ftitnig* platan« T gotorfnl. II. izdaja. Cena Din JL*-* Izhaja riaK dan zjutraj raiven T ponedeljkih In dnevih p« praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 1'—: mesečna naročnina Din 20'—, za talino 80‘—. Uredništvo T Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 30-70, 30-89 In 80-71. Jugoslovan Rokopliov n« vraSam«, Oglasi pa tarifi lo dogovoru. Oprava v Ljubljani, GradiSče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24, tel 29-00, V Celju: Slomškov trg 1 PoSt. Selc. raJS.j Ljubljana 15.621. St. 78 a Ljubljana, sobota, dne 4. aprila 1931 Leto II. Ublažitev napetosti med Francijo in Nemčijo Vprašanje nemško^avsirijske pogodbe bo rešeno v Ženevi - Važen korak za odstranitev sedanje mednarodne krize - Glasovi o novih Briandovih načrtih Rudolf Bechynč Cehoslovaški minister za prehrano in namestnik ministrskega predsednika praznuje 6. aprila 50 letnico. Bil je na Dunaju parlamentarni poročevalec 6sl. socialno demokratičnih listov. Po osvoboditvi je bil najpreje prosvetni minister, nato železniški minister in je sedaj minister za prehrano ter je eden vodilnih članov čeho-slovaške vlade. Prihodnja številka »Jugoslovana« izide v torek zjutraj Povratek ministra Demetroviča Pruga, 8. aprila, d. Danes opoldne je Jugoslovanski trgovin, minister Jurij Demetrovič s svojo soprogo odpotoval v Jugoslavijo. K slovesu so prišli zunanji minister dr. Beneš z drugimi funkcijonarji zunanjega urada. Odlikovanje Beograd, 3. aprila. A A. Z ukazom Nj. VeL kralja je na predlog finančnega ministra odlikovan z redom sv. Save III. stopnje Maks Frellč, državni pravobranitelj v pokoju. Novi upravnik policije Ljubljana, 8. aprila. AA. Za upravnika policije v Ljubljani je imenovan dosedanji predstojnik policije v Mariboru g. Vekoslav KerSe-van. Dosedanji upravnik policije v Ljubljani dr. Alojz Guštin je postavljen za banskega inšpektorja. Železnica Prilep-Bitolj Beograd, 3. aprila. AA. S sklepom prometnega ministra se v torek 7. aprila otvori in preda prometu normalnotirna železnica Prilep-Bitolj. Pet tisoč žrtev potresa v Nikar agui Newyrk, 3. aprila. AA. Neka ugledna ameriška oseba, ki sodeluje pri reševanju ponesrečencev pri potresu v Managui, je izjavila so-trudniku »Associated Press«, da doselil po njegovi sodbi število mrtvih najmanj 2000. V razvalinah so spet odkrili 600 trupel. Včerajšnji potres ob 4. zjutraj je med prebivalstvom trudil veliko paniko. Ljudje taborijo pred glavnim mestom Nikaruage. Po zadnjih vesteh iz Managuo obstoji bojazen, da se je skupno ponesrečilo 5000 ljudi. Nova napetost v Egiptu London, 3. aprila. AA. Predsednik egiptske vlade je poslal čete in redarstvo v Beni Suef, da preprečijo nerede, ki bi utegnili Izbruhniti o priliki nastopa stranke Vafda. Liberalna stranka je sklenila z Vafdom pogodbo o tem, da ne bosta priznali pogodbe, ki bi jo »Menil predsednik vlade Sidki paša i Anglijo. Obe stranki bosta tudi bojkotirali volitve. Huda gospodarska kriza na Japonskem Toldo, 3. aprila. AA. Po podatkih za prvo četrtletje tekočega leta je znašal japonski izvoz 29,300.000 funtov šterlingov napram 40 milijonom leta 1930. Uvoz je dosegel v tem času 33 milijonov funtov šterlingov napram 52,500.000 v minulem letu. Ta podatki dokazujejo veliko gospodarsko krizo, ki vlada na Japonskem. Prvi letalski manevri v Italiji Rim, 3. aprila. AA. Italijanski minister za letalstvo Balbo je poročal predsedniku vlade Mussoliniju o načrtu za prve letalske manevre italijanskega vojnega letalstva. Manevri bi se vršili po tem načrtu meseca avgusta t. 1. severno in južno od Apeninov. Na manevrih bo sodelovalo 600 letal, fašistična milica in organizacija proti letalski vojni. Na manevre bodo poklicani skoro vsi rezervni piloti. Manevre bo vodil osebno minister za letalstvo Balbo. Pariz, 3. aprila, d. V »Matinu« prinaša Sauenvein nove vesti o francoskih nazorih glede nemško-avstrijskega carinskega načrta. Govori o novih korakih in notah Francije in Anglije pri nemški vladi. Izjavlja, da debata pred evropskim komitejem dne 15. maja ne bo imela značaja kake razsodbe. Verjetno je, da se bodo stavili drugi predlogi, s katerimi naj bi se Nemčiji in Avstriji pojasnilo, kakšno pomoto sta zagrešili in dokazalo, da oni dve nisti. edini, ki bi morali izdelati načrte za poživljenje blagovne izmenjave in za pobijanje krize v srednji in vzhodni Evropi. Nato bo popolnoma neodvisno od razprave v evropskem komiteju zapisnik predložen Društvu narodov, ki bo moralo izreči, ali je načrt združljiv z ženevsko konvencijo iz leta 1922, ali ne. Morebiti bi se moglo proučiti tudi vprašanje, če niso bili kršeni členi mirovne^ pogodbe, ki jamčijo neodvisnost Avstrije in ki določajo pogoje za eventualno priključitev k Nemčiji. Ce bo potrebno, bo razsojalo tudi haaško mednarodno razsodišče. V Parizu in Londonu so naziranja, rta ima nemška in avstrijska pripravljenost, (la se podvržota temu postopku, značaj odložitve afere in da se nemško-avstrijska pogajanja ne morejo nadaljevati. Ob teh pogojih se lahko reče, da ima poskus gospodarske spojitve dveh sosednjih držav odslej samo še vrednost predloga, ki se mora iz dveh vidikov preskusiti to je glede učinkovitosti in glede zakonitosti. Pariz, 8. aprila, r. V uvodniku, ki je posvečen zadnjemu govoru nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa, pravi »Le Temps«, da ni povedal voditelj nemške zunanje politike v njem sicer nič novega, da pa je velike važnosti izjava dr; Curtiusa, da se Nemčija ne bo protivila pretresu vprašanja avstrijskonemške pogodbe pred Društvom narodov. To, kar je nemška vlada označala v svojem odgovoru na Hendersonovo predstav-ko kot nepotrebno — piše list dalje — priznava sedaj v celoti. Prvotno je stala berlinska vlada na stališču, da se morajo druge vlade zadovoljiti z njeno obljubo, da se bosta Nemčija in Avstrija strogo držali mirovnih iu drugih mednarodnih pogodb. Dr. Curtius sicer nadalje trdi, da je njegov načrt popolnoma v skladu z mirovnimi pogodbami, toda ne protivi se več razpravi pred Društvom narodov. Berlin torej ne nasprotuje več predlogu angleškega zunanjega ministra Ilenderso-na in se kaže pripravljenega upoštevati korake, ki so jih napravili prizadete države pri obeh vladah. Sedaj je že gotovo, da l»o vse vprašanje rešeno v Ženevi. Dr. Curtius je celo omenil, da se bo vršila razprava o nemško-avstrijskem sporazumu najprej o odboru za Evropsko unijo, ki se sestane v mesecu maju. Ako bi se bil nemški zunanji minister udeležil seje istega odbora, ki se je vršila v preteklem mesecu, bi gotovo ne bilo prišlo do sedanje napetosti. Dr. Curtius bi si bil takoj na jasnem, kakšno stališče bodo zavzele druge države glede njegovega načrta. Toda nemški minister je brez dvoma hotel manevrirati do konca z »gotovim dejstvom« in zato se je tudi hotel izogniti direktnim razpravam z Briandom in Ilendersonom. List končno uaglaša, da je s predložitvijo tega vprašanja Društvu narodov na- pravljen važou korak za njegovo rešitev. Naravno pa je, da bosta morali berlinska in dunajska vlada odiožiti vsa nadaljna pogajanja vse dotlej, dokler se ne izjavi o vprašanju Ženeva. London, 3. aprila. AA. Diplomatski poročevalec »Daily Telegrapha« trdi, da Brt-and na za3edanju Sveta Društva narodov v Ženevi ne bo zavzel odklonilnega stališča, marveč da bo stavil po vsem konkretno predloge o nemško avstrijski carinski zvezi. Briand bo skušal s tem ustvariti neke svoje, doslej še nejasne izražene načrte. Dunaj, 8. aprila. AA. ICorbiro poroča: Neki tuji listi ao objavili vest, da je bil o priliki dogovora med Curtijem iu Scho-brom na Dunaju izgotovljen nekak tajni načrt kot dopolnilo načrta o carinski uniji. Čeprav je tendenca teh vesti prozorna, vendar a pristojnega mesta kategorično demantirajo, da bi se bilo razpravljalo o kakih takih načrtih. i Podpis trgovinske pogodbe med Čehoslovaško in Jugoslavijo. Pri mizi sedita trgovinski minister dr. Demetrovič in zunanji minister dr. Beneš, ki podpisuje pogodbo. Med njima vzadi poslanik dr. Kramer, fisl. poljedelski minister Bradač in čsl. trgovinski minister Matoušek (z očali). Razkol v Hitlerjevi stranki Obupen proglas n Miinclien, 3. aprila, d. Kritičen položaj v narodno - socialističnem taboru dokazuje v listu >VOlkischer Beobachter« objavljeni proglas Adolfa Hitlerja na narodno - s(W-jalistione strankarje in na moštvo napadalnega oddelka. V tem proglasu je rečeno: V območju napadalne skupine »Vzhod« je