LUI s* koristi d«ltv-•fcefe l|udetva. Delavci eo opravl¿«nl do VNI» kar producire|o.
thil pap«r I« devoted
te the interest* of (ht working olaes. Workers are entitled to all what they produce.
** ••ooad-alaM m»u«r. Dae. •, I «Oí. at the paat of floe aiChteafo 111. QBdai ib* aoi af Uaagraas af Marab Ird 1*71».
Office: 2146 Blue leland Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se".
ti
PAZITE!
neitevilko voklepe|u-ki ee nehata poleg ve-ftetfe neelova. prilepile« nege epoda|a|i
ne ovitku. Ako (231) |e številke . tedat vem e prihodnjo itevilko natege liete po-toč* naročnine. Proei-mo ponovit« |o teko|.
Slev. (No.) 230,
Chicago. Ul., 6. tebruar|a (Feb.) 1912.
Leto (Vol.) VIL
Pred novo zmago v Milwaukee.
Meseca aprila poteče dve lati, od kar je nad mestom Milwaukee I prvič zaplapolala rdeča zastav», od kar je socializem v Združenih državah izvojeval prvo važno zmago, ko je zavedno milwansko delavstvo dalo duška svojim čuti-lom ter izvolilo v upravo mesta nože iz svoje srede. S tem je veČina milwauskega prebivalstva korenito obračunala s strankami privatnih interesov, katerim je bila aestna uprava samo bogat stude-ki je dobival svoje pritoke iz ¿pov davkoplačevalcev ter se iz-plkal večinoma v nikdar polne žepe profesionalnih graftarjev.
Proletariat — delavstvo, ki tvori ogromno večino prebivalstva, je leto za letom jasnejše uvidevat prepad med seboj in med kapitalistično družbo in predlansko leto je postal ta prepad ¿e tako širok, da ga ni mogla premostiti nobena sladka obljuba, nobeno plačilo; kajti delavstvo je bilo na jasnem, da zanj ni prostora v oni politični organizaciji, v kateri zavzema prvo mesto njegov delodajalec, ki ga dan na dan neusmiljeno izkorišča. ki ravna ž njim alahejae kot s svojim oslom in ki mu odreka eHo pravico do življenja. Delavstvo je spoznalo, da ga poznajo te stranke samo tedaj, ko rabijo njegove glasove, da s tem dobijo v roke moč in oblast, katera jim daje potem pravico, da pošiljajo milico in policijo nad delavstvo, ka-dsr to zahteva svoje pravice, oblast, ki jih ščiti pri najpocMejsem teptanju delavskih interesov. Isto delavstvo je spoznalo, da za nobeno ceno ne sme iti več v boj za •voje trinoge, marveč, da je zadnji čas. da tem pijavkam človeške krvi napove brezobziren boj, za kojega odločilne bitke se je treba pripraviti v lastnem taboru, v lastni politični organizaciji. In niso se motili! Njih složen in ne-vstrašen nastop je prinesel nasprotnikom obupen poraz, iz katerega se niti do danes niso odpo-mogli. ko smo na predvečeru novega. zajije nedvomno odločilnega spopada.
e e e
Nove občinske volitve so pred durmi. Ni več dolgo čas, ko se bo treba milw,auškim volilcem odločiti, komu poveriti v bodoče tako važne posle kot je uprava tako velikega mesta kot je Milwaukee. Kakor vsa znamenjai kažejo je ogromna večina volilcev že odločena in ne bo niti za hip potnišlje-vala bi-li oddala svojo glasove se daj vladajoči socialistični stranki ali njenim nasprotnikom, ki hočejo z podlimi lažmi in nadutim zavijanjem diskretirati pošteno so-ciaJistično upravo pred milwlu-skimi volilci in pred ameriško javnostjo sploh. A kakor povsod, tako pomagajo, tudi v Milwaukee nasprotniki s svojim brezvestnim početjem napram socialistični u-previ in socializmu sploh Širiti med nezavednimi volilci zanimanje za socializem in njegove zastopnike ter tako množiti šrtevilo raž-•odnih in zavcdrtth volilcev. ki *najo razločevati zrna od plev. Sicer pa tudi nimajo milwa.uski aocialisti prav nobenega vzroka, d« ba zopet ne'oddali glasov kandidatom socialdemokratih ne stranke, za katero so Sli pred dvemi leti » tako velikim navdušenjem v kajti kdor je natančneje zasledoval veliko delo, ki ga je vršili »edanja administracija, ta ve, d* je ista svoje obljube zvesto izpolnjevala. a to. še ni vse; njen j delokrog sega daleč preko mej ajenegn programa. Ako je torej I •tfinka ostala zvesta svojim ob-ffoibam je s tem ofctala zvesta tudi l^ojim volilcem, kar pomeni toli-i". d« je socialistična stranka 1 «mnka resnega in pozitivnega v korist in prospeb proletar-"tih meščanov, kateri *<> ji izročili * <wkrbo mestno upravo. To de jat-
Pa tudi dokazuje, da ta stran-
zasluži in da je vredna vs<va
zaupanja; katr milwauaki volHci tudi dobro vedo in bodo zato s tem večjim ognjem naskočili nasprotnike ter jih za vedno uničili. • e
V volilnem boju za zadnje mestne volitve so socialisti obljubili, ifca bo mesto imelo najboljšo upravo, kar so jih ameriška mesta kdaj i imela, ako pridejo oni na krmilp. Sicer socialisti niso dobili popolne kontrole v svojo oblast, a dobili so večino mestnega sveta in glavne urade; s temi uradi in s to*večino je pa prišla tudi odgovornost na njih rame, kar jih vsaj deloma veže na dane obljube. Ker amo pa že skoraj omenili, da ao socialisti ostali zvesti svojim obljubam, se hočemo malo obširneje pečalo z mttwauško upra-socialistične uprave, o kateri ve kapitalistično in drugo nasprotno časopisje toliko in toliko slabega povetVati. Celo nekaj slovenskih časopisov se je |)>arkrat obširneje pečati z delom milwauske vo, njenimi obljubami in njeno nesposobnostjo, kar ni bilo drugega kalkor slepo, "plonkanje" iz kapitalističnih časopisov z na-mi^iom diskretirati «poleg drugih socialistov tudi slovenske. Da pa bodo čitatelji sami lahko sodili, v koliko so naši milwauaki sodrugi rzvršili svoj program, kolik je vspeh njih prve dofoe v uradu in kolik je njih nevspeh hočemo razviti ta program točka za točko.
(1.) Dokler mestu ni mogoče prevzeti v svojo oskrbo javnih naprav, kakor poulične železnice, elektrike, plina i. t., zahtevamo od privatnih druieb, da te ves svoj promet tako uredijo, da bo meščanom kar največ koristil.
a.) Sedanja mestna uprava je prisilila družbo-last ni co poulične železnice, da škropi vso svojo progo sama ter s iem prihrani mestu lepo število tisočakov.
b)	Ista uprava je prisilila isto družbo, da plača za vsako karo $15.00 davka na leto, kar znana letnih okrog $15.000.	' H*
c)	Ista uprava je i^KlwOvahr. da mora biti vsaka kara opremljena z dvigalom (lifting jack), da se kara lahko takoj dvigne v slučaju nesreče.
d)	Ista uprava je izposlovala, da je vsaka kara na koncu linije pometena in večkra poribana in
e)	cia je vsaka kara opremljena z zračno zavoro.
f)	Ista uprava je dalje prisilila to družbo, da je začela graditi no ve prekomestne zveze, da se tako zboljša zveza med severno in južno stranjo mesta.
g)	Ista socialistična mestna u-prava je potom sodišča prisilila to družbo, da bo tlakovalo med tirom in «n čevelj izven tira na vsaki strani, kakor je bila storjena pogodba z mestom.
h)	Socialistični poslanci v državni zakonodaji so stavili pre<k-log, ki je zahteval znatno znižanje cen za plin. «Ko je prišel predlog na glasovanje so demokratje in rcpublikan-ei glasovali proti socialistom, ki so hoteli pomagati milwauškemu prebivalstvu. Vseeno pa po dosegli, da je 44Milwaukee (las Co." znižala ceno za 5e pri 1000 kubičnih čevljih plina Socialistični dnevnik "The Milwaukee Leader", je dokazal, da ima plinova druaba pri vsakem dolarju, ki ga dobi za svoj ¡»lin. okrog 35 c čistega dobička, a družba vedno in vedno kriči, da ima zgubo. Socialisti nadaljujejo boj proti tej družbi z vso odločnostjo.
2) Mestni svet naj stori po trebne korake, da se prisili velike korporadje, da bodo plačale pravičen del mestnih davkov, kajti skozi leta in leta ostaja milijone in milijone vredno premoienje bogatašev neobdavčeno in- vladajoče stranke se ni«o ganile, da bi to odpravile. < (Nadaljevanje na dugi strani.)
BEROER ZAHTEVA PREISKA VO DOLGEGA fiTRAJKA
Washiugton, D. C., 1. feb. — Berger je danes stavil v kongresu prinllog, ki zahteva vladno preis kavo dolgotrajnega štrajka stroj nikov, kuirjačev in drugih vsluž Ivencev na Ilarrimanovih linijah Stavka že traja več mesecev. Za vzrok za vladno preiskavo navaja Berger slal>o popravljanje loko motiv in vozov od strani stavko kazov, kar povzroča zgubo človeš kih življenj, imetja in netočen prevoz zvezine pošte. Dalje trdi Berger, da se železniška uprava spoh noče pogajati z štrajka rji iz same kljiiliovaliiosti dasi sama uvideva slab promet.
ŠTRAJK KARNIKOV V PARIZU.
Paria, 1. feb. — Štrajkujoi vluibenci pouličnih železnic posta ja vedno ostrejši. Danes so štraj karji in njih privrženci napadi več kar, pobili šipe in službujoče stavkokaze pošteno pretepli. Več kar so celo zažgali. Policija sama je bila preslaba, da bi napravila mir, zato je bilo' poklicano vojaš tvo na |K)moč. V spopadu je f>ilo dosti oseb ranjenih; nekatere »o odpeljali v bolnišnice, druge ao pa zdravniki obvezali na licu me sta. Izvršilo se je preccj aretacij
GLAVNI ZAGOVORNIK BRA TOM McNAMARA OBDOL ŽEN PODKUPOVANJA.
iios Angcles, 31. jan. — Tu kajšnje sodišče je izdalo zaperno povelje za glavnega zagovornika bratom McNamara Olarenee S I)arrow-a, ker j» obtožen podku povanja porodnikov v omenjenem procesu. Darrow je bil izpuščen pod varščino $10.000.
Obtoženec pravi, da je pripravljen svojo nedolžnost braniti pred vsakim sodiščem, ker je njegova vest čista. Aretiranje se je zgodilo popolnoma nepričakovano.
Največja kazen, ki more dole teti Darrowa v slučaju, da 1m> spo znam krivim, je trideset let ječe m, $10.000 denarne globe. Ta are-fadt)M je vzbudila splošno senza cijo, ker si nihče ne more tolmačiti od kod ta obtožba prihaja Nekateri so mnenja, da je izda jiea prejšnji Darrow-ov detektiv Bert Franklin, ki je bil tudi ob-dolžen podkupovanja porotnikov. Ta detektiv je bil baje podkupljen in je igral špijona v zagovor niškem taboru.
5TUJRin OGLA VILI DEVET BOLGARSKIH MENIHOV.
Sofija, 1. feb. — Turki so naskočili bolgarski samostan bljizu lTskaha in ohglavili devet meni hov pred oltarjev, kjer so molili za rešitev. Turki se niso zmenili za prošnje prestrašenih menihov, temveč so jim }>osckali glave enemu za drugim. Na to so trupla vlekli k izhodu in jih pometali jhi stopnicah; na kar ao pobegnili. Bolgarsko prebivalstvo je priseglo maščevanje na Turki. Oblasti Se boje nemirov.
To grozodejstvo se smatra za maščevanje od stfane Turkov, ker je'lHla »pred nekaj tedni spuščena v zrak turška mošeja (cerkev). Od tedaj naprej so Turki počenjali razna grozodejstva. Kakor Bolgari trdijo, niso tn#ke oblasti nič storile, da bi se grozodejstva Turkov preprečila.
BOGAT 11 REVEŽ",
V okrajni bolnišnici v Chicagi, III.. je umrl 751etni starec Thomas Coniiell.v, o katerem se je mislilo, da je brez centa. V njegovi suknji pa so našli zašitih $1570. Kolikor je znano, nima nobenega sorodnika ali znanca. Kaj bodo storili z denarjem se še ne ve.
POTRES NA GR&KEM,
Atene, 2. feb. — Poroča se. da bil na Jonskih otokih močan potres, ki je napravil veliko škod:i 22 oseb je bilo ubitih.
