ŽE RES, DA IZGLEDAMO "PRAVI DEDCI", AMPAK VAROVANJE SVOJEGA PREMOŽENJA SMO VENDARLE ZAUPALI PRAVIM PROFESIONALCEM, SAJ SE ZAVEDAMO, DA ZAUPAMO PRAVEMU ! f0601/54-021____ _______ VELIKA NAGRADNA AKCIJA ZA KUPCE NOVIH VOZIL IN ZALOGE V MESECU NOVEMBRU ZALOGA ŽE OD OSNOVNIH MODELOV DEMIA, 323, 626 karavan dalje TTHSZDB SERUISIRANJE DO 30.000 Km ZASTONJ "A J B ° Že on 2.10041 sil dalje že od 033.221 sil dalje žeodlJlOlOsitdalie POLEG ENKRATNE NAGRADE VAM PONUJAMO STARO ZA NOVO, TESTNE VOŽNJE IN UGODNA POSOJILA S FIKSNIMI OBROKI. VAŠA ODLOČITEV -- mazoa AVTOH1ŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399 ODPRTO: 8 -18 ure sobota 9 -13 ure tel.: 0601/64-729 19. LISTOPADA 1998 POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE: POLICIJSKE POSTAJE ZAGORJE: 61-002 TBBOVUE: 21-102 ■IMMtllil RADEČE:81-002 LITIJA: 061/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0609/61-63-48 0609/63-31-07 ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SL0ŽBE): ZD RADEČE:88-20Z ZDTRB0VUE: 26-322 Z0 ZAGORJE: 66-000 ZD LITIJA: 061/881-855 SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI! Za kasnejši izid prejšnje številke se vam opravičujemo, vendar so nas onemogočile naravne ujme, ki so prizadele tudi Laško, kjer nam Zasavca tiskajo. V današnji številki vam želimo približati kandidatke in kandidate za županje in župane v zasavskih občinah, zraven pa smo priključili še Radeče in Litijo. Zaradi tega je številka bolj obsežna, pa tudi razvrstitve nikakor niso običajne. Tako boste našli najprej vse vaše favorite, ki se jim je zdelo vredno predstaviti se. Sledijo pa običajne rubrike, le da so razmetane po časopisu. Za vas smo povprašali o škodi, ki je nastala ob povodnjih S.novembra in nekatera območja tudi obiskali. Splača se vam to številko spraviti, da boste danes dane obljube preverjali v prihodnjih štirih letih. Pojdimo torej skupaj vboljši jutri! NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE 3. DECEMBRA vrv- » Nekaj iz vsebine 24: KSEFII 33: $11 NASLOVNICA: VOLILNI GOLAŽ Peter Ravnikar OBLIKOVAL: Jure Tori ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik. Jože Ranzinger ml.. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož KostajnŠek (Kronično), Igor Gošte, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič. Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 19. LISTOPADA 1998 tgJi.-fi-rrs ISGf: Obema kandidatinjama in vsem kandidatom smo zastavili nekaj vprašanj, tako, da bi jih tudi bralci Zasavca spoznali in prepoznali, kar bo gotovo olajšalo odločanje na volitvah, v nedeljo, 22.novembra 1998. Vsem, ki ste si odtrgali nekaj vašega dragocenega časa in odgovorili na naša vprašanja, se vam v imenu naših bralcem, zahvaljujem. Vrstni red krajev smo pač izbrali s tokom Save, vrstni red kandidatk in kandidatov pa tako, kot je določil žreb v posameznih občinah. 1. Kdo financira vašo kampanijo? 2. Ali pri svoji kandidaturi upoštevate psihologijo malega človeka, čigar interese naj bi zastopali? 3. Evropa je regionalizirana. Se boste zavzemali za regionalizacijo Slovenije, se boste znali pogovarjati in dogovoriti s sosednjimi župani o tem? 4. Se zavedate, da je precejšen del mladine v prostem času prepuščeno ulici in s tem seveda vsem deviacijam sodobne družbe? Če se, ali imate program, ki bi le-to omilil in kakšen je? 5. Ali boste po volitvah znali prerasti strankarske razprtije in predstaviti najboljše predloge za razvoj občine? 6. Na kakšen način bi seznanjali volilce o načrtih občine in o rezultatih vašega delovanja ter kako pogosto? 7. Boste sprejemali vse predstavnike sedme sile, ali le favorizirane? 8. Kaj je vaš glavni adut za ekonomski razvoj občine? MM LITIJA ALOJZ JALOVEC, rojen 4.11.1954, iz Verneka, Kresnice, diplomirani ekonomist, vodja oddelka. Na vprašanja ni odgovoril. MIROSLAV KAPLJA, poslanec v državnem zboru. rojen 30.12.1943, iz Litije, srednješolska izobrazba, 1. Volilno kampanjo za župana Občine Litija, ki jo organizira Občinski odbor LDS, bomo v celoti pokrili iz F ,/ / j ,v sredstev stranke. 2. Poznate me že dolgo. Svoj mandat sem opravljal pošteno in vestno. Menim, daje Območna organizacija Demokratične stranke upokojencev iz Litije dovolj tehtno navedla v svoji izjavi, zakaj me predlagajo za župana, da sem čuteč in razumevajoč za stiske in potrebe preprostih ljudi. 3. Živimo v središčni občini, eni najlepših. Zato se bom zavzemal, da bo Litija vključena v osrednjo slovensko regijo. 4. Že kot mladenič sem bil zelo aktiven v družbenem življenju. Športu sem zapisan že od malih nog, bil sem uspešen igralec v litijskem košarkarskem klubu. Na kulturnem področju sem aktiven od leta 1963, ko smo v okviru tedanjega Odra mladih uprizorili prve igre. Zato vem, kaj pomeni biti mlad. V svoj volilni program smo zapisali, daje naša rdeča nit poleg gospodarskega razvoja tudi ustvarjanje pogojev za nove zaposlitve, za višjo kakovost življenja, za varnost in ustvarjalnost, da bomo podpirali vse športne zvrsti, ki vključujejo predvsem mlade ljudi, in da bomo podpirali raznoliko in ustvarjalno mladinsko kulturno dejavnost, neodvisno od strankarskih opredelitev. Še posebno pozornost bomo namenili pridobivanju stanovanj za mlade strokovne kadre, ki bodo v občini prevzemali pomembne razvojne funkcije. 5. Moj življenski, pa tudi siceršnji, moto je strpnost, medsebojno spoštovanje, razumevanje in zaupanje. To pomeni, da lahko sodelujem z vsemi ljudmi, če bomo delali za napredek občine, za blaginjo ljudi brez strankarskih, verskih, političnih ali kakšnih drugih zadržkov. Nudim Vam roko, vsem in vsakomur, kije pripravljen delati z menoj na teh osnovah. Tako bomo skupaj zmogli! 6. Že doslej sem bil vedno pripravljen na razgovor z vsakomur in na zastavljena vprašanja skupaj s svojimi sodelavci oblikovati in dogovoriti možne rešitve. 7. V moji pisarni so bili doslej dobrodošli vsi novinarji. 8. Sem poslanec v Državnem zboru, zato za mnoge občinske programe vidim denar tudi v državnih predalih. ~rn J j. £ £ č 19. LISTOPADA 1998 ANTON KOVIC, rojen 24.6.61, iz Litije, absolvent pedagoške akademije, načelnik oddelka za gospodarsko infrastrukturo 1. Volilno kampanjo financira stranka, sponzorji in sam. 2. Moj program je razvojno naravnan in kot takšen zagotavlja napredek na vseh področjih. Posledično z razvojem občine se vsekakor mora zagotavljati možnost zastopanja interesov malega človeka. 3. Zavzemal se bom za osrednjo slovensko regijo, katere center bi bila občina Litija. V Sloveniji naj bi bilo 6-7 regij, kar pomeni večjo racionalnost pri zaposlovanju uprave in večjo učinkovitost. 4. V svojem programu se še posebej posvečam problemom sodobne družbe, še posebej problematiki mladih, ki zahajajo na stranpoti. Mlade je potrebno aktivirati na športnem in kulturnem področju, jim ponuditi javne športne površine, oživeti klubsko in družbeno dejavnost, jih v te dejavnosti vključiti in s tem poskrbeti za njihovo aktivnost, kar je najučinkoviteje za preprečevanje raznih oblik odvisnosti. Za tiste mlade, ki so že stopili na stran poti, pa nameravam ustanoviti delovno skupino, sestavljeno iz strokovnjakov šolstva, vzgoje, zdravstva, policije, lekarništva, socialnega dela, ki bodo vsak po svoji poklicni liniji prispevali informacije pri obravnavi posameznih mladostnikov in v razgovoru z njihovimi starši ponudili ustrezne rešitve. Ta skupina bo imela nalogo predvsem osveščati starše in družbo o raznih kriminalnih pojavih ter na podlagi tega ustrezno ukrepala. 5. Moj programje izrazito razvojno naravnan. S tem mislim resno, zavzeti se za razvoj celotne občine. V kolikor želimo v občini (občinskemu svetu) iskreno premakniti zadeve v smeri razvoja (razvojni program, ki ga bom po izvolitvi v sprejem predlagal občinskemu svetu), bomo morali strankarska nesoglasja preseči in tiste, ki bodo želeli konstruktivno sodelovati pri razvojnemu programu, vključiti v naše delo. 6. Volivce bom seznanjal o načrtih občine in rezultatih delovanja preko medijev, vsaj enkrat mesečno o pomembnih dosežkih. 7. Sprejemal bom vse predstavnike sedme sile, ki bodo za to zainteresirani. 8. Glavni adut za ekonomski razvoj občine je: - prometno odprtje občine (izgradnja glavne ceste Ribče-Litija) - industrijsko obrtne cone, ki bodo za gospodarstvo dostopne in zanimive v finančnem in prometnem smislu in bodo pritegnile podjetnike, ki sedaj svoje znanje, kapital in delovna mesta izvažajo v Ljubljano (več tisoč ljudi se na delo vozi v Ljubljano) - vzpodbujanje gradnje turističnih objektov in predelovalnih obratov za predelavo mleka, mesa, sadja, poljščin, lesa..., torej surovin, ki izvirajo s podeželja. S tem se bomo izognili dragim prevoznim stroškom in odprli delovna mesta na podeželju (reševanje demografskega problema). FRANC ROKAVEC, rojen 12.06.1963, kmetijski tehnik, poslanec Državnega zbora RS, predsednik občinskega sveta občine Litija L Mojo kampanjo financirata politični stranki SLS in SKD, katerih kandidat sem, s sponzorskimi sredstvi podjetij na podlagi Zakona o financiranju političnih strank in lastnih sredstev. 2. Vseskozi sem si prizadeval, da bi izhajalo moje delovanje iz vsebine preprostega človeka. Dejstvo, da poleg obveznosti, kijih imam, aktivno kmetujem, kar mi je v veliko pomoč pri načinu izvrševanja problematike, kije čedalje večja. 