bil skovan komplot, kd bi utegnili povzročiti h uti o in celo v mnogih krajih končnoveljav-no katastrofo za narodno gibanje v Nemčiji. Spričo zasilen noredbe sem bil primoran, da začnem takoj delati. Sedaj sem se odločil, da porabim ta povod in da v zreži z njim izvedem nujno očiščenje stranke od vseh nezanesljivih elementov. Del uporniških voditeljev skuša še vedoo oku-ževati dele napadalnih skupin, ki ne poznajo njih resničnih namenov, Dolžnost emškega »duceja« vseh politikov in vseli voditeljev napadalne skupine kakor tudi vsakega posameznega člana stranke in vsakega moža je, da se temu poskusu brez obotavljanja upre. Ne trpite, da bi uporniki uresničili svoje načrte. Odvezujem vas slovesno, pravi Hitler, pokorščine proti voditeljem, ki se sami nočejo pokoravati. Napadalni oddelek vse države gleda z veliko ogorčenostjo na neodgovorno delovanje nekdanjega policijskega stotnika (mišljen je Stennes). Tudi v območju samih upornikov njihova akcija z rapidno hitrostjo propada. Kdor sprejme ukaze ali odredbe policijskega stotnika o teni ies a, kdor jih odobrava ali daje na-Pre3> s tein sam izključi iz narodno -soeijalistične stranke. Podrobnosti o katastrofi pri Gibraltarju Med žrtvami so baje tudi trije Jugoslovani Gibraltar, 3. aprila. AA. Angleška vojna ladja za letala »Glorious« je trčila v deset-tisočtonski francoski parnik »Florida«. Vojna ladja ni bila poškodovana, pač pa je potniški parnik »Florida« bil hudo poškodovan. 23 potnikov iu več članov posadke je bilo ubitih. Mnogi so bili ranjeni. Potnike so vkrcali na angleško vojno ladjo, ki j«! nato odpeljala pokvarjeni francoski parnik v pristanišče . Nesreča se je pripetila 60 milj vzhodno od Gibraltarja. Za časa nesreče je bilo 17 letal angleške vojne ladje v zraku. Ker se niso več mogla vrniti na krov svoje matične ladje, so Jim španska oblastva dovolila, da .30 pristala na letališču v Malagi, • Pariz, 3. aprila. AA. Po neki vesti iz Malage so se pri karamltolu ladje »Glorio-us« s »Florido« ponesrečili tudi trije Jugoslovani. Naval tujcev v Splitu Split, 8. aprila, k. Naval tujcev Je ogromen. Vlaki in ladje so prenapolnjeni. Sobe v splitskih hotelih so 7,a Voliko noč že rezervirane. Izredno mnogo je Nemcev, pa tudi Angležev je dan za dnem več. Čehi o nemško-avstrijski carinski zvezi Pruga, 3. aprila, d. Praski gospodarski krogi »Hospodarska Politika« objavlja analizo učinka nameravane nemSko-avstrijske carinske zveze. Avtor je izračunal, da bi zvišanje avstrijskih carinskih postavk na nemški nivo izredno obremenjevalo avstrijsko trgovino. Ni misliti, da bi se carinska zveza izvedla na ta način, da bi Nemčija svoje višje carinsko postavke znižala na nižji avstrijski nivo. Največji del avstrijske potrebe na pšenici in nioki krijejo v Madjarski in v Jugoslaviji. Tako bi prišlo, da bi zvišano carino morali nosili jugoslovanski in madjarski pridelovalci. Ves uvoz v Avstrjo bi bil za 140 milijonov šilingov višje obremenjen kakor doslej, jugoslovanski izvoz pa bi zahteval kakih 15 milijonov šilingov več na carini. Iz tega Izhaja, da bi bili z nameravano carinsko unijo v prvi vrsti prizadeti madjarski in jugoslovanski obrati. Iz te perspektive je razumljivo, zakaj je Avstrija najprvo odpovedala trgovinski pogodbi z Jugoslavijo in Madjarsko, Orient-ekspres povozil dve osebi Mitroviča, 3. aprila, k. Danes okrog devete uro zjutraj se je pri stražnici St. 58 pripetila velika nesreča. Brata Andrej in Franc MikuS iz Lačarke sta šla ob progi v Mitrovico v cerkev. Nenadoma je prihrumel orient-ekspres. Andreja je povozil, Franja pa zndol od strani, mu poškodoval roko in glavo. Velike povodnji v južni Franciji Pariz, 3. aprila. AA. V vsej Južni Franciji je prišlo zaradi neurja do velikih poplav, lteka Orgue je prestopila bregove, železniški proinot je na več krajih pretrgan. V ItambouilleUl •» je podrla hiša, vendar nesreča ni zahteval« smrtnih žrtev. Na praznik vstajenja Mnogo poMieje ko drugi narodi je ua nadnje doživel tudi jugoslovanski narod evoj praznik vstajenja. A n« samo pozneje, temveč tudi po mnogo večjem trpljenju in po mnogo silnejšib žrtvah je doživel naš narod dan svobode. Od Obrov in Frankov pa do Kosova in Albanije ni bila prav m prav vea zgodovina Jugoslovanov nič drugega ko eno samo umiranje in ena sama borba za praznik vstajenja. Na tako silnih preizkušnjah izkovana svoboda pa je tudi mnogo bolj močna od vsake druge in zato ni slučaj, da je Jugoslavija po svoji notranji strukturi, po vsem svojem gospodarskem in nacijonalneni življenju mnogo trdnejša ko marsikatera druga država z večjim ozemljem in številnejšim prebivalstvom. Ko to prednost Jugoslavije ugotavljamo, pa vseeno ne smemo biti zadovoljni, ker bilo bi to le zadovoljstvo komoditete, ki je pričetek nazadovanja. Nasprotno mora iti naše stremljenje za tem, da nam tudi največji doseženi uspehi ne zadostujejo, da hočemo še vedno večjega napredka, da hočemo še vse lepše vstajenje. Naša vera mora biti, da ee je pot navzgor za jugoslovanski narod šele pričela in da stojimo danes še>le na oni prvi stopnjici, 6 katere se pravo življenje komaj začne. Vedno navzgor, vedno naprej, to mora biti geslo pravih Jugoslovanov, kajti samo v tem geslu ni ne za-etanka in ne dekadence. Doživeli pa bomo tudi uresničenje* teqa vedno ustvarjajočega gesla, 5e se bomo zavedali, da vstajenje ne nastaja le iz trpljenja, temveč tudi iz očiščenja. In danes smo na tem, da pripravimo to drugo in še večje vstajenje, ki izvira iz očiščenja. Očistiti se vseh navlak nesvobodnih dni in očistiti se vseh zablod svobodnih dni. To je pot k pravem« jugoslovanskemu vstajenju. Očistiti se starih napak, se pravi otresti se one kverulantske in zabavljaSke miselnosti, ki vedno le razdira in nerga, ki pa Je nesposobna vsakega konstruktivnega dela. Je to miselnost, ki je bila v nesvobodnih dneh proti tuji državi pravilna, ki pa je izgubila vsako obstojno pravico v trenutku, ko je vstala Jugoslavija. Očistiti pa se treba tudi one miselnosti, ki pravi, da treba varovati vse razlike, vsa raznoglasja zaradi njih samih. Vse te razlike vendar niso postale po naši volji, tem več so bile vedno posledica samo tujega diktata. Kaj res bi kdo hotel, da izpolnjujemo tuj diktat še sedaj, ko je diktator pa del! Ali se morda poteza kdo za prvenstvo v hlapčevstvu. Ni treba si prikrivati razr lik, ki obstoje med nami, še manj je treba e sito odpravljati te razlike, ko morajo same pasti, kadar prodre pravo spoznaj©. Pač pa je treba, da so te rasllke vedno manjša ovira za skupno delo in zato je treba vedno znova ln znova poudarjati to, kar nas loči in k čemur nas navaja nam vsem skupna kri. Ne bo pa pravega jugoslovanskega vsta jenjn, če ne izvedemo še nekega drugega čiščenja, ki je sicer že od vseh priznano kot nujno potrebno, ki se pa Zal le silno malo izvaja, ln to jo čiščenje od strankarskih predsodkov. No ponmga vse nič, ostaiir ki strankarstva so Se vise premočni. Stran karetvo je likvidirano le na zunaj, v vsakem, ln še tako malenkostnem vprašanju, pa vedno znova oživi. Na kulturnem in go spodarskem, na socijalnem in političnem, da celo na karitativnem polju se strankarstvo še vedno udejstvuje ter preprečuje vsako uspešno skupno delo. Včasih vsled svojih posebnih materlelnth o*irov, včasih pa tildi iz čisto prestižnih ozirov in tedaj še najbolj fanatično. Ti ostanki strankarstva preprečajo, da tte pridejo novi ljudje do veljave, ti ostanki ovirajo e tem tudi zmago nove miselnosti, ti ostanki so ono zlo, vsled katerih ne pride do jugoslovanske renesanse. Ta pa je ideal sedanjih dni in mora biti Ideal nove generacije. Ves narod treba preroditi, da bo ponosen na svojo svobodo in da bo obenem zanesljiv delavec za narodov napredek. Vse tiste ogabne stvari, ki so se godile v povojni dobi, mora jugoslovanska renesansa izbrisati iz našega javnega življenja in pričeti se mora novo življenje, ki bo vsem Jugoslovanom v ponos in v blagor. Skratka zavladati mora popolnoma jugoslovanska misel, ki je izhodišče onega največjega jugoslovanskega vstajenja uaše splošne jugoslovanske renesanse. In v ta namen treba odvreči vse, kar na-•protuje temu razvoju in v ta namen treba se oprostiti vseb navlak preteklosti. Iz očiščenja pride šele pravo jugoslovansko vstajenje] Politične prilike na Romunskem Maniu pozi vi je stranko, naj začne priprave za nove volitve Bukarešta, 3. aprila, d. Največjo pažnjo političnih krogov je po zaključitvi