NOVA BLAMAŽA ZA MIL VAU&KE KAPITALISTE.
Milwaukee, Wia„ 2. feb. — Pred več meseci je . tožil sodnik Franz C. Kschweiler socialističnega majorja Seidel-a za $50.000, čca, da ga je ta ra/.alil v nekem političnem govoru, ko je rekel, da se dajo dane* celo sodniki privesti tako daleč, da razsojujejo v prilog političnih strank in da so taki sodniki celo v Milwaukee. Ker Esc.Nweiler ni mogel Seidel-u krivde dokazati, je sodišče tožbo suspendiralo.
Sodnik Eschweiler se sedaj lahko oblizne za lepe socialistične tisočake in svojo blainažo vtakne za srajco za drugič. Omenjene tisočake ImxIo pa raje socialisti zato porabili, da Esohweiler ne postane več to, kar je.
NEKDANJI KRALJ EMANUEL PREORAN IZ ANGLEŠKE.
London. 3. feb. — Predno je bila pregnanemu portugalskemu kralju dovoljena naselitev na Angleško, je moral obljubi angleški vladi, da ne ho delal nobenih na črtov in zarot na angleških tleh zoper portugalsko republiko, kralj se te obljube ni držal marveč je neprestano spletkaril in koval načrte, kako pridobiti na zaj zgubljeni prestol; zato mu bo angleška vlada v najkrajšem ča-sru dala vedeti, da ji je tem ljubše, čini »prej zapusti Anglijo. Ker je angleška vlada pripoznala portugalsko republiko, se mora zaradi Emanuelovih spletk opraviče vati pri portugalski vladi.
Kmanuel sam se sicer toliko ne briga za prestol kakor s«* njegov sorodnik princ Minguel, ki ima za njim pravico do portugalskega prestola. Princ Minguel de Bra-ganza si je baje izposodil iz privatnega zaklada svoje žene, rojene Amerikanke An i te Stewart, okrog dvajset milijonov dolarjev, s katerimi namerava najeti zadosti vojakov za zopet no pri boren je prestola. Vojne operacije se imajo pričeti preko španske meje. Španski «kralj je dal baje dovoljenje pod pogojem, da vse to ostane taj nost. — Jim pač diši kraljevski stolček in z njim združeni dohodki.
Ljut razredni bo).
ROOSEVELT ZA ŽENSKO VO LILNO PRAVICO.
New York. — I)a čim največ pozornosti vzbudi med ameriškim narodom, je nekdanji predalnik Roosevelt napisal članek v maga-zinu "Outlook", kjer se izraža za žensko volilno pravo pravico pi č: "Jcdnaka volilna pravica pač nikdar ne more biti naj važnejša ženskih pravic ali dolžnosti. Življenska potrelm žeusk je da se bojujejo proti prostituciji in proti nezvestobi, ki sta največji' zlo v družinskem življenju. Jako hi bil vesel, nko bi imela dobra, krepostna in modra . mati volilno pravico, kar hi njeno socialno veljavo bre7 dvoj lic še povečalo v očeh moža."
Na eni strani h» čc torej Koo*-;-welt prostitucijo odpraviti, na drugi strani je pa on eden gljv-nih zagovornikov sedanjega družabnega reda, ki je edini kriv, da Ameriki prostitucija tako eve-Roosevelt naj l»i napisal t/idi xiziv na kapitaliste za zboljšanje delavskih plač Kako naj dekle iz-la.ja s tremi ali štirimi dolarji na eden T .
JEČA NAJBOLJŠI DOM ZA STARCA.
Milwaukee, Wis., 3. feb. — 65-etni Albert White se je sam are-iral, sam izročil sodniku in sam zoper sebe pričal ter prosil sodnika. da naj ga ohsodi v mestno elavnico. Ko mu je sodnik željo ustregel je dejal: "Zadosti dolgo sem bil izvržek človeške družbe! Sedaj sem |wi le dobil dober doni vsaj za tri mesece in najraje bi ostal tu vse svoje življenje. Jaz >om najboljši človek, kar jih je kdaj bilo tu notri. PotriWHI se Imm. <la me bodo za zavedno obdržali".
fiTRAJK TKALCEV NEPORAV-NAN.
Lawrence, Mass., 3. feb. — Štrajk tkalcev in drugih delavcev v tukajšnih predilnicah je dosegel višek krutosti zadnje dni. Nasprotstva med delavci in delodajalci so se poostrila. Kakor razmere danes kažejo štrajk še ne bo zlepa poravnan, ker predsednik volnenega trusta, Wood, noče ničesar slišati o pogajanju z voditelji delavstva. On je sicer pripravljen jwgajati se in sicer z št raj karji samimi, a ne voditelji in zastopniki unij. Na ta način hoče med štrajk ar je zasejati neslogo, kar bi pomenilo izgubo štrajka. Ker voditelji dobro poznajo ta podli naklep, svarijo štrajka rje pred takim pogajanjem, kajti oni vedo, da delodajalci ne bodo držali svojih obljub dolgo časa, marveč hočeju delavce izvabiti v past, kjer bodo potem ravnali z njimi kakor se jim bo zljubilo. Da je to res, kaže dej-
a ni išlo. Da je bil Uauiy popolnoma ponodolžnem zahoden, to celo ]>olicija priznava.
Lawrence, Mass., 2. Feb. — Prošnjo za nujno denarno pomoč jo odposlal izvrsevalni odbor štrajkarjev na vse socialistične klube po vseh Z. D.
Danes je dospel tu sem glavni organizator industr. vseh delavcev John W. Thomson ter prevzel vodstvo štrajka ter hoče na vsak način izposlovati izpustitev zaprtih delavskih voditeljev.
Ker vlada precej huda zima in ker so štrajkarji v veliki večini brez aredstev, trpijo velijo pomanjkanje in občuten mraz. Neki tukajšnji trgovec je danes razdelil med št raj kar je 50.Q00 struc kruli a. Pričakuje se nadaljne pod», pore od meščanov, zlasti od trgovcev.
NOV PROTI - SOCIALISTIČNI , ČASOPIS
\Vasliington. The Ai u>riean. sivo, da nočejo pripoznati nobene Anti-Socialist" je ime novemu > organizacije, ker dobro vedo, da protisocialističuemu časopisu, , Hi f hi organiziranih delavcev ne mog- ¡ma „ameu iztrebiti iz Amerik^.,
li tako podlo slepariti in izkoriščati, kakor ao delali <To sedaj, ko so bili delavci po večini neorganizirani.
Zavedajoč se, da je voditelj štrajkarjev in organizator industrijskih delavcev J. Ettor največji nasprotnik kapitalističnih nakan, so se ga hoteli na vsak način iznebiti. Dolgo časa se jim ni posrečilo. Poskušali so razne "trike", da bi ga na kak način vjeli, a kot izkušen delavski vodi-telj m» je znal vestno čuvati spretno nastavljenih zanjk.
Tokoj po njegovem dohodu v Lawrence je prišel v njegov urad nek detektiv, ki je hotel skrivaj položiti šest kosov diuamita v Kttorjevo pisalno mizo ter ga potem ovaditi kakor nevarnega anarhista, katerega je treba poslati v ječo za par let. Toda Ettor je sprevidel detektivov naklep in mu gledal pod prste, ftest kosov dinainita so kmalu pozneje našli ne daleč proč od Ettorjeve pisarne. Sedaj dolžijo štrajkarje, da so oni položili dinamit ; za kar pa nimajo najmanjšega dokaza. Ta trik se jiin torej ni posrečil. Da pa svOj satanski naklep vseeno izvedejo ter se iznebijo oseb, ki «o jim na potu, je ta kapitalistična banda ¡/•poslovala pri sodišču, da je bi L Ettor aretiran kot sokrivce umora delavke Ane La Pizza, ki bila po neprevidnosti tiek štrajkarja ustreljena predzadnji ponedeljek, češ, da je on svojim govorom provročil nemir, kojega fKialedica je bila, da je eden štraj k ar je v vstrelil v tla, a krogla je zadela na kamen, se odbila in za dela omenjeno delavko.
Isto noč kot Ettor je bil aretiran tudi njegov pomočnik Arturo M. Oiovaniti. ki je prišel iz &ow Vorka. kjer urejuje in izdaja list MfJ iVoIrtilHo^
Ettor je poslal iz ječe oklic na štrajkarje, katere poživlja k složnemu nadaljevanji» štrajka. češ, da jim jé zmaga zagotovljena.
lyatfrence, Mass., 2. Feb. * ' Nastopi državne mjlice naprani štrajkarjem so tako surovi, taki) brezobzirni, tako kruti, da se mora vsakemu poštenemu človeku studiti, ako ima le količkaj'čuta in srca za pravičnost'.
Ko je prišel lfllctni Sirce John Kamy na vogal Elm ceste, kjer je stražila milica, je rekel eden izmed njegovih sedmih tovarišev : 'To so vojaki, dajmo jih malo podražiti". To je slišal vojak, ki je imel poveljstvo manjšega kr-lela. Takoj je velel napasti omenjene fante, ki so se takoj spustili tek in vojaki z nasajenimi bajoneti za njimi. Eden izmed vojakov je «fohitel Ratiiy-ja in ga za-Mslel v hrbet s tako silo, da mu je prerezal piuča* Hanjenec je Irugi dan umrl. Oblasti in policija so hoteli vso stvar potlačiti.
vsq socialistično gibanje. Urednik, , in izdajatelj mu je nek,vtakni; V8lužbcnec z imenom John, Basi! /1 Barnhill, ki si skoro gotovo, želi s tem pridobiti naklonjenost od ,.., vladajočih faktorjev. < ¡, . ,
Socialistični voditelji pozdrav- , ljajo ta list, ker vedo, da bo po-uiagal bistriti pojme in načela so cializuia med ameriškim . ,ljud* . . stvom ter tako pospeševal, napre-.,i;, dek socializma.	< .
KITAJSKA NARAVNA BO-, .. GATSTVA.
Šanghaj. 3. feb. — Ameriški in'; angleški financirji so • ponudili ' potom svojih zastopnikov kitajski •• republikanski vladi 250 milijonov' : dolarjev za naravna kitajska bo-' J gatstva, to so rudnine in petro- • le j. Ta svota denarja bo takoj ga-ran tirana, kakor hitro l»e ena sve- • tovna' velevlast pripozna republiko, na kar dobi ta denarna družba* ; monopol na omenjena naravna »• bogatstva. na katerih Kitajska ni "J revna.	• »••»•;.
.Vpditelji mlade kitajske republike smatrajo to pogodbo za ugodno, a združeni ruski in japanski bogataši so stavili enako ponWfbO ' in trdijo, da so v stanu
¿aiiiavhW toliko gotovine kakor njih airtf-'1". riško-angleški tekmeci; poleg tega pa se groze, da bo ruska bziromM ' > japaUska Vlada pokredotala pod pretvezo, da hoče naredW Vnir, in "'1 to v slučaju, dW bi se AVrierikaft-i 1 eem dajale kake prednosti.- Tako' posredovanje katerekoli' ''Velesile* »♦♦» bi sfllošno zmešnjavo še povečali*» in zavleklo okrepite*» WfwbRtoe.l 'M Ameriknnci in Angt&v ifohfemjo, f >, da se republikanska -vlada" kar 1 » najhitreje odloči, ker se • Aplošnc .■» sodi, da je popolen poraz vladah «».. joče dinastije prav hJjizu^Ako pet' to zgmli, bodo rinpubh^anri^ccW;,/,,, goto«vo povišali, ker bodoi.vfiJjenaf • lahko kje drugje dobili;-.. . i, ,j
Republikanskim vodlteljefH
je danes težko odločiti/ 'kajt? i^ : >
gotovih vzrokov bi radi dati fWed '-v»
nost Angležem in Amerikaiitcm/
na driiigi strani pa se boje sv<ijih**
sose<lov, ki so iz stratcgicniW -fiziki *>
rov zelo vajbii'; zato študirnja'Hm* «
Čin. po katerem bi vse štrH rtiido-'
voijiil.	,
„„ ___ !• » t it««
Dokli^r bodo masC volite■ tiste kandidate kakor hankirji/'fahrii«.''» kantje, veletfgovci in dnigi 'iv.kto riščevalei mas, toliko časa •ae rtuf" remo pričakovati boljših^asov."
Ali že imate prvi držailjfrnskl * papir? Ako ne, pojdite precaj lu- 'M'' tri ponj! Ako ga imate, čemite ' kakor hitro mogoče druzega. De- '' * lavec brez volilne pravice," je Čolnar brez veila. Kdor M lrtiko v6-" lil in ne voli, je zločinec, ker je kriv, da drugi trpe zaradi njega
GRÖLST AMC
. '«4ST ZA WTZltSSZ dzlavskzga ljudstva.