3. Ocenjujem, daje sedanji način najbolj decentraliziral Slovenijo in je koristen za vso državo. Res pa je, da ni Evrope brez regij, zato bi morale nastati ob soglasju ljudi na posameznih območjih. Ocenjujem, da bi se lahko s sosednjimi občinami uspešno dogovoril za formiranje osrednje slovenske regije s središčem v Litiji. 4. Problematika prepuščenosti mladine ulici je čedalje bolj pereča tema. Mladim je potrebno ponuditi primerne kulturne dejavnosti, šport in ostale prostočasne dejavnosti. Poleg tega je potrebno zagotoviti pogoje za dostopen študij, zagotovitev zaposlitvenih možnosti in stanovanja za mlade družine. 5. Glede tega se ne bojim, saj sem že v dosedanjem delu v občinskem svetu znal velikokrat povezati vse politične sile za napredek občine. 6. Prepričan sem, da je potrebno ob Glasilu občanov razviti Občinski uradni vestnik, ki bo brezplačno dostopen za vse občane in to mesečno. Obveščanje pa bi bilo treba razvijati tudi z vzpodbujanjem bolj pestrega delovanja mestne in krajevnih skupnosti, tudi zborov delovanja mestne in krajevnih skupnosti, tudi zborov občanov ter ostalih možnih sredstev javnega obveščanja. 7. Vse predstavnike brez izjeme. 8. Gospodarstvo občine se mora graditi na simbiozi modernizacije tradicionalne industrije in aktivnem angažiranju podjetnikov z ugodnimi kreditnimi pogoji in zagotovitvijo obrtne cone v Zagorici. Zelo pomembno pa se mi zdi združiti vse turistične dejavnike v občini in jih oplemenititi z aktivno spodbudo hitrejšega razvoja turističnih kmetij, kot kmetijstva nasploh. ZAGORJE JOŽE KAJBIČ, rojen 29.11.1944, iz Kotredeža, prometni tehnik, zaposlen v Rudis d.d. Trbovlje, kot vodja komerciale L Volilno kampanijo financira SLS - Podružnica Zagorje ob Savi z za volitve posebej odprtim žiro računom v skladu z Zakonom o volitvah. 2. Slovenska ljudska stranka je v večini stranka t.i. "malih ljudi". In kot član te stranke poznam probleme teh ljudi in vem, kako jim je treba pomagati. Ti ljudje so ponosni in delavni, saj znajo s poštenim delom preživeti. Občina, podjetje in država pa jim pri tem premalo pomagajo in tudi zato je v 19. LISTOPADA 1998 Trn J j.-fi-vrrs j.££ f: Zagorju 1300 nezaposlenih. 3. Boril se bom, da bo Zasavje regija. V njej bodo občine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in morda občini Radeče in del Litije in upam, da bomo Zasavčani znali stopiti skupaj takrat, ko bo treba. 4. Tega problema se globoko zavedam tako sam osebno, kot tudi vodstvo stranke SLS v Zagorju. Mladina je naša prihodnost, a na tem področju ni nikoli dovolj narejenega. V Zagorju imamo veliko entuziastov, ki delajo Mr z mladimi na področju športa in kulture. Mladim, od osnovne šole dalje bomo omogočili izvenšolske dejav- nosti s pomočjo učiteljev in strokovnih delavcev s področja športa in kulture. V ta namen bo pripravljen poseben projekt organizacije in financiranja. 5. Prva naloga, ki jo bom zahteval bo "Izdelava strategije razvoja občine Zagorje ob Savi od leta 1999 do leta 2005", ko naj bi bila Slovenija sprejeta v EU. Pri vseh naših ciljih se zavedam, da sem občan občine Zagorje ob Savi, ki je del Zasavja, ki ima bogato zgodovino in industrijsko tradicijo in na tej osnovi bomo morali s skupnimi moči BREZ STRANKARSKIH PREPIROV GRADITI PRIHODNOST ZA VSE NAS, KI IMAMO ZAGORSKO DOLINO RADI. 6. Po vsaki seji občinskega sveta bo novinarska konfernenca, kjer bom osebno skupaj s sodelavci predstavil dejavnosti občine vsem predstavnikom medijev, ki bodo želeli razvoj naše občine predstaviti občankam in občanom, Sloveniji in tudi svetu. 7. Vsi boste enakovredni, brez privilegijev. 8. Moj glavni adut so delovne in sposobne Zagorjanke in Zagorjani, ki imajo v svojih genih industrijsko tradicijo in jim ni daleč "zdrava kmečka logika", saj nekaj rodov nazaj vsi izhajamo iz naših lepih vasi, ki so razpršene po hribih in dolinah občine Zagorje ob Savi. Občina, država in podjetja pa nam morajo dati le možnost, da se dokažemo. ANTON KOBAN, rojen 11.7.1944, iz Zagorja, diplomiran rudarski inženir, zaposlen v Rudniku Trbovlje-Hrastnik kot vodja službe za varstvo pri delu. 1. Vse stroške v zvezi s kandidaturo za župana financira 00 SDS Zagorje iz lastnih sredstev. 2. Pri dosedanjem delu sem imel veliko priložnosti zastopati "malega človeka" in nikoli nisem odrekel pomoči, ne glede na kakršnokoli njegovo pripadnost. Seveda pa vedno ne moreš ustreči vsem. 3. Regionalizacija omogoča lažje in hitrejše reševanje predvsem specifičnih problemov v ožji ali širši regiji (tudi v tujini). Regija je močnejši partner državi, kot posamezna občina. V preteklosti sem pogrešal regijsko povezovanje predvsem treh zasavskih občin. Prepričan sem, da tudi župani sosednjih občin vidijo določene prednosti skupnega reševanja problemov. 4. Problem mladine ni mogoče zajeti v nekaj besedah, ga pa kar dobro poznam. Mlademu človeku je potrebno vcepiti določene vrednote, seveda ne s prisilo. Vsak segment družbe mora prispevati svoj delež, predvsem družina, ki je na splošno izgubila pomen osnovne celice družbe. Velik pomen ima šola s svojo osnovno dejavnostjo izobraževanja in vzgoje, kot tudi z vsemi obšolskimi aktivnostmi. Drugo so pogoji za kvalitetno življenje mladine, ki so v veliki meri odvisni od države. Država mora omogočiti druge potrebne in koristne dejavnosti kot so šport, kultura, tudi zabava ter seveda za tiste, ki so končali šolanje tudi zaposlitev. Mladega človeka moramo obvarovati pred negativnimi pojavi kot tudi samouničevanjem. 5. Stranke morajo s svojo različnostjo delovati pozitivno, so pa meje, kjer morajo pravladati skupni interesi in so zato nujni pogovori in dogovori. 6. Seznanjanje občanov omogoča obe TV hiši, Radio Trbovlje in seveda Zasavc. Občina bi morala občasno izdajati glasilo s pomembnimi obvestili občanom. Pomembno vlogo mora imeti tudi KS, kjer so informacije še bližje ljudem. Potrebne so občasne tiskovne konference in neposredni stiki na "terenu", širše informacije bi bilo smiselno dajati vsaj v trimesečnem obdobju. 7. Ustrezen odnos mora biti obojestranski in nimam namena favorizirati posamezne predstavnike sedme sile. 8. Omogočiti je potrebno pogoje za nadaljno rast zdravih gospodarskih jeder v javnem in privatnem sektorju, za nove perspektivne gospodarske panoge, kjer mora svojo vlogo odigrati tudi država in omogočiti zaposlitev vsem kategorijam izobrazbe, seveda moramo dati poudarek znanju. MATJAŽ ŠVAGAN, rojen 21.5.1963, z Izlak, elektrotehnik, župan. 1. Moja volilna kampanja občine Zagorje ob Savi se financira izključno iz sredstev občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije. Obseg možnih sredstev je določen in omejen z zakonom o volilni kampanji, ki ga bom tudi dosledno upošteval. 2. Kot sedanji župan sem se pri svojem vsakodnevnem delu in kontaktiranju z občani vedno trudil, da ne delam med njimi nikakršnih razlik, pa naj bodo to razlike glede socialnega stanja, spola, politične pripadnosti in svetovnega nazora. Sem socialno občutljiv in me težave ljudi v stiski prizadenejo, zato sem jim tudi pripravljen, kolikor je to v moji moči, pomagati. 3. Regionalizacija Slovenije je dejstvo in nuja že zaradi prilagajanja EU. Tudi v Zasavju smo se že do sedaj dogovarjali o formiranju Zasavske regije. Sam se zavzemam za širšo Zasavsko regijo, ki bi vključevala tudi občini Litijo in Radeče. 4. Sprememba družbenopolitičnega sistema in lastninska reforma sta prinesla tudi številne deviacije, na katere so najbolj občutljivi prav mladi. V Zagorju smo v zadnjih letih zgradili številne kulturne in športne objekte, ki postajajo zbirališče mladih. Trudimo se razvijati in finančno podpirati različne dejavnosti, ki omogočajo mladim njihovo samouresničitev na področjih, ki jih zanimajo ali pa so jim interesno blizu. 5. V primerjavi s številnimi slovenskimi okolji, ki slovijo po strankarskih razprtijah in zdrahah, smo znali biti v Zagorju ne oranžni in ne vijoličasti, temveč modri. In ravno ta modrost in premagovanje strankarskih plotov je razlog, da smo storili veliko in pričakujem, da bomo v primeru moje izvolitve v prihodnjem mandatu naredili še več. j j.iiTrrs j.CiCif: 6. Volivce iz občane Zagorja nameravam v primeru izvolitve obveščati o načrtih občine preko rednih tiskovnih konferenc, preko sredstev javnega obveščanja, javnih nastopov, pa tudi z almanahom, ki smo ga v lanskem letu izdali prvič in seje med občani dobro "prijel". 7. Pri dosedanjem delu in mojem odnosu do novinarjev nisem delal nikakršnih razlik, ni bilo favoriziranih niti nefavoriziranih novinarjev. To bo moje vodilo pri sodelovanju z novinarji oz. sredstvi javnega obveščanja tudi v prihodnje. 8. Ekonomska moč občine in trdna gospodarska struktura sta pogoj za stabilen razvoj občine in njen razcvet. V okviru pristojnosti občine in vzvodov, ki so ji na voljo, naj bi občina svoj ekonomski razvoj pospeševala s pomočjo obstoječim podjetjem, odpiranjem novih delovnih mest z odprtostjo različnim podjetniškim pobudam, razvojem infrastrukture in stimulativno cenovno politiko na področju stavbnih zemljišč, najemnin in drugih prispevkov, ki jih določa občina. TRBOVLJE JANEZ PERGER ml., rojen 19.03.1961, iz Trbovelj, strojni tehnik, zaposlen pri TET. 1. Za župana kandidiram na lastne stroške, pri tem pa mi je v veliko pomoč delo mojih prijateljev in vseh, ki me v volilni kampanji podpirajo in tudi dejavno sodelujejo s svojim delom in finančno soudeležbo, kot tudi moralna podpora, ki sem je deležen. 