zasedanja romunskega parlamenta pritegnil nase sestanek dr. Maniuja s Titulescujem v Parizu. Temu sestanku pripisujejo veliko Kolitično važnost. Listi poročajo, da se dr. taniu ni v vsem skladal s Titulescujem. V prvi vrati je zahteval zase predsedstvo ev. koncentracijske vlade. V tem slučaju bi njegova stranka stopila v tako vlado. Pravijo, da je poslal dr. Maniu nekemu članu strankinega vodstva v Bukarešti posebno pismo, v katerem mu je dal navodila za nadaljnje delo. Najvažnejše pa je v tem pismu to, da je dr. Maniu pozval vodstvo stranke, naj pripravi na splošne parlamen- tarne volitve. Politični krogi spričo vsega tega menijo, da se načrti g. Titulescuja niso posrečili, kolikor se vsaj nanašajo na sodelovanje vseh velikih romunskih strank. »Dimineaca«, organ narodno - seljačke istranke, pa pravi v nasprotju z vsemi omenjenimi vestmi, da se dr. Maniu nikakor ni sporekel s Titulescujem, marveč da se je v vsem strinjal z njim. Bukarešta, 8. aprila, n. Predsednik parlamenta dr. Pop je bil včeraj v avdijenci pri kralju. Poročal mu je o dosedanjem delovanju parlamenta in mu izročil umetniško izdelan dokument o prisegi, ki jo je izvršil kralj lani 8. julija v parlamentu. Poslanica goriškega fašistovskega tajnika Njegovi pogoji za premirje z duhovščino Trst, 3. aprila, n. iPopblo di Trieste« prinaša poslanico tajnika fašistovske stranke v Gorici, konzula Avenantija. Avenanti poživlja vse prebivalce Julijske Krajine, naj o veliki noči izpričajo, da vlada med njimi mir božji. Nastop katoliškega klera v Jugoslaviji je likvidiran z velikimi faši-stovskimi manifestacijami v Trstu. Faši-stovski oblastnik poziva vse duhovnike v Julijski Krajini, naj prično miriti duhove. Posebej poziva slovensko in hrvatsko duhovščino, naj opusti vsako protiitalijansko in protifašistovsko delovanje, da bo mir popolen. Kot pogoj za sodelovanje med fašizmom in svečeničtvom je postavil te-le principe: cerkev se mora baviti samo z verskim vprašanjem, vzgojo v šolah kakor tudi vse politično delovanje mora prepustiti državnim, namreč fašistovskim organizacijam. V svojem pozivu je Avenanti naglasil, da bodo sedaj prevzeli odgovornost za vse, kar bo nastalo, oni, ki ne bodo sledili pozivu in ki bodo kršili mir. Z demagosko gesto zakjučuje goriški fašistovski oblastnik, naj Bog ohrani in brani kralja, Mussolinija, veliko fašistovsko domovino, naj blagoslovi vse dobre in zle, še posebno pa zle, ki jim je božji blagoslov najbolj potreben. Tržaški list naglaša s svoje strani, da je poslanica velike važnosti, ker je izhodna točka za nove dogodke, ki se bodo pojavili v okviru miru in sloge. Obletnica svobodne cone na Reki imelo velike koristi Mesto od uvedbe svobodne cone ni Trst, 3. aprila, n. Včeraj je bila obletnica svobodne cone na Reki. »Piccolo« je v svojem dopisu z Reke opisal njen dosedanji položaj. Dognal je, da je vojna prizadela Reki veliko škodo. Ko pa so ji z ra-pallsko pogodbo odvzeli še Baroš in tako razcepili enotni pristaniški sistem, je vse kazalo, da si mesto ne bo moglo opomoči. List napada grofa Sforzo, ki je podpisal ra-pallsko pogodbo in tako obsodil Reko na smrt. Fašistovska vlada je, kakor zatrjuje list, skušala na vse načine popraviti zagrešeno napako ln je dala Reki razne olajšave, dokler ni končno morala seči po radikalnem sredstvu. To je bilo priznanje svobodne cone v mestu in okolici. Toda Reka tudi od tega ni imela veliko koristi. Sicer so v resnici cene raznemu blagu padle, toda napaka je bila v tem, da ni bilo vse blago carine prosto in da je bil rok svobodne cone določen le do konca t. 1. To je preprečilo vsak aktiven razvoj Reke, ki jo ogroža sušaška konkurenca. Tržaški list predlaga, naj vlada še nadalje prizna Reki svobodno cono in naj ukrene vse potrebno, da se bo stekal na Reki izvoz Madjarske, Cehoslovaške in nekaterih drugih sosednjih držav. Regulacija Ljubljanice in zgradba carinarnice Podžupan prof. Jarc o važnih komunalnih zadevah — Zgradba carinarnice ni propadla — Z gradbenimi deli se v kratkem prične! Ljubljana, 3. aprila. Ljubljanski podžupan prof. Jare Je povabil zastopnike ljubljanskih listov na usten razgovor na mestni gradbeni urad in Jim Je postregel o regulaciji Ljubljanice in o novi carinarnici z naslednjimi zanimivimi podatki: Pravočasno angažiranih pol milijona Din V proračunu 1930.-31. sta bila predvidena za regulacijo Ljubljanice 2 milijona Din državnega prispevka. Ako prištejemo v isti namen 2 milijona Din mestne obline, en milijon banovine in en milijon Din Vodne zadruge za Barje, dobimo skupaj 0 milijonov Din. Na podlagi druge licitacije so se dela, predvidena v tem znesku, oddala Dukiču za 4,135.000 Din, tako da je ostalo še 1,863.000 Din. Projekt *a to svoto ni bil pravočasno odobren, zato »o ee predložili baiiBki upravi trije projekti v proračunskem znesku 1,500.000 Din, ki ga je ta odobrila. Od te svote na driavo odpadajoči znesek 500.000 Din, ki bi bil sicer zapadel, Je bil 30. marca še pravočasno anga-iiran, tako da bo mogoče s tem zneskom poleg prvotnega programa izvršiti še ostale obrežne zidove do glavne zatvornice pod šentpeterskim mostom. Katera gradbena dela sc letos izvrše Predvidoma se bodo izvršila letošnja gradbena dela po tem programu: 1. Provizorična zatvornica na Prulah ne začne graditi po praznikih in bo goto ra do 15. junija. 2. Pri frančiškanskem trimostovju bodo do konra maja gotovi vsi 4 oporniki. Do tedaj bo tudi zbetouiran prvi inost, ki bo popolnoma gotov do fcrede junija. I)o konca julija bo gotov drugi most, eelo trhnostovje s kamnoseškimi deli pa do konca avgusta. Stranišče za sedaj ostane in se podpre, med tem pa bo mesto zgradilo stranišči na obeh strni,eu trimostovja za moške in za ženske. 3. Oporni »idovl pod Sv. Petrom se do glav ne *af vernice lahko takoj lačno graditi. Pri Sv. Jakobu pa to, kar ni v vodi, ie prej, drugo pa sredi maja, ko bo gotova epalna stena za tvoraire. 4. Regulacija Malega grabna se prične po praznikih, regulacija Gradaščice pa, ko bo mogoče vodo izpustiti, kar se bo zgodilo predvidoma Junija. Ako ne b« i»rednih zaprek, bodo ta dela gotova de oktobra. Do spomladi 1932. bo izvršen« tretjina de V letošnjem državnem proračunu 1931.-32 je predvidenih za regulacijo Ljubljanice 1 in pol milijona Din. Po dosedanjih izkustvih bo ia to svoto mogoče izvriitl dela, ki so bila predvidena v prvotnem proračuna tudi s nml 0 milijoni dinarjev. Ni še gotovo ali ae začne najprej s poglobljevanjem struge ali * glavno »atvornico pod šentpeterskim mostom. Vsekakor je dana moinost, da se s dosedanjimi prispevki države in drugih činiteljev izvrši do prihodnje spomladi tretjino vseh regulacijskih del. Carinarnico prično v kratkem graditi Po Ljubljani so bile razširjene vesti, da je zgradba carinarnice propadla. Ta stvar ne drli. Doslej je odobrena pridobitev privatnega in železniškega zemljišča v skupnem znesku 1,350.000 dinarjev. Za gradnjo carinskih objektov, ki je bila preračunana na 9,140.000 Din, je Stavbna družba pri drugi licitaciji stavila za 1,900.000 Din nižjo ponudbo. Ta licitacija še ni bila odobrena, ker še ni bil dokončno angažiran pri Hipotekarni banki dotični znesek iz posojila, dovoljenega mestni občini ljubljanski v znesku 16,400.000 Din. To se je med tem izvršilo in ni sedaj nobene ovire, da se ta licitacija odobri in c zgrad bo prične v najkrajšem času. Medtem je bil gradbenemu ministrstvu tudi predložen tehnični elaborat za instalacijo vodovoda, plina, elektrike, notranjo opremo in preureditev železniških objektov v skupnem znesku 2.100.000 Din. Ta elaborat je gradbeno ministrstvo odobrilo in se bo licitacija po posameznih skupinah izvršila v kratkem. Do 1,900.000 Din nižje ponudbe od proračunov Za zemeljska dela in polaganje tlaka na Vil barjevi, šmartinski in Masarykovi cesti je stavila Ljubljanska Gradbena družba napram proračunu 1,700.000 Din za 560.000 Din nižjo ponudbo. Za dobavo drobnih in regularnih granitnih kOck pa tvrdka Lenarčič napram proračunu 6.250.000 Din za 190.000 Din nižjo ponudbo. Obe tl dve licitaciji sta bili sicer razveljavljeni, ven> dar so se storili koraki, da finančno ministrstvo zavzeto negativno stališče spremeni. Zato Je še odprta moinost, da *e tudi tl licitaciji odobrita. Za tlakovanje Resljeve, Celovške, Gosposvetske in Bleiweisove ceste Izvršena licitacija ni imela uspeha, dasi je neka tvrdka napram proračunu 7,975.000 Din, popustita 1,900.000 Din Ta licitacija »e bo pod