IÜNAJA VSAKI TOÄCK.
Laataik im iadalatalj:
MfittoviaOa öeiavtJu tiskovna drvita v Ckkafo. IM.
fcarocaiaa: Zft Amtrico H* M cato Uta. 7Sc m 90! lata. Z»E»ropo$2 M celo Uta. »1 u pol UU.
min ii rf-rrrt — W	MnNM
tudi STARIn~U>t.
PROLETARIAN
OwMd *ad publiakad EVUY Tubboa Y by
iNtk Slavic Work««i » PablUkiaf Ctmfmy Ckicafo, S.ltool».__
Glasilo Blovenske organizaeije Jugosl. socialistiöne Zvese T Ameriki.
rraafe l'odllpac. Praaldaol;
Frank Podboj, 8«cretary;
Kranh Jan*««, Traaaarar.
STtofitw 1 äinkU>ri>
»«mSCBtmOM BATBBt U«itad state. «Od Cuuli, i so ft y«ar. 7Sc lor half y«ar. Fortifta countna« |2 b y«ar. $1 (or kali yaar. .oruroiNO BATBB OB »|raam««t.
HASLOV (ADDRESS):
"PROLIT^REC"
1146 Blue Island ave. Chicago, III.
PEED NOVO ZMAGO V MILWAUKEE.
Kljub najboljši volji za izvedbo te točke, je socialistična uprava vseeno ni mogla izvesti, a to za to ne, ker ni imela moči in oblasti v davčnem oddelku. Davčni komisar je ostal se od stare demo-kraške uprave in je imel popolno oblast v tem uradu do 31. decembra 1911. Ta komisar je imenoval cenilce iz demokratične in republikanske stranke in ti so cenili po svoje kakor prejšnja leta. Tu bodi povedano, da niti enega socialista ni bilo med cenilci. Novi socialistični davčni komisar je nastopil svojo službo z 1. jan. t. 1. in se le s tem dnem so socialisti odgovorni za delo v tem odelku. Da pa pokažejo krivičen sistem prejšnega davčnega komisarja, so socialisti postavili poseben komite, ki raziakujc način po katerem se je vršila zadnja cenitev v mestu. To preiskovanje je do sedaj dognalo, da je ostalo okrog deset milijonov premoženja bogatinov neocenjenega in zato neobdavčenega. Pričakujejo se nova razkritja te vrste.
Drugo podlo delo demokratičnega dsvčnega komisarja obstoji v tem, da je za lansko leto znižal davek skoro vsem velikim kompa-nijara, a zato zvišal davek delavcem — lsatnikom majhnih hiš in sicer to z namenom, da bi socialisti trpeli za njegov greh. Od tod torej prihaja tisto kričanje po časopisih, da so socialisti davke zvišali, dasi so socialisti davke pravzaprav znižali za $3.81 pri vsakem tisoču. Vzrok, da so bili davki v nekaterih slučajih zvišani, tiči v krivični razdelitvi davkov na posamezne lastnike zemljišč. Iz tega sledi, da so morali revnejši lastniki plačevati davke za bogatine in njih velike truste in druge korporacije.
(3)	Mesto naj zgradi in vodi javno klavnico. Dalje naj ustanovi najmanj Iliri lavne tržnice (market) in štiri mestna skladišča, da se tako znižajo cene živilom, katere določuje trust, v to-koliko, kolikor se da.
V ta namen je bila imenovana posebna komisijs, ki obstoja iz vspesnih milwauških trgovcev, ki se bavi z tem problemom že precej časa in kakor kakor hitro bo ista gotova z načrti, bo šla uprava na delo, kar 8e zgodi nedvomno de to leto.
(4)	Odstranitev kontraktuih pogodb pri mastnih delih.
Ker mestna uprava ve, da kon-traktorji svoje delavce zelo slabo plačujejo, a sami spravijo v žep ogromen dobiček, so socialisti stavili v mestnem svetu predlog, ds bi vsa javna dela mesto samo iz-vrševalo. Mesto bi pri tem veliko prihranilo, četudi bi delsvce dosti boljše plačevalo kakor privatni kont raktorji. Ta ordinanca je bila sprejeta. Ker bi pa kontraktorji pri tem zgubili svoj masten profit, so pri sodiAču vložili zoper mesto tožbo, češ, ds tako početje ni ustavno. Sodnik je ugodil njih tožbi in prepovedal mestu prevzeti taka deU. Socialisti so ns to zahtevali v državni zakonodaji, da s« sprejme zakon ki bo dovoljeval mestu Mitaraukee podrze-manje takih podjetij. A delavski izkoriščevalci so tu sera poslali svoje zastopnike, ki so naročiti demokratični in repnbliksnski ve*
čini, da glasuje proti tej soeiali stični zahtevi. Tako je bilo mest-ni upravi onemogočeno podjetje, ki bi bilo v korist delavcem in mestu.
(5)	Mesto naj po možnosti preskrbi sa brezposelne.
Da se zaposli čira več delavcev, je raesto sprejelo ordinanco, ¿i določuje osemurno delo za mestne delavce in za delavce, ki delajo pri mestnih kontraktih. Mestna uprava je ustanovila brezplačno posredovalnico za delo in službe, ki v sto in sto slučaj ill pomaga brezposelnim. Mesto samo bi se lotilo marsikaterega podjetja ter tako dalo zaslužka tisočem brezposelnih delavcev, a mestna uprava ima vezane roke po mestnem 4'charter"-ju, ki prepoveduje mestu zavzeti širši delokrog.
(6)	Mesto naj si preskrbi svoj kamnolom, od koder bo po ceni dobivalo kamenje za tlakovanje cest.
Poseben odbor mestnih očetov je prevzel to zadevo in pregledal tri kamnolome, od katerih bo raesto kupilo najboljšega še to zimo. Že 1. 1911. se je delo na stran $10.000 v ta namen.
(7)	Mesto naj si priklopi in inkorporira predmestja.
Za časa sedanje uprave sta se priklopHi dve predmestji in sicer Town Lake in Williamsburg. Pogajanje za priklopitev North Milwaukee in Wauwatosa so sedaj v tiru.
(8)	Mesto naj se razdeli v nove warde, ker so nekateri wardi preveliki, drugi pa premajhni.
To se je zgodilo in prihodnje volitve se bodo vršile po novi raz-delhi.
(9)	Mesto naj preskrbi brez iplačne zdravnike sa reveže.
Mestni zdravstveni oddelek je na razpolago meščanom gotove ure in po mestu je več zdravniških uradov, kjer se zastonj t>rdi* nira.—-—-.-
(10)	Brezplačne bolnišnice in javen krematorij,
Občinska bolnišnica se bljiža dogotovljenju in dva dniga načrta sta v delu. Načrti za krema* torij so tudi v delu.
(11)	Odprava prostitucije v kolikor dovoljuje sedanji kapitalistični sistem.
Za okraj 44rdečih luči" so se izdale stroge obredbe, odpravili so se saloni 44sumljive" vrednosti in hoteli so poti nadzorstvom.
(12)	Udobnostna postajališča (confort stations).
Do sedaj je mesto izgotovilo eno tako postajališče, ki izborno v8peva, zato jih v najkrajšem času se več ustanovi.
(13)	Ustanovitev mestnega oddelka za plnmbarska dela. Ta odelek bi opravljal v ta posel spadajoča dela po najnižjih možnih cenah, ki bi se lahko plačevale tu-di v letnih obrokih.
Uresničenje te točke je bilo onemogočeno iz istih vzrokov kakor točke 4.
(14)	Moderna kanalizacija mesta.
Načrti za to so izdelani. Treba jih je samo odobriti in izdajo bon-dov dati volilcem v odločitev.
(15)	Zgradba majhnih parkov po mestu.
Prostor za park v petera wardu je kupljen in tudi že izpraznjen. Torej ne manjka več daleč do, uresničenja.
(16)	Mestni zdravstveni ode-lek naj zavrže stara, nezdrava in rasdrapana poslopja in na njih mestu naj mesto zgradi nova zdrava poslopja ter jih daje v najem sa najnižjo možno ceno.
Zdravstveni urad svoj posel vestno izvršuje, a mesto še nima pravice zidati hiš za privatna stanovanja.
(17)	Mesto naj bi preskrbovalo brezplačno sa šolske otroke obed, kjerkoli potreba
Socialistični člani v mestnem šolskem svetu so zahtevali v ta namen $5.000. a nesociali stična večina je glasovala proti.
(18)	ftolska poslopja naj se rabijo izven pouka za shods in sestanke meščanov.
Se sicer v veliki meri izvršuje, a bi se še v dosti večji meri lahko, da ne bi šolski svet tako naspro-tovsi
(19)	Mesto naj isposlnje pri u-pravnem svetu Auditorium-a, da bo ljudstvo imelo na razpolago te «prostors sa svoje prireditve in si-oer za najnižjo ceno.
V tej velikanski dvorani se sedaj (prirejajo vse večje delavske prireditve, ljudAi koncerti itd.
(20)	Mesto naj proglasi vss volilne dneve sa prasnike in obenem pazi na to, da ss ti prazniki tudi obhajajo.
Mayor Seidel izda pred vsakimi volitvami apel na meščane, da naj praznujejo te dneve, a kapitalistični oderuhi se seveda ne zmenijo za to. Socialisti so sicer zahtevali v državni zakonodaji, da se ta zahteva sprejme, a so ostali v manjšini.
(21)	Mesto naj plača svojim delavcem primerne plače, — ne manjše kot so unijske. Sedanja socialistična uprava je do sedaj storila sa delavce:
a) določila osemurno delo za mestne delavce in za delavce, ki delajo pri kontraktorjih mestnih del;
2) upeljala je unijske plače za vse strokovno izurjene mestne de* lavce;
c)	zvišala je plačo mestnim težakom (laborer) od $1.75 na $2.00 ua dan;
d)	upeljala jc unijskd znamko na vsako najmanjšo tiskovino, ki jo rabi me8to;
e)	poravnala je krojaški štrajk.
f)	upeljala je stalno nadziranje tovaren z namenom izboljšati zdravstvene razmere v njih;
g)	preskrbela je za policaje in ognjegasce poleg prejsnega prostega časa še dva dneva počitnic vsak mesec.
h) skrajšala e delavni Čjas oskrbovalcem mostov;
i) ustanovila je odelek za dobrobit otrok. Naloga tega departmental nadzirati otroke, zlasti dojenčke ter dajati materam potrebne nasvete glede otrok i. t. d. Ta komisija upa rešiti na stotine otrok smrti oziroma pohabljeno-sti. Takoj prve mesece je dosegla sijajne vspehe;
j) imenovala posebno zdravstveno komisijo, koje namen je pomagati ljudem boriti se proti je-
tikiv
Naravnost epohalen vspeh pa je dosegla socialistična uprava pri tlakovanju cest. Pod kapitalistično upravo je stal kvadraten jard tlakovanja $2.40, pod socialistično upravo pa samo $1.40 in manj, torej za cel dolar ceneje samo pri enem jardu in poleg tega še boljši materijal. Od te razlike enega dolarja pri vsakem kv. jardu, je bilo 60 c goljufije in 40 c so vrgli tja po nepotrebnem, ker niso imeli strokovnakov v tem delu. A socialisti so vrjoslili najboljšega moža za to raesto s plačo $3000 na leto, kar je dovolj malo, ako vpo-števamo, da je ta mož prihranil samo eno leto okrog $300.000 mestu oziroma meščanom. Tekoče leto nameravajo tlakovati okrog 500.000 kv. jardov, kar pomeni, da bo samo ta mestni oddelek prihranil pol milijona dolarjev. Ali je potem to slaba uprava!
In ravno ti sijajni vspehi sedanje uprave ne puste mimo spati kapitalistične graftarje, kajti oni vedo, da danes ni nobenega pod-, kupovanja v meetni hiši in da u-prfliva lahko da ra&m za vsak cent, ki ga je sprejela in ki ga je izdala.
Velike koristi za raesto je tudi takozvani kupovalni department
purchasing dep't.). Pred socialisti je vsak odelek kupoval zase. Seveda so tvrdke vsako stvar prav drago zaračunale in zato plačevale odstotke voditeljem tepart-mentov. Sedaj pa kupuje vse potrebščine za mesto mestni kupovalni agent ter tako prihrani lepe tisočake vsako leto. Samo prve leto je ta odelek prihranil bljizo $50.000,
Našteli bi lahko še več jedna-kih gospodarskih vspehov, a naj bo dovolj! Ker vse, kar smo našteli je le polovico onega velikega dela, ki bi ga socialistična uprava gotovo zvršila, ako bi imela pravico.