2. Ne gre za upoštevanje kakšne psihologije ali volilne računice. Moja odločitev za kandidaturo temelji na potrebi, da se v Trbovljah postavi javni interes, to pa je interes vsakega prebivalca naše občine nad koristjo posamezne politike. Trboveljčani vemo, daje skrajni čas, da stopimo spet skupaj. Za nov razvoj so potrebni vsi, to pa pomeni, daje vsem potrebno ponuditi priložnost. 3. Regionalizacija je dejstvo. Prepričan sem, daje z uspešen razvoj potrebno veliko sodelovanja. V preteklosti sem z županoma Hrastnika in Zagorja že dobro sodeloval. Za bodočo regijo, ki bo bolj uspešna, pa je potrebno še več sodelovanja (Radeče, Laško, Litija) na vseh ravneh. Samo učinkovito sodelovanje lahko prinese koristi bodoči regiji. 4. Zavedam se pomembnosti tega problema, ki se tiče vseh, saj je od zdravja in znanja naše mladine odvisna naša uspešnost in varnost danes in jutri. Naš program glede tega je sledeč: - finančna in organizacijska podpora kvalitetnim izvenšolskim dejavnostim in projektom (krožki, klubi, društva), - pridobitev prostorov za druženje mladih, - občinske štipendije za nadarjene in socialno ogroženo mladino. 5. Hvala za vprašanje. Razlog za sedanje stanje v občini so prav razprtije in koristoljubje ljudi, ki odločajo. Prav ti se sedaj v politični kampanji sklicujejo na ekipe strokovnjakov in združevanje sil. Dejstvo je, daje pri nas strokovnjakov dovolj. Dovolj je tudi poštenih ljudi, ki želijo delati. Čas je, da se stvari lotimo strokovno. Da vzpostavimo merila uspešnosti in učinkovitosti, in da občina postane servis za občane in pospeševalec gospodarstva. Za to je potreben predvsem nov način vodenja. 6. Menim, daje ideja županovega urada nepotrebno zapravljanje proračunskega denarja, ki se lahko uporabi v bolj koristne namene. Za seznanjanje o načrtih in rezultatih dela v občini bom prirejal redne tiskovne konference za vse medije - TV Center, Radio Trbovlje, Zasavc in dopisništva. Ohranil bom pa županove ure za neposreden stik z vsemi občani. 7. Medijev ne ločujem po takšnih kriterijih. Sodeloval bom z vsemi. 8. Ohranitev in modernizacija tradicionalnih panog gospodarstva, to je, rudarstva in energetike vključno z prizadevanjem za uveljavitev TET 3 z vsemi legalnimi sredstvi in razvoj drobnega gospodarstva - podjetništva z vključevanjem čim večjega števila novih razvojnih projektov. SLAVKO KMETIČ, rojen 24.11.1951, iz Trbovelj, po poklicu sem strojevodja, zaposlen pri Slovenskih železnicah, izobrazbo imam srednjo. 1. Mojo kampanijo financiram sam ter občinski odbor SDS Trbovlje. 2. Kot sindikalist dobro poznam probleme in psihologijo malega človeka, saj sem ravno zaradi teh problemov začel delovati v sindikatu. Največ problemov ima mali človek ravno zaradi odtujene, zbirokratizirane oblasti na vseh nivojih. Kot župan bom naredil vse, da bo lokalna samouprava resnično zaživela. 3. Da, saj je regionalizacija pogoj, da bomo lahko koristili strukturne sklade Evropske Unije, ki največ svojih sredstev poleg kmetijstvu namenja prav regijam za odpravo razvojnih neskladij. Po naravi sem komunikativen in nekonflikten čovek in mi dogovarjanje ter sodelovanje ne dela nobenih problemov. 4. Mladi potrebujejo dobre pogoje za preživljanje prostega časa, zato bo potrebno zgraditi športni park, pripraviti razne prireditve, koncerte in podobno. Z veseljem bom poslušal vse predloge mladih in jih tudi poskušal uresničiti. Vendar pa vidim večji problem v tem, da vse več mladih tare revščina in da ne vidijo nobene perspektive, če se bo to stanje v Trbovljah nadaljevalo. 5. Dobro sodelovanje z občinskim svetom, ki bo večinoma strankarsko sestavljen, je nujen pogoj za dobro delovanje občine in verjamem, da bodo v Trbovljah "prepiri" večinoma žlahtne narave v smislu iskanja najboljših rešitev za občino, ne pa strankarski prepiri, kajti teh tudi do sedaj ni bilo. 6. Zavzemal se bom za direktna prenašanja sej občinskega sveta preko lokalnih medijev. Moji stiki pa bodo temeljili na živem soočanju s Trboveljčani in z veseljem se bom odzval na vabilo zborov občanov. Vsekakor pa bodo glavno težo mojih sporočil nosili vsi mediji, ki pokrivajo občino Trbovlje, prek rednih mesečnih tiskovnih konferenc in sporočil za javnost. 7. Vsi predstavniki sedme sile bodo dobrodošli. 8. Dobri stiki z nemškimi socialdemokrati v deželi Severno porenje NVestfalija. Poznam predsednika in ministra deželne vlade. Dobro vem, kako dobiti denar iz strukturnih skladov posameznih ministrstev. Imam dobre zveze in odnose z ljudmi v prestolnici, kar je pogoj, da skupaj z dobro ekipo v Trbovljah, lahko ustvarimo razmere za odpiranje produktivnih delovnih mest in s tem zmanjševanja brezposelnosti in iskanja zaposlitve izven Trbovelj. 19. LISTOPADA 1998 TG J.l (l J Ci f3 JOŽA LOZAK, rojena 11.03.1940, iz Trbovelj, končala gimnazijo z maturo, status: upokojenka 1. Mojo volilno kampanjo financira občinski odbor SKD Trbovlje iz dotacije in članarin. 2. Postati hočem ljudska županja. Elita, če je to nasprotje malega človeka, si zna sama poiskati svoje pravice in koristi. Za tistega, ki sami ne znajo iz stisk in težav, bodo na široko odprta vrata županskega urada. Bom tenkočutna poslušalka za ljudi v stiskah. 3. Odločno se bom zavzemala za regionalizacijo Slovenije. Za uresničitev večjih gospodarskih načrtov v regiji pa je gotovo potreben dogovor več županov. Že po značaju sem človek vedno pripravljen na dialog z ljudmi dobre volje. 4. Kot mati in babica, ne da se samo zavedam, da so mladi velikokrat prepuščeni ulici, ampak razmišljam, kako bi jih lahko od tega odvrnila. Prav gotovo bi bilo to mogoče z denarno podporo že obstoječim oblikam druženja mladih; mladinsko gledališče, pevski zbori, glasbeni ansambli, športna društva. Uresničil bi ideje o ustanovitvi mladinskega centra, kjer bi z različnimi dejavnostmi spodbujali mlade k ustvaijalnosti in jih odtegnili od brezciljnega tavanja iz enega v drugi gostinski lokal. 5. Povsod govorimo o teamskem delu in ne vem zakaj bi bilo v politiki drugače. Strankarske razprtije so mi tuje, kot so mi tuje razprtije nasploh. Na vem, zakaj mi moje ideje ne bi pomagal uresničiti strokovnjak, ki sicer pripada drugi stranki, če pa je meni in njemu samo do tega, da bi izboljšali kvaliteto življenja v Trbovljah. 6. Poleg vedno odprtih vrat županskega urada, se ogrevam tudi za občinsko glasilo, v katerem bi župan, svetniki in delavci občinske uprave poročali o svojem delu in načrtih. Največ si obetam od neposrednih pogovorov ob obiskih krajevnih skupnosti. 7. Vpršanje se mi zdi čudno. Ali se novinarji delite na tako ali drugče obarvane? Moje stališče je jasno - enak med enakimi in to bo veljalo tudi za predstavnike sedme sile. 8. Moj glavni adut za razvoj občine? Bom malo hudomušna, saj me tako poznajo moji prijatelji in znanci. Pravi kvartopirec - in samo ti vedo kaj je adut - hrani adute za konec igre, ker mu je tako zmaga zagotovljena. JOŽE LJUBIČ, rojen 14.09.1959, iz Trbovelj, dokončal sem srednjo elektro šolo, bil 18 let zaposlen pri Rudniku Trbovlje, 2 leti na IPOZ-u, sedaj samostojni podjetnik. 1. Kampanjo financira stranka Slovenski forum v okviru svojih zmožnosti, veliko stvari naredimo sami. 2. Gospodarski položaj seje zadnja leta v Trbovljah zelo poslabšal, kar je najbolj prizadelo delavski razred, saj seje povečala brezposelnost in s tem revščina. Vse večje socialno ogroženih družin, ki ne vidijo izhoda iz stisk, še manj je možnosti za mlade, ki si želijo ustvariti družino v domačem kraju. Zato sem se odločil, da kandidiram za mesto župana v Trbovljah in se zavzemal, da bo vsakdo imel pravico imeti vsaj toliko, da bo živel človeka vredno življenje. 3. Prizadeval se bom, da se prizna in uzakoni v zakonu o lokalni samoupravi Zasavje kot regija, saj imamo boljše možnosti za pridobitev sredstev iz EU, katera namenja sredstva za enakomeren regionalni razvoj regij v Sloveniji. Mislim, da bo interes vsakega župana se pogovarjati, dogovarjati in sodelovati pri ustvarjanju boljših pogojev razvoja v Zasavski regiji. 4. Vsem mladim moramo omogočiti pravico do kvalitetne šole, do dela, vzpodbujati jih je treba do aktivnega sodelovanja v športu, v kulturi in nasploh omogočiti polno duhovno življenje. 5. Smo neparlamentarna stranka, ki nas ne zanimajo stare in nove zamere. Iz preteklosti hočemo povzeti dobro, iz sedanjosti izriniti tisto, kar je slabo. 6. Sam imam rad, da sem dobro obveščen o stvareh, ki me zanimajo kot občana, zato mislim, daje potrebno izkoristiti vse možnosti obveščanja, katera so na razpolago v našem okolju. 7. Za uspešno korektno obveščanje vsega pomembnega dogajanja za občane se bom pogovarjal z vsakomur, ki si bo to želel brez izjeme. 8. Podpiram izgradnjo TET 3 zaradi ohranitev delovnih mest ter reševanja energetske problematike v Sloveniji. Podpiram razvoj malega gospodarstva v že obstoječih neizkoriščenih objektih, ki propadajo. Zapolnimo jih lahko z obrtno in proizvodnjo dejavnostjo, kjer vidim možnosti odpiranja novih prepotrebnih delovnih mest. ANTON AHAC, rojen 15.1.1929, iz Trbovelj, inženir organizacije dela, pred upokojitvijo direktor kadrovske službe v Mehaniki, kot upokojenec pa se aktivno ukvarjam s politiko, saj sem bil ustanovitelj Zelenih v Trbovljah. 1. Svojo kampanijo si Zeleni financiramo sami, finančno bo to verjetno ena najbolj skromnih, vendar imamo mi za razliko od ostalih, ki imajo denar in sponzorje, najvažnejše od vsega - jasno začrtane cilje, ideje, znanje in požrtvovalen team, ki mu ni škoda časa in truda. 