in na regionalne pogodbe. Po posredovanju Paul Bonoourja so tudi to vprašanje malone že rešili s kompromisom. Tedaj pa je nastal neželjeni incident, kri je poslabšal položaj. Po zatrjevanju nekih delegatov je angleška vlada pod pritiskom angleške admirailritete umaknila neke koncesije glede odpiranja in zapiranja morskih ožin, ki jih je že hotela dovolili. Angleški delegati trde. da ta trditev ni točna in da gre za nesporazum glede angleških koncesij. Angleška delegacija trdi, da od svojega prvotnega stališča ni nikoli odstopila. Tako angleška kakor sovjetska delegacija sta sklenili zahtevati nova navodila od svojih vlad. Med tem pa že kaže iturška delegacija zaradi nepresta- nega odlaganja sfklerpov in oviranja poteka konference precejšnjo nejevoljo in groza, da bo zapustila konferenco ter šla svoja ipata. Pariz, 15. julija. Dočim so jutranji listi še zelo optimistično poročali o stanju pogajanj na konferenoi v Montreuxu ter pisali o skorajšnjem sporazumu glede dovojiltve prehoda vojnih ladiii skozi morske ožine, javljajo popoldanski listi, da so se pojavili novi zapletijaji- Sovjetska delegacija je dala izjavo, ki očita angleški delegacij"!, da jc svoj pristanek, ki ga je ■dala v ponedeljek glede ruskega stališča o zatvoritvi Dardanel in Črnega morja v primeru vojne, zopet umaknila pod pritiskom angleške admirali tete. Plri tem je admiraliteta bila pod vplivom germanofil" skih angleških krogov. Ker obe delegaciji vztrajata na svojem stališču, se izgledi konference presojajo zopet manj ugodno. Dalje poročajo, da kaže turška delegacija jasne znake nestrpnosti in da je izjavila, da bo z oziirom na zavlačevanje pogajanj iin z ozirom^ na dosedanji politični položaj zopet pričela z utrditvijo Dardanel, ne da bi počakala na rezultat konference. španska opozicija zapustila parlament Protest proti terorju levičarjev — Krvavi spopadi so na dnevnem redu — Podaljšanje obsednega stanja Madrid, 15. julija. AA. Havas poroča: Snoči so se v stanovanju Gila Roblesa sestali voditelji agrarne stranke, stranke katalonskih regionalistov in vodja stranke Španske obnove. Posvetovali so se o položaju. Monarhi&tični poslanci so izjavili, da ne bodo več prišli v parlament, ker njihovo življenje ni več zaščiteno. Temu stališču so se pridružili tudi ostali člani opozicije. Desničarski poslanec grof Guagliano je na današnji seji parlamenta izjavil, da zapuste poslanci nacionalnega bloka parlament dokončno. Govornik je izjavil, da pomeni umor Calva Sotella javen zločin in da zato poslanci nacionalnega bloka ne morejo več sodelovati v parlamentu z osebami, ki so moralni krivci tega zločina. Zločin je nastal zaradi brezobzirne marksistične propagande. Še nedavno tega je neki socialistični poslanec sredi parlamenta izjavil, da so atentati na politične nasprotnike ne le razumljivi, temveč celo zakoniti. Glavni odbor parlamenta je danes podaljšal še za en mesec takozvano stanje pri-( pravljenosti. ki velja za vso Španijo. fPo pogrebu umorjenega poslanca Calva Sotella je prišlo do hudih spopadov. Levičarji so ubili tri desničarje, šest oseb pa je hudo ranjenih. Tudi v Sevili je prišlo snoči v delavskih okrajih mesta do hudih spopadov. Posredovati je morala policija, ki je nato ugotovila, da so tri osebe ubite. Vse kaže, da so te izgrede povzročili fašistični omladinci. Ena priča je potrdila da so levičarski omladinci bežali. Rusko notranje posojilo Moskva, 15. julija, d. Vlada je prod dnevi razpisala notranje posojilo v višini 4 milijard rubljev. Posojilo je bilo vpisano v 10 dneh in sicer v znesku 4.227 milijonov rubljev. Upor v Palestini delo Moskve ? London. 14. jujija. AA- »Daiily Maifc poroča, da je angleška tajna poldcija zbrala material o tem. da arabski upor v Palestini podpirajo iz Moskve. Nedavno so v neki naselbini severno od Tel-Aviva odkrili komunistično centralo, ki je bila v zvezd z Moskvo. Papen poroča Hitlerju Dunaj, 15. julija, v. Nemški poslanik Pa-pen je snoči odpotoval v Berlin, kjer bo poročal zveznemu kancelarju Hitlerju o podrobni izvedbi nemško-avstrijskega sporazuma. Nato bo sledil povabilu kancelarja ter prisostvoval otvoritvi iger v Bev-reuthu. Sredi prihodnjega tedna se bo zopet vrnil na Dunaj. Dr. Hodža na Koroškem Dunaj, 15. julija. Z ozirom na razširjene vesti, da je češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža po svojem bivanju na Dunaju odpotoval na oddih v Švico, se doznava iz zanesljivega vira, da je dr. Hodža s svojo soprogo odpotoval danes na oddih na Koroško. Ostal bo par dni ob Vrbskem jezeru in bo napravil avtomobilske izlete v Jugoslavijo, zlasti na Bled. kjer se bo sestal z nekaterimi jugoslovenskimi politiki. Velik uspeh češkoslovaškega posojila Praga, 14. julija g. Finančni minister je danes r radiu sporočil, da je posojilo za državno obrambo do sedaj prineslo 3 milijarde 200 milijonov Kč. Proslava ukinitve sankcij v Italiji Rim, 15. julija, o. Po vsej Italiji so danes proslavili ukinitev sankcij. Na poziv fašistične stranke so povsod razobesili zastave. Sankcije so trajale 241 dnu Tajništvo fašistične stranke je izdalo vsem fašističnim organizacijam nalog, naj v proslavo tega dogodka prirede danes posebne svečanosti s predavanji o zmagah Italije na vojnem in političnem polju. Direktorij fašistične stranke je imel posebno sejo, na kateri je sklenil izdati proglas z zahvalo vsem fašističnim organizacijam za požrtvovalno borbo proti gospodarskemu obleganju Italije. Na Mussolinija je fašistični direktorij naslovil posebno poslanico, v kateri mu izreka zahvalo za njegovo energično borbo proti vsem sovražnikom Italije. Fašistični direktorij izraža upanje, da bo Mussolini, ohrabren z dosedanjimi uspehi, povedel italijanski narod k novim, zmagovitim podvigom. Pripravlja se odpust kazni za tihotapstva v času sankcij Beograd, 15. juiija. p. Po informacijah iz poučenega vira se pripravlja predlog o aboljciji vseh prekrškov carinskih določb, ki so bili izvršeni za časa sankcij proti ItaljJi v prometu med obema državama. Kakor znano, se je za časa sankcij zelo povečalo tihotapstvo na obeh straneh ju gcisJ ovensko-i tali j an-ske meje. Naši ljudje so tihotapili kmečke pridelke in drugo blago v Italijo, iz Italije pa so protizakonito uvažali v našo državo južno sadje, zelenjavo ter razne industrijske izdelke. Carinske oblasti na obeh straneh meje so z vso strogostjo zakona postopale proti tihotapcem in mnogo ljudi ob meji je bilo hudo kaznovanih. Z abolicijo kazni zaradi takih prestopkov bo gotovo zelo olajšano breme kaznovancev, ki so večinoma kmečki ljudje. Iz državne službe Beograd. 14. julija, p. Upokojen je bal višji sanitetni svetnik sreskega načelstva v Celju dr. Anton švab. Premeščeni so bili podnadzorniki policijske straže Peter Zlahtič iz Maribora v Split, Maks Turina iz Ljubljane k centralni policijski šoli v Zemunu in Karlo Bordon iz Ljubljane * Split. Siromake so okradli Beograd, 14. julija, p. V Društvu za podpiranje sirot in pobijanje beračenja so odkrili večje malverzacije. Blagajnik ® tajnik društva Drago!jub Maksimovič ter odbornika Vladimir Milosavljevič in Vojko Belič so poneverili društveni denar iz fonda privatnih prispevkov. delavski izgredi v Egiptu Kairo, 14. julija. w. Ker delavci niso dobili izplačane mezde, je včeraj popoldne 3.000 delavcev zasedlo tvernico sladkorja Havandija pri Kairu. Ker pogajanja za sporazum niso rodila uspeha, je vlada poleg močnih policijskih oddelkov poslala Havandijo tudi okoli 1000 vojakov. Prišlo je do spopadov, pri katerih so delavci metali na policijo in čete do 10 kg težke kose sladkorja. Policija je bila prisiljena rabiti orožje. Več mrtvih in hudo ranjenih je bilo žrtev tega spopada. Ko so se čete ponoči umakniHe, so delavci razdejali moderne naprave tvornice, ki je last neke belgijske družbe in ki ima sladkorni monopol v Egiptu. Obstoječe zaloge sladkorja zadoščajo za dve leti. Milijarda škode v Ameriki Newyork, 15. julija. AA- I>N3 poroča. Steviilo mrtvih zaradi silne vročine se je zvišalo na 2.300. škoda na poljih, travnikih in gozdovih znaša dosedaj eno milijardo dolarjev. kovinarska zbornica v Avstriji Dunaj, 1-5. julija. A A. Parlament je sprejel zakon o ustanovitvi novinarske zbornice, nakar je odšel na počitnice. Tudi cigani bodo imeli kongres Budimpešta, 15. julija. AA. Tu delajo priprave za svetovni kongres ciganov, ki naj se vrši v Budimpešti. Prizorišče in žrtue razdejanja Strašno uničenje ponosnega letala sredi gozda Po čudnem naključju je ostal zadn ji del trupa skoraj nepoškodovan Tilka Pivkova Učiteljica Tfllca Piv.kova je teneia 13 Bhižbenjh let irs je službovala v Čatežu pri Veliki Loki na Dolenjskem. Ravno tako kakor njena trrvarjšica v potkSicu m tragični smrti, je uživala sloves odlične vzgojiteljice in požrtvovalne prosvetne de-Uavke. Letos v počitnicah je nameravala obiskati svoje starše v Idriji- Njen oče je rudniški paznik v pokoju. Potnega lista ta Ttaftjo pa m dctoSa in je zaradi tega sattenžte, za nekaj dni cfekskaitj sroje dobre Hianee v Baški. Zadnje čas* je stanovala v Ljttbljarri na Moški cesti pri svoji sestri PavH Orlovi. Sestra jo je nagovarjala, naj bi še nekaj dni ostala pri njej. Tilka pa je sklenila, da ae odpelje na Sra-šak z letalom in tako je v najboljšem razpoloženju nastopila pot v smrt. Jarošenko Mihajlo je bil sitar 44 let, po narodnosti Rus. Bo zlomu carske Rusije je delil usodo ostalih rusJcih beguncev ter se naselil v Jugoslaviji, ki se mu je talko priljubila, da je sprejel tudi jugoslovensko državljanstvo. Kot pilot je služboval najprej v našem vojnem letalstvu v Novem Sadu in Skop-Iju, po osnovanju Aeroputa pa je slekel vojaško suknjo in postal edlen naših naj-odličnejših pilotov na potniških letalih. Je bil oženjen, a brez otrok. V Zemunu ima lično hišico, ki si jo je zgradil pred dvema letoma. V službi je bil zelo vesten in pred vsakim poletom je natanko pregledal letalo in vse naprave, ter se vedno osebno prepričal, ali je vse v redu. zavedajoč se velike odgovornosti ne samo za zaupano mu letailo, marveč še bolj za življenje potnikov. Doslej je preletel že okrog 4.500 do 5000 ur ter prevozil na stotine kilometrov, a še nikdar ni imel niti najmanjše nezgode. Bi! je n mesto supientke na mostni dekliški šo- junija 1903. v Ljubljani kot &in železničarja. Gimnazijske študije Je dovrSa v Škofijskih zavodih v št. Vidu pravne pa na ljubljanski univerzi- Kot odvetniški pripravnik je služboval nekaj časa v Oetju. psi odvetniku dr. Ogrizku. Preden se >6 odpravil na počitnice, je v svoji pisarni vse uredil, svojo sestro Nežiko pa je prosil, naj b* ga obveščala o vs-eh tekočih zadevah. Namenjen je bil na Rab. Mati se je zvečer od njega poslavljala v žalosti in ekrbah, kakor da bi slutila strašno nesrečo. li pri Sv. Jakobu, nakar je dve leti učiu ljevala na Vinici v Beli Krajini. Leta 1925 je bila. premeščena na mestno šolo na Barju. Njeni šefi. tovariši in tovarišice pa tudi vsi, ki so jo kdaj srečali v življenju, jo slikajo kot izredno dobro, marljivo, v službi izredno vestno dekle in odlično vzgojiteljico. Na Barju je poučevala v 4. razredu, obenem pa je z veliko ljubeznijo vodila šolsko kuhinjo za siromašne otroke. Kot vneta socialna delavka se je z veseljem udejstvovala v podmladku Rdečega križa Naključje usode Pravijo, da človek svoji usodi ne more uteči. Kar mu je namenjeno, to se zgodi, naj se človekova zavestna volja temu pro-tivi ali ne. Dne 12. septembra 1. 1933 je bilo usojeno trgovcu Zuraju Ivanu iz Slowenske Bi- ^UNO UNION, teh 22-2J, DANES POSLEDNJIČ Ob 19.15 in 21.15 uri Magda Schneider simpatična in ljubka v veseloigri LIZELOTA (SREČA V rasi) Jutri JOSEPH SCHMTDT v pevskem velefilmu ■ ZVEZDNI UTRINKI ■ SARGOV strice, da bo ta dan umrl. Kakor je znano, jb zamudil avtobus, ki vozi potnike na letališče. Sedel je v avtotaksi in je prišel na letališče, ko je bil že dan znak za odlet 0® bi prišel samo dve sekundi kasneje, bi vtekel smrti. Nečak pri prvi letalski katastrofi ponesrečene učiteljice Ivane Piller-j je ve, g. FrelflJ je zaspal m zamudil letalo. ! Ni mu bila namenjena smrt pod razvalinami »Farma na Tokrat pa ni hotela usoda, da bi bila osma žrtev letalske katastrofe pri Ljubi ja-ni gospodična Vera Strmecki, sotrudnica »Družinskega tednika«. Letalo je faneflo 6 sedežev za potnike ter 9ede>ž za pilota in mehanika. V letalu je bflo samo 5 potnikov, oddan pa je bil tudi 6. sedež, in sicer je bil rezerviran za gospodično Stermecki, ki je imela trden namen. da odleti na Sušak. Zjutraj se je prebudila zelo zgodaj. Vse je imela že pripravljeno za odhod. Zvečer se je počutila prav dobro, zjutraj pa je bila ne razpoložena in zob jo je bolel. Tako nerazpoložena je po- ostati doma. Uro kasneje je zvedela, da se gledala skozi okno. Gosta megla je še po- je letalo, s katerimi naj bi odletela na Su-večala njeno nerazpoloženje in sklenila je | šak, ponesrečilo in da so vsi potniki mrtvi. ;: l1, Odpravile zobni kamen! Rešite se skrbi! Vsako jutro — vsak večer vzemi KA ?