Mayor Seidel je v svojem nastopnem govoru dejal: 44Pred vsem naj se preskrbi mestu pravico do sarao-uprave (home rule)". In mestni svet je do sedsj oddal v državno zakonodajo nad 40 točk za samoupravo, a večina njih ni prišla skozi, ker socialisti nimajo večine v državni zakonodaji. Brez tega dovoljenja pa ne smejo delati ničesar kar jim ne dovoli mestni "charter", katerega so izdali kapitalisti s takim delokrogom, da imajo kapitalisti zraven čim nsjveč dobička. Kakor hitro pa dobe socislisti veČino v državni zakonodaji, kar ni več daleč, potem se bo videlo delo milwauike socialistične uprave v pravi luči.
Sklep iz vsega je: Milwsuška socialistična uprava je prestala prvo izkušnjo z izborni m vspe-hom; ksjti ostala je neomadeže-vana in poštena, kar pripoznavajo tudi jiasprotniki, ostala je zvesta delavskim interesom, ostala je zvesta svojim ftbljubam iu svojim volilcem, zato pa s sigurnostjo upa, da bodo tudi volilci ostali zvesti na dan prihodnjih volitev.
BRAT, DELAVE0!
Piše Fr. Novak, Milwaukee, Wis.
Ko si pregnan od bede in pomanjkanja zapuščal domovino, bil si poln lepih upanj. Težko si se poslovil od krasne rodne zemlje, od zelenih travnikov, od krasnih sinjih gora ter od dragih domačih, a upanje, ki ti je polnilo prsi, dajalo ti je moč. Vzlie vsej lepoti tvoje domovine, vzlie vsemu bogastvu, ki je razlito po njej, bil si nesrečen, bil si suženj. Bele cerkve na gričih in ravninah, krasni gradovi v sencah košatih dreves, pisane uniforme cesarskih služabnikov, vse te je spominjalo tvoje sužnosti in ti ukazovalo ponižnost — pokorščino! Hodil si sklonjen s klobukom v roki po zemlji, ki je bila tvoja. Poslušal si lepe govore duhovnikov in njih pomagačev v frakih, ter daroval zadnje vinarje v njih malho. In ko si se zavedel ter videl okrog vso krasoto, je tvoje srce zahrepenelo po sreči, katera te je vabila in zato si odšel v daljni svet zanjo v upanju: ko se vrnem, bom srečen, prost l>om tega jarma! Ko ti je domovina izginila izpred oči, si žaloval, a upnaje, ki si ga nosil v prsih, dajalo ti je moč. Stegal si močne žuljave roke in mislil v bodočnost, kako si bodeš s temi rokami priboril srečo in samostojnost.
Ko si vstopil v to deželo 4'svobode", videl si črne množice, ki so kakor brez uma begale po prašnih cestah. Sprevidel si, da je to lov za dolarjem in zaželel si. da bi bil tudi ti kmalu med njimi. I£o si dospel na določeni kraj, peljali so te po umazani ulici do črne lesene barake, ki je služila kot stanovanje tvojim znancem. Notri si našel pri dolgi špehati mizi one, ki si jih iskal; bili so bledih, upadlih obrazov, žile na rokah so imeli napete, hrbet upognjen. Postavili so pred tebe plehasto posodo z pivom in ti ponudili belega kruha. V tem se je zrcalila vsa ameriška dobrota; a tega se nisi vedel takrat. Drugi dan vzbudilo te je tuljenje iz tovarni. Vstal si iz umazane postelje in odšel z drugimi. Pred črnim velikim poslopjem si sc vstavil in čakal. Prišel je človek surovega obraza. Vstavil se je pred vami in začel izpraševati, pri tem pa je pazno ogledaval postavo in mišice vsakega. Če si takrat kaj čital o sužnji h si se mogoče pogledal, če nimaš verig na rokah. Potem te je peljal v tovarno, postavil te je na gotov prostor in od takrat si stroj, brez volje, živ si, a ne živiš. Hodiš domov, ko solnce zahaja in ko vzhaja, zopet nazaj. Kadar je treba, ukaže ti priganjač, da moraš ostati dve, tri ali pet ur in ti res ostaneš ter med večnim ropot an-jem strojev računiš, koliko boš dobil več plače. V nedeljo se podaš v gostilno. Dekle bledih lfc se ti prijazno nasmeje. Harmonika, ki jo v kotn vleče zaspani godec, ti vzbudi spomine na domače kraje. Postane ti težko pri srcu: piješ ča&o za čašo in na to sanjaš o lepši bodočnosti. Drugi dan greš nazaj v sužnost. Tako ti minejo dnevi, meseci in leta. Ako si vedno ponižen, ako napenjaš vse tvoje moči in molče, kot nema živina opravljaš tvoj posel, ne zmeneč se za surovosti prigsnja-čev, ne za tvoje izmučeno telo. potem obdržiš tvoj posel, a tudi ne veelej. Pr^de čas, da so tvoje previdne roke vst varile preveč bogastva, da so skladišča prenapolnjena. potem stojiš na cesti. Ako je zima, moreš hoditi po zakajenih blatnih cestah od tovarne do tovarne beračiti za kruh; to delaš ti delavec,, ki vstvarjaš vso neizmerno bogastvo, potikaš se kot pes po mrzli cesti in prosiš kruha. Beda in skrb se ti bere na obrazu, tvoji lepi upi padajo v nič, čedalje slabši prihajaš, kmalu ne čutiš več moči, da bi se upiral nemili usodi. Zgubiš zsdnje upe In si zgubljen. Nsto je tvoj tolažnrk le še pivo in šgsnje; s tem poplaviš bolesti, ki ti vstajajo v srcu, pu-
sušiš solze, ki ti silijo v oči. Če se pa zdi bogatinu, da opravljaš delo za dva, obdrži te in ti napenjaš svoje moči, ne glede na divje vrvenje stroja in nevarnost, ki ti preti neprestano. Tako ti minevajo leta med vednim delom brez veselja, jrez spremembe.
Jasno in veličastno se vzdiga vsak dan solnce na nebu in odseva ljudi, ki vživajo srečo in veselje, le ti ne veš zanj; živiš, a tvoje življenej je podobno muli v premogokopu. Vsako spomlad se vzbudi narava in odene s krasno zeleno obleko. Ptice žvrgole v grmovju, sladek venj napoljuje vso naravo. Po zelenih livadih se sprehajajo ljudje, katerim si ti nakopičil l>ogastva, in pijejo iz polnih čaš življenje. Ljubezen, pomlad, prostost, le ti ne veš nič o tem. Z vpognjenim hrbtom hodiš dan na dan po isti poti, med' črnimi barakami po dimu in smradu. Dan na dan poslušaš tisto večno ropotanje strojev, dihaš strupeni prah v se. Poslušaš surove besede amerikanskih kozakov. | Zvečer zahrepeniš po svežem zra-! ku, po prosti naravi, a tvoje telo je izmučeno; oditi moraš k počit- i kil, da pridobiš novih moči za 1 drugi <lan. Zate ni svobode, ni svežega zraka, ni sreče in veselja! Delaj, kopiči bogastvo za druge, da se morejo valjati v razkošju,! pokrivati sc z zlatom in biseri, k ko so ti moči izčrpane, vlezi se in ( pogini. Za te ni več prostora na j tem krasnem svetu. Ti nimaš več pravice do življenja.
Ako pa ostaneš pri moči in si z neprestanim delom pristradal nekaj stotakov, odšel bodeš nekega dne proti domovini, po kateri si hrepenel. Srce ti bo zopet polno sladkih nad. Zagledal bodeš domačo vas, rojstno hišo. Na pragu pa te bodo srečavali znanci z žalostnimi obrazi; vprašali te bodo: prišel si? A mi gremo, beda je v deželi; glej, sestradani smo, naši otroci so nagi. Odšli bodo, a ti bodeš ostal, zaupal bodeš svojim dolarjem. &el bodeš k sosedom, da se razveseliš ž njimi, a pri njih boš našel sestradane obraze in prepirali se bodo med seboj. Odšel bodeš zopet drugam, a povsod boš našel bedo in prepir.. %
Lepa domovina, o kateri si sanjal vsa dolga leta. te bo prevarila, namesto miru in sreče, boš našel lakoto, kletve in ljuti boj. Videl bodeš. kako se trpini — delavci in kmetje bojujejo med seboj in pri tem ne vidijo rešilne poti, ki se jim odpira pred očmi. ne slišijo glasu zavednih delavcev, ki jih kličejo v svoje vrste, delavcev — bratov, ki so spregledali in spoznali resnico ter se otresli črnih pijavk in zapeljivcev, ki stoje v službi roparskega kapitalizma, da mu drže množice delavstva v duševni temi in se maetijo v izobilju, ki so ga iztrgali delavcem in njih družinam od ust. Tako boš našel svojo ljubljeno domovno, krasno in polno bogastva, zatirano in v prah teptano. Bojni klic se bo razlegal po njej; orožje bode rožlja-lo. Cerkve hodo spremenjene v politične dvorane, njih služabnike v pijane agitatorje in vlačugarje. Polno deželo vojakov na eni strani, na drugi pav armad? brezposelnih delavcev, trume beračev in razcapanih otrok: propadle kmetije in prazne prodajalne, s kratka: našel boš povsod bedo in pomanjkanje pomešane z ljutimi boji. Če ostaneš, delil boš kmalu z drugimi pomanjkanje. Vrneš se nazaj, vpognil se ti bo hrbet pod jarmom kapitalizma vnovič. Ako ostaneš sam, menjalo se ti bo živ* ljenje med trdim deiom in brezposelnostjo in se končalo v bolnišnici sli pa na cesti, morebiti še v ječi. Če zahrepeniš po mirnem družinskem življenju in si poiščeš ženo, privezal se bodeš do smrti neločljivo na tovarno. Tvoja bodočnost je s tem zapečatena; delal bodeš sam, delali bodo otroci in žens, a vendar se ne bo mogoče otresti jarma. Mesto sreče, našel boj skrbi in trpljenje povsod. Bleda bolehna žena ti ne bo mogla osladiti življenja in tudi ne boleh-ni bledi otroci.
Tako je tvoje življenje, brat — delavec. In zakaj f Ker si nezaveden, ker še vedno veruješ v bajke, ki so te jih učili v cerkvi in Soli. Ker se še vedno ponižno kriviš kot berač in nimsš ponosa, ds si delavec, da proizvajaš vse, kar ima svet. Ker Čitaš še vedno časni-; ke, ktere pišejo hlapci kspitaliz-
Sia in ti mečejo peeek v oči. Ker e vedno poslušaš sladke govore
4
onih, ki ti govore o nekem napor nem svetu onkraj groba ter ne sprevidiš, da si te govois že Jt0t otrok poslušal in tudi celo pomei J še življenje, a nisi postal aikdar sit. In da oni, ki imajo	v
izobilju, ne poslušajo teh govorov marveč se jim smejejo, vzlie temi pa žive v radosti. Oni pač dobrx> vedo, da so vsi ti lepi govori 1« za te, da ostaneš ponižen in ne zahtevaš svojih pravic, ker gorjt jim, če se delavci vzbude. Ozri se okrog, brat, poglej velike palač«, tovarne, železnice, velikane, ki plavajo po morju, globoke rove pod zemljo, z eno Jiesedo: vse bo» gastvo sveta in se vprašaj: Kdo je vst varil vse to!