2. Ne gre tudi, ampak samo za to, saj smo bili Zeleni prva stranka v Zasavju z "zelenim četrtkom", to je bil dan za vse občane, tudi iz Zagorja in Hrastnika, ki smo jim pomagali pri njihovih težavah. Od tod tudi polovicva vseh pobud v občinskem svetu. Pa še sam sem predsednik vseh KS in sem s težavami verjetno najbolj seznanjen. Že sedaj smo največ pozornosti namenjali komunali, ki zadeva prav vse občane,z več svetniki v OS in menoj kot županom, pa bo to še bolj poudarjeno. 3. Že sedaj smo v OS predstavili pobude za regijsko deponijo, regionalizacijo podpiramo, saj pomeni to decentralizacijo in več.denarja za vse, dialog pa je možen, če so ljudje za to pripravljeni. Jaz sem za dialog z vsemi, ki razmišljajo pametno, saj smo že sedaj, čeprav izrazito opozicijska stranka, vedno podprli vsak pameten voliu-ra 19. LISTOPADA 1998 predlog in to nameravam početi tudi kot župan. 4. Zeleni smo se zavzemali, da bi s skupno akcijo okrepili center za socialno delo in SOS telefone, vendar nas pri tem ostali žal niso podprli. To bo prioriteta. 5. Na to vprašanje sem deloma že odgovoril, poudarim naj, da sem bil celo kot opozicijski vodja sprejemljiv za podžupana tudi za ostale, vendar lahko kot župan naredim več, zato tudi kandidiram. 6. Prakso, da so občani prihajali na stranko nameravam spremeniti - sam bom hodil mednje in sicer tako pogosto, kot bo to potrebno! Koliko pa je to, bodo povedali volilci, še vedno so! 7. Že sedaj smo na svojih tiskovnih konferencah sprejemali vse in tudi vsem pošiljali sporočila za javnost in s tem nameravam kot župan tudi nadaljevati. 8. Razvojni tolar za Zasavje - obljubo treh parlamentarnih strank že imamo, da bodo ta projekt podprli in mi smo svoje obljube doslej držali, to pa že BOGDAN BAROVIC, rojen 31.07.1955, iz Trbovelj, diplomant prve stopnje na mariborski Unverzi, diploma iz predmeta ekonomika in ekonomska politika, smer študija: poslovna informatika, strokovni naziv: ekonomist, novinar, zaposlen na Radiu Trbovlje. 1. Naša volilna kampanija je skromna. Ne bo presegla 500 tisočakov. 60 odstotkov sredstev je pokrila Slovenska nacionalna stranka, 40 odstotkov sredstev smo prispevali sami; sam sem vložil 80 tisoč tolarjev, ostalo prvih pet članov liste za občinske svetnike. 6. Kot župan bom imel redne novinarske konference za predstavnike nacionalnih, regionalnih in lokalnih medijev, ki se bodo "hoteli" odzvati na redna srečanja. Imel bom enkrat mesečno tudi dan odprtih vrat za občane, predstavnike krajevnih skupnosti, obrtnike, podjetnike, predstavnike gospodarskih družb in brezposelne. Na vprašanja pod št. 2., 3., 4., 5., 7. in 8. je kandidat odgovoril s predstavitvenim programom: Trbovlje so žrtev svoje industrijske in rudarske preteklosti. Brezposelnost je ključni vir težav, je temeljna točka mojega in programa trboveljske SNS. V naslednjem obdobju bomo brezposelnost zaustavili. Tudi z gradnjo TET 3. TET 3 bo državi dala energijo, ki jo Slovenija tudi potrebuje; zagotovila in rešila bo 2000 delovnih mest in nam dala možnost takojšnje raziskave trga, izdelave novih razvojnih programov. Z dobrimi programi bomo finančno pomoč iskali tudi v pristojnih ministrstvih in v regionalnem centru za razvoj. Zagnali bomo gospodarstvo in zaposlovali; najprej predvsem in samo domače delavce, Trboveljčane. Zahtevamo zasavsko regijo; skupaj bomo močnejši, vplivnejši in ob vključitvi Slovenije v EU z razvojnimi programi upravičeni njene finančne pomoči. Zagotovili bomo zadostno število štipendij mladim in jih tudi z njimi obdržali doma, v Trbovljah. Podprli bomo samo takšno pokojninsko zakonodajo, ki bo upokojencem častno plačala minulo delo; borcem pa veljavo, ki jim brezpogojno gre, da imamo danes svojo državo. Mlade z našo, mojo pomočjo ne bo več vzgajala samo ulica. Dobili bodo svoje prostore - za svojo družabnost. Poskušali bomo vrniti ugled trboveljski kulturi in športu: vrniti kulturno dogajanje v trboveljski Delavski dom in imeti v eni od špotnih panog prvoligaša. Trbovljam bom vrnil ugled, poštenost in veljavo, ki Trbovljem GREDO! pomeni tudi začetek regionalizacije. MARGARETA JERAJ, rojena 28.11.1941, iz Trbovelj poklic: dipl.ing. živilske tehnologije, ing.kem.teh., magisterij iz kem.tehnologije brez zagovora, delo: upokojenka. 1. SLS OO Trbovlje in donatorji. 2. Upoštevam potrebe in stiske malega človeka. 3. Slovenija potrebuje ureditev po regijah. S strpnostjo in argumentiranimi stališči se bom zavzemala, da bo sedež zasavske regije v Trbovljah. 4. Razvijati je treba množičen šport mladih in zagotoviti prostore za druženje in zabavo. 5. Naj večje vodilo je zadovoljstvo vseh občanov, strankarske razprtije ne pridejo v poštev. 6. Preko lokalnih medijev: TV, radio, Zasavc, najmanj tromesečno oziroma po potrebi. 7. Vse. 8. Ustvariti pogoje: - za razcvet malega gospodarstva, ki ustvari največ novih delovnih mest, je vir inovacij in iz njega se razvijejo srednja in večja podjetja, - ki bodo pritegnili predvsem domače pa tudi tuje investitorje, da bodo svoje obrate odprli v Trbovljah in zaposlili naše ljudi, - da zadržimo strokovne kadre, predvsem mlade, ki bi po končanem šolanju imeli možnost delati v domačem kraju. Navsezadnje jim je to okolje nudilo tudi možnost izobraževanja. Za zagotovitev pogojev potrebujemo sredstva, zato predlagam ustanovitev SKLADA ZA PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSTVA OBČINE TRBOVLJE. Od kod sredstva? Kar nekaj virov je, samo izkoristiti jih je treba. Še besedo o ženskah: - veliko je brezposelnih (približno 60% med prijavljenimi nezaposlenimi), - premalo smo vključene v delo občine in gospodarstva. To stanje je treba spremeniti, začenjam sama, že z mojo kandidaturo. NAREDIMO ŽE VENDAR KORAK V DRUGO SMER! HiJ 19. LISTOPADA 1998 -rnJiTi-r^ J.Ci Ci LADISLAV ŽIGA ŽGAJNAR, rojen 20.02.1955, iz Trbovelj, zaposlen pri Rudis d.d. Trbovlje kot pomočnik finančnega direktorja, izobrazba: inž.str. in dipl.oec. 1. Kampanijo si delno financiram sam, kot skupnemu kandidatu LDS in ZLSD pa mi preostali del financirata ti dve stranki v skladu z zakonskimi določili. 2. Pri svoji kandidaturi upoštevam probleme vseh občanov Trbovelj, saj se vsi srečujemo s podobnimi težavami. Vsekakor sta veliki težavi v občini Trbovlje velika brezposelnost in slabša infrastrukturna urejenost občine, zato jim nameravam v primeru moje izvolitve za župana nameniti še posebno pozornost. 3. Regijsko povezovanje je že danes zelo pomembno, še posebno pa bo postalo pomembno z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. V preteklosti je bilo na tem področju premalo narejenega, zato bo tej nalogi v prihodnosti potrebno nameniti mnogo več pozornosti. Moje mnenje je, da bo uspešen dogovor možno doseči le s strpnim in argumentiranim pogovorom med vsemi zainteresiranimi občinami. 4. Problema mladih se vsekakor zavedam. Možnosti rešitve problema vidim v tem, da v prvi vrsti mladim omogočimo zaposlitev, hkrati pa jim skladno z njihovimi interesi omogočimo tudi vključevanje v različne športne in kulturne aktivnosti. 5. Prepričan sem, da bo glede na težak gospodarski in socialni položaj v Trbovljah v prihodnosti potrebno povezati vse ljudi, ki znajo in hočejo nekaj narediti za izboljšanje trenutnega položaja. To dejstvo je bilo tudi poglavitni razlog, da kandidiram kot skupni kandidat LDS in ZLSD Trbovlje, odprt pa sem tudi do sodelovanja z vsemi ostalimi. Že obstoječe povezovanje temelji na strokovnosti, kar bo moje vodilo tudi v prihodnosti. 6. Občanke in občane Trbovelj nameravam seznanjati z rezultati svojega delovanja preko medijev ter preko tiskovnih konferenc, ki jih bom v primeru, da bom izvoljen za župana, organiziral vsaj lx mesečno. Imel pa bom tudi tako imenovane "uradne ure", na katere bodo lahko prišli vsi, ki bodo imeli kakršnokoli vprašanje, predlog ali pobudo. 7. Seveda bom sprejemal vse predstavnike sedme sile, saj sem prepričan, daje zelo pomembno, da so Trboveljčani o delovanju župana in občinske uprave dobro seznanjeni, ter da tako tudi lažje povedo svoje predloge ter pripombe, ki bi delovanje občinske uprave še izboljšali. 8. V Trbovljah je danes vsekakor naj večji problem brezposelnost, zato je za ohranitev obstoječih delovnih mest nujno potrebna izgradnja TET 3, sočasno pa je potrebno še bolj intenzivno nadaljevati z ustvarjanjem pogojev za uspešen razvoj podjetništva in malega gospodarstva v Trbovljah ter ustvarjati pogoje, ki bi v Trbovlje privabili nove programe in tako povečali možnosti za zaposlitev v občini. B! 1 ^ I ra LEOPOLD GROŠELJ, rojen 13.8.1941, iz Hrastnika, višja, župan. Kljub večkratni urgenci, na vprašanja ne odgovarja. IGOR PAVELŠEK, rojen 18.11.1960, iz Hrastnika, tapetnik. 1. Naša stranka je zelo skromna. Imamo manjšega sponzorja, ki nam je naredil plakate. Za ostalo propagandno gradivo pa skrbi stranka NSD, ki ima sedež v Ajdovščini. 2. Pri svoji kandidaturi upoštevam malega človeka zato, ker imam kmečko oziroma ljudsko pamet. Naši ljudje so na robu socialnega zloma, živijo v nenormalnih pogojih itd. 3. Mi nismo za razbijanje Slovenije, kije že tako majhna. Smo za vsake strankarske povezave, ki so v prid slovenstva. Naše mnenje je usmerjeno, da Slovenija še ni pripravljena in dovolj osveščena. To pa zato, ker navadni ljudje niso konkretno obveščeni o tem, kaj je dobro, da gre Slovenija v Evropo in kaj je slabega. Smo proti vstopu v Evropo, dokler se naše strankarske razprtije ne nehajo, in da se na prvem mestu pospeši gospodarstvo, kije v krizi. Povezave z župani so tudi večje izkušnje in so nujne. Saj veste, da ima župan samo nekaj manj kot 5% pristojnosti. To pa so lahko maksimalni učinki. Saj imajo 95% vladajoče stranke na oblasti. 