novimi tehničnimi in drugimi pogoji ponovila. Mestna občina postopa v tem slučaju skrajno previdno, ker gre za nov način tlakovanja, ki pri nas Še ni dovolj preizkušen. Vsekakor se bo pri vseb licitacijah skupaj, zlasti še glede na to, da je medtem Hipotekarna banka znižala obrestno mero na 8%, dosegel tolik prihranek, da bodo omogočena £e nadaljna tlakovalna dela (Dunajske, Tržaške ee-ste itd.) Ostra izjava proti Zvezi industrijcev Zdi se mi popolnoma neopravičeno in depla-sirano, da Zveza industrijcev, ki je kot taka na dobavi sirovin zelo interesirana (kamen, cement itd.) meče v neki svoji okrožnici mestni občini pri tem programu, za katerega se je vedno zavzemala zbornica TOI, polena pod noge in s proračunskimi številkami, ki ne drže, vara javnost. Prepričan sem, da se velik del članov Zveze industrijcev s takim postopanjem ne strinja. Tako navajam, da je v kamniti industriji zaposlenih 500 delavcev s 1500 družinskimi člani. Menim torej, da se tako razdiralno delo proti gradbeni akciji mestne občine, ki se krije iz kaldrminskega fonda in ljubljanskih davkoplačevalcev niti ne zadene, sama po sebi sodi. • G. podžupan je na koncu svojega solicijelne-ga« razgovora z novinarji Izjavil, da jih bo v kratkem zopet povabil na razgovor in jim razodel še druge novice, ki bodo Ljubljančane nedvomno zanimale. Tako je g. podžupan uvedel za mestno občino poročevalsko službo, za katero mu bo naša javnost iz srca hvaležna. Velik izlet v Belgijo Beograd, 8. aprila. AA. Belgijsko poslaništvo in konzulati v kraljevini Jugoslaviji prirede z društvom Putnik zn časa velesejma v Bnis-Iju velik izlet v Belgijo z obiskom Pariza in Monakovega. Potovanje bo trajalo 17 dni. V Belgiji si bodo izletniki razen Bruslja ogledali Gent, Anvers in Li6ge ter Flandrijo ' in še druga mesta. Odhod iz Beograda bo 16. t. m. Izplačevanje izseljeniških vlog Beograd, 3. aprila. AA. Državna komisija za izplačevanje izseljeniških vlog sporoča: Mnogi vlagalci, ki so predložili prijavo za izplačilo svojih vlog, so predložili nepravilne in nepopolne dokumente glede svojega državljanstva in izseljeništva. Kar se tiče državljanstva, mora komisija prejeti ali dokazilo občine ali potrdilo konzulata kraljevine Jugoslavijo ali potni list, ki so ga izdale naše oblasti. Kot dokaz za izseljeništvo, da je dotičnik bival zunaj meja, da si služi denar bodisi z duhovnim aJi ročnim delom, v času, ko je nalagal vs-ite, sprejema komialja ali potrdilo občine ali konzulata izseljeniškega komisarijata v Zagrebu. Nasledniki vlagalcev morajo predložiti tudi sodno potrdilo o nasledstvu. Nove kolekcije smotk Beograd, 3. aprila. AA. Uprava državnih monopolov bo dala v promet še pred velikonočnimi prazniki novo kolekcijo 22 smotk naših najboljših vrst za skupno ceno 100 Din, Kolekcije pridejo najprej v promet v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani, na SuSaku, v Splitu m Dubrovniku, Sele pozneje, ko se bodo Izgotovile v večjih količinah. pa tudi v ostalih mestih in krajih. Razen tega so v prometu kolekcije naših najboljših vrst cigaret po 44 ln 22 kosov v cedro-vinastlh škatljah. Ker so te kolekcije luksusne, so prekrasno prirodno darilo za kadilce, obenem pa so primerne za reprezentanco v pisarnah, trgovinah in podjetjih. Privatna trošarinska skladišča Beograd, 3. aprila. AA. S sklepom finančnega ministra je dovoljeno imeti privatna trošarin-ska skladišča za žganje in vino teni-le osebam: Zn žganje: Javnemu skladišču D. S. O. J. v Ljubljani in Mitu Jasimsku v Stari Pazovi. Za vino:: Stepanu Kuniku v Cerkveni vasi Izvoz našega krompirja v Avstrijo in Češkoslovaško Beograd, 3. aprila. AA. Po sklepu avstrijske vlade Je dovoljeno neovirano uvažanje našega krompirja v Avstrijo. V zvezi s tem je avstrijska vlada opozorila preko našega poslaništva na Dunaju naše kmetijsko ministrstvo na to, da pri izvozu krompirja iz Jugoslavije ne pazijo točno na odredbe pogodbe z dne 9. Januarja 1930 glede uvoza in prevoza svežega krompirja v Avstrijo, ker so na njem klice krompirjevega raka. Pošiljke prihajajo brez zdravniškega certifikata ln Izpričevala o izvoru ali pa so ta izpričevala pomanjkljiva, odnosno nimajo nemškega besedila. Vrhu tega Jih izdaja pogosto neupravičena postaja v Mariboru, ki ni našteta v spisku postaj, poblaščenih za izdajanje takih certifikatov, v spisku, ki ga Je jugoslovanska vlada poslala dunajski vladi. Avstrijska vlada prosi, naj se v interesu normalnega in hitregp prometa tl nedostatkl odpravijo. Naše kmetijsko ministrstvo Je avstrijsko vlado obvestilo, da Je mariborska postaja upravičena izdajati sitopatološka Izpričevala, ln sicer kot obmejna postaja v zvezi s kontrolno postajo V Ljubljani. Beograd, 3. aprila. AA. Naše poslaništvo v Pragi je preko zunanjega ministrstva obvestilo naše kmetijsko ministrstvo, da vlada češkoslovaške republike v skladu s členom 10, odstavek B vladnega dekreta z dne 17. junija 1925 dovoljuje neoviran uvoz našega krompirja v Češkoslovaško republiko leta 1931. Pri uvozu našega krompirja na Češkoslovaško morajo naše oblasti priložiti certifikat o zdravju krompirja. T« certifikate Izdajajo kmetijske kontrolne ta vzorne postaje v Topčlderu, ▼ Zagrebu, LJublant, Splitu ln Mariboru. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 3. aprila, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za Jutri: Nekaj milejše vreme, menjaje se močneje oblačno, na mnogih krajih lahek dež. Banovinske davščine Doklade na državne neposredne davke Na vse neposredne državne davke (zemljari-aa, zgradarina, pridobnina, družbeni davek, rentnina in uslužbenski davek) so pobira 3.")% banovinska doklada. Doklado odmerjajo in pobirajo davčne uprave. Za pobiranja to doklade Veljajo predpisi za državne davke. Davščina na plesne prireditve, podaljšanje policijske ure in veselična taksa Za vsako javno plesno prireditev se vplačuje v mestih in kopališčih 800, v trgih 200 in v vseh drugih krajih 100 Din banovinske takse. Oproščene so te takse plesne šole glede plesnih vaj, Se se pri njih ne točijo alkoholne pijače. Za podaljšanje policijske ure se plača v mestih 100, drugod 50 Din. K 20% državni taksi p. tarif 99.a točka 2. in pripombi 5. zakona o taksah se pobira 50% banovinska doklada. Kinematografska podjetja plačujejo 4% takso od vrednosti vstopnic. Banovinska taksa na sečnjo gozdov znaša 2% od prodajne cene lesa ali od vrednosti posekanega lesa, namenjenega za prodajo. Za vrednost se smatra vrednost na panju. Če izkupiček ne presega v enem letu 10 tisoč Din, se taksa ne plača, prav tako ne od lesa, ki ga uporabi lastnik za lastno uporabo ali ki ga industrijec iz lastnega gozda porabi kot si-rovino za dokončni industrijski izdelek. Takso plačuje praviloma kupec, lastnik pa, Če predeluje les zaradi prodaje ali če enkratna prodaja lesa ne presega zneska 10.000 Din, v kolikor ni ta takse oproščen. Banovinska taksa na živinske potne liste Ob izdaji živinskih potnih listov se pobira taksa za drobnico 3 Din, za veliko žival 6 Din od glave. Na en živinski potni list se sme upi-sati proti plačilu enkratne takse 3 Din največ 6 prašičkov starih do 10 tednov ali 3 prašičev starih do 6 mesecev ali 3 koz, odnosno ovc. — Takso pobirajo občinske uprave v banovinskih kolkih. Trošarina na premog Od premoga, ki se potroši na ozemlju Dravske banovine se plača na tono pri rjavem premogu: in sicer kosovcu 10, kockovcu in rovnem premogu 7, orehovcu 5, rakovcu, zdrobu in prahu 3 Din. Pri črnem premogu 50% več, pri legnitu 50% manj. Od te trošarine so oproščena državna in samoupravna telesa, slednja le, kolikor ne služi premog v pridobitne namene. Ne plača se tudi troSarina premoga za proizvajanje električnega toka, od katerega so pla-čuje banovinska trošarina na potrošek električnega toka. Ne plačajo trošarine tudi podjetja, ki uporabljajo premog kot sirovino za industrijsko predelavo in za premog, ki ga uporabljajo premogovniki za deputate svojih uslužbencev. Trošarina na konsum električnega toka Od konsuma električnega toka se plačuje banovinska trošarina in sicer ne samo za konsum toka proti odškodnini, temveč tudi, če se uporablja tok iz lastne naprave in če se oddaja brez odškodnine. Oproščena je trošarine Uporaba toka za samoupravne in državne zavode in urade. Ta oprostitev pa se ne nanaša na pridobitna podjetja. Prav tako je oproščen trošarine tok iz Earne centrale, ki se proizvaja s premogom za istno uporabo. Bauovinska trošarina