In kaj bi bilo, če vstaviš ti sto-jo roko. Ali bodo mogli bogatini živeti od suhih dolarpev in zlataf Ali se bodo vozili v avtomobilih in jahtah, če ti ne b%š delal f Ne! Brez tvoje delavne moči je zlato brez vrednosti! V tvojih rokah moč, a ti jo ne poznaš. Ustvarji stroje, čimdalje uraetnejše, a imaš od tega ; ti stojiš na cesti, ker stroj naredi desetkrat več, kotli naredil ti prej. A kapitalistu prinese desetkratni dobiček. Z delom od komanda, (piece work), napen* ja tvoje moči, izpreša iz tebe kri, napolnjuje svoja skladišča do vrha ter si tako brusi orožje proti tebi. Pride čas, da si nakopičil dovolj blaga, postavi te na cesto. Potem si vzameš čas; ozreš se v zrcalo in vidiš da ti je lice vpad-lo; začutiš izmučenost v vseh udih. Ako stopiš na solnce, pečejo te oči, ker si se odvadil solnš-nira žarkom. Greš ven iz mesta in ko začneš dihati sveži zrak, vzba de se ti upi, davno pokopani. Čutiš se nesrečnega, vrneš se v mesto in z alkoholom ugasneš žalost is bolest. Potem tarnaš čez težko delo in bedno, prazno življenje io se ne zavedaš, da si sam med tisti-mi, ki so krivi, da so danee vss po- ] stave proti nam naperjene, da delavec ne najde pravice nikjer. Ds si med tistimi, ki še vedno spijo in se ne zmenijo za delavske organizacije, ki stoje pod rdečin praporom mednarodne socialistične stranke, katera edina je pokli cana, da zruši današnji krivični red ter pribori delavstvu srečo in svobodo. Mogoče pripadaš k onim brezpomembnim društvom, ktert mečejo stotake na cesto za zastave in uniforme in se kot pajaci klan* jajo kapitalistom in farjem, poljubljajoč bič cesarskih beričev, ki jih tepe že od rojstva. Če je tako, potem odpri oči ter spreglej, spoznaj, da od teh nimaš pričakovati boljše bodočnosti. Oni imajo zate le bič in puhlo tolažbo na nebesa. Stopi v vrste socialistične stranke. Bojuj se z6 se in v prvi vrsti za tvoje otroke, da ne boeto sužnji kot si ti. Če pripadaš pod-pornemu društvu, naj ti ne zadostuje, če se udje množe, ampak glej bodočnost, poelušaj svareie glasove mož, ki z bistrim očesom vidijo daleč v prihodnjost. če pripadaš pevskim društvo, potem glej, da bodo ista delovala v res niči; da se bo v njih gojila uraet» nost. Da ne bo ves napredek obstajal v kupu fotografij in zastavi. ktera samotno visi v temni omari ne da bi komu koristila. Ako ljubiš svoj narod, dobro; vsak llovek z dobrim sreera ga ljubi Torej če ga ljubiš, mu morsi tudi pomagati. To ti je pa mogoče, ako staviš svoje moči v to, ds se razširi izobrazba med njim. 0» je narod duševno mrtev, ne vdbn-di ga nobena zastava, ampak knjige, časopisi, govori! Mogoče si ni jeziku velik socialist, če je tak», potem vzemi v roke Časopise is knjige prouči vse do dna, potem se ti bodo oči odprle. Sprevidel boš. da samo govorjenje ne prestraši volka in ne napolni btagaj> ne socialistične stranke. Sedaj ve« liko škoduješ napredku socializma s praznim konfuznim govor jenjem. Uči se, stopi v stranko, potem boš manj govoril, a veliko koristil. Če si pa sodrug. potem se drži zvesto; drži se mej dostojnosti! Od pogovorov o bordelih, ki so med neizobražene! sedaj v modi, pripelji jih na drugo stvar, na delavske razmere, ne govori dosti, a to premišljeno. Neumneži se ti bodo smejali, a prišel bo čas ko se bodo vzbudili pod kruto pestjo kapitalizma in takrat se bodo spominjali tvojih besed. N' navdušuj se samo enkrat, ko sušiš o kaki zmagi, vedi, ds vsaka zmaga rodi novi, še ljutejši boj. (Nadaljevanje na tretji strani.)
PEOLETAB EC
B
Jugoslovanska socijalistična Zveza v Ameriki.--
»
JO.
31
31
33.
>4
35. 17.
38.
39.
40.
42.
43.
44
45.
46.
47.
48. 4».
50.
61. >,52. SI
54.
56.
57.
58. 56.
40.
<1. «2.
63.
44.
45.
47.
m.
EKBBKUTIVA:
SaTortalk «t.. Tomo Beieolč, M. Lučlč, Frank Podllpoc, V. Tomaéek 8. BogosavlJevlC, D. Popovič.
rraak Potrti, tajnik, 1830 Bo. Centre Ato., Chicago.
«ksokutivo ao wià t>rvi ¿etrtok v mescu ob 8 uri sveler 1830 8. Center Ave.
1 Chicago, 111. — Jugoal. soe. klub, tajuik Frank Podlipec, 604 K. Curt is St., organisator M. Kulovee.
Glencoc, O. — Jugoel. aoc. skupina, tajnik Pavel Dolenc, L. Box 43.—Redno
mesečne seje ao vimko 2. nedeljo popol. pri aodr. N. Slembergerju.
N. ». Pittsburgh, P«. — Jugoal. aoc. akopina, tajnik Anton Horvat, 1003
SsUman Street.
U Balli, 111. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Valent. Potiaok, 1237 — lat St Conemaugh, Pa. — Juk<»*1. aoc. skupina, tajnik Jack Kocjan, Box 508. Chicago, HL — Jugoal. aoc. udruianje, tajnik Andr. Tratenjak, 1830 So. Conter Ave.	.
Milwaukee, Wis. — Jugoal. aoc. udruienje, Ujnik Frabk Lini<A, 404 Park St. Forest City, Pa. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Frank Ver baje, Box 140.
losba, Wis.—Jugoel. aoe. udruionje, Ujnik Fr. žerovec, 321 Prairie Ave. Organiiator M. öubrik». — Sojo oo vonào zadnjo nedeljo v me«*«u v na Socialist- gl. otanu.
E. Pittsburgh, Pa. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Ateve Biagié, box 388. Bygan, Pa — Jugosl. aoc. klub, tajnik B. Glaiar, Box 77, Morgan, Pa. 6t. Louia, Mo. — Jugoel. aoc. udruienje, tajnik Joa. Filipovkh, 1407 Salie-bury Street.'
Clairton, Pa.—Jugoal. aoc. udruionje, Ujnik Mijo Zvonar, Blair Si a. Chicago, IM. — Jugoal. žensko aoc. udruienje, tajnica. Tereza Potrak, 1154 Harriaoa Btroot.
Youngwtuwn, O. — Jugosl. eoc. i>drutenje, taj. Joa. FUipan, b. 521, Struthere, Qhio.
So. Sharon, Pa. — Jugoal. soc. udrui., ta j. Oeo. Popovich, 1016 Hamilton av. Chicago, 111. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik B. R. Savié, 2318 Clybourn nr. Chiaholm, Minn.—Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Joe Drobnié, box 679. ¡Indianapolis, lnd. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Filip Godina, 909 W. TPearl 8t
Steel, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Joa. Dernač, Box 26. Cleveland, O. — Jugosl. hoc. skupina, tajnik M. Petroviič, 5436 Stanard av., Job. Rauch, organisator. — Seje ao- vsako 2. in 4. nedeljo v raeiecu ob 9. nri dopoldne v Jaites Halli, 6004 St. Clair Ave.
Roalyn, Wnah.—Jugosl. aoc. udruieaie, tajnik Nick. Poaarich, box 451. Breezy Hill, Kana. — Jugoal. aoc. akupina, Ujnik John Lekie, Box 94. , Weat Mineral, Kans.—Jugoel. aoc. akupina, tajnik John Ooriek, box 489, Stone City, Kam«.—Seje so vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu ob 4 uri popoldne -pri fttef. Délié u.
Wee* Newton, Pa. — Jugoal. eoc. akupina, Ujnik LouLn Strokelj, b. 139. New York, N. Y. — Jugoel. aoc. udruionje, Uj. Joaip Pfriak, 89 St. Marks Place (8th Stir.)
Frontenac, Kans. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Frank Krajzeli, Box 108. Weat Allia, Wie. — Jugool. ooc. udruienje, tajnik fttefe Betanié, 46»—lot Ava Milwaukee, Wia. — Jugoal. aoe. akupina, tajnik Fr. Novak, 257 — 1st Ave. East Palestine, O.—Jngoel. aoc. okupina, taj. Jak. leUnich, b. 304. Seje ae vrte voako zadnjo nodoljo ob 2. uri pop. v mesecu pri aodr. Fr. Bogataju. Ogleaby, 111. — Jugoal. aoc. akupina, Ujnik John Bergant, Box 173. Oregon City, Oregon.—Jugoal. aoc. akupina, Ujnik John Kurnik, box 386. Joliet, 111. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik John Andlovieh, 205 Indiana St. Adamsburg, Pa — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Joaip Moatar, Box 120, organizator Martin Brunet.
Seje ao vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Hali A. ftteha. Superior, Wyo. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik Lukas Oroaer, Box 341. Seje eo vaako drugo nedeljo v meeecu popoldne ob 2. uri v Hali K. Perulka. Waukegan, 111. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Jak. Podboj, 717—8th St. Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v dvorani sodr. B. Mahniôa.
Panama, I1L — Jugoal. soc. klub, tajnik Joe Ferjančii, box 10. Portland, Ore.—Jugoal. aoc. udruienje, tajnik J. Obad, 1088 8«. Front St. Cahuaet, Mich.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos. Ozanich, 407%—5th St. Collinwood, O. — Jugoal. soc. klub, Ujnik John Boiié, 5706 Waterloo Rd. Virdon, III.—Jugoal. soc. klub, Ujnik Sim. Kauéiè.
Seje ao vaako 2. in 4. nedeljo v meaecu ob oemi uri sjutraj v Union Hali. Monoaaon, Pa — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik John Aetek, Box 82. Chicago, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Snoj, 460 N. Hal-ted St. Gary, Ind. — Jugoal aoc. udruionje, tajnik Goo. Maraviek, 2193 Waak-iagtoa Btroot.
Aurora, Minn. — Jugoel. aoc. khib, Ujnik John Mihelich, Box 291. Eaet St. Louia, III. — Jugosl. aoc. udruioajo, tajnik John Bedalieh, 1234 9th Street.
80. tjide Pittsburgh. Pa.—Jugoal. aoc. udrui«nje, tajnik Jo*. Bloftkovich, 3620 Sarah St.
Indianapolia, Ind. — Jugosl. aoc. udruieuje, Ujnik Joca Petrovich, 523 W. Washington Street.
Now Brighton, Pa — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Mijo Ljubak, Box 166; organizator T. Kruzich.
Chieago, III. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Simon Fabjanich, 2149 Archer Avo.
Detroit, Mich. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Milan Kirin, 1099 Russell Str., organizator Joa. Mantony.
Youngstown, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Petrich, R. 2, Box 33 D.; organizator Matt Slabe.
Herminie, Pa. — Jugoal. socialistični klub, tajnik Jos. Brie, box 136. Livingston, 111. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frauk Krek, P. O. Johnstown, Pa. — Jugoel. aocialistiéni klub, tajnik Mike dtrukelj, 872 Chestnut St., Josip Zalokar, organizator.
Barberton, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frank Levstok, 817 Wooeter ave.
8pringfiold, III. — Jugosl. ooc. klub, Ujnik Joe Kampoeh, 414 80. 8th St. W. Oakland, Oal. — Jugosl. soc. udruionje, tajnik J. Pintaxich, 308 PoraltaSi*
Poročila iz naselbin.
Milwaukee, Wis., 27. jas. — Cenjeni sodrugi! Pošiljam vam celoleten račun soc. skupine št. 37. Komur je znano, kake zapreke smo imeli v začetku pretepenega leta, bo moral priznati, da smo izvršili veliko delo. Najtežavnejše je pač bilo, postaviti skupino na zdravo in trdno «tališče in odstra-i niti vse napačne pojme o socializmu. Dane« je združenih v tej sku-I pini okrog. 50 eodrugov, izmed katerih vsak posameznik stoji I trdno, ker nam pač ne zadostuje, ! da smo samo po imenu socialisti, ampak se neprestano vežbamo in učimo. Bodočnost je naša, to danes lahko s ponosom trdimo, ako bodo nasi sodrugi le vstrajali v j pričetem delu.
Največja pomoč za nas je Čitalnica. Pri usUnovitvi iste je rekel Uki aodruff: "Čitalnica je pripravljal niča za socializem." To ae jt zgodilo. Knjige so prebudile ro-jtke. Začeli to misliti in posledica t*fa je naravno delavec, ki misli, postane kmalu socialist.
Drugo veliko delo je: Razširita je "Proletarca". Pred enim lfltom so bili naročniki zelo redki, i danes jih imamo skoro «to. Z •ihrauško izdajo "Proletarcs" Pt bomo skušali število naročnikov podvojiti. Z veseljem opazujemo, da grejo posamezne številki iz rok v roke po celi naselbini. Eidnji čns pa se zanimanje še v ▼rtji meri opazuje; list je posts! hr vse priljubljen.
Vse to nam daje najlepše upsn-* ta prihodnjost. V prihodnjo ▼olilno borbo šli bomo milwattiki Slovenci v hoj kot močno in vrlo

organiziran odelek socialistične armade.
Celoletni račun slov. soc. skupine št. 37. J. S. Z.:
Dohodki: Mesečni prispevki članov $54.66 Zabavni večer v CiUlnici 20.10 Dobiček pri skupnem pikniku skupin &t. 9, 34, 37. - 16.60 Dramatični odaek Adrija .
daroval .............. 30.00
Druge podpore.......... 0.33
Skupni dohodki .. $121.69 Stroški:
Okrajni organizaciji ____$24.07
J. S. Zvezi ............. 38.62
Kristanov fond ......... 4.80
Upravo ................ 4.86
Agitacija: Joe Zavertnik, st. vožnja $ 5.00 100 istisov majničke številke "Proletarca" ...... 3.25
Bond za Milwaukee Leader 10.00 Naročnine za Proletarca .. 9.75
Brošure ................ 4.00
Skupni stroški----$94.35
V blagajni prvega jan. .. $27.34 FY. Novak, tajnik.