4. Naša stranka omogoča mladim vstop v politiko! Oživitev športno rekreativnega in kulturnega življenja. Predvsem v spodnjem delu mesta, ki je desetletje zapostavljano in se tudi objekti ne vzdržujejo, da bi bila mladim omogočena brezplačna rekreacija. Največ seje naredilo le za Brodarsko društvo, ki gaje podpiral tudi predsednik KS Steklarna Hrastnik. Ostali objekti, kot so: kegljišče in pa Strelska družina Steklarne Hrastnik propadajo, čeprav bi se lahko mladi tu športno in rekreativno udejstvovali. V Hrastniku večina mladih nima kaj početi, zato zahajajo v razne nočne in dnevne lokale. Tam se pojavlja droga, alkohol in pod vplivom vsega tega tudi kriminalna dejanja. Čeprav smo v spodnjem delu tudi udarniško prispevali za določene športne objekte, se bojimo, da se bo tudi to pustilo nekaj časa propadati. Potem pa bo nekdo poceni odkupil. Preprečevati je treba mladostniškega in drugega nasilja. Menim, da ne bo potrebna posebna uvedba mestne policije. 5. Naša stranka ne bo in ne želi sodelovati v strankarskih razprtijah, to pomeni, daje treba v trenutku dela in presoje pozabiti kdo je kdo in skupaj premisliti kaj je bolj pametno in prav. Seveda, ko so stvari premišljene, jih je treba uresničiti z voljo, doslednostjo in odločnostjo. Menim, da mi teh lastnosti ne manjka, saj sem skromen. 6. Če bom izvoljen, bom analiziral stanje v kakšnem je občina, kaj in kako racionalneje bil pozabljen proračunski denar, skratk,a kaj je župan naredil dobrega in kaj je zafural. Informacije bi bile javne, da ljudstvo ve, kaj se dogaja v Hrastniku, kaj se bo delalo in kako se dela. To naj bi bilo vsak mesec. 7. Predstavnike sedme sile sprejemamo vse, ki so objektivni, nepristranski, in ki delo profesionalno opravljajo. 8. Naš glavni adut je vsako delovno mesto v drobnem gospodarstvu in v dogovoru s posameznimi tovarnami, ki bi lahko še zaposlovala delovno silo. V okviru javnih del pa bo potrebno narediti program, da bi delavci vsakodnevno odvisno od posameznih podjetij po potrebi delovne sile z povezavo zavoda lahko sproti zapolnjevala delo po potrebi. Zavzemamo se in podprli bomo TET 3. Srce rudarja, ki bije v vseh treh občinah, se ne sme ustaviti. Moramo se zavedati, da ko smo mi potrebovali rudarje, so nam pomagali, zdaj ko oni potrebujejo nas, da obdržijo delovna mesta, smo jim dolžni pomagati tudi za ceno dražje elektrike. Zavzemamo se za slovenskega izvajalca za gradnjo TET 3. Imamo pa tudi zelo dobre strokovnjake, ki izdelujejo čistilne in razžvepljevalne naprave. Primer je lahko sanirana TE Šoštanj z čistilnimi napravami. Pozabiti ne smemo tudi Steklarne Hrastnik, TKI Hrastnik, Sijaj, Jutranjka, ki bi z dodatnimi sredstvi zaposlili določeno število ljudi. Prva pa vse do sedanje vlade so odgovorne z dvema poslancema iz Zasavja, da niso od osamosvojitve naredili načrt gospodarskega prestrukturiranja. Zdaj pa smo prisiljeni sprejeti gradnjo TET 3, če bo treba, bomo organizirali proteste, zapore cest itd. Sedanji župan se izmika soočenju z našim kandidatom zaradi podcenjevanja naše stranke. To je naše mnenje. RA JANEZ ZAHRASTNIK, rojen leta 1937, diplomirani sociolog, sedaj neprofesionalni župan Občine Radeče 1. V okviru danih možnosti jo financirata Zveza za napredek Radeč in radeškega območja in ZLSD, ker sem njun kandidat. Vendar pa gre za kampanijo, kije skromna. Upoštevati je, daje "Zveza" lokalna stranka in je njen edini vir financiranja članarina. 2. Pri ponovni kandidaturi sem imel pred očmi predvsem naše občane, z vsemi njihovimi problemi in tegobami in možnostmi, da bi bilo njihovo življenje in počutje v občini prijetnejše. Tudi doslej sem se prizadeval za to. Takšno bo moje ravnanje tudi v bodoče, če bom deležen njihovega zaupanja. 3. Brez dvoma. Regionalizacija je pomembna in potrebna. Z župani občin v bližnjih regijah smo že doslej, posebej z občinami v Zasavju, izjemno dobro sodelovali. Moja stališča glede regionalizma so tudi sicer poznana in Občina Radeče je odprta za vse razgovore in povezave, ki so zanjo koristne. 4. Zavedam se tega. Od tod tudi moja dosedanja prizadevanja za materialno in siceršnje razumevanje do vseh okolij, kjer se zbirajo mladi. To potrjujejo tudi naši sedanji investicijski napori, še posebej na področju kulture in športa... Tako bo tudi v bodoče. 5. Tudi v tem mandatu sem se tmdil preseči strankarske razprtije in menim, da sem bil v tem pogledu uspešen. 6. Doslej sem to opravljal z neposrednimi stiki z volilci v KS, z obiski v različnih sredinah, ter zlasti preko CATV. 7. Tudi doslej so bila moja vrata odprta vsem. 8. Precej nejasno vprašanje. Če ga prav razumem pa bi dejal, da imam v mislih predvsem pospešen razvoj podjetništva, dotok kapitala v občino, ki bo povečal njeno ekonomsko moč in ohranitev obstoječih delovnih mest in proizvodnje. Pri tem pa računam predvsem na znanje, ki ga v naši občini ni malo. LUDVIK SOTLAR, rojen 3.7.1941, iz Radeč, ing.strojništva. Mojo kampanijo za župana financirajo stranke SLS, SKD in SDS. V svoji kandidaturi poskušam upoštevati psihologijo občana in take interese bom tudi zastopal. V regionalizaciji se bom prav gotovo poskušal povezovati z vsemi župani, saj je to izredno pomembno, posebej v Radečah, glede na položaj ob sotočju rek Save in Savinje. Glede mladih je nujno razmišljati predvsem v smislu zagotavljanja perspektiv in v največji možni meri zmanjšati, deviacije sodobne družbe, to pomeni priskrbeti delovna mesta, pripraviti razvojne programe, izpopolniti sistem informiranja. Delo občine je v principu javno, zato bo dostop do informacij odprt za vse. Glede na strankarsko pripadnost pa moram poudariti, da nisem član nobene stranke in daje geslo NE NAZAJ, GLEJMO NAPREJ, POTREBNE SO SPREMEMBE. Obširen program mojih del bo razviden iz programa, vsebuje pa vse elemente ekonomskega, družbenega, kulturnega in športnega razvoja ter vklapljanje v koncept krajev, ki živijo ob spremenjeni Savi. 19. LISTOPADA 1998 R TlJr.Guf: Igp ANKETA Si želite hitrih, pestrih dogajanj? Potem vas, bolj kot ribolov, prevzamejo situacije, za katere ni dobro biti mevža. Nekateri Zasavci pa so tokrat povedali, če se kdaj znajdejo v naglih, skoraj prehitevajočih dogodkih. Tekst in foto: PR. 1 F Mišo Kalem, učenec iz Hrastnika: "Hitenja niti ne zapažam, čeprav se mi včasih zdi, da dan prehitro mine." Sabina Hrstič, dijakinja iz Hrastnika: "Počasne sorte sem, ampak ko je treba, tudi pohitim." i šoli me naglica zelo moti, saj imaš od vsake stvari več, če si zanjo vzameš čas." Dragan Maksimovič, kovinar iz Hrastnika: "Pri puncah je treba biti hiter, pri vsem ostalem pa je naglica odveč." Ernest Babič, upokojenec iz Hrastnika: "Pri vseh delih je dobro biti hiter, le pri ženski počasen." Furijasto nagli Furtjasto nagli Tina Zupan, ekonomski tehnik iz Hrastnika: "Naglici se prilagajam, kakšne stvari pa se lahko dogajajo tudi bolj premišljeno." Stanislav Krivokuča, rudar iz Hrastnika: "Naglico pogrešam, če čakam na avtobus, sicer je pa povsod še preveč hitenja." Ivan Čop, upokojenec iz Trbovelj: "Povečini se vsem mudi, ampak hiteti je treba počasi." Veronika Poznič, natakarica iz Trbovelj: "Tudi v prometu je preveč naglice, toda od hitenja nimamo koristi." Marinka Izlakar, upokojenka iz Trbovelj: "Ljudje mislimo, da moramo vse naenkrat narediti in vse naenkrat imeti. V naglici pa še drug za drugega nimamo časa." Julka Pavlič, upokojenka iz Kisovca: "Vsevprek se prehiteva in očitno tak nagel tempo življenja mnogim paše." Iztok Ule, samostojni podjetnik iz Zagorja: "Naglica ni dobra, saj naredi več škode kot koristi. Tudi sam sem hitrih odločitev in hitrih dejanj, kar me pogosto moti." Anže Erjavec, učenec iz Litije: "Všeč mi je naglica, da se stvari hitro odvijajo." Štefka Šuštar, upokojenka iz Litije: "V naglici si mnogi pozabijo prisluhniti, se pogovoriti, čeprav bi v hitenju utegnili postoriti še več." Svetlana Halilovič, učenka iz Hrastnika: "V Marta Hrušovar in svi: r sn no vim i;l Prav lahko bi še od zadnjih volitev našli ostanke kakšnih brk ali brade, ko nas že spet veselo pozdravljajo s plakatov novi obrazi in z njimi nove obljube. Verjamem jim celo, da mislijo resno, ampak kaj, ko potem pride toliko če-jev in ko-jev, da... In zgodi se mi "že videno "! Nekoč je živela mlada deklica. Ko je dopolnila osemnajst let, je uradno postala polnoletna in dobila volilno pravico. Vsa srečna, kaj srečna, vzhičena je odšla v ta "gmašni" obleki prvikrat izpolnit svojo dolžnost. Danes ne vem več, ali je bilo obvezno, ali je bilo prostovoljno, ali je bilo pa kar obvezno prostovoljno. No, pa saj je zdaj to vseeno. Nekako medlo se spominjam tudi belega nagelja. To naj bi bil simbol nedolžnosti in je bil kar primeren za to priložnost, saj je bilo nedolžno mlado bitje takrat prvič naplahtano. Vse je enkrat prvič in potem nikoli več - ni prvič, se pa kar naprej ponavlja iz obdobja v obdobje, iz države v državo... in če si zaupljiv človek, te uspejo vsakokrat naplahtati. Pa smo hodili v naši preljubi domovini Jugoslaviji pridno na volišča in delali krogce (obvezno prostovoljno). Niti pomislili nismo, da tega ne bi storili, pa naj je bila to dolžnost ali pa pravica, čisto vseeno! Obkroževali smo in verjeli, da bodo tisti, "obkroženi", svet postavili na glavo in čakali... Nihče od njih ni postavil svet na glavo, pač