*OT' *08,yErA0*AM/Vja ministrskega sveta. Predsedoval ji je predsednik ministrskega sveta Baldvrin. Smatrajo, da so sklenili predlagati odložitev konference i lokarnskih držav, dokler položaj ne bo postal jasnejši- Med tem p« naj bi se nadaljevale konsultacije z vladama v Rimu in Berlinu. Francoski poslanik v Londonu je imel danes dopoldne daljši razgovor s stalnim tajnikom zunanjega urada Vamsittardom-Diplomatski poročevalec Reuterjeve agencije je zvedel, da je francoska vlada sklenila izvestti pritisk in doseči, da bi se k>-karnski sestanek v treh vendarle vtšH 22. julija. Edini sad tega sestanka bi bil ta. da bi se spričo novega italijansko-nemške-ga sporazuma poglobila solidarnost mod Veliko Britanijo in Francijo. Vse kaže, da se Velika Rritainija nahaja pred dvema sklepcma: da sprejme francosko stališče in da počaka, da belgijska vla.la zahteva od Velike Britanije jamstev proti nepovzročenemu napadu, opirajoč se na garant no pismo iz marca t. 1., ali pa da odkloni francoski predlog o trojni konferenci ldkarnskih držav in da skuša prirediti konferenco vseh petih locarnskih držav kasneje, ko bo dana možnost skupnega sestanka med Francijo m Nemčijo. Pariz, 15. julija. AA. Po poročilih, ki so prispela v Pariz, je belgijska vlada obvestila London, da bi po njenem mnenju kazalo prirediti sestanek lokarnskih držav 22. t- m. v Bruslju ne glede na to. da je Italija odklonila svoje sodelovanje- Sestanku naj bi prisostvovali zastoomki Velike Britanije, Francije in Belgije. Vse kaže, da angleški ministri niso za tak sestanek in da iziražajo dvome, ker bi mogla Nemčija tolmačiti konferenco tako. kakor da je naperjena prortri Nemčiji sedaj, ko je s svojim sporazumom z Avstrijo, kakoT trdi ona, odgovorila na najvažnejše vprašanje angleške vprašaine pole. V Londonu so mnenja, da bi pogajanja po dšf>k*n®tski poln rodila iste sadove. Po mnenju angleške vlade bi se mogla še le po teh di-plcmatskih pogajanjih vršri-ti konferenca vseh petih lokarnskih držav. Mussolinijeva »konferenca osmih41 London, 15. julija AA. Današnji »Dai-ly Herald« trdi. da namerava Mussolini namesto lokarnske konference predlagali »konferenco osmih« in sicer Velike Britanije. Francije, Nemčije, Italije. Sov;et-ske Rusije. Poljske, Male antante in Belgije. Po Mussoli.nijevem mnenju na; bi konferenca proučila vse glavne nerešene evropske probleme in pripravila pot za vrnitev Nemčije v Društvo narodov z istočasno izpremembo pakta Društva narodov-. List pristavlja temu poročilu komentaT, v katerem pravi med drugim: Za odložitev bruseljskega sestanka govore mnogi razlogi. En razlog pa govori prodi tei odložitvi. Nemčijo je treba namreč čimprej postaviti pred alternativo: ali je za mednarodno sodelovanje aLi pa za popolno izločitev. »Momingpost« pravi, da po vojni še nikoli ni biilo f ra n oosko-a n g 1 e ško sodelovanje tako nujno, kakor sedai- Prav tako dosedanje nezadostno sodelovanje ob;h teh diržav še nikoli nii dopuščalo v taki meri položajev, lei bi mogli biti ne samo nevarni, temveč tudi ponižujoči. Nemško opravičilo za zavlačevanje odgovora na angleško vprašalno polo Berlin, 15. julija. AA. (DNB) V zvezi z nemško-avstrjjskim sporazumom piše del nemških listov še vedno o angleških vprašanjih Nemčiji. »Bremernachrichten« pišejo med drugim: Angleška vlada nam je poslala seznam vprašanj. Med temi vprašanji je šlo tudi za to, da pove Nemčija, kakšno stališče namerava zavzeti dc Avstrije. Mnogi so že očitali Nemčiji, zakaj ni že odgovorila na ta vprašanja. Mislimo, da je okolnost sklenjenega nemško-avstrijsfcega sporazuma zadostna, da za vedno razprši te očitke, in zavrne ljudi, ki 60 večno nezaup-ni in ki neprestano žive v preteklosti. Dejstva so sedaj pokazala vsemu svetu pravo stanja stvari. Politično delo miru. ki ga predstavlja nemškoavstrijsiki sporazum, je pomembnejše in važnejše, kakor bi bile cele strani nemšksga odgovora na angleška vprašanja, važnejše, kaikor bi bila tudi najbolj vestno sestavljena nota. Nemčija je zopet opravila veliko delo miru, d-Jo največjega obsega. Nemčija je vnovič položila enega izmed največjih in najmočnejših temeljnih kamnov za zgradbo evropskega miru. Ali bodo tisti, ki bi morali, spoznali vse to in ta dejstva razumeli ? »National Zeitung« piŠ3 med drugim: Če se milo izrazimo, je pomenila angleška lista vprašanj najmanj vrnitev k metodam, ki sedaj niso več na mestu, zlasti ne po dal ekos; žni in doslej največji mirovni ponudbi, ki jo je storil voditelj nemške države 31. marca t. 1 Ko eo to mirovno ponudbo objavili, so v Parizu mislili, da je sedaj inicijativa prešla popolnoma v nemške roke. Dejansko pa je to bila samo obtožba. Saj ni mogoče nobenemu prepovedati, da ne nastopi samostojno za ohranitev miru v Evropi. Tisti, ki polnih 20 let niso pokazal' nobene inicijatjve za mir, ne morejo zameriti drugim, ki se te imcijatjve potaščajo. Moderniziranje angleške vojne mornarice Angleška vojna mornarica je še vedmo glavni steber moči in sile britanskega imperija. Zaradi tega je razumljivo, da je veiiilk del izrednih oboroževalnih kreditov, ki jih je dobila angleška vlada poslednje mesece, dotiočan za spopodni-itev in obnovo angleške vojne mornarice. V zadinjih desetih letih so angleške vlade znatno znižale kredite za vojno mornarico ter zanemarile njeno obnovo računajoč na uspeh razoroži tovene konference. Kakor se čudno sliši, vendar je resnica, da je danes angleška vojna mornarica po svoji kakovosti daleko slabša, kakor je bila 1. 1914. pred izbruhom sivetovne vojne. To dejstvo opravičujejo angleški odgovorni krogi s tem, da so marali takrat računati na nemško nevarnost in stalno naraščajočo nemško vojno mornarico, dočim je do zadnjih let kazalo, da bo kljub vsem težavam le prišlo do razorožitve na morju. Posledice tega občutijo danes Angleži na vsej črti. Angleška vojna mornarica danes ni sposobna za podvige, ki bi brli zvezani s prevelikim, tveganjem. Kot takega so smatrali angleški pomorski strokovnjaki spopad z Italijo brez sig>u>roe podpore in zavezništva Francije. Tega se je Musso-iimi dobro zavedal in je lahko mirne duše tvegal abesinski pohod kljub vsej koncentraciji angleške mornarice v Sredozemskem morju. O vsem tem čisto mimo govori an-gfleška »Bela knjiga«, ki opravičuje potrebo velikih izrednih kreditov za obnovo in spopolnitev angleške vojne mornarice v čim krajšem času. Predvsem bodo obnovili in spapolnili Angleži z izrednimi krediti brodovje velikih bojnih ladij, na katerih počiva vsa angleška pomorska vojna strategija. Posebna pažnja je posvečena tudi opremi angleških velikih bojnih ladij za protiletalsko brambo. V tem pogledu imajo Angleži sredstva, katerih nihče niti ne skuti. Tako je vsaj slovesno zatrjeval prvi lord angleške admiralitete sir Eyres Monselll. Veliki krediti pa so določeni tudi za graditev novih bojnih križark, ki imajo prvenstveno nalogo bdeti nad sigurnostjo pomorskih zvez med Anglijo ter njenimi kolonijami in dominijoni. Kolika je naloga teh križark pove statistika, Uri pravi, da mora Anglija slehernega dne uvoziti preko svojih pristanišč 50.000 ton življenjskih potrebščin ter 110.000 ton surovin za predelavo v angleških tovarnah. Naloga teh križark pa je tudi, skrbeti za varnost 1850 angleških ladij (s preko 3000 ton), ki opravljajo dnevno redno pareplovno Službo med domovino in njenimi kolonijami ter dominijoni na 85.000 milj mMiti tudi na varnost obalne plovbe, ki jo opravlja dnevno 1560 parnikov pod angleško zastavo. Koliko važnost polaga angleška admiraliteta na spopolnitev flote križark, je razvidno iz tega, da misli v najkrajšem času zgraditi 23 novih križank po 10.000, tako da jih bo imela v tekiu dveh let 70. Angleška mornarica ima danes 10 nosilcev letal. Med njimi je eden sploh prepočasen za vojno službo, trije so predelane križarke, štirje pa predelane trgovske ladje. Sedaj gradi Anglija novo matično ladjo za letala »Ank Royal«, ki bo imela 22.000 ton. Izdelani pa so načrti za še tri slične velike nosilce letal. Znatni krediti so namenjeni tudi za obnovo torpedorvlk, ki jih je sedaj v aktivni službi 168. Med njimi pa jffih je 110 že 12 let starih ter niso vec v Skladu z zahtevami moderne vojne mornarice. Prav tako bodo spopolnili z novo flotiljo dosedanji kader toa-pednih. ru-šiLcev, ki so sicer dokaj moderni, vendar pa po svoja brzini in oborožitvi niso enaki bojni vrednosti francoskih in italijanskih, ki so odlično zgrajeni. S posebno pažnjo skrbi angleška admiraliteta tudi za spopolnitev flotilje bojnih čolnov, ki vozijo do 60 vozlov na uro. Razmerama majhni izredni krediti pa so namenjeni za spopolnitev podmorniške flotilje, kar je pripisati dosedanji antipatiji Angležev proti tej vrsti pomorskega orožja. Z veliko energijo se-je vrgla admiraliteta tudi na spoplnitev in pomnožitev »zračne mornarice«, ki bo štela v teku prihodnjega leta 1750 najmodernejših, bojnih letaL Od tega jih je že sedaj nameščenih na nosilcih letal 144, na ostalih bojnih ladjah pa 34. Španska polici|a zagrešila političen umor Madrid. 14. julija. Umor prvaka španskih monarhistov Sotella. je izzval po vsej Španiji veliko razburjenje. Dosedanja preiskava je ugotovila, da je bil umor skrbno pripravljen. Umor je izvršil oddelek policijskih stražnikov pod poveljstvom poročnika Morena. Hoteli so se maščevati za smrt policijskega poročnika Castiglia, ki so ga pred nekaj dnevi ubilj člani desničarskih mladinskih organizacij. Umoriti so nameravali tudi znanega voditelja klerikalne ljudske stranke Gila Roblesa, ki ga pa niso našli na stanovanju, kjer so ga iskali. Obdukcija je ugotovila, da so mo-rfl cj SoteMa najprvo mučili, nato pa ustrelili. V parlamentarnih krogih je zavladalo zaradi tega umora toOiko razburjenje, da je predsednik na zahtevo vlade odgodil zasedanje parlamenta za teden dni. Ker se je bati novih spopadov med levičarji in desničarji, so po naročilu notranjega ministra začasno zaprli 175 desničarskih voditeljev, da jih tako obranijo pred morebitnimi napadi. Vlada je imela sinoči sejo, na kateri je sklenila razpust anarhističnega sindikaUstičnega delavskega sindikata. V zvezi z umorom Sotella je bilo aretiranih 15 policijskih stražnikov ter poročnik Morena. Nova politična stranka v Franciji Pariz, 14. julija. AA. Na snočnjem ustanovnem zboru nove francoske socialne stranke so sprejeli resolucijo. ki navaja med drugim itele temeljne točke programa nove stranke: socialne reforme zaradi omejitve nadoblasti kapitala.. pobijanje elementov, ki hočejo povzročiti državljansko vojno in odpor proti poseganju druge in tretje išn-tecrnacionale v nortranvo politiko Francije- Na zboru je bil tudi znamn letalec Mermoz Turnir v Podjebradita Podjebradi. 15. julija. Danes se je igralo 9. kolo. Frvdman je porazil Opečenske-ga, Fazekaš Menčiikovo, Trevbal Z-kmerja. Partije Richter - Eliskases, Thcmas * Petrov. Folitvs . Stahlberg, Skalička - Aljehin in Pelikan - Pire so bile remis- Steiner in Flohir sta prelkinila. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes: Prevladovalo bo vedro vreme v vsej državi s povečano oblačnostjo v sevsrozapadnih krajih in na Primorju, kjer ponekod ni izključen dež z nevihtami. Temperatura se bo še dvignila. Zagrebška vremenska napoved za danes: Nagnjenje k razvedri t vi, topleje, r višjih legah še nekoliko deževno. Dunajska vremenska napoved sa četrtek. Ponoči nekaj dežja. V četrtek izpremenlji-vo vreme, hladneje, v prostih legah močni zapadni vetrovi. % Važna odločba najvišjega sodišča v zadevi kmetske zaščite Sedaj veljavna uredba o zaščiti kmetov določa v členu 11., 2. odst. da se ne smatrajo za zaščitene kmetske dolgove terjatve, ki potekajo iz delovanja. Mišljen je tu tudi primer, da po smrti gospodarja prevzame eden izmed dedičev sporazumno z drugimi domačijo v naravi, ostale dediče pa izplača v denarju. Za te dediče nastanejo zoper prevzemnika terjatve, ki niso zaščitene. S to določbo je hotel uredboda-vec ščititi druge otroke, ki morajo zapustiti doin. na katerem so do smrti očeta delali in imeli frvoje preživljanje. Krivično bi namreč bilo, da bi naslednik v posesti kmetije bil kot kmet zaščiten, dočim bi ostali otroci kmeta morali čakati na izplačilo svojih terjatev iz dedovanja dolgo vrsto let. Na dlani leži, da bi se ti otroci, ki morajo po prevzemu posestva z doma, ne mogli nikoli gospodarsko osamosvojiti, ako bi bili primorani čakati 12 let na izplačilo dedščine. V nekaterih krajih naše države pa je navada, da kmet že za časa svojega življenja izroči z izročilno pogodbo svojo imovino enemu izmed otrok, a drugim otrokom izgovori odpravščine v denarju. Nastane vprašanje, ali je te odpravščine, odnosno predpomoči, kakor se po nekod tudi imenujejo smatrati za take terjatve, ki potekajo iz dedovanja. Če se postavimo na stališče, da te odpravninske terjatve niso terjatve, ki potekajo iz dedovanja, potem je jasno, da uživa prevzemnik posestva napram takim terjatvam zaščito po uredbi. Pri nas so nekatera sodišča dosledno priznavala zaščito takim kmetskim prevzemnikom, če so bratje ali sestre zahtevali od njih izplačilo odpravnin. Vendar pa to vprašanje ni bilo povsem nesporno zaradi sličnosti gospodarskega položaja, ki nasta- že za življenja posestvo enemu izmed otrok. K predmetnemu spornemu vprašanju je Stol sedmorice, odd. B v Zagrebu, z odločbo z dne 24. 3. 1936 zavzel stališče v tem smislu, da je tudi terjatve iz odpravnin smatrati za take terjatve, ki potekajo iz dedovanja. Najvišje sodišče navaja za ta nazor sledeče razloge: Enak položaj, kakor v slučaju smrti kmeta, nastopi z izročitvijo posestva med živimi v onih pokrajinah države, v katerih je med kmetskim prebivalstvom navada, da kmet že za časa svojega življenja izroči z izročilno pogodbo svoje imetje enemu otroku, a drugim otrokom izgovori odpravščine v denarju. Gre tu za predčasno (antecipirano) razdelitev premoženja že za življenja kmeta, ker bi sicer nastopila razdelitev po njegovi smrti v zapuščinskem postopanju. Gospodarsko prihajajo v tem primeru za izvzetje od zaščite isti vidiki v poštev kakor za izrecno izvzete terjatve iz dedovanja. Ni polagati toliko važnosti na pravne izraze, ki jih uredba rabi, kakor pred vsem na gospodarsko stran, ki ji naj posamezna določila uredbe služijo. Po tem naziranju pridemo do zaključka, da so odpravninske terjatve iz izročilnih pogodb med starši in otroki izvzete od zaščite prav tako kakor terjatve iz dedovanja. Prevzemnik-kmet se v takem slučaju ne more sklicevati na zaščito. Prav isto pa mora veljati seveda tudi za primer, če je odpravninska terjatev odstopljena komu drugemu. Brez dvoma se bodo t idišča sedaj enotno oprijela nazora, ki je izražen v gornji odločbi. S tem pa bodo kmetom-prevzem-nikom prihranjeni ogromni stroški, ki so jih imeli doslej zbog različnega tolmačenja -^iuuijvui no. ...vv, ..