CHICAGO, ILL.
Zadnji teden je sodr. P. Podboj priobčil v Froletarcu dopis, ti-čoč se konvencije Socialist party v Oklahoma City, Okla. Glavni namen dopisa je bil, da v njem izrazi svoje mnenje glede neangleš-ko govorečih organizacij, katere naj bi se — po njegovem mnenju — razpustile.
Meni je žal, da se je dopis uvrstil brez uredniškega komentarja. Mislim namreč, da bi bilo potrebno in pravilno, da bi uredniŠtvA spomnilo dopisnika, da «pada poziv za tako razifiotri vanje v delokrog eksekntive J. 8. Z.
Po logiki sodr. Podboja bi slovenski ozir. jugoslovanski socialista v Ameriki morali takoj prenehati s Proletarcem, Radničko Stražo in Narodnim Glasom; kajti dovolj je, ako imamo Daily Socia-li*t-a, New York Gall, Appeal to Reason iUl, ker — čujte: "naši ljudje nimajo eneržije in ne veselja do socializma." Ali kar niso vstanu storiti jugoslovanski socialisti za socializem med lastnim narodom, to naj bi torili magičnim potom angleški »odrugi. Jaz sem res radoveden, koliko jugoslovanskih socialistov so vzgojili angleški sodrugi in obratno, koliko angleških socialistov so vzgojili jugoslovanski «odrugi. — Idealizem je lepa stvar, če ne prehaja v otročjo naivnost in ne praktičnost. Sploh pa socializem ni vzel patenta na jezik; vsak narod ima pravico in dolžnost, da se v interesu socialističnih naukov, ki bodo strmoglavili današnjovka-pitaliatičko družbo po vsem svetu, razvija po ovojih potrebah in po svojih sredstvih. Eno teh sredstev so v prvem oziru naše organizacije, naše časopisje itd. Ce se Kami ne bomo brigali, da bo socialistična misel prodrla v sleherno hišo, kjer žive naši jugoslovanski delavci, drugi «t» tudi ne bodo, pa jim tudi ne »meino šteti v zlo.
Sodr. Podboj pravi, da bi bilo zato bolje, da se razpusti Zveza, ker bi se nasi sodrugi potem pridružili County in state organizacijam in bi bolj zasledovali delo in ustroj organizacije. — Ce bi se sodr. Podboj malo bolj zanimal za trome«ečna poročila, ki jih izdaja J. S. Z. bi moral vedeti, <fca je že 18 na«ih klubov v countijih iu se se priglašajo. Naš namen je, da bodo spadali vsi v County organizacije, ne da bi bilo treba razpustiti Zvezo.
Finci imajo vse klube v Coun-tyih, tako tudi nekoliko Poljaki in Italijani. Samo prijatelj podrejenosti v najožjem smwlu besede in pa človek, ki res ne čuti v sebi nobene eneržije več, z«more prelagati tako nesmisel, kakor jo je sprožil sodr. Podboj glede razpustitve .T. S. Z.
F. Petrič, čl. ki. št. 1.
(Op. ur. Urednikovo prepričanje je ravno toliko vredno, kakor katerega drugega aodriiga.)
Sygau, Pa. — Ubilo je 5. jan. v premogoven! rovu v Alexandria, Pa., Westmoreland Co. Jo«. Buda r-ja, bil je zvest naročnik na "Proletarca". Ranjki je prišel tu sem šele pred tedni iz Burdine, Pa., kjer so rove zaprli. Bodi mu tuja gruda lahka! — Louis Glažer.
Browder, Ky. — 17. jan. ob n -tih popoldne se je dogodila eksplozija v nekem rudniku bljizu Central City, kakih devet milj od tukaj, ter zahtevala pet človeških žrtev. <K sreči so ostali rudarji, okrog 240 po številu že odšli iz jame pred nesrečo, sicer bi zadela tudi nje enaka usoda. Ponesrečeni rudarji so bili za&igalci min. V tej jami se že dela 35 let in kakor se trdi, je to prva večja nezgoda.
L. Jeros.
Stranka.
ZA DETROIT, MICH.
Udruženje, št. 61. J. S. Z., priredi v soboto, 10. febr. t. 1.
Domačo sabavo s petjem, sviranjem. deklainacija-mi in šaljivo pošto na 1099 Ruasell St. Poleg omenjenega programa, predaval bo sodnug Teodor Cvet* kov: "Kako postanemo govorniki". Zabava se prične ob 6:30. Vstopnina znaaa lOc.
ZA CH1CAGO, ILL.
Jugoslovansko žensko udruženje vabi vse Slovence in Hrvate na svojo zabavo, ki jo priredi v nedeljo 11. februarja v Narod!ni dvorani (vogal 18.th St. in Centre Ave.) Začetek ob dveh popolikhie. Na tej prireditvi se predstavlja tudi lepa igra iz delavskega življenja "Kčerke rada". Tiketi v predprodaji 15 c. pri blagajni 25 e, ženske proste!
NA&OÖITO SI NA DNEVNIK "ZARJA"!
Kdor teli čl tati podata« članka o socializmu in novic« is starogft kraja, ta naj »o narodi na edini slov. soefcaliitttni dnevnik "ZARJA."
"Zarja" izhaja v Ljubljani, fielenbnrfove ulice it. «/H in tla-no m Ameriko $6 sa colo loto.
NAÔE OROŽJE IN KAKO GA RABITI.
Piše Fr. Puucer, Milwaukee, Wi«.
("asi, v katerih se je delavec klanjal raznim pijavkam in krvosesom se počasi poslavljajo. Prej po pasje ponižni in s klobučkom pod^ pazduho napram ljudem, katere mi živimo, začeli smo zdaj postajati samozavestni. Začeli smo se zavedati, da smo mi tiiti faktor, ki je vstvaril vse bogastvo sveta, dasiravno sami nič ne posedujemo. Postali smo razredno zavedni in kot taki začeli smo se boriti za svoje pravice. Organizi rali smo se v stranko, katera ne pozna razločka med narodnostmi, ne med verami, ampak vidi samo zatiran, v verige moderne sužnosti vkovan proletariat. Pod praporom te stranke združeni se bomo lahko vspešno bojevali proti svojemu najhujšenfti sovražniku — kapitalizmu. Združeni v «oeiali8tični, stranki hočemo nastopiti ne proti kaki narodnosti, ne proti veri, pač pa proti izkoriščevalcem, proti družbi, ki nain odreka pravico do socialne enakosti.
Mi hočemo, da postane vse, kar smo mi vstvarili, splošna ljudska last. Mi, ki delamo od zore do mraka, hočemo sad tega dela tudi uživati. Sedanji krivični družabni red hočemo in moramo zrušiti in na mestu sedanjega krivičnega kapitalističnega sistema hočemo napraviti pravičnega, socialističnega. Kako pa vse to lahko dose-žemof Mogoče po receptu bratov Mc.Namara z dinamitom? O, ne! Naš boj ni naperjen proti poedin-cem gnile družbe. S tem receptom torej ne bo nič! Morebiti pa z cepci in kosami, kot so to delali naši pradedje? Tudi ne! Proti temu orožju ima kapitalizem še mnogo strašnejsa sredstva, kakor puške, topove in drugo. "Potem je pa najbolje, da vse skupaj pri miru pustimo", poreče kdo. "Socializem hoče vendar preobrniti svet z revolucijo, toraj moramo vendar rabiti orožje", bo rekel drugi. Da, rabiti moramo orožje, toda ne pušk in bajonetov, kos n cepcev, ampak nekaj, pred čemur bodo trepetali tiMi, ki nas z omenjenim orožjem tišče v sirž-nost, v srednjeveško temo. Kakšna sredstva so pa rabili dne 12. jan. zavedni nemški delavci v boju za tnoje pravice t Kaj je prov-zročilo, da se celo nadutemu Vil-eetu tresejo ozke vojaške lila v ice v strahu, da v najkrajšem časU zleti s prestola? Glej, dragi delavec, to je storila glasovnica. Zavedni delavci v Nemčiji so oddali okrog 4 in eno četrtino milijona glasov za svoje kandidate, za može, kateri bodo zastavili vse svoje moči v to. da olajšajo nemškemu proletarijatu bedno stanje. Z glasovnico, oddano za prave može, za one, ki prihajajo iz naših pro-letarskih vrst, ki naše bedno stanje res« poznajo, bomo razrušili že precej trhlo stavbo kapitalizma ter na njega mestu postavili novo, moderno stavbo pravičnosti in enakosti, stavbo socializma.
Seveda, nikakor ne sinemo misliti, da se bo ta preobrat zvršil tako naglo, recimo, kar čez noč. Ne, treba je še mnogo resnih bojev, mnogo truda. Marsikateri zavedni delavec bo še obležal pod silnim pritiskom" današnjih razmer, predno pade sedanji družabni red. Toda to nas ne sme strašiti! Le junaško naprej in zmaga mora biti naša. Ravno letos imamo prav lepo priložnost po svojih močeh prispevati k temu mogočnemu, mednarodnemu gibatnju. V jeseni so namreč predsedniške volitve. Delali! Sotrpini! Hočemo li še vnaprej vedno pljuvati v lastno skledo s tem, da volimo kandidate republikanske aH demokratske stranke? Ne! Toda o tem pri drugi priložnosti. Naš namen je danes, v milwauftki izdaji 4 4 Proletarca ", da opozorimo rojake v Milwaukee, kaj je njih sveta dolžnost.
To spomlad bodo namreč tudi v Milwaukee volitve in sicer za mestno upravo. Republikanci in demokratje nastopili bodo združe-ni proti nam in našim kandidatom. Znano je gotovo vsakemu, da je bilo mesto Milwaukee prvo, ki je izvolilo socialistično večino v mestni zastop. Naš v obče priljubljeni Seidel, kot mayor na čelu mestne uprave je, Tcakor vsi ostali, mož na svojem mestu. V»e svoje moči je frtvoval v prospeh in napredek mesta. In sedaj stoji zo-
pet na socialističnemu tiketu kot kandidat za zopetno izvolitev. Njemu nasproti pa dr. Bading, politični doktor in zastopnik vele-kapitala. Bomo-li volili Seidela in z njim cel socialistični tiket, ali dr. Badinga in njegove "nestrankarske" podrepnike, kapitalistične petolizcef Odgovor je lahek! Seidel naj bo naš mayor. Mi potrebujemo v mestni hiši inože, ki zastopajo naše interese, ljudi, ki ne poznajo grafta, z eno besedo — socialiste. Neštetokrat so že pokazali, da imajo srce za zatiran proletariat; in kako tudi ne, saj so kri naše krvi. Naj ne bo med Slovenci v Milwaukee volilca, da bi ne podpiral socialističnilt kandidatov. Nobeden naj ne ostane doma, ampak vsi na volišče ter \ boj proti nasprotnikom delaVkt-va! Že sedaj se trese protidelavski tabor. "Nestrankarski" politiki že slišijo daljno grmenje, ki naznanja grozno nevihto na volilni da n, nevihto, katera bo ta dan uničila sedaj po kapitalističnih listih toliko hvalisano nestrankarsrt-vo. Milwaukee je mora ostati rdeče!	v
BRAT, DELAVEC!
Če st* pa socialisti hočejo z vspe-hom boriti, se morajo vedno vaditi in meds(4>oj navduševati, /staviti morejo vse moči za razširjanje socialističnega časopisja in knjig. Obiskovati morajo seje in prirejati predavanja, le tako veje v njih vrstah vedno navdušenje. Brat delavec! Ozri se po,svetu, povsod se opaža probujenje! Delavske mase so spoznale hinavšči-no in lopo vst vo raznih klerikalnih in drugih strank; sprevideli so, da so jih vsi ti "prijatelji" le za nos vodili. Zato so začeli boj proti izkoriščevalcem. Milijoni delavcev so spoznali zadnje leto, kje je pomoč za nje; pridružili so se socialdemokratski stranki. Sto tisoče drugih je na tem potu. Aristo-kratje, kapitalisti, farji in drugi tatovi ljudskih pravic trepetajo! Prestoli se majajo, vmes pa narašča gramoviti klic zmagonosnih delavskih armad! Ozri se v Nemčijo! Ni še trideset let odkar je železni Bismark izrekel: Jaz bom zdrobil socialdemokratsko stranko. A že pod njim se je razvila v nepremagljivo moč. Tudi po Ameriki veje nov duh; delavstvo se je naveličalo poslušati samo lepe govore, ono hoče tudi dejanj. Socialistični poslanec sodrug V. L. Berger v Washingtonu je odprl sto tisočera oči in jim pokazal pot v boljšo bodočnost. Klic za osem-urno delo ter delavsko zavarovanje se razlega po državah! Moderni stroji potisnili so milijone delavcev na cesto in potiskajo nove še vedno, vsak dan. Stari delavci, kateri so celo življenje delali in kopičili bogastvo, umirajo na cesti. Žene in otroci se mudijo po tovarnah med tem, ko močni delaželjni možje stoje po cesti. gla«lni in razcapani. Od kod naj pričakujemo pomoči? Od onih, ki živijo v bogastvu in razkošju? Ne! Naša rešitev je v socialistični stranki! Zato brat delavec, ko si čital to, odloži malomarnost, vzbudi se, stopi v naše vnrte! Čim večje bo naše število, tem preje bo plapolala rdeča zastava nad vesoljnim svetom! In takrat bo konec suženjstva.