pa se je na glavo postavila marsikatera njihova obljuba. Pa kaj, saj bomo kmalu volili druge... Jedli smo meso, jedli smo zelje - povpreček "segedin ", nekateri veliko mesa, drugi veliko zelja - povpreček še vedno isti. In smo spet volili in spet čakali in spet... dokler nismo dočakali samostojno Slovenijo. Spet so bile volitve ali referendum (kar vam je ljubše - rezultat je itak enak). Takrat so naša srca zapela v navdušenju, sreči in vzhičenju. S ponosno dvignjeno glavo smo z nasmehom na obrazih zanosno odšli na volišča (hm), saj smo morali izbrati vodstvo naše mlade države. Izvolili smo ga v upanju in zaupanju v samostojnost (ki si jo vsak izvoljeni razlaga po svoje). Čas teče in od takrat smo kar nekajkrat spet volili in zdi se mi, da je vse skupaj eno samo večno ponavljanje. Igramo se cirkus. Odločitev o tem, kdo je klovn, volilci ali voljeni, pa je stvar vsakega posameznika. Zadnjikrat sem se jaz počutila, kot da sem klovn in sem se odločila, da ne grem volit. Tako ne bom mogla kriviti "svojega"predstavnika za nobeno stvar - niti za dobro, niti za slabo. Načelo, da smo za vse, kar se nam dogaja, odgovorni sami, sem si razložila tako: če ne bom volila, se ne bom jezila na nikogar. In nisem šla! Mar mislite, da sem bila zadovoljna? Še malo ne! Jezila sem se, da bi mogoče z mojim "glasom" stvari drugače stekle in bi morebiti svet le postavili na glavo. Tako pa... Nezadovoljna s takratno odločitvijo bom letos postavila na glavo svojo terijo. Volila bom! In bom vol-ilka med voli-lci. Na mojo žalost in tudi veselje, sveta na glavo ne bo postavil nihče od njih, ki se nam smehljajo in obljubljajo (in nam se zdi celo uresničljivo)... samo nasmeh ne bolj grenak! Petra Lipec KO si; ihiavo znaki rOOOVAIMATI IN ISOAVO ZNAKI 1'OSKIIŠATI, 00 svi;t vsaj za ooti;ni;i!: ki;i»si Živimo v času, ki mu vladajo, strokovno rečeno, TV novele, po domače pa žajfaste serije. Vendar ne prestrašite se, ne bom komentirala in osirala tistih, ki bodisi jih ali jih ne gledajo. S pomočjo te vrste filmske umetnije želim le ustvariti oziroma začeti odvijati klobčič današnje rdeče niti. Vsi, tudi tisti, ki ne gledate televizije v popoldanskih urah, veste, da je bistvo teh zgodb 1001 zaplet in 1002 razpleta, katerega povod je, kakorkoli kompliciran že izgleda, čisto enostaven. Temelji na nerazumevanju, ki nastane zaradi pomanjkanja, ali pa neznanja komuniciranja. Saj veste, to so vsi tisti momenti, ko nekdo nekaj ne more povedati, ali ne najde pravega trenutka, pravih besed. In kaj, dohudiča vse nastane zaradi tega. No, pa se preselimo iz sanjskega sveta dobrih in zlih v, kakor radi rečemo, kruto sedanjost. Kakršnakoli, za kogarkoli že je, se lahko poenotimo v točki, ki pravi, da je to čas tehnike. In ker je to čas, kjer stroji zamenjujejo ljudi in vsakdanje pogovore računalniki in druga čuda tehnike, komuniciranje počasi zamira in mislim, da ga bomo kmalu lahko označili kot avtohtono in s tem zaščiteno vrsto. Le, da bodo v tem primeru krivolovci zaželeni. Žalostno, kaj ne, da tako sposobni ljudje, kot menda smo ljudje 20.(skoraj 21.) stoletja, ne znamo ohranjati tako osnovne človeške kategorije, kot je pogovor. Saj veste, to je tisto, ko se najmanj dva človeka pomudita vsaj za trenutek in si izmenjata nekaj besed. Čisto enostnavno, kajne?! Pa v praksi dejansko ni tako. In mi se potem sklicujemo na prenatrpan urnik, glavo polno skrbi in vrsto drugih, tako brezveznih razlogov s katerimi nekoga prepričujemo naj nas s temi "nepomembnimi pogovori", vendar vsaj danes pusti primeru. In tako je vsak dan. Vendar pa se ljudje ne zavedamo, da iz tega ne komuniciranj a izvirajo mnoge težave in še zdaleč ne koristi. Povejte mi, če veste, kako je pogovor lahko razbremenjujoč? Kaj ni mnogo lažje, če svojo polno glavo skrbi izprazniš, pa čeprav le za nekaj kratkih uric? In ne le, da se boste olajšali skrbi, mogoče vam kapne tudi kakšna, do takrat zamegljena ali povsem neznana ideja.Se splača. Vendar dejansko je to razbremenjevanje, ki ga dosežemo s pogovorom manjši del rešitev, če lahko tako rečem. Najhujše je, da se zaradi tega, ker ne znamo izmenjati mnenj in poslušati druge strani, lahko zgodijo hudi, globalnejši problemi, ki so pomembni za našo prihodnost. Veste, tu velja zapisati, da ni dovolj, če znamo le povedati svojo plat medalje, ampak je pomembno, da znamo poslušati tudi sogovornikovo. In če bi ljudje obvladali te osnove komuniciranja, bi se morda rešilo mnogo problemov in bilo bi nam veliko lepše. Moj zaključek je čisto enostaven. Namreč, da se več kot očitno mnogi ne znajo pogovarjati. In kar je še hujše, zato ne znajo niti poslušati. Ali pa poslušajo samo tiste, ki ustrezajo njihovemu pogledu na svet. Zato, dragi moji, ravno v času volitev, odprite oči in napnite ušesa in poslušajte tako ene kot druge. Včasih se rešitev skriva globje, kot je to le navzven vidno. Najhujše posledice neurja že sanirane Nek ljudski pregovor pravi, da na srečno ali nesrečno počutje posameznika bolj kot okoliščine, v katerih živi, vplivajo njegove reakcije nanje. Verjetno bo kar držalo, da precej slabe volje povzroči, če smo recimo v deževnem dnevu brez dežnika. Toda deževje in nevihte iz 4. na 5. november so marsikomu povzročile nejevoljo. Mnogi pa so bili srečni, da jih ni zalilo. Zakaj voda je tudi v Zasavju zašla v stanovanjske objekte, zrušilo se je veliko plazov, narasla voda pa je otežkočala tudi cestno infrastrukturo. K nekaterim sanacijam so že pristopili, glede sredstev pa računajo na pomoč države. Neurje je opustošilo tudi Zasavje in po besedah radeškega župana, Janeza Zahrastnika, so v Radečah povzročili za približno 100 milijonov tolarjev škode, ki se nanaša na plazove, lokalne ceste in na neposredno prizadete občane, posebej na območju Vrhovega. Naj večja škoda je menda na cesti Radeče - Zavrate - Podkraj proti Hrastniku. Plaz, ki je povzročil največ škode, pa je plaz Brvar na območju Svibno. Kako je neurje pustošilo v Hrastniku pa je povedal Jani Kraner, odgovoren za gospodarske zadeve v občini: "Doslej seje pojavilo že 20 plazov, ocena škode pa ni natančno določena, po dosedanjih izračunih pa je škode za najmanj 200 milijonov tolarjev." Kot je povedal, tudi v Hrastniku računajo na pomoč države, saj so finančna sredstva iz občinskega rezervnega sklada že porabili za odpravo najnujneših zadev po neurjih v letošnjem letu, nekaj stroškov pa so porabili že na rovaš proračuna za prihodnje leto. "Saj plaz ne moreš zgolj delno sanirati," je še dejal, "plaz zahteva temeljito sanacijo. Država pa še ni sprejela sistemskega zakona, na podlagi česar bi se lažje dogovarjali." V zasavskih občinah pravijo, da bi zagotovljena namenska sredstva s strani države omogočila že preventivno saniranje plazov, tako da ne bi imeli ob vsakem hujšem deževju težave. Dušan Strašek, vodja za komunalne dejavnosti v Trbovljah je povedal, da v trboveljski občini povodenj ni toliko prestrašila občanov kot pa plazovi. Teh je bilo skupno 27, s tem, da je škode tudi na cestno-komunalni infrastrukturi za približno 15 milijonov tolarjev. Ocena škode plazov pa je za 600 milijonov tolarjev. Uvedena je bila zapora ceste na Klek, tudi plaz Urankar proti Vrhem je zaradi ogromne razsežnosti povzročil delno zaporo ceste. Kot je dejal Ivo Vrtačnik, načelnik oddelka za gospodarsko-javne službe v zagorski občini, so bili v Zagorju vsega 104 plazovi, ki ogrožajo promet, stanovanjske objekte, poškodovane pa so tudi kmetijske površine in mostovi. Škode je skupno za 1,3 milijarde tolarjev. V zagorsld občini so takoj pristopili k najnujnejšim ukrepom. Najhujši plazovi so v Čemšeniku, na Mlinšah, v Kotrcdežu, plazovi pa ogrožajo tudi Podkum. Zemeljski plaz pa je v nedeljo, 8. novembra zasul magistralno cesto med Zgornjim Logom in Hotičem. Zvone Šavor iz Cestnega podjetja Ljubljana je omenil, da bo predvidoma do konca novembra cesta prevozna. Plazišče je še pri kresniškem mostu. Anton Kovič, vodja za gospodarske zadeve v litijski občini pa je dodal, daje v Litiji približno 150 plazov, nastale škode pa je zaradi plazov, ki se še pojavljajo in poškodovanih lokalnih cest, verjetno dosti več kot 350 milijonov tolarjev. Tudi državna komisija si je v Zasavju ogledala sanacije, ki bodo izvajane po poplavah, če bo seveda zagotovljenih dovolj finančnih sredstev za najpotreb-nejše saniranje. Petra Radovič Ko smo mislili, da smo v samem centru Zagorja videli tisto najhujše, smo dobili klic iz Znojil, češ, naj si pridemo ogledat situacijo. In res smo si ogledali in posledice poplav so bile naravnost šokantne. Najprej nas je presenetila cesta, ki je na relaciji Jesenovo-Kotredež-Zagorje sploh ni bilo. Podivjana Kotredeščica je namreč naredila novo strugo in s tem odtrgala cca. 10 metrov zemlje. Ko pa smo prišli v Znojile, smo ostali brez besed in le nemo opazovali, kako seje narava spet poigrala z nami. In kaj so dejali prebivalci, ki so bili najbolj ogroženi? Branko Grobin, Znojile Ida, Zagorje: "Vse skupaj seje začelo že iz noči 4. na 5.novembra. Ob štirih zjutraj, sem vstal in sami vidite, kaj se je zgodilo. Višje zgoraj sta bila dva prepusta, tam seje nekaj zabilo, kasneje paje vso vodo preusmerilo izven stmge in Zasavska cesta je zaprta Z nedelje, 7., na ponedeljek, 8.novembra letos, seje zaradi močnega deževja iznad Zasavske magistrale v vasi Zgornji Log nad Litijo utrgal zemeljski plaz, kije v dolžini cca. 30 metrov zasul cesto, veliko zemlje in drevja paje zgrmelo tudi v reko