^».j - sucnosu gospoaarsitega poio^aja, imam- jin imen ausiej zoog razne dolgih marsfldh patih angleških paTO- ne pri dedovanju po smrti zapustnika, s j teea vprašanja. — jju. plovnih družb. Poleg tega pa je treba položajem, ki nastane, ko izroči gospodar I Domače vesti Matija Lipužič: Moj oče Moj oče je bil rudar, pol stoletja je bil rudar — petdeset let je v jamo hodil, vsak dan je v temnih rovih blodil. Kladiva so pela ob dletu jeklenem tramovje ječalo je v hribu peščenem. Od treh do dvanajstih in leto za letom si kopal je jamo podpiral hribovje z rameni krvavimi — Vrtal je z dletom v to grozno in gluho noč zakladov iščoč — pod strop — svoj grob. Pogoltnila zimska noč duh je njegov, in dolbila vzdihe v kamenju leteče v hreščeči rov, ki v temno praznino odmevali so v teh podzemskih nočeh, od treh do dvanajstih in v tisočih dneh. ln takrat odpela je pesem rudarska motika, in zadnjič zvonila je pesem pogrebno lopata. Zdaj duh se njegov v labirintu potika, polnočni ta gost sredi jamskega blata Zaslutil sem ga v zadimljenih hodnikih, pri strojih vrtalnih, pri črnih jetnikih, kjer misli njih mračne kot sence se kretajo in v večnost osamljeno lestvo si spletajo, Zaslutil sem ga v katakombah in nem sem obstal obupne sem misli skoz temne samote pognal. Recitiral režiser g. Valo Bratina na ma-nifestacijskem jubilejnem posetu Idrijča-nov v obmejnih Žireh 12. t. m. Samo se LETNO BLAGO PO IZREDNO NIZKIH CENAH: Manuf aktltr a s * Spomin na narodne mučenike. V Kru-ševcu se je vršila na dvorišču vojašnice Carja Lazarja spominska svečanost, kateri je prisostvovala velika množica ljudstva iz Brusa in okolice. Počastili so spomin osmih narodnih mučenikov. ki so bili od avstrii-č&e soldateske pred 20 leti 16. julija obešeni. ker so bile okupacijske oblasti prepričane, da so v zvezi z voditelji toplišk-3 vstaje in da podpirajo četnike ter skrivajo tudi premoženje srbskega kraljevskega doma. Narodni mučeniki so bili usmrčeni in pokopani na dvorišču vojašnice, kjer se je zdaj vršila spominska svečanost. Avstrijska soldateska si je za svoje žrtve izbrala najuglednejše ljudi Brusa in okolice, da H ostrašila vse prebivalstvo. Senzacija za kopalce! TIB novo sredstvo brez masti in olja zanesljivo ščiti pred sončarico in naravnim potom kožo hitro por javi. Mala steklenica 100 gr Din 12.— velika steklenica 200 gr Din 20.— imOGERIJA K A N C LJUBLJANA — MARIBOR. * Jubilej zvestega naročnika. Pri Sv. Petru pod Sv. gorami praznuje danes svojo "0-letnico g. Aleksander Korenini. Rodil se je pri Sv. Petru pod Sv. gorami, po dovršeni vojaški službi pa je vstopil v službo banke L. C. Luckman v Ljubljani. Po 401etnem vestnem službovanju je šel kot prokurist leta 1931 v pokoj ter se vrnil v svoj rojstni kraj. Tam oskrbuje svoje obširno posestvo in je srečen, da živi v lepi naravi daleč od mestnega hrupa. Pet otrok je vzgojil v nacionalnem duhu in vsi so v dobrih službah, kar mu je tudi v veliko zadovoljstvo. Uglednemu slavljencu želimo še mnogo srečnih let! * Diplomiran je bil za strojnega inženjer-ja na tehniki v Brnu g. Helmut Kroschl iz Ljubljane. * Snovanje slovanske gozdarske zveze. V Splitu so, kakor znano, odborniki Jugoslo-venskega gumarskega združenja slovesno odkrili na Marjanu spominsko ploščo pokojnemu gozdarskemu svetniku Friedlu, ki je uvedel akcijo za pogozdovanje Marjana, ko je služboval v Splitu. Po spominskih svečanostih se je vršila seja centralne uprave Jugoslovenskega gumarskega združenja pod predsedništvom univ. prof. dr. Balena. Na tej seji se je razpravljalo tudi o zbli-žanju z organizacijami gozdarjev na Bolgarskem in Češkoslovaškem ter o ustam vitvi slovanske gozdarske zveze. Tega vprašanja ne bo težko rešiti, ker so se Bolgari izjavili za ustanovitev slovanske gozdarske zveze. Razpravljalo se je tudi o glavni skupščini združenja in sklenilo se je. da se bo vršila 3. septembra v Zagrebu. Takrat bodo odkrili skromna spomenika prof. Ker-sterčaneka in pisatelja Josipa Kozarca, ki sta si pridobila mnogo zaslug za gozdarstvo. * Važna železniška konferenca na Suša- ku. Na Sušaku se bodo 22 julija sestali delegati češkoslovaških, madžarskih in naših železnic ter zastopniki društva Čedok. Jadranske. Dubrovniške in Zetske plovbe. Konference se bodo udeležili tudi zastopniki interesiranih banskih u(irav. Sklicatelj konference je direkcija državnih železnic v Zagrebu Na konferenci se bo razpravljalo o voznem redu v zvezi s» tujskim prometom. * Izmenjava študentov med Jugoslavijo in Češkoslovaško Po prizadevanju ljubljanske Jugoslov.-češkoslovaške lige in lige v Rrnu je tudi letos prispelo v Slovenijo pet čeških gradbenih tehnikov, obenem pa je pet naših študentov nastopilo šesttedensko prakso pri češkoslovaških podietj'h. Izmed brnskih tehnikov so trije dodeljeni Ljubljani, eden Celju in eden Mariboru Ob istem ča=u je po prizadevanju Slovanska zdravniške zvez* prispelo k nam več če^k^h medicincev. ki so jih razdelili po bolnicah Lmbljane, Studenca in Maribora Tudi Narodni han.ki obeh držav mislita na pomen ir koristi izmenjave; tako ie v Ljubljano prispel uradnik češkoslovaške Narodne banke neki naš unso-košolec pa ie za enako krajšo dobo dobil prakso pri češkoslovaški Narodni banki. Mladim in dobrodošlim gostom iz bratske Češkoslovaške sta včeraj tukajšnja JČ liga in g. konzul Mifiovski priredila na Belle-vueu lepo uspeli prijateljski večer * Tečaj za izdelovanje geografskih rtdi* fov. JUU sekcija za dravsko banovino sporoča, da se nameravani tečaj ne bo vršil zaradi premaleea števila priglašenrev * Poverjeiiištvo Vodnikove družbe v Be<». gradu. Prijave za Vodnikovo družbo sprejema Društvo Slovencev, Balkanska ulica 14. za časa počitnic vsak petek od 19.80 do 20.30 v tajninštvu in g. Edo J. Delak. kapel. I. ki, Šuma>tovačka 13. * Proti prestavitvi šmarske pošte. Te dni je izdala ljubljanska poštna direkcija odlok, da se naj premesti pošta iz Šmartna pri Litiji v sosednjo vas Uštje, ki leži med Šmartnom in Litijo. Sedanji lokal pogodbene pošte 6e je nahajal sredi šmarskega trga poleg dekanijske cerkve, osnovne šole in mnogih trgovin in gostiln, in je bila pošta s telefonom in telegrafom tako rekoč v središču pomembnega gospodarskega, kulturnega in prosvetnega središča. Zdaj pa hočejo premestiti na Uštje, kier ima poš'.na upraviteljica svojo hišo. V sedanji Ovnovi hiši ie bila nameščena pošta že 40 let, to je od ustanovitve V primeru, da bi dosedanji prostor; ne odgovarjali — kar pa seveda ne drži — pa imamo sredi šmarsikega trga še pet lokalov, ki bi jih dali naši gospodarji radevolje po primerni ceni na razpolago. Protj premestitvi poštnega lokala se je uprla vsa fara. V nedeljo je imel občinski odbor sejo in se je soglasno zavzel, naj ostane pošta še nadalje sredi trga. Te dni se bo zglasila pri ljubljanskem poštnem direktorju deputac-ija iz vseh slojev femart-na in okolice na čelu z županom g. Josipom St rmanom in indastrijcem g. Pavlom Knat-liičem, ki mu to razložila naše težnje. Občani so prepričani, da bo g. direktor preklical premestnveni odlok in bo ostalo pri starem kakor je ljudstvu najbolj na roko in zato tudi najbolj prav * Službeni list uprave dravske banovine od 15 t. m objavlja razglas o razpisu volitev občinskih odborov za občine Domžale Dvor Zagradec in Žužemberk, ki se bodo vršile 23. avgusta. Dailje objavlja uradbo o izpreniembj veljavne uredbe o ustanovitvi osrednjega sklada za sanacijo glavnih bra-tovskih skladnic., izpremembe in dopolnitve ter popravke v naredbi o preskrbovanju nezaposlenih delavcev in nameščencev, pravila o polaganju izpita za lovskega čuvaja, objave banske uprave o pobiranju občinsVh davščin in izpremembe v staležu banovin-skih uslužbencev Prva katastrofa pred tremi leti Kako je 12. septembra 1933 razbiti „Farman" pokopal pod seboj osem človeških žrtev Vsi mrtvi in deformirani Ljubljana, 15. julija. Kakor davi, je tudi ob prvi ietaiski katastrofi ležala gosta megla nad Ljubljano. Strašna smrt je tedaj doletela 6 potnikov ter pilota Viktorja Nikitina in mehanika Trkuljo. Letalo redne potniške proge Ljubljana -Sušak »Farman« je startalo na ljubljanskem letališču z lOminutno zamudo. Samo dve mesti v letalu sta bili prazni. Letalo se je dvignilo v redu, toda nekaj minut po startu so ljudje slišali, da motorji etala ne delujejo brezhibno. Ljudje letala niso videli, čeprav je letelo zelo nizko, toda megla je bila zelo gosta. Nad umobolnico na Studencu se je pripetila katastrofa. Motorji so utihnili, ljudje na Studencu, ki so poslušali sumljivo brnenje motorjev, so slutili katastrofo. Kmalu nato je letalo strmoglavilo na tla. Zarilo se je v zid, ki obkroža umobolnico. Polovico letala je bilo tostran, polovico pa onstran debelega zidu, ki ga je letalo razrušilo, kakor da bi vanj udarila granata. Tudi nekaj dreves v gozdiču ob zidu je letalo pokosilo, če bi mogel pilot letalo zavleči še kakih 200 dalje od tega kraja, bi pristal na odprtem polju poleg gozdiča in nesreča ne bi bila tako katastrofalna. * Planinski dom aa Komni bo slovesno otvorilo SPD iz Ljubljane v nedeljo dne 19 t. m. Ob po! 11. uri to na Komni maša, ob il. uri slavnostni govor predsednika SPD, nato ogled doma in popoldne planinska zabava. Iz Ljubljane bodo vozili avtobusi direktno do Savice, in sicer v soboto ob 15.30 uri ( ob pol 4. popoldne) in v nedeljo ob 4. uri zjutraj. Obakrat iz Tavfcar-jeve ulice. Iz Bohinjske Bistrice bodo vozili avtobusi po prihodu vlaka ob 8,22 do Saviee. Vozovnice za avtobusno vožnjo so na razpolago v pisarni SPD. Ker je na razpolago le omejeno število sedežev je priporočljivo. da pohitite s prijavami. * II. počitniško kolonijo sa dekliee priredi SPD iz Ljubljane v Malnarjevj koči pod Črno Prstjo v času od 1. do 21. avgusta t-1. pod vodstvom učiteljice ge. Dragan iz Ljubliane. Dekliee članice mladinskega odseka SPI) se morajo s privoljenjem staršev pismeno prijaviti Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani najkasneje do 35. juliia 1936. Obvezni zdravniški pregled vseh sprejetih se vrši v petek dne 31. julija 1936 ob 17. uri -v društveni pisarni SPD v Ljubljani. Kolcnietke, ki niso iz L-ubljane morejo za to noč dobiti prenočišče v zavetišču Ferijalnega saveza. Vsaka kolonistka plača za dnevno oskrbo Din 10___ voznino do Ljubljane in 75% zniza- no voznino od Ljubljane do Boh Bistrice. Odhod iz Ljubljane je v soboto dne 1. avgusta t. 1. z vlakom ob 7.15 uri z glavnega kolodvora v Liubljani. Vse kolonistke ?o zberejo ta dan ob 6.45 pred glavnim kolodvorom v Ljubi ani. Vsaka kolonistka mora prinesti s seboj; turistovske čevlje, eno odejo, dve rjuhi, kompleten jedilni pribor (nož vilice žlico, skodelico in zdelo), potrebno perilo za tri tedne, copate. to^lo suknjo za slučai slabega vremena, toaletne potrebščine ter eventuelno pernat vzglavnik. tf Ne izPosbavite svojega f%UptfUil?« lepega lica in telesa ultravioletnim žarkom, preden ga niste dobro namazali z Uran kremo. Uran krema vas varuje hudih opeklin; Uran krema naredi kožo bakreno-zarjavelo. Uran kremo dobite povsod. * Smrtna nesreča v rudniku. V rudniku Beletincu v občini Vidovcu je zasulo rudarja Vekoslava Lackoviča. Mož je zjutraj prišel na delo in kmalu opazil na stenah rova velike razpoke. Nadaljeval pa je z delom in so že prvi udarci sprožili veliko lavino. ki ga je zasula. Ko so delavci v drug°m rovu slišali rušenje, so takoj prihiteli na pomoč, a ko so nesrečnega rudarja z velikim trudom odkopali, je bil že mrtev. Določena je bila takoj komisija, ki bo ugotovila vzroke smrtne nesreče. * Tovarna JOS RRICH spojema mehko in škrob'1eno perilo v najlepšo Izdelavo. * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Iz Ljubljane u_ Odhod marljivega sokolskega delavea. Včeraj je zapustil Ljubljano odličen narodni in sokolski delavec br. mag. phar. France Rerns, ki je odšel v Maribor, kjer je otvoril samostojno lekarno. Br. Rems je bil od mladih nog zaveden Sokol in narodnjak ter se je udejstvoval v sokolskih vrstah v Postojni, na Jesenicah in od leta 1921 na Viču. Bil je tajnik, režiser, igralec in zadnja leta starosta viškega Sokola. S svojim požrtvovalnim delom si je ustvaril trajen spomenik in vsi ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Na snočnji izredni seji se je starosta br. Borštnik v lepih besedah 6pomnil odhajajočega brata Rernsa, mu izrekel zahvalo za ves njegov trud in mu želel na novem mestu v Mariboru obilo uspehov sreče. u— Emigrante iz Trsta, Gorice in Istre in prijatelje vabimo na izlet v Kamniško Bistrico v nedeljo 19. t. m. Odhod i? Ljubljane z izletniškim vlakom ob 5.50. povratek ob 21.55. Pridite, bo prijetno in koristno. Organizatorno-propagandni odsek Zveze jug. eni- udr. Fotoamaterji ali veste, da Vas stane povečana razglednica samo 1.