80CIALIBTIÖNI PREGLED.
Napredovanje socializma v Ne-braski.
Socialistični predavatelj C. J. Wright poroča: Država Nebraska je stopila v osredje, kar se tiče socialističnega gibanja. Preti tremi Mi je imela Nebraska samo dvanajst lokalnih podružnic soc. stranke, kojih članstvo je znašalo samo 112 Članov. Danes pa imajo tu socialisti svoj časopis in so že zmagali v treh mestih, kar kaže veliko sposobnost t«mkajšnih sodni go v. Danes je v tej državi okrog 80 podružnic , z okolu 800 Člani. V jeseni upajo izvoliti tri člane v državno zakonodajo.
Socializem med dijaki.
• Ann Arbor, Mich. — Na Michi-ganski univerzi obstoja zelo šiv*-hen socialističen klub, . kojega člam«tvo tvorijo profesorji in dijaki dbojega spola. Poroča se, da so bili dijaki in dijakinje najboljši agitatorji za socialistični kurz, ki ga je tu priredil urednik "Appeal to Reason-a". A. N. Richer
Več odličnih učenk je prodajalo socialistične knjige in brošure od hiše do hiše. Kurz je nepričakovano dobro vspel. Vsa predavanja so bila kar najbolje obiskana.
Naš napredek v Minnesoti.
V Minnesoti je bilo 1. 1910, do bro organiziranih sodrugov 2,061; kar znaiči 37% napredka od 1.
1909. Lansko leto pa je članstvo napredovalo za 48% nad prejšnjim letom, članstvo za leto 1911. torej znaša 3,864, neoziraje se na to, da je bilo m politiko mrtvo. Minnesota je šesta država v Uniji po številu organiziranih socialistov. Zadnje čase pa se je organiziralo nepričakovano veliko novih klubov.
Kako je rastla nemška socialistična stranka.
Citateljem podajamo nekoliko statistike o razvoju nemške socialistične stranke, ki je pri zadnjih volitvah dobila nad 4,000.000 gla sov in je dunes najmočnejša stranka v nemškem državnem zboru.
Število poslancev ni vsako leto naraščalo, a rastlo je število glasov, izjema je samo l. 1878 in 1881.
Leto	Glasovi. Poslanci.
1871 -- 123.975 --r 2
1874 ---341.952 --9
1877	-- 493.288 -- 12
1878	-- 437.158 — — 9
1881 -- 311.961 .-- 12
1884 --549.990 -- 24
1887 -- 763.128 -- 11
1890 -- 1,427.289 -- 35
1893 -- 1,786.738 -- 44
1898 -- 2,107.076 -- 56
1903--3,019.881--81
1907 -- 3,251.005 -- 43
1912 -- 4,250.000 -- 110
Gaylordovo mnenje v Californiji.
Te dni se je vračal iz Californi-je soč.rdržavni senator iz Wiscon-siwa. W. R. Gaylord, ki meni, da bodo pri jesenskih volitvah^ocia-listi izvolili lepo število sodrugov v kalifornijsko zakonodajo. Zlasti v Los Angeles-u je sigurnih več okrajev.
Po zadnjih občinskih volitvah v Los Angeles-u, pristopajo unijski delavci v velikem številu v socialistično stranko. Sicer je splošno opatžati veliko zanimanje za socializem in napredek na vsej črti v vseh zapadnih državah, od kar so socialistiv Milwankee tako sijajno zmagali ter tako pokazali, lraij premore politična organizacija delavskih mas, kaj premore razredno zavedni proletarijat.
Iveri.
Kadar se bo delavcem dovolj slabo godilo, bodo drugače volili.
o o
Viljem, sedaj smo mi tu, ti lahko greš.
o o
New York mora biti zelo "umazan". ker perice že več tednov štrajkajo.
o o
Radovedni smo, ako nemški cesar še veruje v svojo "božjo" pravico do nemškega tronat
o e
Kapitalizem ima toliko grehov nad sebojj da se kar med sebej tepo.
o o
Zanesljiva statistika kaže, da znašajo John D. Rockefellerjevi dohodki vsako minuto $67.30. Se
mu pač ni treba bati slabih časov.
o «
Samo moledvati in moledvati, med tem ko se drugi bojujejo za izboljšanje, ne bo prineslo nikomur kruha.
o o
Ob svorjem Času se je nemški cesar izrazil, da je samo bogu odgovoren za svoje bedasto vladanje, a ne nemškemu narodu. Pri zadnjih volitvah pa je nemški narod pokazal, da je on še večji "gospod", kajti on noče biti ne cesarju ne bogu odgovoren.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V, Ž. Clevelaud, O. — Obžalju-jemo, da poslane pesmi ne moremo priobčiti. Sicer je mM dobra, a je preveč nejasno in banano izražena, kar ji jiralje vso vrednost. Pa prihodnjič! Na svidenje!
Franklin, Pa. — A. B. Vaš dopis pride na vrsto prihodnjič. Pozdravljeni !
Listu ▼ podporo.' John Krsinc. Maryville, IU. 25c Upravni št vo
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno
'MOŽ Z BATOM" DOMA.
Bol. Pod. Društvo
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box Ti, Mineral, Kana. Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, YV. Mineral, Kanu. Tajnik: JOHf ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČIČ, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kans. FRANK PRELOGAR, Box 420, W. Mineral, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JULIJ BOGNAR, Box 6, Breezy Hill, Mulberry, Kans.
MATI.
Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij.
(Dalje.)
Objel jo je, pritisnil k sebi na prsi in jo poljubil. Njegova ljubezen je mater genife tk> solz.
—	Ločita se! — je rekel stražnik. Ko je pa odhajal z materjo je pa zamrmral:
—	Ne plakajte..Izpustili ga bodo; izpustili bodo vsakega. l*reveč jih imamo tu.
Doma je mati pripovedovala Malorusu pogovor s Pavlom, n» njenem obrazu se je pa prikazal vesel smehljaj. .
—	Povedala sem mu ! Seveda ! Pa jasno in razumel je ! — in pristavila je z melanholičnim vzdih-lejem : — Oh, da» razumel je; drugače ne bi bii tako ljubezniv in prijazen. Še nikdar ni bil tak.
—	Ah, mati — se je smejal Malorus, — Ne gre, kaj drugi ljudje hočejo, mati hoče ljubezen. Vi rmate srce kot mož.
—	Seveda ljudstvo! Pomislite Adriuea — je zaklicala nakrat, ka-zoča začudenje v svojem glasu. — Kako se vse vrši. Vzamejo jim otroke in pomečejo v ječe. Ali mislite, da ne občutijo tega T Pridejo, sedijo, čakajo in govorijo. Kaj vi porečete k temu? Ako so inteligentni ljudje, taki in se hitro privadijo takih reči, kaj naj pa potem rečemo o navadnem ljudstvu?
—	To je naravno — je rekel Matorus s svojim navadnim smehljajem. — Zakon ni tako trd napram njim kot napram nam. Oni bolj rabijo zakon kot mi. Ako jih zakon vdari po glavi, potem za-kričijo, pa vendar ne kričijo glasno. Vaš» lastna palica vas ne bo vdari la hudo. Zakoni so za one do gotove meje nekakšna obramba, za nas so pa le verige, da nas držijo zvezane, da ne moremo brcati.
Tri dni kasneje, ko je mati ne-dela pri mrzi in pletla nogavice. Matom* ji je pa čil al o vstaji rimskih sužnjev, je nekdo glasno potrkal na vrata. Malorus je odprl in spust iJ notri Vijesovwikova s sveânjem pod pazduho, s klobu. kom od zadej in z blatom na hlačah do kolen.
—	Sel sem mimo in videl luč v hiši; .Vntoprt sem. da vprašam, kako v«m gre. Prihajam pa direktno iz jeèe.
iîovoril je v neznanem glasu. Prijel je- VIasova za roko in jo stiskal, hu je dej»! i — Pavel vam pošrlfriipetdimiv.c'. — NeSodločna »e je v sedel na stol, motreč sobo s svojim žareči m sumljivim pogle-
dorais .*. , *	v
Mali. g», ni * i ju bi la. V voglati, ozki glavi iii< v njegovih majhnih očeh je bilo.vodno nekaj, česar se je Imia.xiàli wdaj se ju razveselila, ko ga-je «gledala-. Z veselim smeh-lajem, ki se je prikazal na njenem obrazu je« rekla prijazno :
Kako ste shujšali ! Andriju-*a, daj^e mn Skodelieo č^aja,.
—	Pripravljam samovar! — se je oglasil Malom* v kuhinji.
—- Kako se počuti PaVel T Ali so še ftaterHga izpuetrfif '
Nikolaj jo fxri'oftrî glavo in odgovoril: ''
—	Izpustili so le mene. — Dvignil je svoje, oči proti materinemu obrazu in rekel počasi, jrovoroč skozi zobe, z močnim povdarkom: — Povedal senrji-m: Dowti je! Izpustite me. drugače vhijem samega sebe! Pa «o me izpustili!
—	Hm, hm — da—a, je rekla
mati, obračajoča se od njega, ko se je njen pogled srečal z njegovimi ostrimi, malimi očmi.
—- .Kako se počuti Tadija Ma-zin? je vprašal Malorus iz kuhinje. — Ali piše pesni?
—	Da! Jaz tega ne razumem. — je rekel Nikolaj, zmajajoč s svojo glavo. Ako ga dajo v celico, pa poje. Samo ena re<č je resnična, da ne želim iti ciomov.
—	Zakaj bi hodili domov? Kaj bi vas tam zanimalo — je rekla mati. — Ako je dom pralen, ne gori ogenj in mraz je povsod.
Vijesevičkov je sedel molče, njegove oči so se odpirale. Vzemši cigarete iz žepa. je zapalil eno, in gledajoč siv dim, ki se je dvigal v kolobarjih in razpu&čal pred njitn, je zarežal kot velik, hud1 pes.
—	Da, mislim, da je mrzlo. Ako je tlak poln zinrznenih ščurkov, pa miši so tudi zmrznene . . . Pe-lagejeva Nilovna, ali sm^m nocoj spati tu? je vprašal hripavo, ne da bi jo pogledal.
—	Seveda Nikolaj! Vam bi ne bilo treba vprašati. — je mati odgovorila urno. Čutila se je bolni v navzočnosti Nikolaja in ni vedela. o čem bi govorila ž njim. Pa tudi on je govoril v tujem, zmedenem glasu.
(Dalje prih.)
vse nadloge, ki so posledice zaprtja, kakor glavobol, revmatične in nevralgične bolečine, morsko bolezen, jutranjo bruhanje in mnogo ženskih boleznij. Poživi celo telo, 4a lahko dela ved brez truda. Po lekarnah Jo*. Triner, 1333—39, So! Ashland Ave, Chi-«•ago, III.
RABIMO izkuiene tivavke ženskih slamnikov. Plačamo najboljše cene v mestu. Pouličnoielesniika iveza s vsemi deli mesta.
PARAMOUNT HAT WORKS, 1611 N. Lincoln St., Chicago, HI.
(f 20)
Feelinó Better Already
kjYoú!"
lrsapcuLAV—Z^ - •———--
S r o č e n bo in, ker 4^5*0*3 sem poslu ¿il vuš svet in se zdravil z
Dr.Richterjevim
potn-Eipellerjei
Ozdravel mo je bolečin v
in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenico.
r. AO. RICHTER O CO.. SIS P«*rl Street. New York. N.Y.
Dr. KirhUrjave Congo PiloU <>UJUJo. (25o. aU SOe.)	/>
777? fffrfcrsmnTrrrrrmsrrrrrrfrjrtfrtifrr/MrTrft rrrrrTjm- —
Importiran starokrajsfo' tobak vsake vrste
" ««Mete, pipe in ivefcnj« iM portirane cigare in ciganu Z pristno in po zmernih cenah
VAC. KROUPA,
1248 W. 18th St.. Chicajo.^
PUVA HLOVHNHK*
Vinarna in Gostilna
, v Kalllornljl,
kjar m totl dobra vin« |n lni»,rti~_.