Savo. Tekst in foto: Marjan Šušteršič Poplavljena magistralna cesta Trbovlje-Hrastnik (foto:PRAV) popolnoma nam je uničilo cesto, ki bi morala biti čez nekaj časa asfaltirana. Klical sem intervencijo ob 4:50, s strojem pa so stanje začeli popravljati ob 6:00. Praktično je sedem hiš čisto odrezanih od sveta. Eni hiši grozi plaz, malce višje pa je še slabše, saj je cesto dobesedno odneslo in se lahko bojimo še kaj hujšega. S sosedi smo pripravljeni na najhujše in bomo skušali rešiti najnujnejše, seveda v primeru, če se bo stanje še poslabšalo. Moram dejati, daje bila ta povodenj veliko hujša od tiste leta 1994, vsaj v smislu škode. Nisem pričakoval tako hudih posledic ujme, bi pa ob tej priložnosti sporočil Občinarjem, da naj se malce bolje trudijo za tale naš kraj. Vsa prejšnja leta smo pritiskali na občino, tako mi, navadni občani, kot podjetje PUH (Podjetje za urejanje hudournikov), a se ni nič naredilo. Upam, da bo tokrat drugače in da si bodo Občinarji ogledali in ocenili škodo ter potem čimpreje ustrezno ukrepali." Anton Drnovšek, Znojile 10, Zagorje: "Moja hiša je čisto odrezana od sveta, saj je podivjana Kotredeščica odnesla most oziroma dovoz do moje hiše, ki je bil edini, saj druge poti enostavno ni. Dve hiši s štirimi dmžinami smo praktično odrezani od sveta. Kdaj pričakujem, da se bo situacija normalizirala? Po tem, kakor so delali sedaj, bomo čakali še dolgo." Branko Ocepek, Znojile 14, Zagorje: "Situacija okrog moje hiše je močno zaskrbljujoča, grozi nam plaz pod hišo. Vse, kar je vodna ujma naredila leta 1994, se je sedaj še poslabšalo. Na sanaciji prejšnjih povodenj bi se lahko naredilo veliko več. Če bi se vsaj malo naredilo na sanaciji, si upam trditi, da vsega tega, kar smo priča danes, ne bi bilo." Peter Motniknr in poplavila ceste ob Trboveljski cesti v Zagorju. Znojilčani so sami pričeli s sanacijo (foto PRAV) Plaz na Orehovici ogroža objekt Jožeta Zajca (foto PRAV) KŠEFTI INFORMACIJE 64 250,64166 Vinoteka KLOPOTEC Zagorje, Tržnica pod uro tel.: 0601 B4 <193 Bliža se konec leta in takrat napoči čas, ko se z darili spomnimo na naše najbližje, sodelavce in poslovne partnerje. V vinoteki vam ponujamo pester izbor vrhunskih vin in darilih programov znanih slovenskih vinogradnikov. Izbirate lahko tudi peneča vina, močne alkoholne pijače, izdelke iz Rogaške Slatine ter različne darilne dodatke. Ponujamo posebni darilni program gospoda Leona Štuklja ob njegovi 100-letnici. Obiščite nas in se prepričajte o naši bogati ponudbi! CERTIUS borznoposredniška hiša d.o.o. Ulica talcev 42 1410 Zagorje - gotovinski odkup delnic podjetij in PID-ov - naročila za borzo - upravljanje s finančnim premoženjem strank ugodno: ŽITO, TELEKOM delovni čas: 9.00- 12.00 in 16.00 - 18.00; tel.: 0601/61-115; GSM 041-681-879 IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!! odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 1. naslov za zlate zadeve Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel, 0601 /1 6/5 ZLATO. URE. TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudarska 21, tel.: 0601-29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel, 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijel 1, Trbovlje, tel, 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij preseneča Klima, 4xairbag, centr. zaklepanje, el.temna stekla in ogledala, ABS, servo volan, ALU platišča,... Audi DOBAVA TAKOJ Pri nakupu novega AUDI A4 po sistemu"STARO ZA NOVO' je Vaš rabljen avto vreden 150.000 Sit več!* PONUDBA VELJA ZA| OMEJENO KOLIČINO 1 glede na uradno kotacijo EUR0TAX Malgaj TRBOVLJE d.o.o. ■ Tel.:0601 /26 065 IMHMJILTrMALGAJ.. , Trbovlje Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 pooblaščeni prodajalec in serviser AKCIJA do 180.000 SIT popusta pri menjavi staro za novo. AKCIJA: E3Wn ©Efl® DARILO OB NAKUPU! ^ RENAULT •n. a nti.lalTTi PARTIZANSKA BOLNICA Vas Jesenovo ali vas pokončnih. Pred časom, ko smo objavili pogovor z gospodom Antonom Senčarjem, smo zapisali, daje močno povezan s partizansko bolnico pod vasjo Jesenovo v Čemšeniku , saj je v njej deloval, ter da bomo o tej bolnici kaj več napisali v eni izmed prihodnjih številk. Še prej smo opravili telefonsko anketo in z žalostjo ugotovili, da o tej bolnišnici kaj ve oziroma je zanjo slišal le vsak deseti Zagorjan. Odlčcili smo se, da vam humanitarno delo, v žal preveč pozabljeni partizanski bolnici, predstavimo nekoliko celoviteje. Poleg Antona Senčarja smo nekaj vprašanj zastavili tudi ga. Joži Bučevec, s katero bomo daljši pogovor objavili v eni izmed naslednjih številk. Upamo, da bodo pričanja oziroma zapis, ki je pred vami, pripomogli, da bodo nekoč naši osnovnošolci pa tudi ostali, lahko obiskali in si ogledali obnovljeno partizansko bolnišnico pod vasjo Jesenovo. Anton Senčar, ki je med drugo svetovno vojno deloval v tej bolnici, nam je povedal:« Pomoč ranjencem v okoliških hribih Zagorja, se je začela že zelo zgodaj in sega v leto 41. Takratje bila manjša partizanska enota izdana in ob napadu nemške policije je bil ranjen Kisovčan Robert Anžlovar, tako, da za nadaljnjo borbo ni bil več sposoben. Ker takrat partizanska saniteta še ni bila tako organizirana, da bi nudila učinkovito pomoč, so ga spravili domov, kjer so ga domači zaradi varnosti zazidali v podstrešje. V zidu so pustili le manjšo odprtino, da so mu dajali najnujnejše za zdravljenje, ki pa so jo dobro zakrili. Pravi pekel za Roberta seje začel, ko so mater in njegove brate izselili in tako je ostal Robert na podstrešju dobesedno zazidan. Edino upanje, da ga reši iz podstrešja, je bil brat Nande. Tri dni po odselitvi mu je uspelo in Robertu je v bližnjem zajčjem hlevu pripravil zasilno ležišče. Nande je, kljub bližini policijske postaje, za svojega brata vsakodnevno skrbel. Skrb za zajce je bila le ukana. Robert kljub vsej negi, ki mu jo je nudil brat ni dočakal svobode.Umrl leta 44 in truplo je bilo potrebno na skrivaj pokopati. V zajčjem hlevu. Iz opisa zgodbe je razvidno, kako potrebne so bile za ranjene partizane zasilne bolnišnice, urejene v samotnih grapah. Nekaj jih je sicer bilo: v Senožetih ali bolje pod Kobilkom je delovala ena manjša bolnišnica, ena v neposredni bližini grape v Risanki, ki je bila leta 42 opuščena zaradi izdaje. Na tem območju se je zadrževala študentka medicine Vera Šlander, ki je jeseni 42 padla. Blizu Kandrš so imeli v gozdu zgrajeno manjše skrivališče v katerem sta se zdravila dva ranjena kurirja. Ko sta okrevala, je bilo skrivališče izdano in oba so litijski gestapovci ubili. »Šele leta 44 », nadaljuje Anton, «je bila po ukazu sanitetnega oddelka 4.operativne cone zgrajena večja bolnica pod vasjo Jesenovo, ki je delovala vse do konca vojne ne da bi bila kdaj izdana. Vodil jo je že pokojni dr. Jože Dolenc. Še danes globoko spoštujem naklonjenost okoliških prebivalcev, da niso nikoli okupatorju izdali, kje je bolnica, ter da so nam pomagali. Tam, kjer je bila lokacija bolnice, so bile prehrambene možnosti dokaj ugodne, dotok sanitetnega materiala je v glavnem prihajal iz Trbovelj, Zagorja in Morave, gradbeni material so priskrbeli vaščani Jesenovega in terenski delavci. V okoliških vaseh se zaradi varnosti bolnišnice niso smele zadrževati operativne enote, ki bi lahko pritegnile Nemce in ostale sovražnike. Mesto, kjer je delovala bolnišnica, je bila težko dostopna grapa, gozd je bil mlad in mešan, v bližini je bil izvir pitne vode, dostop do bolnišnice je bil urejen tudi za vprežno živino. Zaradi pomembnosti bolnišnice je bila še kako pomembna izbira posadke. Predvsem smo bili to mladi, zdravi, zanesljivi, spretni in dobri poznavalci okoliških vasi. Odnosi med posadko so bili takšni, kakršnih nisem nikoli več v življenju doživljal. Ekscesni ljudje niso sodili v naš krog. Med nami je bilo mnogo medsebojnega poštenja, zaupanja, vestnosti do izpolnjevanja nalog, vsaka beseda izven bolnice je morala biti pretehtana, blebetanje bi bilo za bolnico pogubno. Transport ranjencev se je vršil ponoči ali ob večerih, večinoma na nosilih oziroma je šel ranjenec peš, če poškodba ni bila prehuda. Zaradi varnosti bolnice smo vsakemu ranjencu s krpo zavezali oči. Transport hrane se je vršil v zgodnjih jutranjih urah; pripravljali so jo v vasi Jesenovo, kakor tudi pranje obvez in oblek. Sam sem skrbel tako za varovanje in maskiranje bolnice, za transport ranjencev, preskrbo s hrano kakor tudi za pokopavanje mrtvih. Veste, jaz sem se takrat postaral zelo mlad. Nikoli ne bom pozabil, ko smo pokopavali mladega očeta 3- in 5- letnega otroka, kako mi je bilo hudo. Zelo smo morali paziti, da v bližini bolnice nismo odlagali nobenih odpadkov. Dobro smo imeli organizirano tudi obveščevalno službo. Iz Jesenovega je Franc Zupan prišel povedati ob vsaki uri o nastali situaciji v bližini bolnice in v primeru nevarnosti smo poskrbeli za učinkovito maskiranje . V slučaju, da bi kaka sovražna enota zašla v bližino, bi izvedli hiter napad ter se takoj odmaknili od napada v nasprotno smer bolnice. Kirurški posegi v bolnici so se vršili od večera do jutra ob acetonski svetilki. Zdravniki so resnično delali v nemogočih razmerah z veliko improvizacije in s skrajnimi napori. Žalosti me, da delo zdravnikov in ostale posadke ni bilo cenjeno. Ne morem preboleti, da so nas imeli, ne pravi borci, temveč terenci (politkomisarji in podobni, ki so bili največje zlo) za skrivače in »bunkeraše«. Nepopisno lepo je bilo 13.maja 1945. Zunaj bolnice je bila prava pomlad. Bolnica namreč ni imela oken, edine odprtine v svet so bile vstopne, ventilacijske in zasilne. Vojne je bilo konec in ranjence smo premestili v trboveljsko bolnišnico.