znaša 3% Odškodnine, ki jo plača kousument za tok. Ta postavka se zniža za 25% za tok, ki se uporablja kot pogonska sila, a za 50% za tok, ki se uporablja v elektrokemijske in elektrometalur-gične svrhe. Izračunana trošarina se zaokroži na desetine dinarja. Trošarino pobirajo podjetja, ki tok neposredno dobavljajo konsunientu obenem z odškodnino za prabljeni tok. Trošarina na vino in alkoholne pijače Na vino, ki se proda ali podari za neposredni konsum se plača banovinska trošarina v oc* ^ra: Za vino, ki ima nad 18% alkohola, se plačuje trošarina po postavki za špirit. Ne pobira se trošarina za razbirčno in mašno vino in na podarjeno vino, če ne presega naenkrat podarična množina 5 litrov ________ Banska uprava more oprostiti od trošarine pre-vzitkarje v srezih Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota za vino, ki ga dajejo vinogradniki v zameno za druge pridelke. Za vino iz lastnih vinogradov veljajo predpisi o državni trošarini. Za vse ostale alkoholne tekočine se pobira trošarina: na pivo 60 Din od hi, na esence in ekstrakte in eterska olja z alkoholom 400 Din od 100 kg, na liker, rum, konjak, špirit 7 Din od hektoliterske stopnje in na žganje 5 Din od-hektoliterske stopnje. Predmete zavezane banovinski trošarini je prijaviti 24 ur po njih uklenitvi, odnosno vpo-stavitvi v shranišče in obenem plačati ustrezno banovinsko trošarino. Trošarina na umetne brezalkoholne pijače Na potrošnjo umetnih brezalkoholnih pijač v območju Dravske banovine plačujejo proizvajali!, odnosno prodajalci banovinsko trošarino ki znaša 10 par od vsakega decilitra vsebine! Naravne mineralne vode in brezalkoholne pijače, napravljene brez dodatkov kemikalij so te trošarine proste. Trošarina na šmarnico. Od vsakega trsa šmarnice v območju Drav-8ke banovine se pobira banovinska davščina po Din —•10. To davščino plačuje oni, ki plačuje po členu 15. zakona o neposrednih davkih zeuiljarino od zemljišča, zasajenega s šmarnico. Davščina na hiše, oproščene državnega neposrednega davka Od hiš, oproščenih državnega neposrednega davka po Členu 32., točki 15. zakona o neposrednih davkih, se plačuje letna banovinska davščina po številu stanovanjskih delov v nastopni izmeri: od hiš z 1 stanovanjskim delom Din 10— od hit z 2 stanovanjskim delom Din 15‘— od hiš s 3 stanovanjskim delom Din 20 •— od hit s 4 stanovanjskim delom Din 30 — od hiš s 5 stanovanjskim delom Din 45 — Ce je število stanovanjskih delov večje kot 5, se plačuje za vsak nadaljni stanovanjski del Din 20'— več. Za stanovanjske dele se smatrajo samo sobe in čumnate, v katerih ljudje stanujejo ali ki so določene za stanovanje, ne glede na to, v katere namene se uporabljajo. Ta davek obremenja hišno posestvo. Plačuje ga oni, ki uporablja zgradbo kot svojo (posestnik, imetnik), če pa gre za stalni užitek, uživalec. 1-odstotna banovinska taksa od prenosa nepremičnin Od vsakega prenosa nepremičnin v območju Dravske banovine se pobira 1% banovinska taksa. Davščina na lovišča, ribolove in taksa na lovske karte Zakupniki občinskih lovišč in osredkov (on-klav) plačujejo banovinsko davščino, ki znaša 10% od letne zakupnine in poleg tega še 20 par od vsakega polnega hektarja lovišča. Lastniki samosvojih lovov plačujejo banovinsko davščino v letnem znesku 50 par od vsakega polnega hektarja lovišča. Če pa se odda samosvoj lov v zakup skupno z občinskim, velja določilo prvega odstavka. Lastniki ribarskih (samostojnih in zakupnih) okrajev, ki so oddani v zakup, plačujejo davščino v znesku 25% letne zakupnine. Lastniki onih samosvojih ribarskih okrajev, ki niso oddani v zakup, plačujejo 25% onega zneska, ki bi se po vsej priliki dosegel, ko bi se ravnalo s samosvojim okrajem kot z zakupnim okrajem. Od davčšine iz naslova ribarstva (§§ 57., 58. in 59.) se steka do 25% v ribarski fond pri kraljevski banski upravi. Ban sme ta odstotek tudi zvišati. Od vsake lovske karte, izvzemši karte, izdane državnim šumarskiin nameščencem, se plačuje v kolkih banovinska taksa v letnem zne-sku_ Din 200'—. Člani slovenskega lovskega društva in člani ostalih lovskih organizacij, včlanjenih v osrednji upravi Saveza lovačkih udruženja kraljevine Jugoslavije, uživajo Din p*’ _ popusta, če se izkažejo z društveno izkaznico za dotično leto. 1 o takso pobirajo pristojna obča upravna obiastva prve stopnje, ki izdajajo lovske karte. Dokler banovinska taksa ni plačana, se lovska karta ne sme izdati. To takso je dolžan plačati nnetnik lovske karte, ki ima svoje bivališče na ozemlju Dravske banovine. Od vsake prodane lovske karte gre Din 10 kot prispevek v banovinski lovski zaklad. Davščina na motorna vozila Banovinski davščini na motorna vozila so zavezana vsa motorna vozila, registrirana v Dravski banovini. Tej davščini so zavezana tudi inozemska motorna vozila, ki se uporabljajo v območju Dravske banovine dalj kot tri mesece na leto. Banovinske davščine se oproščajo: 1. Nerabna vozila. Nerabnost se ugotovi na način, ki je predpisan za ugotavljanje norab-nosti zaradi plačila državne takse na motorna vozila. Za to ugotovitev se ne plača taksa. 2. Traktorji, ki se uporabljajo zgolj v poljedelske namene in stacionarni motorji, ki služijo v pogonske svrhe v obrtu. poljedelstvu in industriji. 3. Motorna vozila, ki so v skladišču zaradi prodaje, kolikor se ne uporabljajo. 4. Vsa državna, banovinska in druga samoupravna vozila, toda samoupravna samo, če ne služijo v pridobitne namene. 5. Motorne brizgaluice in reševalni avtomobili. 0. Motorna vozila dobrodelnih ustanov koli- £ »? uporabljajo v dobrodelne namene. . i Motorna vozila, ki so bila izven uporabe zdrzema vsaj šest mesecev, za nadaljni čas, v katerem se ne uporabljajo. 8. Vsa motorna vozila za čas, ko so rekvira-rana od državnega, odjjosno vojaškega obiastva. Banovinska davščina na motorna vozila znaša na leto: 1. Za osebne avtomobile: za vsakih začetih 50 kg čiste teže Din 15—, poleg tega se za vsakih začetih 50 kg nosilnosti: a) do 1500 kg Din 10'—, b) za vsakih na-daljnih začetih 50 kg Din 5 —. Priklopni vozovi plačujejo od vsakih začetih 50 kg teže Din 5—, poleg tega še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti: a) do 1500 kg Din 10-—, b) za vsakih nadaljnih začetih 50 kg Din 5-—. Za motorna vozila in priklopne vozove, ki nimajo pnevmatike napolnjene z zrakom se plačuje poleg gorenje davščine še 60% povišek. 3. Za traktorje za vsakih začetih 50 kg čiste teže Din 20-—. 4. Za motocikle s priklopnimi sedeži in brez priklopnega sedeža: za vsakih začetih 10 kg čiste teže Din 20—. Lastniki tovornih avtomobilov in avtotaksi-jev, ki vozijo in upravljajo ta vozila sami brez najetih moči ter jim je to stalen In edini poklic, plačujejo polovico davščine. Trošarina na bencin Na državno trošarino na bencin, potrošen v Dravski banovini, se pobira banovinska dokla- i j zna*®. 100'— na 100 kg bencina. To doklado pobirajo organi finančne kontrole ali občinski uradi ter jo sproti odvajajo kraljevski banski upravi. Trošarina na pnevmatiko Na pnevmatike In obroče iz polne gume se plačuje banovinska trošarina v iznosu Din 25 za 1 kg. Prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest Avtobusna podjetja za prevažanje oseb plačujejo za odškodnino za uporabo cest davščine po g 8. zakona o podjetjih za redni in občasni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili, in sicer na način, predpisan ▼ §§ 13. do 15. navodil za plačevanje izrednega prispevka za vzdrževanje državnih in nedržavnih cest. Krasote Jugoslavije SARGOV ponosne nepristopne pečine . •. romantične skalne globeli ... in zobje njenih prebivalcev! Povsod se čuti privlačnost Jugo* slavije, povsod izzivajo zdravi in blesteči zobje njenih prebivalcev občudovanje, Stotisoče Jugoslovanov neguje zobč s Sargovim Kalo« dontom. Sveža bujna pena te zobne kreme daje zobem sijaj biserov, zamori uničevalne kali, a dih napravi vonjajoč in čist. KALODONT ohranjuje zdravje in lepoto zob. Taksa za vozniške izkaznice Od vsake vozniške izkaznice (šoferske legitimacije), ki se izda osebi, ki ima svoje redno bivališče na področju Dravske banovine, se plačuje letna taksa, ki znaša za usposobljence za avtomobilske vožnje Din 100, za usposobljence za motocikle Din 50. Ta taksa se mora plačati najkasneje do konca februarja vsakega leta. Obča določila Vsa dejanja in vse opustitve, naj jih izvrši kdorkoli, ki merijo posredno ali neposredno na to, da bi se banovinske davščine, takse in doklade prikrajšale ali da bi se predmeti, zavezani banovinskim davščinam, odtegnili plačilu davščine, se kaznujejo z najmanj dvakratnim zneskom davščine, ki se je prikrajšala, odnosno, ki naj bi se prikrajšala, ali pa z zaporom do 30 dni. Denarna kazen ne sme presegati 5000 Din. Poleg kazni se naloži krivcu, odnosno zavezancu, plačilo redne davščine. Vsa ostala dejanja in vse ostale opustitve, osobito prekršitve kontrolnih določil in prijavne dolžnosti, se kaznujejo v denarju do 1000 Din. Kjer se zahteva za odmero davščine posebna prijava, pa je stranka noče podati, se odmeri davščina na podstavi uradnih pripomočkov z 10% pribitkom. V tem primeru pritožba zoper odmero ni dopustna. Banovinske davščine, ki se ne plačajo pravočasno, se izterjujejo z zamudnimi obrestmi po predpisih, veljavnih za državne davščine. Davščine po tej uredbi se prično pobirati z dnem 1. aprila 1931., kolikor ne odredi ban za^ poedine vrste davščin drugače. Z odločbo gospoda ministra financ št. 20.6G2 z dne 19. marca 1931. je odobren ta pravilnik o banovinskih davščinah za leto 1931.