— DIN pri Foto Touristu - Lojze Šmucn ALEKSANDROVA C. 8. Društvo »Tabor« v Ljubljani. Drevi ob 20 30 članski sestanek e predavanjem V nedeljo 19 t, m. izlet v Kamniško Bistrico. Odhod iz Ljubljane zjutraj s prvim izletniškim vlakom, povratek iz Kamnika ob 21- Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni. U— Naatap riškega Sokola, ki j« bil določen za nedeljo 12. t. m. je preprešid dež in bo zato nepreklicno v nedeljo 19. t. m. ob 1(J. na letnem telovadiSču na (jlincah- Sokolsko članstvo vabimo, da se nastopa udeleži v aokolskam kroju, ker bo sodelovalo Eri »Pozdravu državni »stavi«. Vai člani v roju naj todo ob pol 16. v Sokolskem do. mu na Viču. Po telovadbi bo zabava a plesom. V primeru, da bi bik) slabo vreme, bo nastop kljub temu na telovadišču, zabava pa v %-seh prostorih Sokolskega doma. Vse prijatelje viškega Sokola k nastopu iskreno vabimo. Ljudje so kmalu našli ponesrečeno letalo. ki je bilo docela razbito, pod njim so pa ležala strahovita defoimirana trupla ponesrečencev. Tedanji šef umobolnice dr. Divjak je pripovedoval, da je letalo, ki ga je navadno slišal vsako jutro nad seboj na levi strani zavoda, letelo to usodno jutro zelo nizko, nakar se je obrnilo na vzhodni strani zopet nazaj proti letališču, Vse je torej kazalo, da je pilot izgubil orijenta-cijo, še preden se je mogel dvigniti nad : megleno morje. Na kraj nesreče so prihiteli ljudje, ki jih je bilo vsako minuto več. kajti vsa okoliea kakor tudi Ljubljana je z bliskovito naglico izvedela da se je pripetila nesreča, Truplo ponesrečencev so izvlekli izpod ruševin letala strežniki umobolnice, ki so bili prvi na kraju nesreče. Kasneje so razmrcvarjena in razkosana trupla ponesrečencev pokrili in počakali na komisijo. Med prvimi je prihitel na kraj nesreče tedanji ljubljanski župan dr, Dinko Pue, k je globoko potrt obnemel ob grozotnei prizoru Dva dni kasneje, torej v četrte' , je sam nameraval odleteti na Sušak. Vsi 1 trije motorji letala so bili razbiti in so le žali kakih 10 m od trupa letala. Desno krilo je odbilo vrh močnega drevesa in je obtičalo v zemlji kakih 20 m v stran. Edina priča pred katastrofo Pred strašno nesrečo je videl letalo le kmet Berg, ki ima hišico za umobolnico. Prišel je zjutraj iz hiše, ker je slišal, da letalo leti zelo nizko. Po brnenju motorjev je sklepal, da se je letalo nenadoma skušalo dvigniti, toda v istem hipu so motorji utih. nili, nakar se je slišal le še nenavaden tresk. Strežaj v umobolnici g. Naglič je bil pred katastrofo v lopi, ki stoji v bližini zidu, kjer je letalo strmoglavilo. Nenadoma ga je presunii strahovit tresk. Ko je stopil iz lope, se mu je nudil strašen prizor. Žrtve L 1933. Smrtne žrtve te prve katastrofe, ki jc zadela našo civilno avijacijo, so bile; Piller Ivana, mestna učiteljica is Ljubljane, Lušin Anton, trgovec in borzni senzal iz | Ljubljane, Štrekelj Vladimir, cand. inž. iz Ljubljane, Kosler Ivan, veleposestnik iz Ljubljane, Žuraj Ivan, lesni trgovec iz Slovenske districe Konig Georg, uradnik iz Niirnberga, pilot Nikitin Viktor, ter mehanik Trkulja. Trgovec Žuraj se je pripeljal na letališče camuda. Zaradi njega so letalo zadržali, »j ti motorji so že brneli in šef letališča je t dal znak za odlet, ko je prišel Žuraj. Za radi Žuraja je letalo odletelo i letališča z 10 minutno zamudo. Iz Celja e— Pred nadaljevanjem regulacije Savinje. Letios bodo regulirali Savinjo od We-mer*kega mostu do Jeretinoveg« posveta v Košrnci pri Celju. Regulacijska proga je dolga nekaj nad 1 km- Letošnja dela je izlicitiraJo gradbeno podjetje Lba.ld Nas-simbemi v Mariboru. Ko j« prejelo podjetje v začetku tega meseca od bana nalog, naj se regulacijska dela prično, se ie začelo na terenu profitoranje in predaj« teren-i-Podjetn k je pospešeno naročil potrebni inventar, predvsem bager, ki je že na poti iz Beograd. Ko bo bager dospel v Celje in začel delati z vso paro, se bo začelo delo v polr.ein obsegu m se ba začelo tudi število zaposlenega delavstva naglo dvigati. V zadnjih dneh je začel podjetnik gra-d:tii provizoren most čez Savinjo pn Koš-nici. čez katerega bodo šele spravili ves inventar na levi breg. kjer bo glavno zemeljsko delo. Čez ta most bodo tudi material, ki ga bodo v strug? Savinje izkopali, odva?«ilj v «4ransko deponijo v Košnici in prevažali kamen iz kamnolomov na desnem bregu k škaroam ki bodo po večerni n« levem bregu. Pri gradnji provizornega mostu in drugih tMedpripra-v-aih ie sedaj zaposlenih kak'h 25 delavcev. V ponedeljek 20. t. m. dopoldne bo na terenu komisija banske uprave, ki bo razčistila vsa vp'aAanja razlast.itve zemliišoa, loi ao potrebna za regulacijo Savinje * drugi eia- P1'e—- žrtev materinstva. V torek ie umrla v celjski bolnišnici kot žrtev materinstva 28-letna žena kleparskega pomočnika Marija BeJclova iz Celja. Pokojnica je letos 11 maja že drugič porodila dvojčke, a se ni več opomogla. Pogreb bo daiv&s ob 17. iz mrtvašnice okoliškega pokopališča-I»taga dne je umrl v bolnišnici 741otni upokojeni cinkamišikii delavec F?ane Ka- lander iz Celja. „ e— Dve prometni neareči. Ko ie korakaj 16-letni, v Harastil pri Oaijeku pristojni brezposelni delavec broe stolnega bivališča Josip Nadž v torek po državna cesti iz Petrove v Celje, je na ovinku pri-vozil za njim avtomobil. Ker je stopal Nadž po sredi eeste. ga je blailmk avtomobila podrl na ti« in mu zlomili desno nogo nad kolenom- Istega dne je trčil i>-letni posojiilniški uradnik Jože Božnik z Dobrne na cesti s svojim kolesom v kolesarko Štefko Prebegovo, plefcilsko po-mooniico iz Vojnika. Božnik si je pri ka-rambodu zlomil nosno kost. Ponesrečenca se zdravita v celjski bobfifinici. e— lepiti voragev motornih vozil bodo 29. t- m. od pol 9. dalje na sreskem načelstvu v Celj zakasnitev trgovca 2uraja je bil« tragična okoliščina pri tej katastrofi. Če bi prišel le še nekaj sekund pozneje z avto-taksjjem na letališče, bi ušel smrti. Po Čudnem naključju se je pa reSil tedaj nečak gdč. Ivane Piller g. Frelih. Nameraval se je odpeljati z letalom « teto na Sušak. pa ie zamudil avtobus, ter se je odpeljal na letališče z osebnim avtomobilom, toda prišel je nekaj minut prekasno- Ko ;e bil na letališču, je bilo letalo že razbito in pod njim jo letala mrtva njegova teta. Izmed sorodnikov smrtnih fcrtev je bil prvi lia kraju nesreče oče tehnika Vladi-miria Streklja nadzornik g. Strekelj. Tehnik Vladimir &trekelj je nameraval obiskati svojo nevesto na Sušaku. Ze v ponedeljek je prišel na letališče, pa ga Diao sprejeli v letalo, ker je imel znilano eeno, ki pa velia le tedaj, če sedeži a polno ceno niso zasedeni. V ponedeljek ao Hli vsi sedeži zasedeni, v torek je pa tehnik &trekelj dobil svoj sedeZ. Kruta uaoda ga jo strla nekaj minut po odletu in njegova nevesta na Sušaku je zaman čakala. Ponesrečeni veleposestnik Ivan Kosler se je že ves teden veaelil vožnje z letalom na Sušak. Pred tem dnem ga je obiskala teta, ki je bivala v Kraljeviči. Pokojni Kosler se je odločil za potovanje c letalom, čeprav so ga domači nagovarjali, naj se odpelje z vlakom ali avtomobilom na SuJak. Teti je obljubil, da bo kmalu pri njej v Kraljeviči. Tudi njega je teta zaman čakala, prišel je v Kraljevico le brzojav, da ee je g. Kosler smrtno ponesrečil. Uradnik Kdnig je bil pa na dopustu v Ljubljani. Ko je z nebotičnika videl, da imamo letališče, se je odločil, da se bo odpeljal na Sušak z letalom. Gradbena aktivnost v Beogradu Beograd, 14. Julija. To dni bodo uvedene v prometnem pogledu po prestolnici reforme, kakršnih, doaedaj Beograjčani ie nismo bili vajeni. Na vseh važnejših križiščih bodo točno označeni prehodi za pešce in kretanje vsakovrstnih vozil. Sredi ulic bodo postavljeni svetlobni signali, kakršni so po ostalih' velemestih, ki bodo dirigirali vee notranji promet. Bil pa je za te reforme r« ie skrajni čas. Po tolikih prometnih nesrečah, ki so se zgodile v zadnjem času v prestolnici, se j=> maralo nekaj radikalnega ukreniti. Upajmo, da to pot nova reforma ne bo kakor vse dosedanje naredbe uprave me«ta, ki so veljale največ dva ni. Tudi slavni beograiski korzo, ki je «egal preko vse Knez Mihajlove ulice tja do Kale-megdana, mislijo premakniti. Knez Mihaj-lova ulica je namreč sama po sebi ena najbolj prometnih žKl prestolnice in trgov, »ki 6etrt mesta. Trgovci na tej ulici oo se ž« vsa leta sem pritoževali, da Jim šetalci odganjajo kupce, ker jfti a svojo počasno hojo zadržujejo in so zaradi tega šlj raje kupovat blago v trgovine, ki stoje v manj frekveatnih ulicah. Korzo bodo po vsej »JUTRO« št. 162. . 6 = -Cetrtefc T6. VTt. 1936. Minister dr. KroSta boletnik Jutri praznuje šestdesetletnico češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Krofta. Prejšnji vseučilišni profesor se je posvetil Idiplomaciji, postal poslanik in pozneje v zunanjem ministrstvu najožji sodelavec dr. Edvarda Beneša. Ko je bil dolgoletni zunanji minister dr. Beneš izvoljen za prezi-denta republike in ko se je pokazalo, da ministrski predsednik dr. Milan Hodža ne more trajno voditi dveh prevažnih resorjev, je postal zunanji minister dr. Kamil Krofta. Tako je vodstvo zunanje politike prešlo v roke strokovnjaka, čeprav ima sicer vlada značaj strankarske koalicije; zdrav političen razum je zmagal nad strankarskimi interesi in na pravo mesto je stopil ™ravi mož. Kamil Krofta je po rodu iz Plzne, kjer se je rodil 17. julija 1876. V domačem mestu je dovršil gimnazijo, nato pa je v Pragi in na Dunaju študiral zgodovino. L. 1898. jc bil na Karlovi univerzi promoviran za doktorja filozofije. Nekaj časa je delal v arhivu v Vratislavi in v Rimu, kjer je proučeval vire za češko zgodovino druge polovice 14. in začetka 15. stoletja. L. 1901. je stopil v arhivarsko službo, ki jo je izvrševal do 1. 1912. in obenem predaval na Karlovi univerzi kot privatni docent. Tega leta je postal izredni, 1. 1919. pa redni profesor zgodovine. Že 1. 1904. je bil izvoljen za dopisnega člana, 1. 1931. pa za rednega člana Češke akademije znanosti in umetnosti; od 1. 1905. je tudi član kraljevske češke znanstvene družbe. V diplomatsko službo je stopil 1. 1920. in bil takoj imenovan za prvega ministra češkoslovaške republike v Vatikanu. To mesto so poverili dr. Krofti glede na njegovo temeljito poznanje razvoja cerkvenih razmer v čeških deželah. Z velikim taktom, kakor ga zahteva tako delikaten položaj, je dr. Krofta pripravljal tla za poznejšo ureditev odnosov med češkoslovaško republiko in Vatikanom. L. 1921. ga je Češkoslovaška potrebovala na Dunaju, kjer je bil poslanik več ko tri leta; po njegovem osebnem prizadevanju so se navezali in razširili kulturni stiki me^obema sosedama. Kot dunajski poslanik je v šolskem letu 1923/24 predaval na Komenskega univerzi v Bratislavi ogrsko ustavno zgodovino. Od marca 1925 do februarja 1927 je bil poslanik v Berlinu; tu je vneto deloval za zbližanje med Češkoslovaško in Nemčijo in si pridobil zaslug za uspešno likvidacijo nekaterih zadev in za sporazum o češkoslovaški coni vhambur-škem pristanišču. L. 1927. je vodil v Rimu pogajanja za modus vivendi z rimsko cerkvijo, postal je zastop. zunanjega ministra, udeleževal se zasedanj Društva narodov v Ženevi. Predaval je v Parizu, v Krakovu in drugod o zgodovinsko-političnih problemih Češkoslovaške in sodeloval pri organizaciji Slovanskega instituta. L. 1929. je postal predsednik pravkar ustanovljenega Društva za proučevanje narodnostnih vprašanj, ki stremi po znanstvenem obravnavanju manjšinskih vprašanj na Češkoslovaškem in mednarodnih manjšinskih vprašanj sploh. Predseduje tudi mnogim drugim kor-poracijam, tako na pr. Mednarodni družbi za glasbeno vzgojo. Dr. Kamil Krofta je v češkem kulturnem svetu znan in uvaževan kot strokovnjak za starejšo češko zgodovino (zlasti husitske dobe) in za razvoj agrarnih in finančnih vprašanj. Poleg zgodovinskih in posebej še cerkvenih vprašanj ga zanimajo aktualni politični problemi, ki jim ob robu znanstvenega in državniškega dela pridno posveča spretno pero. (Glej članek »Dr. Kamil Krofta kot zgodovinar« v današnjem Kulturnem pregledu). Zaslužno delo izvršuje tudi z izdajanjem in urejevanjem znanstvenega časopisa »Prager Rundschau«. Kot zunanji minister se je lepo uveljavil na nedavnih posvetovanjih Male antante v Beogradu in Bukarešti. Kot prodoren poznavalec srednjeevropskih problemov in posebej še kot večletni intimni sodelavec dr. Eduarda Beneša je na glasu kot veščak v vseh idejnih, političnih, ekonomskih in diplomatskih vprašanjih Male antante. Ni bilo lahko zasesti mesta, ki ga je zavzemal sedanji prezident dr. Eduard Beneš od ustanovitve češkoslovaške države skoraj do konca 1. 1935. Široka evropska razgledanost znanstvena temeljitost, daljša diplomatska praksa na zelo važnih mestih, zaupno delo z dr. Benešem, trden, izrazito izoblikovan značaj, taktnost in čut za mero — vse te in še druge lastnosti so dr. Kamila Krofto v polni meri vzposobile za sedanje izredno odgovorno in težko mesto. Češkoslovaška demokracija ima za seboj lepo število močnih osebnosti. Še važnejše je, da jih zna dobro postaviti: v tej osebni selekciji je tajna njenih uspehov. Tudi v primeru dr. Krofte je »republika profesorjev« ovrgla popularne predsodke in pokazala, kako odlično se lahko v močni osebnosti družita teorija in praksa. Državniku in ministru bratske republike, znanstveniku češkoslovaškega naroda dr. Kamilu Krofti želi tudi naša javnost še mnogo srečnih let: srečnih zanj osebno in za državo, ki ji je posvetil svoje velike sposobnosti in ki zlasti v teh zamračenih časih potrebuje na takih mestih mož njegovega kova! Aleksander Korenini 70letnik V prelepih vinskih goricah v Sv. Petru pod Sv. Gorami so prerokovale rojenice 16- julija 1866. današnjemu jubilantu življenjsko pot. Rodil se je kot najstarejši sin trd- nega posestnika in vinogradnika. Oče mu je sicer namenil kmetovanje na domu, toda sinova želja po študijah je bila močnejša in poslali so ga v šole. Po dovršeni gimnaziji se je odločil za bančno stroko. Kako marljiv in vztrajen je bil, je videti iz tega. da je ostal v eni službi 40 let. Iz mladega prak-tikanta pri banki L. C- Luckmann je postal po prevzemu te banke po Kreditnem zavodu prokurist ter šel kot tak tudi v zasluženi pokoj. Ves ta čas pa ni pozabil svojega prelepega doma. ki ga je podedoval po očetovi smrti. Po svoji upokojitvi se je vrnil na svoj dom in danes se kot mladeniško čil 70- letnik ukvarja s pridelovanjem izvrstnega vina. V zakonu s svojo pokojno ljubljeno življenjsko družico Marijo 6e mu je rodilo petero otrok, ki so vsi v uglednih službah. Vse svoje življenje je bil trden narodnjak in SokoL Priljubljen je pri vseh, ker je dober prijatelj in tovariš. K mnogobrojnim čestitkam se pridružujemo tudi mi ter mu želimo še mnogo srečnih let. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! verjetnosti prestavili v Kralja Milana ulico tja do Slavije, seveda če se ne bodo proti temu uprli trgovci iz te ulice z isto motivacijo. Vsekakor dela korzo velike skrbi mestni upravi, ki bd rada ustregla i še talcem i trgovcem. Beograd bo v letošnjem letu v mnogo-čem izmenjal svoje lice. še v nobenem letu se menda ni toliko zidalo v prestolnici, kakor letos. V vsaki ulici so podrli po dve, tri ali še več hiš, ki so bile povečini še iz predvojne dobe. majhne in nizke in so kazile pogled na mod?rai Beograd. Na istem mestu gradijo sedaj monumentalne palače z najmanj štirimi nadstropji. Poleg privatnih hiš je v zidanju tudi ogromna palača ministrstva pošte in telegrafa na oglu Kr. Aleksandra ceste in Takovske, cerkev sv Marka, ki bo kmalu dovršena, novo poslaništvo Bolgarije itd. V kratkem prično z deli tudi pri svetosavski cerkvi, ki bo po svojivelikosti največja pravoslavna cerkev na Balkanu, še letos bodo pričeli tudi z zidanjem palače pravne fakultete in pravosodnega ministrstva. ki bo po načrtih ogromna zgradba, v kateri bodo nameščena poleg uradov tega ministrstva tudi vsa beograjska sodišča. Na Terazijah 6e bo dvigala nova pa^ča na mestu, kjer je sedaj uprava zveze Sokola. Ta nekdanji zasilni dvorec, v katerem je stanoval nekaj let po vojni pokojni kralj Aleksander in kjer je bilo proglašeno uedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, je last zapuščinskega sklada Aleksandra Krsmanovi-ča, ki je zapustil poleg te zgradbe še več drugih hiš in parcel prestolnici. Sedaj bodo vse te zgradbe prodali in iz izku- pička. ki ga predvidevajo na 15 milijonov, zgradili na Terezijah krasno palačo, ki bo v okrasje tega najlepšega dela Beograda, še vedno pa je odprto vprašanje skupine nizkih hišic okrog kavarne Albanije, ki tvorijo najlepšo stavbno parcelo v prestolnice na oglu Knez Mihajlove in Ko-larčeve ulice. Mestna uprava je že zdavnaj pozvala lastnika tega kompleksa, da podre te hiše in zgradi na tem mestu palačo kakor jo predvideva regulacijski načrt. Lastnik pa se je tej zahtevi upiral. Interesentom je prodajal ves kompleks za bajno vsoto devet milijonov dinarjev, kar znači, da bi stal en sam kvadratni meter na tem mestu skoraj 15.000 Din. Gospodarstvo številne ponudbe za gradnjo Preokret v aferi Losinger Kakor je »Jutro- že poročalo, je vlada pretekli teden odobrila načrt uredbe o trasi ranju in gradnji novih železnic. Ta uredba obsega program za gradnjo 3000 km nov:h železnic. Seveda je še odprto vprašanje fi-nansiranja. Finančni zakon za letošnje leto pooblašča prometnega ministra, da sklene i>o sojilo 500 milijonov Din za gradnjo novih železnic. Ta znesek pa je razmeroma majhen v primeri z obsežnim gradbenim programom. V zvezi s tem novim načrtom za gradnjo železnic so v zadniem času prispeli v Beograd številni predstavniki inozemskih financ, nih skupin, ki se zanimajo za gradnjo teh železnic, tako da je danes Beograd ves poln inozemskih posrednikov. Iz Francije so prispeli predstavniki dveh skupin, prav tako so se pojavili interesenti iz Nemčije. ČeSko-švicarski skupini sta poslali svoje predstavnike. Nekateri od teh predstavnikov so prišli s konkretnimi predlogi. slovaške. Poljske in Amerike. Tudi dve V Beograd je dopotoval tudi znani švicarski inženjer dr. Rotoletz. znani graditelj St. Gotthardskega tunela. Pred leti je dr. Rotpletz v Beogradu osnoval gradbeno podjetje »Simplom Avala«. na katerem je bil materialno interesiran. Zaradi slabih uspehov pa je to podjetje v likvidaciji. Tudi največje dansko gradbeno podjetje Hojgaard & Schultz. ki je v zadnjih letih izvršilo največja gradbena dela v Evropi in Ameriki ifi ima na Danskem privilegiran položaj, ee zanima za ta gradbena dela. Ta dan«a tvrdka je že lani ob koncu lela osnovala v Beogradu družbo »Preduzimač« d.d. za gradnjo cest, kejev, pristanišč in ostalih objektov. Losinger ponuja poravnavo V zvezi 7, novim gradbenim programom železnic je prišlo nenadoma do preokreta tu- di glede afere Losinger. Kakor znano ie švicarska tvrdka Losinger & Comp. pred leti prevzela gradnio železnic Požarevac-Kuče. vo za ceno 8 milijonov dolarjev. Tvrdka je dela oddala najprej domačim gradbenim podjetjem, in sicer za okrog 20% ceneje, kakor se je sama pogodila z državo. Ker pa tvrdka sama ni imela dovolj finančnih sredstev, ni del izvršila. Tako so na tej progi zgrajena le zemeljska dela v vrednosti 120 milijonov Din. za kar je tvrdka prejela od države 110 milijonov. Ker tvrdka ni bila v stanju nadaljevati dela. je država pogodbo razdrla. Menice, ki jih je država dala za izvršena dela, je tvrdka Losinger zastavila pri raznih bankah. Največji del pa je bil lom b a rdi ran pri dunajski Compass banki, ki je te menice prejela od Fenixa. S polomom Fenixa je morala Compass banka preiti v likvidacijo. Menice so bile predložene na izplačilo, naša država pa je zaradi neizpolnitve pogodbe plačilo odklonila. Po pogodbi e tvrdko Losinger bi moralo v takih primerih razsojati posebno razsodišče. Stvar pa je bila s posredovanjem švicarske vlade predložena haaškemu mednarodnemu razsodišču. Te dni je prispel v Beograd osebno lastnik firme g- Losinger, ki je naši državi ponudil poravnavo, odnosno neposredni spo. razum. Kakor doznava ;Jugoslovenski Kurir« ie Losinger odkupil vse zastavljene mc niče." ki jih je naša država izstavila za grad. njo železnice Požarevac-Kučevo- Losinger na vsak način pripravljen sporazumeti s seveda pa želi. da bi prevzel v okviru no vega gradbenega programa večji objekt. Lo-singerjevo ponudbo in niegove pogoje so vzeli na merodajnih mestih v proučevanje V poučenih krogih trdijo, da obstoja možnost sporazuma, ker pogoji niso nesprejemljivi je Kako naj se delijo kontigenti za izvoz sadja Kdo naj krije deficit pri pšenici? Finančno gospodarski komite ministrov je nedavno razpravljal o uredbi za reorganizacijo Zavoda za pospeševanja zunanje trgovine v smislu pooblastila, ki ga je dobil trgovinski minister v finančnem zakonu. Po tej uredbi se ima v okviru Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine osnovati urad, odnosno odsek za kontrolo izvoza sadja. Ker smo tik pred izvozno sezono, je rešitev tega vprašanja nujna. V smislu slepov konferenc. ki so bile v zadnjem času v trgovinskem ministrstvu, bi ta odsek za kontrolo izvoza sadja v okviru Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine prevzel posle dosedanje komisije za sadje, v katero bi se še kooptirali člani iz vrst trgovcev in zadrug. Ta urad odnosno odsek za kontrolo izvoza sadja bi prevzel tudi delitev kontingentov na izvoznike, kar je doslej upravljal Prizad. Sedaj poroča beograjska »Politika« da so gornji sklepi in predlogi naleteli v gotovih krogih na kritiko, češ da kažejo ti sklepi popuščanje nasproti takozvani privatni trgovski inicijativi. Ta rešitev bi pomenila odvzemanje kupčije Prizadu, ki ima važno nalogo, da drži cene pšenici. Če naj Prizad uspešno vrši ta posel, se mu morajo prepustiti tudi preferc-nčni kontingenti za one proizvode, ki imajo v inozemstvu dobro ceno. ker bi Prizad drugače imel le izgubo pri vzdrževanju cen pšenici. Nadalje pravi »Politika«, da so s Prizadom nezadovoljni predvsem trgovci in izvozniki. Na drugi i strani pa so milijoni kmetovalcev, katerih eksistenca je odvisna od uspešne intervencije Prizada na notranjem tržišču. '-Politi ka« se tudi sprašuje, kako naj Prizad letošnji sezoni krije eventualno izgubo pri pšenici, če se mu vzamejo taki posli. Članek »Politike« izzveneva tako. da se mora prizadu pustiti posel pri izvozu sadja, ker pri tem poslu lepo zasluži, tako da s tem zaslužkom lahko krije deficit pri pšenici. S takim stališčem pa se nikakor ne moremo strinjati, ker ne gre. da bi sadjarji doprinašali finančne žrtve za vzdrževanje cen pšenici. Deficiti pri takih akcijah za vzdrževanje cen se morajo odvaliti na vse sloje prebivalstva in jih mora nositi država. Stališču 'Politike« pa. moramo predvsem ugovarjati 7. gospodarskega stališča Slovenije, ki bo itak kot pasivna pokrajina * uvozom pšenice po višji ceni največ prispevala k vzdrževanju cene pšenici. Sedaj pa naj bi se naložile v ta namen žrtve še na slovenske sadjarje. Znano je. da gre ene četrtina vsega našega izvoza jabolk iz Slovenije. Zaslužek, ki bi ga imel Prizad pri vodstvu poslov okrog izvoza sadja, bi torej izviral v veliki meri iz Slovenije. Iz na\%-denih razlogov moramo zastopati stališče, da se morajo našemu kmetu-sadjarju v polni meri prepustiti vse ugodnosti, ki jih imamo na podlagi kontingentov za izvoz sadja v diuge države, nikakor pa ne gre. da bi se te ugodnost5 deloma porabile za kritje de-fi-vta pri vzdrževanju cen pšenici. Pavle Krek, bojevnik iz bitke pri Kraljevem Gradcu, doma iz poljanske občine, o katerem je že obširneje pisalo nedeljsko »Jutro«. Slika kaže, kakšen hrust ie še, čeprav je že prekoračil leto svoje starosti. j Gospodarske vesti = Izvoz goveje živine v Nemčijo. Včeraj sta iz Beograda odpotovala v Nemčijo dr. Vlada Mladenovič< načelnik veterinarskega oddelka v kmetijskem ministrstvu in Mi-hajlo Vukovič, višji uradnik za kontrolo živinskega izvoza, ki bosta v Bodenbacku na meji med Češkoslovaško in Nemčijo prisostvovala izročitvi prve partije goveje živine, ki jo bodo izvozili iz naše države v Nemčijo. Partija Lo štela 500 glav goveje živine izbrane in prvovrstne kakovosti. Po prevzemu od strani nemških oblaetev bodo prepeljali živino v Dresden. = Sijajen uspeh češkoslovaškega notranjega posojila. Iz Prage poročajo, da računi glede nedavno zaključene emisije 3 dn 4.5 odstotnega notranjega posojila za narodno obrambo še niso zaključeni, vendar so v glavnih obrisih znani. Češkoslovaški finančni minister Kalfus je preko radija sporočil češkoslovaški javnosti, da znaša sikupna vsota vpisanega posojila po dospelih seznamih 3200 milijonov KČ. Ker pa še niso dospeli vsi seznami, je računati, da bo končni rezultat dosegel vsoto 3500 milijonov. Uspeh emisije je presenetil tudi največje optimiste. Značilno je tudi, da je znašal vpis 39c transe, ki je v zvezi z davčno amnestijo, nič manj nego 1150 miMjonov Kč. — Spremembe uradnih tečajev. Finančno ministrstvo cilj a vi j a v »Službenih No-vinah« spremembo uradnih tečajev za mesec julij. Po tej izpremembi znaša uradni tečaj za angleški funt. 235 Din (namesto 245) za ameriški dclar 43.30 (namesto 43 60) in za kanadski dolar 43.10 Din (nam sto 43.40). = Gradbena dela. Banska uprava dravske banovine je razpisala gradnjo spodnjega ustroja banovinsk? ceste Slov. Bistrica—Oplotnica od km 212 do km 3.45 s predvidenimi stroški 200.000 Din. Prav tako je razpisala gradnjo železobe-Uonskrga Kcflterjevega mostu preko M:že na banovimski cesti Dravograd—Poliane-črna s predvidenimi stroški 540 000 Din. = Povišan je ftn znižanje glavnic. Zna-na subotiška tvo-rnica peč; »Z fir« d. d. je zvišala svojo glavnico od 1.0 na 1.5 milijona Din. — Strojtlna lesna in kemična industrija v Polže1 i je po sklepu občnega zbora od 10. aprila t. 1. znižala glavnico od 5.0 na 1.25 milijona Din. = Dobave. Uprava I. oddelka vojno tehničnega zavoda v Sarajevu sprejema do 16. t. m ponudb- za dobavo 5.000 kg jekla in do 18. t. m. za dobavo kartona. Eko- nomski oddelek generalne direkcije drž. železnic v Beogradu sprejema do 14 t. m. ponudbe za dobavo hrastovih in bukovih pragov. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe za dobavo zaporniških pogonov. do 17. t. m. za dobavo varnostnega materijala in litoželeznih koles. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo vrvi za merjenje dolžine, do 23. t. m. za dobavo 50 m svinčenih cevi, 160 komadov hrastovih trupcev in marmornatih plošč. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo železne pocinkane žice, svinčenih cevi in vijakov. Direkcija železnic, strojni oddelek v Ljubljani sprejema do 15. t. m. ponudbe za dobavo 1.000 kg govejega loja. Borze 15. julija Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali skoro nespremenjeni, le New-vork je nekoliko popustil. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.78, za angleške funte pa je se je nudil denar po 238.25. V zagrebškem privatnem, kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.72. v angleških funtih po 238.24 in v španskih pezetah po 6.70. dočim je bilo za grške bone povpraševanje po 28. Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani trgovali po 13.82, v Beogradu po 13.7714 in v Zagrebu 13.7650. odnosno za konec julija po 13.6750, za 15. avgust po 13.69. za konec avgusta po 13.65 in za 15. september po 13.60. Na zagrebškem efektnem tržišču je bil za vojno škodo zabeležen tečaj 362—364. Zaključki so bili v 7% Blairovem posojilu po 72 in 73.50 (V Beogradu po 73.75) in v 7% investicijskem posojilu po 84. hpvizp Ljubljana. Amsterdam 2965.30—2979.90, Beriin 1752 06—1765.93. Bruselj 735.26— 740.32, Curih 1424.22—1431.29. London 218 05—220.10, Newyork 4313.60—4349.91. Pariz 288.25— 289.69, Praga 180.61— 181.72. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2425, London 15.3525, Newyork 305.25, Bruselj 51.69. Milan 24.10, Madrid 41.9350. Amsterdam 208 20, Berlin 123.20. Dunaj 57.70, Stockholm 79.10, Oslo 77-10. Ko-benhagen 67.6250, Praga 12 69. Varšava 57.70. Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Bukarešta 2.50, Efekt! Zagreb. Državne vrednote; Vojna ššto-da 372—364, 6% begluške 58.50 den., 7% invest. 84—85, 7% stabiliz. 82.75—83-12, 7% Drž. hip. banka 86—87, 7% Blair 72— 73.50. 8% Blair 82—84; delnice; PAB 232—234, Trboveljska 135 den., šečenana Osijek 135 bi. Beograd. Vojna škoda 362—362.25, 4% agrarne 48.75 bi., 6% begluške 68.75—69 (68.75), 7% invest. 83.75 bi., 7% Blair 73.25 do 74 (73-75), 8% Blair 81-50 den., Narodna banka 6200 den., PAB 232—233. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago 15. julija Začetni tečaji: Pšenic«: za julij 102.125 za sept. 102, za dec. 103.25: koruza: za sept. 80. za dec. 74. + Winnipeg, 15- julija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 91.50, za dec. 90.8J5, -f Novcsadska blagovna borza. (15. t. m.) Tendenca nespremenjena. Ječmen: baški in sra Tiski novi 64 kg 78 — 80. Oves: baški. sremski in slavonski 100 — 102. Koruza: baska in banatska 101 — 103. Moka: baška, sremska, slavonska in banatska »Og« in »Ocg« 197 — 307 50: »2« 17750 — 187.50; »5« 157.50 — 167-50: »6« 137-50 — 147.50; »7« 117.50 — 127.50: »8« 105 — 107.50-Otrcbi baški. sTemski o več vzdržno. Zaradi premajhnega števila škropilnih avtomobilov ta zaradi povečanega mestnega okoliša morajo ti avtomobili mnogo hitreje hiteti iz ulice v ulico, da morejo vsaj najbolj prometne ulice večkrat na dan nekoliko orositi. Leta 1932. se je z enim avtomobilom pri navadnem os'murnem dnevnem škropljenju poškropilo 30—35 km ceste danes pa jih jt treba v istem času poškropiti do 60 km Seveda pa je tako pospešeno škropljenje mnogo pomanjkljivejše in nekaj ur. odkar je odbrzel škropilni avtomobil, se na ulici že vzdigne prah. Da morejo kl^ub povečanemu številu za škropljenje potrebnih km priti na vrsto vse važnejše ulice in trgi, .ie bilo treba čas škropljenja podaljšati celo na 14 ur dnevno. Ker pa statoo ushifbenfh vozačev ni dovoljeno zaposijevati preko 48 urnega delavnika, je treba večkrat najemati sezij-Ske vozače. V takih okoliščinah mora torej mestnu cestno nadzorstvo skrbeti, da tudi v AM največje vročine to suše po Ljubljani ne bo prahu. Vmes pridejo še razne prireditve, sJavnosti in obhodi, tako da je treba vrstni red škropljenja statoo izpreminjati, čeprav se dan na dan množe prošnje, naj bi se vsaka ulica škropila vsak dan ob določenih urah. Po vsem tem je razumljivo, da takim prošnjam ni mogoče ustreči, ker se mora cestno nadzorstvo stalno bati, da bo kakega najbolj vročega in suhega dne odpovedal ta ali oni avtomobfl. Letos je bila uvedena akcija, da se nabavi nekaj novih škropilnih avtomobilov. Tvrdke, ki izdelujejo sicer zelo moderne in porabne škropilne avtomobile to cestne valjarje, so ponudile svoje blago, toda dobavni rok je tako ddg, da za letošnji vroči ta suhi del leta skoro ne pridejo v poštev. Nov škropilni avtomobili bodo pri^i na ceste šele z naslednjim poletjem, medtem pa bodo tehnični strokovnjaki, finančni odbor ta odbor za oceno nabavk vprašanje mogli še bolj temeljito proučiti, da bo denar, ki ga bo treba šteti v ta namen iz mestne blagajne (približno 350.000 Din za škropilni avtomobil), res plodono. sno naložen. Velik uspeh nase operne pevke Razgovor z gdč. Anito Mezetovo Beograd, 12. julija. Sedimo v prijetni senci na vrtu majhne hišice v Vojvode Dragomira ulici, kjer stanuje naša odlična operna pevka, ljubljenka beograjske operne publike gdč. Anita Mezetova. Ob črni kavi kramljamo o vsem mogočem Gospodična Anita je, kakor vedno, nasmejana in rada odgovarja na vsa moja vprašanja, ki se tičejo njenega najnovejšega angažmana na svetovnem teater-skem kongresu, ki se bo vršil letos od 10. do 15 septembra na Dunaju in končal v Salzburgu. — Slišali smo, da v kratkem odpotuje-te na Dunaj. V beograjskih glasbenih krogih pripovedujejo mnogo o tem Vašem najnovejšem uspehu in Vam iskreno čestitajo. — Da. Odpotujem že čez nekaj dni. Najprej v Ljubljano, da obiščem spet svoje domače in številne znance, s katerimi me veže iskreno prijateljstvo že od mojega prvega javnega udejstvovanja. Okrog 15. julija pa odrinem na Dunaj, da začnem z vajami za svoj nastop v dnevih svetovnega teatrskega kongresa letos v septembru. Ta kongres bo v letošnjem letu največja glasbena prireditev na svetu. — Kako je prišlo do angažmana? — Ko sem meseca aprila sodelovala na Dunaju na jugoslovenskem koncertu, katerega so posetili vsi odličnejši dunajski glasbeniki in glasbeni kritiki, me je po koncertu obiskal direktor Musikstudio dr. Czon-ka m mi ponudil, da bi sodelovala pri sep-temberskih glasbenih prireditvah in sicer v dosedaj še nepoznani Mozzartovi operi, ki so jo pred kratkim našli v rokopisu. Eno od dveh glavnih ženskih vlog v tej operi bi pela jaz. Vse vloge v tej operi so zasedli po izjavi direktorja dr. Czonke z najboljšimi svetovnimi mladimi močmi. Dajali jo bodo v Schonbrunner Schlossteathru, sodeloval pa bo tudi ansambl pariške in dunajske državne opere. Dirigiral bo svetovno znani dirigent turinške opere, nekdanji dirigent v slavnem Teatro Colone (Buenos Aires) maestro Erede. Z veseljem sem sprejela to ponudbo, ki pomenja brez-dvomno zame veliko odlikovanje in priznanje. Komaj čakam, da odpotujem na Dunaj in pričnem z vajami. Pa ne, da bi nas v tej slavi zapustili in sprejeli kako ponudbo v inozemstvu? Kam bi z žalostjo beograjske operne publike, ki Vam ob vsakem nastopu prireja tako spon- tane ovacije? In Ljubljana — ali Vas nič ne vleče? — Kakor ste mogli videti iz beograjskih listov, sem za letošnjo jesensko sezono že sprejela angažma v beograjski operi, dasi malo v zadregi, ker sem dobila ravno v zadnjem času več ponudb iz inozemstva. Torej Vam za letos ne uidem, razen za čas mojih gostovanj na praški državni operi. Za drugo leto pa še nič ne vem. Lahko si pa mislite, da mlado pevko vedno privlačuje tujina in da ji slej ko prej vedno podleže. Vsaj za nekaj časa. Na Ljubljano pa zaenkrat samo — mislim in obujam nanjo lepe spomine, ki mi jih je zapustila. — Kako Vam sicer prija prestolnica m njeno življenje?« — Moram reči: izvrstno. Popolnoma sem se že v njej privadila. Publika se je, kakor ste lahko opazili, privadila name in jaz sem se zanjo navdušila. Tudi v privatnem življenju se počutim tu izvrstno. Povsod imam na stežaj odprta vrata in sprejem je ljubezniv, bratski. Sicer pa mi je najljubša ta hišica, naš Didi (mali sinko Anitine sestre gospe Marjane Savinškove) in ta-le kotiček v našem prijetnem vrtičku. Končala sva najin interview. Pred gospodično Anito se je namreč široko razko-račil navihani Didi in začel z njo svoj in-terview, ki se je v prvi vrsti tikal dobrih bonbonov, ki mu jih je za nekaj časa skrila dobra tetka. B. V. VSAKEMU NI MOGOČE ITI V KOPALIŠČE VENDAR MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100 — (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI PI. TI MESTO DRUGE VODE NASO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! Radio Petek, 17. julija Ljubljana 12: Cvetje z domačih gredic je nekorektno žrtmvaif^pi- ro za napad. Opočensky je z lahkoto porazil dr. Fazekaša. V sedmem kolu je Flohr zelo lepo premagal Zinnerja. V holandski obrambi je kot črni žrtvoval figuro za napad, ki mu je končno dal kvaliteto več. Dr. Aljehin je v angleški otvoritvi po zelo divji igri hitro premagal dr. Fazekaša. Senzacija je bila zmaga gdč. Menčikove nad L. Stei-nerjem. Slednji je igral v francoski partiji na napad in žrtvoval kmeta. Menčikova je kmeta hladnokrvno vzela, sprejela še nadaljnje tri kmete in zmagala v končnici. Jaz sem igral z dr. Skaličko, ki si je izbral Birdovo otvoritev. Kot črni sem bil že v otvoritvi v pozicijski prednosti, ki se je vedno bolj stopnjevala, tako da sem dobil najprej kmeta, nato se kvaliteto. Končno sem prišel še do napada in postavil nasprotnika pred mat Thomas je remiziral s Stahlbergom. V slovanski obrambi je bil Thomas kot beli v prednosti Ostale partije še niso končane. Petrov je igral z Richterjem za turnirsko igro malo preris-kantno zadnji gambit, pa je vendar prišel ▼ končnico s kmetom več in ima šanse na zmago. Dr. Treybal stoji v španski partiji proti Eliskasesu nekoliko bolje. Frydman je zopet v prednosti proti Pelikanu. Opo-čensky je žrtvoval FoItyso nekorektno figuro in stoji slabo. — Pelikan je ta dan dokončal tudi svojo prekinjeno partijo s ^ Moteni Igri ▼ končnici je poklical, ukrotiti psa s tem, da bo mu vrgli zanjko okrog vratu. Ko so na zadnje odprli garažo, so našli v njej lastninka avtomobila na tleh. zadušili so ga bili izpušni plini. 'Pozvali so zdravnika, ki je pa mogel ugotoviti le to, d?, je mož že mrtev, in sicer je bil umrl komaj četrt ure prej. preden so garažo odprli. Ce bi ne bilo zamude, ki jo je povzročil pes s svojo čuječnostjo, hi bili ponesrečenca še rešili. ANEKDOTA Mlad dramatik si je silno prizadeval, da bi se seznanil z Bernardom Shawotn. KNe razumem vas«, je menil Semenov potrpežljivo. »Res je veličina, a kaj naj napravimo?« Končno se je stvar pojasnila: V Moskvi bo seznam Beethovnovih del po pomoti priložili tisti okrožnici... Se, lepša je zgodba, ki jo je povzročil neki Danilov v bližini Moskve. Nekega dne je pregledoval vaško knjižnico v Novoun-kor8ku. Povprašal je voditeljico po knjigah, ki se izposojajo. Odgovorila jec »Ker nimamo zadostnih sredstev, se d~?imo klasikov, kakor Puškina, Gogolja. Tolstega«. »Tako, tako!« je menil Danilov. »Tolstoj je po vašem torej klasik? Gogolj je tudi klasik! Dajte mi seznam!« Prinesli so mu ga. Pogledal je vanj in dejal: »Imate Ler-montova?« »Samo ob sebi umevno! Dva zvezka.« »Proč z njim! Imate Gogolj"?« »Da. seveda___« »Proč z nj;m. toda hitro!« »Gogoij je kk sik«, je zacepetala knjižničarka zmedeno. »To niso kln«!ki. temveč dozdevni klasiki«. ;"o je poučil Danilov, poverjenik za prosvetno delo med ljudstvom. Prinesli «o vrečo. Poverjenik jo je začel lastnoročno in energično tlačiti z dozdevnimi klasiki, med trm ko je sedela knjižničarka. pri mizi in pisala; »Podpisani smo sestavili poročilo, po katerem se vzamejo iz knjižnice mslednje knjige J. Lermontova »Izbrane pesmi« . . . « Ko so vrečo zvezali in zapečatili, je dejal poverjenik s poučnim tonom: »Sporočite avtorjem, da smo njih knjige vzeli iz prometa. To naj upoštevajo v svojih nadaljnjih delih . . . « Ameriška letala so potovanje po deželi, ki obsega 3 milijone kvadratnih kilometrov skrajšali od dnevov na ure. Amerika je bila glede zračne plovbe vedno vzor drugim deželam ,toda napredek, ki ga je pokazala v tem pogledu lansko leto, je brez primere. Nič manj nego 22 družb ne opravlja tam zračno omrežje, ki je največje in najbolj gosto, kar jih je na svetu. Ameriško celino preletijo letala od atlantske do pacifiške obale v pičlih petnajstih urah, v osmih urah zvežejo najsevernejše mesto Zedinje-nih držav z najbolj južnim. Vsakih 24 ur prepeljejo 3000 potnikov, 24 ton pošte in 9 ton blaga na p nogah, ki merijo skupno 180.000 ameriških mili in skoraj polovica vseh teh transportov se izvrši ponoči. Skupna dolžina vseh poletov, ki so jih izvršila ameriška potniška letala lani, znaša okrog 60 milijonov milj. predlansko leto je znašala še 42 milijonov milj. Na teh progah obratuje stalno več nego 500 letal, ki jih upravlja 600 pilotov, 350 pomožnih pilotov, 7300 mehanikov in drugih članov osebja in 200 sprejemnih dam ter družab-nic. L. 1929. so letala prepeljala 165.000 potnikov ,leto pozneje je to število naraslo že na 540.000 potnikov, lani pa jih je bilo 908.000 in letos jih bo dosti nad milijon. Prav tako se je teža zračnih poštnih pošiljk od 7 milijonov funtov 1.1929. povečala na 13 in pol milijona funtov lansko leto. Na še bolj presenetljiv način je naraščalo število tovornih poletov. Prevozi blaga z letalom so danes mogoči iz vseh krajev v vse kraje Zedinjenih držav, ogromno bro-dovje tovornih letal opravi vsak dan progo, ki bi lahko petkrat šla okrog zemlje... Tisoči Američanov spijo mirno v zraku, ko letijo zračna vozila z brzino 3 milj na minuto, čas je denar, je Američanovo geslo in s tem geslom se dogaja, da letijo ljudje 2000 milj daleč samo zavoljo nedeljskega počitka, velikanske razdalje se opravljajo tako na kakšno poslovno konferenco in nazai. ženske iz južnih in zapad-nih držav poletiio med zajtrkom in popoldanskim čajem v New York samo zato. da si v Peti aveniji nabavijo nov klobuk ali novo obleko. L,. 1925. ie država naklonila za letalsko pošto 500.000 dolarjev podpore, la nsko Ipfo ip ta subvoncija znašala 25 mi- J lijonov dolarjev! Premeteni »samomorilec" Pred nekim londonskim sodiščem ee je moral zagovarjati neki Thomae Lidowe. ki so ga bili obtožili, da je v zadnjih letih »poskusiik nič manj nego 57krat samomor — osamezne oddelke po vrstah zločina, potem znanstveni zavod za proučevanje zločincev, bolnišnico za kaznjence, paviljone, v katere bodo pripirali režimu nevarne ljudi začasno iz razlogov javne varnosti in javnega reda, končno šolo, delavnico in knjižnico. Vsako poslopje bo stalo zase in kaznjenci različnega socialnega izvora in različne izobraze se ne bodo mogli mešati med seboj. Gradnjo vseh teh objektov bodo končali 1. 