Pivo. rrod.j.vin.nJlJ^'^jN^
Ant Schnabl,
«r. Trumbull svs. is 21. Str., fljm, J
Dr. W. C. Ohlendorf,
Zdravnik za notranjo boleal in ranocolnik.
| Izdrayniika preiskava brezplačni I ««ti je le zdravila, 1924 Blue
^ Plodonosna zimlja v Floridi!
TISKOVNI FOND.
Prej izkazanih..........$366
Frank K us, Vandling, Pa. John Krainc, MaryvHe, 111. Andrej Belak, W. Mineral,
Kansas.............
Joseph Arbanas, W. Mineral, Kan.............. I
Frank Potočar, Lansing, O. Ant. Galčič. Cuddy, Pa... J. Mckinda, Rvesville, O. Joe Schmid, R.vesville, O. L. Srtuiller, Chicopec, Kan. Na veselici Žen. P. D. 44Zo-rislava" št. 148 S. N. P. J., Franklin, Pa., daro-
.91 .10
.50
.50
.00 .50 .25 .25 .25 25
vali »0: Ant Stražišar	. .50
Jack Kocjan.......	.25
Al. Zalar.........	25
Ant. Oabrenja.....	.25
• And. Drobnič.......	.25
•lohn Lovi*».......	.25
Joe Hudo»klin.......	.25
Math. Krohina -.....	.25
Frank Drobnif*......	.35
• Al. Lovko........	.25
Frank Tnrsk'.......	.25
John Benkele.......	.25
John Glavič.......	.25
Jack Ko?«........	.25
Al. Mole* . .	.25
Mat. Kermauner ....	.25
Ant4; Šive . . . . .......	.25
Math Pristaver.......	.25
John Škof „ . .......	.25
Jon Um..........	.25
Jo0 Turnie.............	.25
John Kuaer..........	. . .25
Frank Žagar . . ......	.. . .25
Neimenovan , ..........	.26
Frank Kerdon........	.25
And, Puntar.........	.26
Jaok Oabrcnja......	
Joe Dremelj ... _______	251
John Mila vee........	.25
Totn Pavlin...........	.25
Joe Hricelj . . . ......	.25
"Tenebrwakdo".....	.25
Oeo. (v,eka<k.......	.25
John Milavee.......	.25
Frank Zaman......	.25
And. Lam pel j......	.25
Ant. 1'rba«.........	.20
John Bizjak . . .....	.20
^ Joe Do be vee.......	.15
-And. Vidnih..........	.11
Ik; Travnik........	.10
Peklenuki Jolek.....	. ..10
Hlwiajm» najdenih .	.06
i-fleupaj............	$380.02 1
Zadnjič sem obljubil natančneje poročati o svojem boju na Nemškem. Reči vam moram, (ki taikega volilnega boja ne pomni svet. Kar leze in gre, vse je bilo na nogah. Splošen položaj nekaj tednov pred volitvami se da označiti z Gregorčičevimi besedami: ^To bif je vihar, to bil je vihar, od zore — do mraka — vso noč.*' { Reči vam moram, da so se naši sodrugi borili kakor levi. In ako bodo ameriški sodrugi storili samo polovico toliko za jesenske volitve, bo "Bela hifca'' postala rdeča.
Na večer volitev so z "rešpet-linom" gledali na družbo, zbrano Viljemovi palači. To so vam bili obrazi. Eden se je bolj kielo držal kot drugi. Cesar sam je trinajst krat omedlel in njegove brke so se enajskrat pobesile; nobena * pomada" ni nič pomagala. In že je naročil frizerja, dti mu jih I K) reže, a "gospoda" ga je prego vorila, češ, da naj vsaj ožjih volitev počaka. Zato vsak dan priča kujem žalostnega telegrama o tra gediji njih Veličanstva Viljemovih brk. Ako se ne motim je Carnegie imenoval posebno komisijo za nakup te "čudodetae" reffltvije, katera se namerava prenesti v nalašč zato sezidan muzej, ki bo stal pet milijard. Kadar zopet obiščem "prijatelja" Carnegie-a, vam ze sporočim.
20. jan. sem bil v Franklin, Pa., na veselici P. Dr. "Zori-slava" št. 148 S. N. P. J. To smo se vrteli. O tem o priliki.
V nedeljo grem pa v Milwan»kee na veselico * Soc. Pev/ aboro". "Naprej" in bom vzel seboj tarel ki bat, ki sem ga včeraj naročil5 in tehta pet ton. in to zato, ker vem, da s tamalim batom ne bi opravil vsega posla štirinajst dni. Na svidenje! Pa hak) ne pozabite pod preti, da se ne podre!
25 dolarjev jeden aker; 5 dolarjev za 10 akrov na mesec. Nič zime, nič mraza; trije do štirje pridelki mi leto. Velikanske doneske prinašajo sočnate oranče in krasna zelena (celery). Več pove poverjenik
LOUIS BEWITZ, 198 1st ave., Milwaukee, Wis.
Pittmeuhn vprašanjem tretm priložiti raaako.---------------------------------
Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-fijo, «vinjenje itd. s Dr. Richter-jevim "Pain Eipeller". Pravi Pain Bzpeller se dobi tndi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 eentov steklenica in se tposna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
Vse konzularne in notarska zadeve (civilne in vojaike) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan K aker, 2201/2 Grove St..
_ MILWAUKEE, WIS.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastspa ss vsib ssdittib.
St. sobe 1009 133 E. WASHINGTON STREET.
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
Ave., Chlcago. Lreduje od 1 do »fi pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven CkdJZ jiivedi bolniki naj piiej«, .lovenakt^
POZOR! SLOVENCI! POZOit
S A L O O N
• modernim kerljlttes
Sreše pivo v aodikik im |» druge riMonvtM ptjafe im —odk* Potmi ki dote litie aa miako e^m
priporoè*
MARTIN POTOKAR,
Chiosfi
1625 So. Centre Ave,
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovlcc, mineralne vode in raz-
nib neopojnlh pij«t. 1837 So. Fisk 84. Tel. Canal 14CÓ
Valentin Potisek
G0§TILglCAR -1237-lst St., La Stile, III
m, gomtÜMi jNMftnjMo
imm pvipwok -Jih» m «káhe
ZA CLEVELAND IN OKOUCO je zastopnik Proletarca A. Oradi-sher, 1158 E. 61. Str. Poobkičen je pobirati naročnino, kolektati oglase in nrediti sploh vse posle tičoče se Proletarca.
ZDRAVLJENJE V 5 DNEH
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. ohicao, m
Um roàjo aalofo ar, roritU, pna aov im «tragik dra«otki. I arrio > M poprarik v tej otroki p
Varicocele , ■yd rócele i
BREZ NOŽA IN BOLEČIN
M. A. Weisskopf, M. IL
Itkniea zdravnik.
Uraduje od 11 pr*dpold» in od 6—9 zveier.
1842 So. Aahland Ava,
Tel. Canal 476 Chieafo, HL
Ozdravim vtaeega, kder trpi na Varicoceli, Stracturi; dalje ozdravim nalezljivo aaatrupljenje, živčno nezmoinoat, vodenico in bolesai tifotib ee moékin.
LOUIS RABSEL
moderno urejen ealun
IA 460 6RAI0 AIE,, KENOSHA, IIS
Telefon 1199.
Ta prilikaJe dana alaati tistim, ki eo izdali le velike «vete «dravni-kom ne da bi bib ozdravljeni in moj namen je, pokazati v«em, ki so bili «dravljeni po taeatih zdravnikov, brezuepeine, da pœednjem le jas
ozdravljeni in moj namen je, pokazati v«om, ki eo bili -_^atih zdravnikov, brezuop * *	" "
edino sredetvo, s katerim zdravim vspeino.
Popravite Vaie zdravje
rridite v moj urad in govorite zaupna Oovonmo vse jesike. Debili boste najboljše nasvote in prednosti, ki sem ei jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moftkih.	J
Ozdravim pozitivno ftelodec, pljuča, ledlce in neprilike ▼ jetrih (Za neuspoino zdravljenje ni treba piačati)
TAJNE : -
moške bolezni i
Zfub« nagona. txk<m ?
lediesh in jetrik zdravim hitro za stalno in tajno. Zivčene one moglosti, slaboet, napor, zastrupljenje in zgiiba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitia, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi
Zastrupljeni«
in vseh drugih kožnih! bolezni, kakor prišče, lueije, onemoglost itd.
Zenslce bolezni'
beli tok, bolečine t osa-ture, garje, otekline, pe-i d ju in druge organske bolezni zdravim za etal-l no.
ZA MILWAUKEE, Wis.
(Preiskovanje brszpls¿eo) (Nasveti zastonj.)
DR. ZINS, 183 N c"rk 8tr
Socialistični pevski zbor "Na-proj" priredi «vojo veliko veselico s koncertom, dne 11. febrirarja. Zavetek ob dveh poljudne. Nn programu je polesr pevskih in tambnra«kih točk tudi lepa igra iz delavskega življenja: "Njegor jubilej". Zatorej Slovenci, ta dan vei v S.. S. Turn Hali, da h tem poka žete da ste zavedni delavci in da znate ceniti dobro prireekitev!
[ J	I meé Randolph in Clark I___ I
Odprto: > zjutraj do » «ve^or. Ob nedeljah od • ajutr. do4 p®p
Chicago!

Vojvoda Wellin^ton.
Vrojvoda Wellinirton je skrbno nadziral brano, ki so jo dobivali njegovi vojaki tekom vojske. Vedel je, da mnogo hrane podeli zdravje, moč in pogum. To nas dobro uči, ds jako pazimo na ka-kovost in količino naše hrane. naše telo ne more sprejemati ali prenavljati hrano, moramo takoj rabiti Trinerjevo ameriško grenko vino. Slednje podeli pravo moč prebavljalnih organov našega sistema ter je izvrstno zdravilo pri želodčnih ' boleznih, jetrnih in drugje. Kmalu ola^a zaprtje in
--------------mmi nir* — n
Zmanjšuj stroške, množi prihranek ni bogatstvo ti je zagotovljeno.
>• pustiti noj Imr i br«zd»tjy l.mT.i p zipnliti. di im bi primiil 3% (kruti
Za zafetek zadostuje «amo 11.0«
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
U8TA NOV URNA 1M0 '
2007 Blue Island Ave.t Chlcago» ni.
Aktiva znainjo nad polmilijona dolarjev. Odprto v aoboto «večer od «-81
! AVSTRO - AMERtKANSU
Črta.
Najpripravnejša in najcenejša pare brodaa črta aa Sloveaee ia Hrvata
Regularni vožnja mei New-Yorkom, Trstom In Reki.
Brsi poAtni in novi parobredi aa dva vijaka:
Cesar Franc Jožef L odpluje prvii
I iz New Yorka 30. aprila 1912.
Martha Washington, Lanra, Alice, Argentina In Oceania
Parniki odplujejo iz New Yorka ot> ¡«redih ob 1 popoldan in iz Treta ok wbotih ob 2 popoldan proti New Yorka — V«i parniki imajo brezimni hrzojav,-električno razsvotjavo in »o moderno urejeni. Hrana jo domara. - Mor*-nji in zdravnik go\-orijo Slovensko i> hrvatsko.	.
Za nadalne informacije obrnite sc m na$e zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO
6ei'l A|t's, 2 Washington St., Ni« iirl.
Zaetopnjk za Zapad: K, W. Kempf, 120 N. La Salle St., M cago, IU.
jugosla zadružna tiskarna
ggjJTl SUVIC C-MRATIVE PRI\TFRY
incorporated
Delnice> «e prodajajo po $10.00 ena in jih je mo*i odplačevati po $1.00. Prietopajte k temu zadružnemu podjetju, ki bo nosilo dvojno konat in ki bo trdnjava delavske prosvtte.
Vsa pisma je nasloviti na
F1ANU PURK A, 1830 s#. Ceitre Ave.,
CHICAGO, ILL.
$11.110.00
DOBRA, DOMAČA GOSTILNA
v Clcvclandu, Ohlo
J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 st. Clslrave
to« vino. piv. In ft«anj« prvf vrtu. Smedke pnr. krmilu*» so na prad«j Za mn<«obrojMi po*t m pri porota rojakom r Clcvclandu. po potnikom	Laatidlt.
ROJAKI:
1 Ce k očete piti dobre 'Vf pijače in se zabaviti po dOmače pojdite k
Be Mahnich-u,
714 Markel Street. Wankegaa.
Pri njema je vee najbolje. Kdor ne vrjame, naj ee prepiča.