-32. Žalostna Velika noč naših rudarjev Odrejeno praznovanje od 2. d« 7. aprila. — Vest o uspehu narodne rudarske delegacije je nekoliko pomirila razburjeno delavstvo, Brezprimerna je beda v rudarskih revirjih. Tudi starejši rudarji ne pomnijo, da bi kedaj preje praznovalo delavstvo velikonočne praznike v takem pomanjkanju kot letos. Trgovci, pri katerih imajo rudarji precejšnje dolgove, nastale po dolgotrajnem praznovanju, so pričeli v bojazni za svojo eksistenco ustavljati rudarjem dobavo blaga na kredit. V zadnjih dveh plačilnih perijodah pa je bil zaslužek delavstva tako pičel, da pri večini ni znašal niti 300 Din 14 dnevno, kar je za veččlanske rudarske družine pač mnogo premalo za prehrano lačnih želodcev. K temu pa so prišli sedaj še novi odtegljaji zvišanih prispevkov za pokojninsko blagajno bratovske skladnice, dalje za novoustanovljeni brezposelni podporni fond in posmrt-ninski fond rudarjev. 8 čudovito mirnostjo prenašajo nali rudarji v*o to bedo. Zaupniki nam predočujejo dnevno prizore, ko prihajajo lene s otroci iu jokaje prosijo posredovanja, da bi dobilt kjerkoli živi- la na kredit. Toda tudi posredovanja nič ne za ležejo, kajti trgovci so vsled prekomernega kreditiranja zašli v kritičen položaj, ki že resno ogroža njihove eksistence, sedanji zasluž ki delavcev pa ne zadoščajo niti za tekoče, kaj še, da bi bilo misliti na odplačevanje dolgov Bodočnost rudarjev pa je neizvestna. — Bliž« se Velika noč in mesto veselih obrazov svojci otročičev, bodo očetje in matere z žalostjo gle dale blede obrazčke lačnih svojih malčkov, Vi jim ne bodo mogle nuditi niti običajnega toru ha; na pirhe in potico, o kateri otroci že celo leto sanjajo, niti ni misliti. Kakor topel žarek spomladanskega solnca je obsjala naše rudarje in njihove družine vest. da je intervencija naše narodne delavske delegacije odnosno Narodne strokovne zveze v Beogradu rodila razveseljive uspehe. Delegacija se je uverila, da hoče naša narodna vlada dejansko in čimpreje pomogati trpečemu rudarskemu delavcu v revirjih TPD. Prvi minister pri predsedništvu vlade g. dr. Milan Srsklč st je živo zanimal za razmere med našimi rudarji, osobito pa se je interesiral za napredujoči narodni pokret med rudarskim delavstvom. Ru darji torej s sigurnostjo lahko mirno računajo, da bodo v najkrajšem času napočili zanje boljti časi, da se bo dolgotrajna kriza vendar enkrat polegla in se bo zopet normalno delalo. Sevedi: rudarji ne smejo izgubiti pri tej priliki iz pred oči dejstva, da je to uspeh naše narodne delavske delegacije, ki ga je dosegla pri naši narodni vladi in da je ta uspeh tako velik, da bi ga nobena druga strokovna organizacija, ki s< oslanja na katerakoli druga načela, nikdar na Šim rudarjem priboriti ne umil Zato smo globoko uverjeni, da bodo znali tudi naši ru darji primerno ceniti ta veliki uspeh Narodne strokovne zveze, ki jih je rešil iz neznosne bede, zlasti pa, da bodo odslej na podlagi tega očitnega dejstva dovolj prepričani, da je rešitev najbolj perečih problemov mogoča le « pomočjo one narodne strokovne organizacije, ki se ne oslanja na načela razredne borbe, marvei na celokupni jugoslovanski narod in katera im« na naj višjih mestih naše državne uprave zašči to, kajti prejkoslej mora obveljati načelo, da tudi rudarsko delavstvo lahko najde pomoč In zaščito le v veliki in močni Jugoslaviji. d Radioaktivno kopališče Itadio-Therma Laško je edino zdravilišče, ki je skozi celo leto-odprto. Sezona od 15. VI. do 31. VIII. V predsezoni znatno znižane cene. Ugodne železniške zveze. — Radiotermalni izvori •/ 38*5* C. Kopeli v bazenu in kabinah. Solnč ne in zračne kopeli. Krasni izprehodl in izleti v okolico. — Univ. prot. dr. Fr. Bu-banovie je konstatirai visoko radioaktivnost termalne vode, ki uspešno zdravi reu-matizem, bolezen sklepov, živčne bolezni, ženske bolezni, arteriosklerozo in slabokrvnost. Jz ‘Dvav&he banovine Vesele velikonočne praznike vsem naročnikom, prijateljem in bralcem »Jugoslovan« d Uprava »Jugoslovana« l>o v ponedeljek dopoldne, odprta od ‘J. do 11. ure. d Nov komisar za agrarno operacijo. 31. marca je g. Oton Detela, vladni svetnik v pokoju, izročil posle referat komisarja za agrarne operacije dr. Miroslavu Lukanu, bivšemu velikemu županu v pokoju. Vladni svetnik g. Olon Detela se je za povzdigo planšarstva zanimal že kol okrajni glavar v Radovljici. Od 1908 pa do 'daj je bil referent komisarja za agrarne operacije, vršil je to službo torej 22 let. Kot kmetijski strokovnjak jo je vršil z veliko ljubeznijo. Bil je zelo priljubljen pri kmečkem ljudstvu zaradi svojih izkušenj in nasvetov, pa tudi uradništvo ga bo obdržalo v dobrem spominu kot pravičnega in dobrega šefa. Njegov naslednik dr. Lukan je bil svoj Jas 15 let komisar za agrarne operacije za bivšo Notranjsko. Pozneje pa več let glavni poverjenik za agrarne operacijo- v Ljubljani. d Železniškim vpokojencem v vednost. Umrl je naš član gospod Matija Škrinjar vpokojenec drž. železnice. Pogreb bo v soboto 4. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na Mestnem trgu št. 9. Železniški vpokojenci vljudno vabljeni, da se pogreba polnoštevilno udeleže. Društvo železniških vpokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani.- d Sprememba imena občine. Na podlagi 1. čl. zakona o izpremembah in dopolnilih k zakonu o občinah z dne 12. februarja 1929. jo predsednik ministrskega sveta in notranji minister predpisal' naredbo o spremembi naziva upravne občine Murski vrh — Zasadi. Dosedanji naziv Murski vrh Zasadi v ljutomerskem sreza Dravske banovine se spremeni v Murščak. Ta uredba je stopila v sredo v veljavo. d Smučarski tečaj na Staničevi koči od 7, do 19. aprila. Skupni odhod iz Ljubljane gl. kol. dno 6. aprila z vlakom ob 14‘50. Prenočimo v Mojstrani -in nosači za prtljago rezervirani. d Poročena bosta na velikonočni ponedeljek g. Franc Brodar, žel. uradnik, in gdč. Marija Iiarraucr po službi božji ob 10. uri v staro-katoliški kapelici v hotelu >Tivoli« po staro-katoliškem obredu. Obilo sreče! d Prekmurje slavi Finžgarjevo šestdesetletnico. Prosvetno društvo v Črenšovcih vprizori na Velikonočni ponedeljek in na belo nedeljo slavljenčevo igro »Divji lovec«. Obakrat v »Našem domu« ob 16. uri. Vabljeni vsi prijatelji prosvete in ljubitelji igre; velika udeležba bo gotovo največja počastitev 60-letnice priljubljenega našega pisatelja. d Srpsko planinsko društvo naznanja, da so predvideni sledeči velikonočni izleti: 1. Vzhodna Srbija: Bor — Brestovačka banja — Zlot — Zlotska pečina, povratek z ladjo čez Djcrdap iz Prahova. 2. Užicka Požega — Arilje — Mučanj (1534 m) —• Ivanjtca. 3. Suva planina (1808 m) — Svrljiške planine (1267 m) — Prekonoška pečina. 4. Tara z izleti v bližnjo in daljno okolico. Odhod skupin je v četrtek 9. aprila zvečer, povratek v torek 14. aprila zjutraj, a iz Prahova v ponedeljek 13. aprila zvečer. Izleti bodo imeli težjo in lažje ter skrajšane varijante; vršili se bodo le, če bo za to dovolj udeležencev. Za veliki letni izlet pa je predvideno: Prokletije (2556 m) — Komovi (2484 in) (zetska banovina) z varijantami: Povratek v Beograd ali bivanje na morju okoli Kotora. Izlet bo trajal okoli 14 dni; odhod je v nedeljo 12. julija. — Vsa natančna pojasnila daje prof. inž. Dušan Podgradski, Beograd, Petrogradska 10. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 761-8, termometer 1-4, relativna vlaga 92n/o, tiho, oblačnost 10. V Mariboru je kazal barometer 760-3, termometer — 0-8, relativna vlaga 34%, smer vetra WSW, oblačnost 10. V državi je bilo večinoma oblačno. Opazovanja ob 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 11, v Mariboru 869, v Beogradu 9-2, v Zagrebu 10'2, v Kumboru 12-4, na Rabu 14-3. Najnižja temperatura je bila v Ljubljani 06, v Mariboru —18, v Mostaru 19, v Zagrebu 8-2, v Beogradu — 07, v Sarajevu 0. v Skoplju —2-7, v Kumboru 5-2, v Splitu 5-5, na Rabu 3-3, na Visu 3 4. d Nova trgovina L. Lesjak, Gosposka ul. 11 nudi po najnižji dnevni ceni stalno svežo praženo kavo, čaj, mast, riž, olje, moko in vsa druga živila. 1005 d PAZITE NA DANAŠNJI OGLAS »JUGO-CESKAc. 543 d Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josefo-va« voda izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah In špecerijskih trgovinah. 471 Toaletno in desinfekcijsko sredstvo SANO-FORM za dame izdeluje »Cbemotechna«, Ljubljana, Mestni trg št. 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne, 671 d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 Zobozdravnik dr.Tone Furlan špccijalist za ustno in zobne bolezni, je pričel redno ordinirati od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v Novem mestu, v Kastelčevi hiši na Ljubljanski cesti. 781 d Pokret zidanja samolastnih domov in brezobrestna posojila. Pokret zidanja samolastnih domov potom kolektivnega žtedenja se je začel najpreje na Angleškem (najstarejša angleška gradbena zadruga slavi 1501etnico obstoja). Pokret jo bil pozneje prenesen v Ameriko, kjer obstoja že preko 100 let. Vsled velike stanovanjske bede se je ta pokret v povojnih letih razširil tudi v Nemčiji in Avstriji. Delovanje vseh teh zadrug je bilo ustaljeno na obrestni podlagi. Ker je bilo plačevanje obresti vsled brezposelnosti in manjšega zaslužka vedno težje, so ustanovili pred 6 leti v Nemčiji zadrugo, ki Je dajala svojim članom brezobrestna posojila. Dasiravno začetku prezirana se je zadruga Jz drugih banovin Aretiran tihotapec zlata Iz Novega Sada poročajo, da se je posrečilo t »mošnji policiji izslediti nevarno tolpo tihotapcev, ki so vtihotapljali v našo državo zlato. Policija je že dalje časa imela na sumu dvo-ii«o, ki se je izdajala za tujce in ki je zahajala k raznim zlatarjem v Novem Sadu. Pred dnevi, ko sta oba sumljivca prišla od nekega zlatarja, ju je neki novosadski policijski agent ustavil in zahteval, da se legitimirata. Ker svojih listin nista imela v redu, ju je odpeljal na stražnico. Policija je preiskala tudi njuna stanovanja in našla večjo količino zlata, vrednega več 100.000 Din. Neznanca, ki sla po narodnosti Romuna in katerih imena policija še noče izdati, sta priznala, da se že dalje časa bavita s tihotapstvom zlata v našo državo iz Romunije, Bolgarske, Italije, Grške iu drugih držav. Ker zlati predmeti, ki so jih našli pri preiskavi niso bili puncirani, je policija mnenja, da so bili ukradeni. Policija je ugotovila tudi, da sta se oba tujca bavila tudi s tihotapstvom kokaina. Nenavaden gost v Beogradu Beograd ima zopet svojo senzacijo. Pred dnevi je prispel tja neki mlad Rus, ki je v ruski cerkvi, ko so mu ponudili svečo, dal za njo mesto dinarja, tisočakov za 30.000 Din. Raznesla - ca mesec april. S tem bo zopet vpostavljeno delo v slovenskih rudnikih in je pričakovati, da se bo prihodnji torek zopet delalo. Luško cesta bodo gradili Kamnik, 2. aprila. Problem Luške ceste se končno bliža uresničenju. Skoro 40 let si že prizadevajo občine Kamnik, Luče in Solčava v Savinjski dolini, da bi zgradili to cesto. Odgovorni faktorji na Štajerskem so iz narodnostnih ozirov vedno preprečili uresničenje tega načrta in šele, ko je pred dvemi leti zopet oživela akcija, da se vprašanje Luške ceste obnovi in izpelje do konca, se je doseglo, da je bila cesta trasirana In izdelani podrobni načrti. Za prvi del ceste, t. j. od vrha Črnika do Kranjskega raka na bivši kranjsko-štajerski meji so se obvezali lokalni faktorji v kamniškem srezu, da prispevajo 50°/o, ostalih 50% pa naj bi prispevala kr. banska uprava. Ta je res vstavila v letošnji proračun 50 odstotni prispevek, s Čimer je bila gradnja ceste zasigurana. V sredo 1. aprila se je vršil v pisarni Breškega načelstva v Kamniku sestanek zastopnikov vseh zainteresiranih občin in korporacij, ki so že zagotovile 50% prispevek. Po procentih odpade na posamezne korporacije: na okrajni cestni odbor 21%, na občino Kamnik 12%, občino Gozd 6%, na občine Županje njive, Stranje in Mekinje po 3% in na ohčiuo Bistričica 2%. Proračun za cesto do bivše štajerske meje znaša 1,500.000 Din. Zastopniki navedenih korporacij so včeraj najeli posojilo v znesku 75!) tisoč Din pri Mestni hranilnici v Kamniku. Posojilo se bo amortiziralo v desetih letih. Kakor čujemo, bo banska uprava še to pomlad oddala cesto v gradnjo. Z zgradbo te ceste bo dobil Kamnik prepotrebno zvezo s Savinjsko dolino, nova cesta pa bo tudi mnogo doprinesla za gospodarski razmah krajev, ki so bili doslej popolnoma odrezani od vsakega prometa. Tudi tujskemu prometu se bodo odprli novi predeli. Posebno važna je zgraditev ceste do Kranjskega raka, odkoder je le še 4 kilometre do Velike planine. Laško Odlikovanje. V četrtek dopoldne je bila na sreskem poglavarstvu prav lepa slavnost. Sestala se je družba odličnih in za obči blagor vnetih mož, da sprejmejo /.a svoje uspešno in požrl vovaV delovanje zasluženo plačilo. Z redom sv. Save V. razreda so bili odlikovani gg. mon-signor dr. Franc K r u 1 j c, nadžupnik in dekan v Loškem; Josip K 1 o c, ravnatelj TPD v Hu-dijami; Bluž Zupanc, brivski mojster in posestnik v Laškem; Peter Kovač, župan in posestnik v Loki pri Zidanem mostu; Josip O s o 1 i u, trgovec in posestnik v Laškem; Anton Topole, župan in posestnik v Jagovčah; Ivan T a d i n a, hotelir in posestnik v Laškem in Alojzij 8 m i t, veleposestnik v JurkloStru. Z navdušenimi vzkliki na Njega Veličanstvo kralja Aleksandra I. je bila slavnost končana. Velikonočni prazniki (Iz Savinjske doline.) Starka zima se pač lotos ne more posloviti od nas. Toda usoda ji je že zapečatena. Hribi bodo ozeleneli, prvi »veži dih novega brstja bo dahnil po gorovju. Po njivah, ki so preorane za kal novega življenja, stoje križci iz oljke, drena ali leskovine, nad njimi žvrgoli škrjan-ček svojo pesem. Velikonočni prazniki, dnevi vstajenja. Kakor je Božič v svoji zimski odeji s svetim večerom ljubek, mil in tajinstven, kakor pojo zvonovi tako, tako ljubko po dolini na sveti večer, je Velika noč vsa v razcvetu rasti, upanja in dokaza vstajenja k višjemu; zvonovi mogočno kličejo in pričajo: Vstal, premagana je smrt, trohnoba, veseli se kristjan Aleluja! Kakor so bila leta blagostanja v naši dolini za časa visokih cen hmelja, tako danes tarejo naše poljedelce nizke cene. Malokdo je pomislil, da bo to stanje trajalo dalj časa. Pač se je tu uresničilo poročilo iz sv. pisma o sedmih debelih in sedmih suhih kravah. Pri fari se zbira deca na Veliko soboto v jutro okoli blagoslovljenega ognja, da si prižge svoje na železni žioi pritrjene gobe, s katerimi hiti prek polj po hišah, 'usteč pri vsaki hiši nekaj goreče gobe. Dii ob se vije za hitečimi, kakor tenek oblai o«.oro pri vsaki hiši, kamor prineso gobo, dobe darilo. Ko zapojo farni zvonovi pri jutranji maši, zadone po dolini topiči, ki eden drugemu odgovarjajo, da odmeva kakor grom po dolini. Kako pestra je slika, ko hite dekleta in žene s košarami na glavah, noseč velikonočna jedila k cerkvici, da jih duhovnik blagoslovi. Kako so urne, ko se vračajo od blagoslova, posebno dekleta, katera bo prva, tista si bo dobila moža; to je še vedno vera našega ljudstva. Ali pa če je že omožena, bodo pri njeni hiši ved no prvi z delom na polju končali. Na Velikonočno nedeljo, ko dahne prvi svit, se sliši ubrano potrkavanje zvonov. Procesija s križem, z banderi, z Njim, ki je smrt premagal, se pomika med molitvami vernikov, zvončkanjem zvončkov, po polju med njivami, kjer kipe črno-rujave brazde, deli svoj blagoslov On, ki je sejalec vsega, naj tudi naše srce, ki je razorano v brazde, poseje s svojim soln-cem... A. D. Lekarnar Hočevar oproščen Ljubljana, 3. aprila. Na okrajnem sodišču se je vršila pred sodnikom dr. Miillcrjem razprava proti lekarnarju Slavku Hočevarju iz Spodnje šiške, obtoženem, da je oddal na recept OUZD premalo bizmuta. Razprava