1940., ko se bo v Rimu vršil mednarodni kongres za kazensko pravo in za skrbstvo kaznjencev. Ena izmed novot te obsežne naprave bo ta, da ne bo predstavljala velikega, mračnega poslopja, ki bi že samo po sebi učinkovalo deprimirajoče na jetnike. Ameriški kapitan John Benson (73 let) In njegova nevesta Elizabeta Pardec (57 let) sta sklenila, da se poročita na dna morja. Ženin in nevesta sta se s pričami vkrcala na neki parnik, odkoder so ju s potapljalno napravo spustili na dno Tihega morja, kjer jo je duhovnik (na levi) poročil. Sedemnajst let bo tega, kar je prišel neki | ameriški trgovec s svojo ženo v London, j Žena je bila težko bolna in trgovec je prišel ž njo k nekim specialistom, da mu jo ozdravijo. Bila je tako bolna, da ni mogla ostavljati hotela, v katerem sta se ustavila. Mnogo mesecev je presedela vsak dan v ležalniku na terasi hotela, obiskov ni smela sprejemati, edino razvedrilo v tem času so ji bili številni vrabci in golobi, ki so prihajali od Temze sem in jih je krmila. Počasi je ozdravela in se je vrnila v New York. Svojih malih, krilatih prijateljev, ki so ji v težkih dnevih krajšali čas, pa ril pozabila. Vsakokrat, kadar je spremljala svojega moža na poslovnih potovanjih v Anglijo, je na hotelski terasi krmila vrabce in golobe. Te dni je lastnik hotela prtrM nismo njenega moža, da mu je žena umri a ki osta-vila v oporoki znatno vsoto za vrabce ln golobe. To vsoto je že nakazal neki kxndrw»-ski banki in od obresti bo6ta dva natakar* ja vsak dan na hotelski terasi natresla pfče za živali, ki so bile pokojni gospe tako Ijo« be. Ogromna arena Berlinski olimpijski stadion, kjer je samo sedežev za deset *soc gledalcev Pes preprečil rešitev Redek primer, da je čuječnost psa zakrivila smrt njegovega gospodarja Posebni dopusti za obisk kopališč Ker imajo kopališča na Blatnem Jeeem letos mnogo manj obiska nego lani, je sklenila madžarska vlada, da jim priskoči na pomoč, tako da dobi vsak državni uradnik, ki hoče obiskati kakšno kopališče ob tem jezeru teden dni dopusta več, nego bi ga imel sioer. Lastnik neke vile v majhnem škotskem mestu, ki je delal na svojem vrtu, je slišal iz bližnje garaže neprestano drdranje motorja. ne da bi se pojavil lastnik avtomobila. Da bi opozoril na to stvar, je stopil proti vili svojega soseda, ne da bi ga našel doma. Vrata garaže pa je našel zaprta in nenadoma je stal pred njo veliki volčjak njegovega znanca. Vsak poskus, da bi se garaži približal, je pes možu onemogočil z renčanjem in kazanjem zob. Šele čez pol ure je uspelo nekaterim možem, ki jih je Začetki Sorbonne O Sorbonni smo že vsi slišali m brali, zakaj se pa pariško vseučilišče tako imenuje, vedo le nekateri. Imenuje se po Robertu Sorbonu, kaplanu kralja Ludovika Svetega. Sorbon jo je namreč 1257. ustanovil. Poznal je težave, s katerimi se morajo boriti revni študenti, dokler ne dosežejo doktorata, in tako je osnoval internat za revne študente, ki naj bi jim omogoča, da bi se posvečali študiju brez materialnih skrbi. Kralj je podprl Sorbonovo lepo zamisel 8 tem, da je kupil dve hiši in določil njiju najemnino kot sklad za podpirani ?ta-deotor. Po 500 letih odkrit zločin Ko so popravljali neko srednjeveško palačo v Riimu, so našli v neko steno vzidano okostje ženske z dragocenim nakitom in zlato krono na glavi. V te.j palači eo v srednjem veku in v renesančni dobi prirejah velike slavnosti. Ariosto, Taseo in Boccaceio so bili tu stalni gostje. Nedvomno gre za zločin. Odlično damo, ki je brila morda kraljevega rodu, so morali živo zazidali. Kdo bi bila ta dama in zakaj se je te zločrn zgodil, pa ne ve nihče povedali. Zgodovinarji rneo našli doslej nobenega namiga, da je takšna dama pred pol tisočletja t Širna Izginila. V Londonu so prišli v promet majhni radio sprgjetnnfki, H jih hfitar vsak ZANE GRET: Četrtek T6. 1936. ae 21 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije Tisti dan, nekaj ur po tem, ko je bil šel Wetzel zasledovat divjega purana, jo je Alfred Clarke počasi primahal iz trdnjavice ter našel polkovnika na dvorišču njegove hiše. Polkovnik Zane je vneto brozgal po sajastem bakrenem kotlu, ki je visel nad živahnim ogniem. Sladak meden vonj se je družil z rezkim duhom po gorečem bikorijevem iesu. »Dobro jutro, Alfred. Delo so mi dali, kakor vidite,« je bil polkovnikov pozdrav. »Pa res,« je odvrnil Alfred in sedel na skladamo) drv. »Kaj mešate tako pridno?« * Jabolčno mezgo, fant, jabolčno mezgo. Niti Bes-sy mi ne sme pomagati, kadar kuham jabolčno mezgo.« »Polkovnik Zane, prišel sem vas prosit za prijaznost. Odkor ste nam povedali, da mislite poslati odpravo ob reki navzgor, sem v skrbeh zastran svojega vrlega konja Rogeria. Za tovorno žival je pre-lahak, dveh konj pa s seboj vzeti ne morem.« »Ako hočete, vzemite rjavca; Rogerja pustite pri meni, in če se ne vrnete, podedujem imenitnega konia. Oh! Prav zares, Clarke, ta odprava je nevarno podjetje, in če bi rajši ostali v trdnjavi — »Napak me razumete,« je hitro odvrnil Alfred. »Zase mi ni dosti mar. Zadovoljen bom z vsem, kar mi nakloni usoda. Samo konja bi rad videl preskrbljenega.« »Prav tako. Malo prida mož je, kdor ne misli na svoje konje.« »Se to, podkovnik: ali mj ne bi povedali, koliko časa bo trajala odprava?« »Jonaitan vas bo vodiil. On meni, da utegne trajali šest tednov, če bo vreme lepo. Krenili boste na Short Creek, kjer boste pomagali pri gradnji kla-dare, m potem dalje, v Fort Pitt. Tam se vkrcate — z vsemi zalogami, ki jih potrebujem — na splav in se vrnete po vodi. In kaj verjetno je, da boste duhali smodmk, dragi Alfred, preden boste spet srečno doma.« Ko se je polkovnik z novo pazljivostjo vrnil k svojemu kotlu, je Alfred vrgel oči po dvorišču in zagledal pri vratih nekega skednja Betkno belo, drobno postavo. Veselo mu je mahala z roko. Hitro je planil pokonci in skočil k njej. »Mi me hočete spremljati — v mojem kanuju? Ribe pocdeva lovit,« je zaklicala Betty. In preden je mladi človek utegnil radostno reči »da«, ga »da«, je odvedla Alfreda v skedenj, ki ie bil za skladišče. Zaboji, sodi in poljedelsko orodje so ležali v enem kotu, svežnji posušenih kož so bili naloženi v velike kupe; nekaj vidrovih in lisičjih kožuhov je bilo razpetih po steni, in sodčki s smodnikom so v vrsti stali na palici. Dolg, ozek kanu je visel na vrveh, zadrgnjenih okoli strešnih tramov. Alfred ga je vzel iz zank in ga zanesel pod milo nebo. Kanu je bil krasna mojstrovina indijanske rokodelske spretnosti. Bil je tri in pol metra dolg in na- rejen iz brezove sSorfe, ki je obdajala lahko orodje iz lipovega lesa. Kljun mu je lično zakrivljen štrlel navzgor in se končaval v izrezljani redijefni figurici, ki je predstavljala glavo rdečega votjščaku. Boka sta bila okrašena s fantastičnimi indijanskimi vzorci. . »Indijanski vodnik mojega brata, soni.ski glavar Topomehaila, je zame zgradil ta čoln. Na kljunu vidite grb. Puščica in roka pomenita v indijanskem •jeziku: ,Urna in močna vojščakova noga.' Lahak je čudovito; glejte, še jaz ga z lahkoto vzdignem.« In Betty je vzdignila kanu iz trave. Stekla je v hišo in se kmalu vrnila z dvema ribicama in košarico. »To sta Jackovi ribnici. Izrezal ju je, kakor pravi, iz sitržena desetletnih lip. Paziti morava.« Alfred je z veščim očesom ogledal ribnici in rekel, da sta izvrstni. »Hej, kam pa, mlada človeka?« je zaklical polkovnik Zane izza svojega kotla. »Dol k sikomori pojdeva,« je odvrnila Betty. »Lepo. A vsekako ostanita ob tem bregu in se nikar ne spuščajta na reko,« je dejal polkovnik. »Nu, Eb, kaj pomeni to? Človek bi mislil, da sva z Mr. Clarkom otroka.« »Vse eno je, zakaj tako pravim. Ubogajte moj svet ali pa rajši ostanite doma.« »Prav, brat. Ne bova ga pozabila.« Nekoliko iz-trezniena je Betty pogledala polkovnika. Njegove besede niso Me šaljive kakor po navadi, tako da ni vedela z njimi ne kod ne kam. »Pojdiva Mr Clarke. Nesite kanu in stopajte za menoj po tej stezi; pazite na korenine in kamne, da se ne spodtak-nete.« »Kje Je Izak?« ffe vprašal Alfred, lso sf fe lalifiof-no zadel kanu na ramena. »Pred kako uro je vzel puško in odšel v kostanj evje.« Nekaj minut izprehoda po stezi, ki so jo spremljale vrbe, pa sta bila ob vodi. Reka je bila tukao ozka, komaj petnajst metrov široka, plitva in_DO*-na kamenja, po kaiterem je šume drevala cista, rjavkasta voda. »Ali ni precej nevarno veslati po tej deročini?« Alfred je nezaupljivo ogledoval mnogoštevilne skale, ki so opazno molile varljiva čela iz vode. »Seveda. Prav to je zabavno,« je mirnodušno rekla Betty. Ali bi šla rajši peš —?« »Ne, vse eno mi je, ali utonem ali ne utonem; na vas sem mislil.« »Kdor zna ravnati z veslom, (tistemu se ni treba bati,« je rekla Betty in se nasmehnite Vegovemu obotavljanju. »In seveda, treba (je, da spremljevalec v kanuju ne dela neumnosti.« »Morda bi bilo bolje, če bi prepustili veslo meni. Kje ste se učili krmarjenja?« Vidam, da vas je v resnica strah. Nu, rojena sem na bregovih Potomaca in sem držaJa veslo v rokah, odkar sem dovallj močna, da ga morem vzdigniti. Dajva, porinite kanu v vodo, midva pa ostaneva na bregu, dokler ne prideva do ovinka. Tik za njim je majhen slap, po katerem se rada spuščam s kanujem.« Z eno roko je držal čoln v ravnotežju, med tem ko je drugo iztezal, da bi pomagal Betki, a ta je brez nljegove pomoči urno skočila v čoln. Kultura! pregled Tenorist Drmota — član dunajske državne opere Pojavil se je v Ljubljani nasmejan kljub Soparnemu poletju. Vse te tri mesece od prvega nastopa v »Traviati«, je Alfred-An-ton Drmota obiskovalcem naše opere prelep spomin in vroča želja po skorajšnjem svidenju. Morda je bila ta misel zavest obeh, ko sva pohitela drug k drugemu v pozdrav. Od pomladi se je pevec znatno okrepil, da sem občutil olajšanje edine skrbi za njegovo bodočnost. Prišel je s sijajem v očeh, sijajen dela ali zmage? Ni se raz-govoril o pomembnih dogodkih iz svojega življenja. Se le čez čas je preprosto dejal: »Angažiran sem na dunajski državni operi« »In pogodba z opero v Gradcu?« »Dunajska državna opera je — močno zainteresirana zame — dosegla razvezanje in me angažirala zase.« »Zakaj nisi tega sporočil? Dogodek je v ponos naši pevski kulturi, vsa naša javnost bi bila vesela!« »Dosegel sem objektivno lep uspeh, to je res. Poznam mlade pevce in vem, koliko bi jim pomenil tak angažman. Moji dunajski prijatelji so se čudili, ko niso videli posebne spremembe v mojem razpoloženju. Marsikdo bi se odtujil samemu sebi. Meni pa ta dogodek ni bil praznik, osebno ga ne doživljam kot uspeh. Prišel je nujno, kot občasno ostvarjenje naporov in stremljenj. Potrdil mi je, da sem na pravi poti in mi utrdil vero v nadaljnjo rast. To je njegov notranji pomen. Nenehno delo, stremljenje navzgor in živa vera teh let, vse to je danes moje bistvo, in tak ne morem doživeti dogodka, ki bi se ob njem ustavil kot ob končnem cilju. Nasprotno: ob vsakem uveljav-Ijenju si stavim težje zahteve za bodočnost«. »Od pomladi sem si se gotovo dvignil do novih priznanj?« »V juniju sem se udeležil mednarodne pevske tekme za mlade talente. Pokroviteljstvo je prevzela avstrijska vlada, v častnem komitetu so bili vsi pri njej akreditirani poslaniki. Žirijo so tvorili najznamenitejši glasbeniki in pedagogi iz vseh evropskih in mnogih izvenevropskih glasbenih središč. Tekmovalo je okrog 200 pevcev. Nastopom je prisostvovalo izbrano, kritično dunajsko občinstvo. Izpred strogih ocenjevalnih komisij nas je izšlo 15 s priznanjem. Prejel sem srebrno plaketo. Že pri izbirnih tekmovanjih sem vzbudil izredno zanimanje, ki se je pri ožji konkurenci še stopnjevalo. Zlasti pripadniki pri ocenjevanju močno Položaj književnikov v Angliji V Pragi se je mudil kot gost češkoslovaške vlade angleški pisatelj Claude Hougton. »Literarni Novinyo so priobčile intervievv, v katerem se Hougton izreka tudi o nekaterih 6plošno zanimivih zadevan angleškega kulturnega življenja. Tako je na vpralania o svojih književnih simpatijah odgovord, da imaio največje pisatelje na svetu Rusi in med niimi je Dostojevski najgenialnejši. Kako se godi angleškim pisateljem? Hougton pravi; Vem, da krožijo po svetu pravljice o tajnih prejemkih angleških pisateljev, ki so kajpak silno pretirane. Pisatelje, ki imajo res visoke dohodke, lahko preštejemo na prstih ene roke. A tudi njihova pozicija ni izredno trdna: če jo hočejo ohraniti, morajo delati več ko samo dobro- Nemara ne velja na nobenem drugem področju človeškega delovanja v toliki meri resnica, da »ta sreča in naklonjenost usode zelo spremenljivi reči. Sicer pa na splošno velja to, da resničen angleški gentlemen nima simpatičnega mnenja o ljudeh, ki žive od dela s peresom. Velika večina naših pisateljev ne more živeti od čiste literature, zato se uveljavljajo v postranskih poklicih, kakor sta n. pr. žur-nalistika in kritika. Glede naklade knjig js povedal Claude Hougton nekoliko presenetljive reči. Umlji- zapostavljenih slovanskih narodnosti — Italijani in Madžari so bili že vnaprej določeni za zmagovalce — so imeli v mojem uspehu veliko zadoščenje ter so bili moje resnične zmage tembolj veseli. Ganilo me je, ko so me bratje Bolgari, ki sami, žal, niso dosegli pomembnejšega uspeha, družno z Jugoslovani pozdravljali kot svojega človeka. Po tem tekmovanju mi je dunajski Konzerthausgesellschaft stavila ponudbo za sodelovanje pri dveh koncertih z velikim simfoničnim orkestrom v prihodnji sezoni«. »Tako boš — v prijetni zavesti zate častnega izida mednarodne pevske tekme in v pričakovanju prvega nastopa na velikem odru — letos preživljal lepe počitnice?« »Komaj, da obiščem domače in ostanem nekaj dni v Kropi. Potem moram v Salz-burg, kjer se prično vaje za slavnostne igre v avgustu. Nastopil bom v Wagnerjevih »Mojstrih pevcih norimberških«, pod Tosca-ninijivim vodstvom. Menda sem prvi Slovenec, ki bo delal s slavnim dirigentom.« »To je izredna čast. Torej stopaš pred evropsko občinstvo... In tvoji načrti za bodočnost?« »Načrtov prav za prav ni treba. Smotreno delo, vztrajnost, vera v vspeh — vse drugo pride samo po sebi. Imam stalni angažman na dunajski državni operi, sodeloval bom pri koncertih, povabljen sem na gostovanje v Bratislavo, in končno — Ljubljana! Brez gostovanj v domači operi bi ne mogel biti zadovoljen. To je oder mojih prvih nastopov. Stremljenje po najvišji zame dosegljivi stopnji je izšlo iz želje, da bi kar največ prispeval k napredku naše pevske kulture in gledališke umetnosti. Danes priznam: pred prvim gostovanjem spomladi sem se močno bal zelo kritičnega ljubljanskega občinstva. Dokler pevec študira, se nihče ne zmeni zanj, nihče ga ne vpraša, v kakih razmerah se prebija k svojemu cilju. Čim stopi na oder, pričakuje in zahteva občinstvo od njega vse. Kakor, da bi moral vselej uspeti, kakor da bi šlo za razpoložljiv rezultat talenta in dela, ki naj ga pri nastopih le daje občinstvu. Vsak nastop je novo doživljanje vloge in vselej nov napor. Pri tem občinstvo ni brez pomena: ono more biti takemu doživljaju v oporo ali — v oviro. Če slabo sprejet pevec ne uspe po pričakovanju, je občinstvo dostikrat v znatni meri krivo neuspehu, a zadržanje do pevca krivično. Mene je ljubljansko občinstvo sprejelo z iskrenimi simpatijami. Čutilo je z menoj, in tako je bila namah vzpostavljena tista prisrčna vez, ki je vselej pogoj za popolno vživetje v vlogo. Le nekaj ur sem doživljal toploto te vezi, pa sem to občinstvo vzljubil. Vedno znova me vznemirja utrip prazničnega razpoloženja in me neodoljivo vleče na oder ljubljanske opere. Tako bom v prihodnji sezoni njen stalni gost (Alfred v »Traviatij^ Pinkerton v »Ma-dame Butterfly«, Rudolr v »Boheme«, Len-ski v »Evgeniju Onjeginu«) Doživetje spomladi mi ostane nepozabno. Zato ne sprejmem ponudbe v tujini, pa naj bi mi obetala karkoli, če bi bil po njej toliko vezan, da bi še moral odreči rednim gostovanjem v Ljubljani«. Stisnil sem prijatelju desnico z željo sreče, on pa je v tem trenotku želel menda le eno, da bi nam bil vselej v veselje in ponos. Dušan Vargazon. vo je, da je naklada knjig dandanes mnogo manjša nego je bila v dobah splošne konjunkture. Če dobi angleški založnik rokopis, glede katerega fcoglaša z uredniki dn lektorji, da ,je to doter. morda celo prav dober roman in če njegov av»eč o laklada zakonft lidskyeh< je prevel v nemščino urednik »Prager Preeee« A. St Magr in ga izdal kot rokopis v počastitev 60 letnice raziskovalca življenja in dela Chelčickega, ministra dr. Kamila Krofte. (Peter ChelčiekJ, Sermon von der Grundlage der tnengchlichen Gesetze. Izšlo v 100 izvodih, natisnila tiskarna >Orbis« v Pragi). Pomen tega verskega misleca in pisatelja, čigar življenje je zavito v temo (domneva se, da se je rodil okrog 1. 