proti Hočevarju se je že enkrat vršila, a je bila odgodena. Sodnik dr. Miillor se ni mogel prepričati o obtožeučevi krivdi in ga je zato oprostil. Drzen vlom v Kranju Vlom v maiiufakturuo trgovino g. Petra Arnška Kranj, 3. aprila. Vlom ali tatvina v zadnjem času za Kranj ni nobena novost. Saj ga ni skoro tedna, da ne bi orožniki bili na delu in zasledovanju vlomilcev in tatov. Vestnosti naših orožnikov se moramo zahvaliti, da se skoro vsaka tatvina, če je še tako rafinirana in skrivnostna, pojasni in da pridejo krivci v roke pravice. V noči od 1. na 2. aprila je bilo vlomljeno v manufakturno trgovino g. Petra Arnška, ki ima svoj lokal v hiši dentista g. Franca llolc-hakerja na Glavnem trgu. G. Arnšek je 1. aprila ob sedmih zvečer zaprl trgovino. Ko je drugega dne ob pol osmih lokal odprl, ni niti slutil, da se je med tem časom izvršil v njegovi trgovini nad vse drzen vlom. Vlomilec je vse kose spravil previdno zopet na svoje mesto, da ni bilo mogoče na zunaj opaziti nikakega sledu. Ravno prejšnjega dne je pregledoval g. Arnšek svojo zalogo, ker jo je hotel izpopolniti z novimi naročili. Torej je natančno vedel, koliko merijo posamezni kosi. Komaj četrt ure za tem, ko je odprl trgovino, je vzel s predala kos moškega blaga, ki se mu je zdel prejšnji dan mnogo debelejši. S pomočnikom g. 1. Wendligom sta zmerila blago, ki je merilo le 8 m, dočim ga je bilo prejšnjega dne 15 m. To je bil prvi sum. Pregledala sla tudi druge kose in zadeva je bila kmalu pojasnjena popolnoma. Pri vseh boljših vrstah blaga sta opazila, da blago manjka. Prebrisan tat si ni vzel kar celega kosa, pač pa se je preskrbel z najboljšimi vrstami blaga za celo družino, kar bi mu zadostovalo najmanj za leto dni. Manjkajo prvovrstni moški kamgarni in blago za plašče, kostimi in obleke; dalje različne vrste finega popelina za moške srajce. O zadevi je bila takoj obveščena orožniška postaja, ki je že na delu. Ugotovili so, da jo bilo vlomljeno skozi zadnja vrata pri strunski sobi. Vlomilec se je najbrž splazil skozi glavna vežna vrata na dvorišče in od tam v klet, kjer je čakal, da so trgovino zaprli in da so odšli uradniki finančne kontrole, 1H imajo v istem poslopju svoj lokal. Potem je imel prosto pot. Odprl je s ponarejenim ključem stransko sobo trgovine in nemoteno vršil svoje tatinsko delo. Biti je moral najbrže kak domačin, ki je dobro poznal ves položaj. Razen tega je bil tudi trgovski strokovnjak, saj so zmanjkale najboljšo vrste blaga, ki je bilo tako previdno odrezano od kosov, da bi nihče na zunaj niti ne opazil kakega sledu vloma. Do sedaj je mogel ugotoviti g. Arnšek, da znaša škoda nad 13.000 Din. Natančno se bo ugotovila vsa škoda pri inventuri vsega blaga. Blago je zavarovano pri zavarovalni družbi »Jugoslaviji«, ki bo poslala danes komisijo na lice mesta. Zanimivo je, da je opazil g. Arnšek že pred kakimi 10 dnevi, da mu manjka cel kos blaga. Vendar ni mogel natančneje ugotoviti sledov kakega vloma. Vse mesto radovedno čaka razjasnitve tega vloma. Kdo je neznani vlomilec? Zadnje čase so posetili Kranj celo poklicni znani tatovi kakor Lakner in Pavlič. Upamo, da se bo našemu orožništvu posrečilo prijeti pravega krivca. Bled Sirota Jerica. Na cvetno nedeljo se je vršila v novem sokolskem gledališču dobro uspela prireditev »Sirota Jerica«. Sodelovalo je okrog 25 Sokoličev, ki so prednašali svoje vloge nad vse pričakovanje zadovoljivo. Režijo je spretno vodil gosp. učitelj R. B ra tok, med tem ko Je gosp. upravitelj M. Vrezec vodil glasbo za celo igro, katerima se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da je prireditev tako lepo uspela. Čisti dobiček je nnmenjen za nabavo odra v novem sokolskem domu. Avtor igre gosp. Albreht se je prireditve osebno udeležil, Cerknica »Revček Andrejček«. Na velikonočni ponedeljek vprizori dramatični odsek tukajšnjega Sokola narodno igro v petih dejanjih »Revček Andrejček«. Igra bo ob pol osmih zvečer v Sokolskem domu. Ker je igrn precej dolga, bi občinstvu priporočali malo več točnosti kot navadno. Babji semenj. Na veliki četrtek je bil v Cerknici takozvnni vsakoletni »bnbji semenj«. Jasno, da je bila udeležba na sejmu pičla v vsakem pogledu. Živinski in kramarski semenj so imeli ta dan tudi na Rakeku. Tukaj je bilo nekoliko več kupčije. Popisovanje prebivalstva. V našem kraju nas prav pridno popisujejo. Popisujejo člani finančne kontrole, učiteljstvo in drugi. Najbolj težavno je za tiste, ki imajo svoj delokrog kje v hribih. Kraška barja. Ta teden smo imeli nekaj dni pravo kraško burjo. Čeprav je sobice precej toplo ogrevalo, je tako mrzla brila kot v uaj-hujši zimi. Zlasti v nedeljo popoldne se je vzdignila taka burja, da sploh ni bilo iti za ven. Sem pa tja je ponoči še malo sneg naletaval. V četrtek amo imeli spet enkrat lep dan in upnme, da bo tako os!rio vsaj čez praznike. Pazi na držo svojega otroka! Njegova bodočnost zavisi od nje! Otroci nimajo veselja do igre ter zaostajajo v rasti. Po uporabi patent STOA CORREKTOR se njih stanje vidno zboljša, pospeši pravilno dihanje in krvno cirkulacijo ter jači mnskulatnro. »Correktor« je iznajdba ortopeda dr. Nyrapa ter se ne da primerjati z nobenim drugim ravno-držalcem. Pravi »STOA CORREKTOR« dobite le v orto-pedični delavnici 584 R. AHČIN, Ljubljana, Poljanska c. 31 Zakupnik se išče za Pohorski dom. Tozadevni pogoji in pojasnila so na razpolago v Mariboru, Frančiškanska ul. 8-1, kjer se sprejemajo tudi ponudbe najkasneje do 20. aprila t. 1. Dom ima poleg restavracijskih prostorov tudi 21 prvovrstno opremljenih tujskih sob z 52 posteljami, vpeljana je elektrika ter v vse sobe mr'- ’ gorka tekoča \ Otvoritev doma bo predvidoma I. junija t. 1. 1021 Gradbene parcele solnčna lega, za visoko pritlične zidave v Melju pod Stolnim hribom in v Gornjem Radvanju. — Prodaja mestni stavbenik Juli-us G1 a s e r, Meljski dvor, Maribor. 1020 Hotel boljSa gostilna ali kavarna se vzame v najem ali kupi v Ljubljani, Beogradu ali Zagrebu. Ponudbe: Oset, Mariborski dvor, Maribor. 1020 | Oglašujte »Jugoslovanu« ! Detailna trgovina čevljev Mpri Pollaku* Ljubljana, Dunajska cesta 23 je dne 1. marca t. I. razglasila, da podeli odjemalcem za Veliko noč 400 nagrad Vljudno se obveščajo cenjeni odjemalci, da so nagrajeni sledeči kuponi: po 200 Din številke: 3087, 3128, 3127, 3162, 3163, 3207, 3342. 3370, 4418, 4208. 3750, 3608, 3441, 3552, 3685, 3605, 3501, 3937, 3258, 8196, 3158, 3271, 4451, 3224, 4507, 3293, 4455, 4473, 3349, 3307, 4462, 3284, 4503, 3363,-4499, 3257, 3171, 4486. 3241. 4477, 4502, 4488, 3380, 4513, 3416, 4266. 3935, 4327, 3777, 3664; po 100 Din številke: 4536, 4116, 4547, 4494, 4099, 4138, 4605, 4784, 4627, 4543, 3593, 3139, 3197, 3308, 3223, 3240, 3142, 2964, 4624, 4698, 3753, 3822, 3789, 3881, 3870, 3858, 3721, 3694, 3539, 4453, 4481', 4545, 4474. 3433, 4549, 3509, 4483, 3457, 3422, 4527, 3466, 4570, 4572, 3410, 3344, 3389, 3393, 4509, 4461, 3410; po 50 Din številke: 4524, 4114, 4491, 4186, 3672, 3581, 3481, 3837, 3909, 4476, 4307, 3096, 3199, 3108, 3335, 3091, 3221, 3377, 3407, 3419, 3683, 3444, 3678, 4074, 3700, 3658, 3560, 3702, 3640, 4303, 4272, 3861, 3912, 3786, 3761, 3038, 4248, 3765, 4602. 4639, 4769, 4702, 4594, 4765, 4506, 4787, 4595, 4754, 4601, 4587, 3489, 4533, 4497, 4485, 4526, 4535, 4538, 4478, 4531, 4541, 4542, 4471, 4468, 4748, 4744, 4628, 4720, 4625, 4715, 4646, 4711, 4724, 4642, 4781, 4621, 4664. 4732, 4778, 4617, 4638, 4633, 4774, 4630. 4708, 4681, 4705, 4600, 4677, 4613, 4728, 4585, 4657, 4511, 4519, 4689, 4790, 4523, 4687, 4739, 4609; zeleni kuponi repnrature: po 10 Din številke: 2882, 2964. 2921, 2952, 3276, 3007, 3035, 3273, 3340, 3121, 3329, 3016, 2957, 3027. 2919, 3103, 3009, 2958, 3272, 3322, 3193, 3315, 8046, 2893, 3303, 8205, 3194, 2348, 3231, 3013. 2882, 4328, 3008, 4326, 3178, 3156, 8024, 2961, 4320, 3134, 2687, 4315, 3115, 4310. 2959, 3177, 2953, 3040, 3300, 2987, 2754, 3297, 2995, 2954, 2975, 2918, 3291, 2980, 2936, 3286, 2956, 3280, 5427, 4521, 4533, 4537, zatim od 4550 do 4680, 3340, 3329, 3322, 3315, 3303, 4343, 4338, 4326. 4304 , 4310, 4315, 4320, 3300, 3297, 3291, zatim od 4550 do 1665. Nagrade se dele dne 8. aprila popoldne v »Detailni prodaji« od pol 2. do 6. ure zvečer proti predložitvi omenjenih kuponov. Na pismeno dostavljene kupone se odpošlje denar po pošti. Vodstvo se cenjenim odjemalcem nadalje udano priporoča. Znamka svetovnega slovesa SAMOFRODAJA: K. SOSS, Ljubljana