1390), je odkrilo šele 19. stoletje (Palack?, Šafarik, Gindely, Goli i dr.), Rus Jastrebov je spisal o njem izčrpno študijo in Lev Tolstoj je odkril v njem predhodnika v nauku, da naj se človek s silo ne upira zlu. Preko Tolstega je prešel nauk tega srednjeveškega Čeha v današnjo Indijo (Gandhi!). Chel-čicky je pisal pod vplivom Husa. njegovi spisi so vzpodbudili k ustanovitvi »Jednote braitrekč«. Njegova češčina — zdi se. da latinsko ni znal — je originalna in ljudsko jedrnata, vendar je današnjemu Čehu že dokaj težko štivo. A. St. M^gr ni imel lahkega dela s prevajanjem zapletenega izvirnega teksta v moderno nemščino, ki pa mora vzlic temu imeti nekoliko patine; treba je bilo poznati tudi slog nemških verskih traktatov. Ne dvomimo, da je svoje delo opravil z vestnostjo in znanjem, ki odlikujeta vse njegovo literarno prizadevanje. Ob koncu je dodan članek dr. Kamila Krofte o CheKiokem. Isti prevajalec je izdal v podobni obliki prevod še nekega staročeškega teksta; »Ordnung und Manifest der Bru-dersehaft Jan žižkas vom Kelch«. (ponatis iz »Prager Rundschanc). Holandska revija o Jugoslaviji. Prof. W. Valk nadaljuje svojo, na tem mestu že večkrat omenjeno propagando za turistične stike z Jugoslavijo. Ob priliki dveh večjh izletov, ki ju prirejajo holandski Reisbu-reaux Lissone — Lindeman v Jugoslavijo, (jr.ed drugim obiščejo holandski turisti tudi Bled), objavlja prof. Valk v reviji >Op Reis* članek >Het Reizen in Joegoelavie«, ki v njem kratko, vendar pa mikavno opisuje lepoto Jugoslavije. Slike Kotora, Dubrovnika, dveh blejskih motivov in Perasta v Boki Kotorski izpopolnjujejo besedilo. Prof. W. Valku gre vsa hvala za njegovo obsežno publicistično propagando jugoslovanskega tu-rizma na Holandskem. Fr. Kubka. Menschen der Sowjetun'ou. Praška založba »0rbi6« je izdala v okusno natisnjeni in ilustrirani knjigi reportažo o vtiskih iz Moskve. Leningrada, Charkiva, Kriva, Dnčprogeea in iz nekaterih drugih mest sovjetske države. Pisec knjige Fv Kubka je prejx>toval te kraje z delegacijo češkoslovaških žurnalistov in pisateljev, ki je v začetku lanskega leta obiskala Rusijo in poroča sedaj o svojih doživljajih, opazovanjih in izkušnjah. Del reportaže je izšel že prej v »Prager Presse«. Kubkova knjiga je delo veščega publicista, ki ima pred mnogimi potovalci po ogromni ruski deželi to prednost, da pozna Rusijo vojne in revo-lucijske dobe, kar mu olajšuje orientacijo in primerjavo. Objektiven pogled na nove pojave v sovjetski deželi, osebni stiki z mnogimi vodilnimi ljudmi, zlasti pisatelji in časnikarji, spretno in vabljivo pripovedovanje _ to so odlike knjige, ki samo poroča in prepušča presoianie čitatelju. Dve novi francoski literarni nagradi. Francoska akademija je minule dni podelila veliko nagrado za literaturo pesniku in kritiku Pierru Camo, veliko nagrado za ro, man pa romanopiscu Georgesu Berreanosu. Henri de Montherlant, eden izmed vodilnih francoskih pisateljev mlajše generacije, ie pravkar objavil novi roman >Les jeunes fililes«, ki ga glasovi označujejo za literarni dogodek. ŠPORT Pred tekmo z BSK V nedeljo se bo srečala Ljubljana v revanžni tekmi z državnim prvakom BSK Naše moštvo čaka težka, a častna naloga Srečanje našega moštva z Bskom spada si. cer še v letošnje prvenstveno tekmovanje, po vsej priliki pa lahko štejemo to tekmo že v uvod k bodočemu tekmovanju v ligi. Za 9. avgusta je sklicana izredna savezna skupščina, ki naj dokončno (ali res?) reši vprašanje državnega prvenstva, in vse kaže, da se to dobila velika večina za to reformo, fei bo dala nacionalno ligo z desetimi klubi. Lubljana bo seveda zraven. Tako bomo že v avgustu začeli z velikimi tekmami tudi v Ljubljani in zopet bodo tekom sezone gostovala pri nas po vrsti vsa najboljša jugo-slovenska moštva. Medtem pa ie treba rešiti vprašanje le-tošnjega prviaika. Naši so v Beogradu zgubili z 1:3, torej v razmerju, ki bi ob prilično enaki moči moštev dalo našemu moštvu vse šanse za uspeh v povratni tekmi. Saj je n-pr. v srednjeevropskem cupu razdika dveh golov v prvi tekmi istovredna skoro z gotovim izpadom iz konkurence. Toda v naših prilikah moramo biti s kalkulacijo bolj pra. vidni in tudd malo bolj skromni. Res je sicer, da bi bil BSK dal v Beogradu, če bi le mogel več golov, in da je zasluga zlasti dobre obrambe našega moštva, da ni mogel povečati rezultata. Po drugi strani pa je zopet res, da je vsaj trenotno BSKovo moštvo za razred boljše od našega. BSK uspeva v velikem športnem središču, ima sredstva, da koncentrira vse talente, kii se kjerkoli jx>iavijo. dal je talentom priliko, da so se izšolali pod prvovrstnimi trenerji, a dal je moštvu tudi priliko, da je od Škotske do Carigrada in Egipta, zlasti pa po vsej Srednjii in Zapadni Evropi preizkusilo najmočnejše protivnike. Uspehi niso izostali. Danes prištevajo moštvo BSKa med evropsko nogometno elito. V moštvu je vedno najmanj polovica igralcev, ki tvorijo stalno hrbtenico ali okostje naše državne reprezentance. Ali ]e torej realno, če bi se dale našemu moštvu kake šanse? Po formi na papirju bi bilo to skoraj izključeno. Toda vrnimo se zopet na staro resnico, da je žoga okrogla in da je sreča opoteča. Po treznem premisleku moramo brezpogojno priznati, da naše moštvo trenutno po svojih sposobnostih in po svojem znanju ne more biti kos državnemu prvaku. Če pa vzamemo v kalkulacijo tudi srečna naključja, poleg tega dober dan našega moštva, in če postavimo, da todo vsi igralci zaigrala res borbeno, požrtvova:-no in s srcem, ni izključeno, da bi utegnili nesti tudi mnogoletnega državnega prvaka. Po prvenstvu lahkoatletskih moštev Državni prvak bo najbrže zopet Primorje — Sedanji novi način tekmovanja se ni dobro obnese! Letošnje državno prvenstvo Jahkoadet-skih moštev se je izvršilo v dveh obronkih. Novi, leto® vpeljani sistem namreč določa, da je termin za izvedbo prvenstva moštev od konca maja do 12. julija. Tekmovalci so po tem sistemu razdeljeni v štiri razrede — nekako po kvaliteti. Prijavi jih namreč lahko vsak kiub v onem razredu, kakor smatra za najboljše. Točke se štejejo po tabelah JAAF, mednarodne zveze, izdelanih po finskem načrtu. Štafete štejejo kakor običajno dvojno, po vrednosti povprečnega rezultata enega tekača- Ostale točke se računajo tako, da se v prvem tazredu prišteva 15°/», v drugem 10% dn v tretjem 5%, v četrtem pa nič, k številu točk, ki jih določajo finske tabele za posamezne uspehe. Tekmovali so lahko tudi juniorji. vendar pod pogoji veljavnimi za seniorje. Vsak tekmovalec je smel nastopiti v največ treh disciplinah, vštevši štafeto. Lahko. je delno izbirati gotov« discipline, vendar so veljale nekatere omejitve jea teke, posebno za dolge proge, kjer je nad 1500 m smel nastopiti le v enem teku, pod 400 m pa lahko v treh. — V prvem iraorredu je smela nastopati za vsak khib trojica, v os0.(XK).- Naslov v vseh posl. Jutra. 61381-20 Hiša. v Kranjski gori enonadstropna z lepim vrtom na najlepšem prostoru naprodaj. Informacije pri Cilka Augusta Kranjska gora 74. 16310-30 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje lepo s pritiklinaoni. oddam za maloštevilno dnižmo. Podrožnik c. XII. štv. 1/1. 1«35-31 Opremljeno sobo ali neopremljeno s kuhinjo, oddam po nizki ceni v mali hiši z vrtom, zakoncema brez ^otrok. Sončna lega. 7 minut do električne. Re-flektiraim na energičen, zdrav par s srčno kulturo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko >Cimprej 11S«. 16284-31 Sobo odda Beseda 1 Dtn, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanajši znesek 17 Din. V prijazno sobo in na domačo hrano sprejmem gospoda v bližini Srednje tehnične šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16341-23 Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih eenah CERNE - juvelir Ljubljana. Wo!fova ulica 3. tmim. Beseda 1 Din, Iavek 3 Din za šifro ali lajanje 'aslova 5 Din Najmanajši znesek 17 Din. Hranilne knjižice vseh, tudi podeželskih denarnih zavodov, kupujem po naj.višji ceni in izplačam takoj v gotovini, izposlujeim posojilo na hranilne knjižice. ALOJZIJ PLANINSEK a g. za bančne in kreditne posle. Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10. Znamke za odgovor. 16344-1« Bančno bom. zavod Maribor, Aleksandrova 40. izvršuje najbolje nakup ln prodajo HRANILNIH KNJIŽIC vseh denarnih zavodov Za odeovor Din 3 znamk 191.16 Lokali Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanajši znesek 17 Din Trgovino s sadjem na najlepšem položaju v Zagrebu prodam. Zelo lep lokal in zadaj stanovanjska soba. Resni reflekton-ti naj 9e obrnejo na J. Zo-rii-.ič, Zagreb, Žrinjev.ic 18. 16Ž71-10 Slaščičarno orientalno. prvorazredno v centru Zagreba, prodam. Brez konkurence zelo dobro idoča, garantira se Din 10.000,- čistega dobička mesečno. Resni reflektanti naj se obrnejo na J. Zoričič, Zagreb, Zrinjevac 18, trg. s sadjem. 16273-19 2 gospoda učitelja tečajnika, sprejmem v neposredni bližini Sred. teh. šole v prijazno sobo in na dobro domačo hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15402-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom oddom v novi vili. Cesta na Rožnik 47. 16382-33 Opremljeno sobico majhno, oddam. Cankarjevo nabrežje štv 3. pod strešje. 16289-2:3 Be9eda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša 1 i s t e r i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pr PRESKERJU, SV. PETRA C. 14. Telefon 2059 Suha drva, (JCpremog, karbopakete 0 ^ dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ul. St. 5. | K S I L 0 L I T N I TLAK fe za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, g kopalnice je edino primeren, že pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga II A 1*1?n TAT 44 LJUBLJANA, Tyrševa c. 36 a 99 Fli* 1 JCI%1/UL Telefon 27-16 Zastopnika zaSavsko in Dravsko banovino, ki je vpeljan v trgovinah s steklom, za predmet: letve za okvirje, proti proviziji. Ponudbe z referencami poslati na: Fabrika la.jsna Milenkovič, Beograd, Garašaninova 47. ki ljubijo kristalno čisto perilo, bleščečo svileno opravo uporabljajo samo čudežno sredstvo za pranje s hitrim delovanjem. Idealno sredstvo za oran b najfinejši!) tkanin, ki ne vsebuje niti \m niti mila Ono se lahko najkoristneje uporablja za pranje: svile pol s vile umetne svile čiste volne polvolnenih tkanin rokavic preprog otroških oblek itd. Pere mnogo hitreje in se peni mnogo bolje, celo v trdi vodi. Tudi v najtrši studenčnici daje obilno peno. Dobiva se v vseh drogerijah, parfume-rijah, trgovinah z mešanim blagom, trgovinah z barvami in trgovinah z nogavicami. Originalen zavoj Din 2.50 Glavna prodaja za Jugoslavijo: Hlnko Mayer I drug, Zagreb. Čitateljem in inserentom! Izkoristite dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja. Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih« čitateljev. Prihranili bote na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. INSERIRAJ V „JUTRU" RESTAVRACIJA - PENSION SAVSKI TIVOLI na Črnučah pri Ljubljani se z vsemi prostori in inventarjem takoj odda v najem najvišjemu ponudniku. Neposredna bližina Ljubljane. Zračna, brezprašna lega. Kopališče, solnčnen kopeli, železniška in avtobusna zveza. Tujske sobe. Zahteva se kavcija. Pojasnila daje med uradnimi urami (8-13) Vzajemna posojilnica v Ljubljani, Mikloščeva cesta". t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, naznanjamo žalostno vest, da se je danes z letalom smrtno ponesrečila naša ljuba hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična TILKA PIVK učiteljica na Čatežu. Pogreb tragično preminule Tilke bo v petek, dne 17. t. m. ob 16. uri, iz mrtvaške veže Leonišča (Stara pot št. 2). Ljubljana, Idrija, Novi Sad, 15. julija 1936. Žalujoče rodbine: PIVK, OKEL, BOGATAJ, PAGLAVEC. PogTebni zavod G-ajftek Iran, Ljubljana ■ ,: ••: ' - s! S-j" f Usoda nam je iztrgala ra^ogn predobrega sina, brata in strica, gospoda dr. Adolfa Korče-ta odvetnika v Ljubljani f žrtev letalske nesreče. Pogreb pokojnika bo v petek, dne 17. julija 1936. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti v Fugnerjevi ulici 15, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. BARBARA — mati; NEŽIKA por. ROTH, VINKO, LUDVIK, DANIJEL in ZOFIJA, bratje in sestri; LUCIJA, MILANA roj. VELEPIC in MALČI roj. DOVŽAN, svakinje; BOGDANA, nečakinja — ter ostalo sorodstvo. Ms**. •■--Ser.:' . Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar, — ga Narodno tiskarno d. O, kot uskarnatja Franc Jezeršek. — inaeratnl det je odgovoren Alojz Novak. — Ust k {^ubijam.