« Anton Senčar še dodaja, da v partizane ni šel iz ideologije, temveč zaradi slovenstva, zato se je zadnje osamosvojitvene vojne še kako razveselil. Izstopil je tudi iz ZZB NOV, ker pravi da so ga nekateri razočarali, tudi zato, ker ne spoštujejo dovolj pomena partizanskih bolnic in dela osebja. Ce bi ga, bolnice ne bi pustili podreti ali pa bi po maketah, ki jih je izdelal, že pred leti zgradili novo. Objavljamo tudi del pogovora s še eno pričo, ki se še kako spominja dogodkov, povezanih s partizansko bolnišnico. Joža Bučevec, rojena Režun je povedala, da je živela v družini, kjer je bilo 13 otrok. Prav dobro se spominja, štirinajst let je bila stara, kjeje bolnišnica stala, saj je bila oddaljena le 200 ali 300 metrov od njihove hiše. V gozdu, v skrbno zakriti kotanji, ki je bil last njene družine. Njena družina je poleg zakrivanja sledi okrog bolnišnice skrbela tudi za prehrano osebja. Oče, ponosen kmet, ki se ni nikoli po vojni ponašal s pogumnim, humanitarnim delom za bolnišnico- resnično gaje bilo veliko- je v Zagorje v posodah vozil mleko, nazaj pa nemalokrat zdravila za bolnišnico. Ne bo pozabila, ko je njena družina zbolela za tifusom in jih je zdravil bolnišnični zdravnik Vidmar, ki pa so ga po vojni, leta 48, ubili. »Ta si tega prav gotovo ni zaslužil«, dodaja. Veliko grenkobe je čutiti v njenem glasu, ko pove, da se ne strinja, da so povojne oblasti dopustile, daje bolnišnica počasi, a zanesljivo propadala. »Veste«, pravi:« o velikem humanitarnem delu, tako osebja bolnišnice, kot vaščanov Jesenovega, se vsa povojna leta ni govorilo, in to boli.« Mi dodajamo: resje žalostno, da o tem humanitarnem in junaškem delu v času 2.svetovne vojne tako malo vemo. Bolnišnico so imeli pred nosom, pa so dopustili (kdo je odgovoren?), da jo je razjedel zob časa. Še so žive priče teh dogodkov in ni še prepozno, da nekaj storimo. V spomin na umrle akterje in še živeče takratnih časov in nam vsem v ponos. Do takrat pa si lahko ogledate male makete te bolnišnice z okolico, ki se nahajajo v OŠ Čemšenik in v muzeju NOB Zagorje. Igor Goste 19. LISTOPADA 1998 Jf.TT J J . J 4 J . J.CŠ , ZDRAVILNE RASTLINE KISLICA Spomnim se, kako smo se včasih otroci podili po travnikih in iskali kislice. Prav prijetno jih je bilo prežvekovati. Kot bi jedli kisle bombone. Tudi osvežili smo se z njimi. Ali danes še otroci poznajo to zel? Se otroci še podijo po travnikih? Poznamo več vrst kislic, ki pa imajo več ali manj podobne lastnosti, pa tudi podobne so si. Imajo lepe zelene (kako prijetno kisle) ali rdečkasto suličaste liste. Raste predvsem v zavetnih prisojah na lahkih, rodovitnih tleh. Uporabna je presna, kot dodatek solatam in kuhana, kot špinača ali dodatek k omletam, telečjemu mesu in ribam. Mnogi bolniki pa je nikakor ne smejo poskusiti, tisti kijih muči protin, artritis, ki imajo bolne ledvice in mehur, revmatiki,... V antičnih časih so kislico dobro poznali. V 16.in 17.stoletju sojo imeli nekateri zdravniki za čudežno zelišče za zdravljenje infekcij, vročine, skorbuta in zastrupitev. M. Messegue je na lastnih izkušnjah dognal, da je Dobrodošli, generacija Golf ima že v osnovni opremi vse kar potrebujete Ip® za udobje in varnost Odločite se za prihodnost (§) Malgaj TRBOVLJE d.o.o. 1 Tel: 0601 26 525 Litija: 061 884 450 osvežilna, da žene na vodo, zbija vročino, spodbuja tek, čisti kri in odganja gliste. Priporoča jo v vseh primerih pomanjkljivega delovanja sečil in prebavil, pri želodčnih in črevesnih težavah, proti zlati žili, gnojenju v ustih in grlu, pri oslabelosti, pomanjkanju teka in proti vročini. Izredno učinkuje tudi zunanje (mozolji, izpuščaji...). Korenina in semena so še posebej aktivna proti driski, želodčnim bolečinam, grži. ZELIŠČA ZA LEPOTO (M. Messegue) POTENJE Brez potenja ne bi mogli živeti, umrli bi od vročine. Bistvena vloga potenja je ohraniti notranjo temperaturo nespremenjeno, se pa s potom izloča tudi precejšen del strupov, ki se kopičijo v telesu. Potenje omogočajo znojnice, kijih imamo v koži. Znoj se sestoji iz vode, seča, soli, maščob in raznih vonjavnih snovi (mnogokrat neprijetnih). Če ima pot duh po seču, gre lahko za prizadete ledvice. Ljudje, ki se pretirano potijo imajo hiperhidrozo. Če se preveč znojite (po rokah, nogah, pod pazduho ali po vsem telesu) nikar ne poslušajte »prijateljskih« nasvetov, ki vam svetujejo, da manj pijte. Dosegli boste to, da boste zboleli. Lahko pa se izogibate začinjenim jedem, nosite obleko iz naravnih vlaken, ne iz sintetičnih, umivajte se večkrat na dan, ne uporabljajte kemičnega dezodoranta. Najboljši naravni dezodorant je kamilična kopel celega telesa. Nekaj receptov Proti hiperhidrozi, naj bo splošna ali lokalna, uporabljajte eno izmed naslednjih kopeli, za roke, za noge ali za celo telo (za liter vode). 5 prgišč ovsene slame, prgišče: brezovih listov ali lubja, listov in cvetov borage, zdrobljenih cipresovih storžkov, evkaliptusovih in orehovih listov, borovih ali smrekovih vršičkov, cele rastline preslice, listov vrtnice, listov in cvetja žajblja, zdrobljenega lubja vrbe ter lipe. Pripravil Igor Goste Trgovsko podjetje otrošnja ^e&ktti/sam&tA^&vina/... UGODNA PONUDBA V POSLOVALNICI ŽELEZNINA 12-delna INOX posoda - s steklenimi ali EVOX pokrovi = 11.990,00 SIT - s TERMOSTATI s steklenimi ali INOX pokrovi = 14.990,00 SIT Vljudno vabljeni vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Tel.: 0601 61 029 19. LISTOPADA 1998 n n 3 in n Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. ODPRTO PISMO BODOČEMU TRBOVELJSKEMU ŽUPANU (Trboveljska oblast v primežu bede in korupcije) Moj prijatelj Samo živi v Ljubljani in je eden tistih mnogih Trboveljčanov, ki se rad vrača domov k staršem. "Še bolj zanimiveje priti v Trbovlje,"pravi, "ker se nič ne spreminja, kjer je vse enako kot v času moje mladosti". In res seje čas v Trbovljah ustavil, kot da bi bili še vedno v svinčenih časih socializma. Ne le, da se nič ne gradi in investira, na oblasti je še vedno edina zveličana stranka, v občinski upravi še vedno sedijo politično lojalni in strokovno nesposobni ljudje, na vrhu oblasti pa rotirajo "zdrave sile", ki se jih skušajo v olastninjenih podjetjih rešiti za vsako ceno. Dragi bodoči župan! Takaj ti sploh pišem?!. Zaradi tega, ker se po mojem sploh še ne zavedaš, kaj te čaka! Občinska uprava, ki bi ti morala pomagati in biti v strokovno pomoč je namreč fevdalizirana, kjer posamezni zaposleni ljubomumno varuje svoje delovno področje in ne pustijo, da bi se stvari reševale na njim neljube načine ali pa včasih sploh, da bi se reševale. Trbovlje so pred socialnem, gospodarskim in kulturnim propadom. V veliki meri so ta propad povzročili povsem neprimerni ljudje na oblasti, še bolj odgovorni pa so razni prišepetovalci iz ozadja (stranka ZLSD). Zdi se, kot, da so vsi stavili na projekt TET 3, žal pa je kroglica padla na črno polje. Takšnih haskov pa je bilo tudi v preteklosti že kar nekaj. Projekt občinskih obveznic je Trboveljčane stal skoraj eno desetletje nazadovanja in stagnacije. Ne bi bilo odveč omenjati, daje tedanja garnitura LDS, katere predsednik sem bil, kategorično odklanjala zadolževanje občine. Danes imamo ničvredne lastniške papiije s katerimi si lahko vodilni obrišejo rit, Trboveljčani pa smo v malho bez dna prispevali več kot 10 mil. DEM. Da pa arogantnost ne pozna meja, naj omenim kako vehementno je trboveljska oblast odklanjala in še odklanja investicije, v katere ji ne bi bilo treba vložiti niti enega tolarja. Trbovlje ne potrebujejo še ene bencinske črpalke s celotno servisno ponudbo, ne tovarne čevljev (podjetnik, ki je prosil za minimalno podporo, pa je v Trbovljah ni dobil, zaposluje na Hrvaškem preko 700 delavcev), ne smučarskega centra s penzionom na Vrheh, ne nadzidave lokalov in sanacije kopaliških objektov na letnem kopališču, ne industrijske cone... "ZAKAJ BI LJUDEM POMAGALI, MI SMO TU, DA SKRBIMO ZA ZAKONITOST!", to je stavek, ki gaje izustil eden od delavcev vobčinski upravi. O kompciji v gospodarstvu in politiki vsi govorijo, težko pa jo je dokazati in še težje koga obsoditi. Navadno se kaže v nadvse čudnih odločitvah določenih organov in funkcionarjev. Takšne čudne odločitve v Trbovljah spreema Stanovanjski sklad, katerega predsednik, glede na svoje delovno mesto, na predsedniško mesto sploh ne bi smel biti izvoljen. Pa to v Trbovljah tako ni pomembno, važno je le, da so apetiti zadovoljeni in interesne sfere razdeljene, tako, da ne hodijo drug drugem v zelje. Nekaj teh sumljivih situacij: oddaja lokala na letnem kopališču brez razpisa in brez spremembe namembnosti, oddaja lokala na letnem kopališču v nasprotju z veljavnimi splošnimi akti... Da vrana vrani ne izkljuje oči, pa je simpomatično, da tudi nadzorni svet imenovan s strani občinskega sveta, zadev ne obravnava, županu pa so to le pritlehne zadeve, ki si ne zaslužijo njegove pozornosti. Kaj pričakujem od tebe? Sicer ne veliko, le spoštovanje zakonitosti, red in vljudnost v občinski upravi, ki naj bo ljudem v oporo in ne le še ena ovira do cilja ter nekaj zdravorazumskih odločitev, ki nam bodo omogočale, da bomo v Trbovljah lahko mirno in spokojno zrli v prihodnost! Pa lep pozdrav, tvoj delničar občine Trbovlje (in sovražnik sedanje občinske oblasti št.2) Milenko Škrinjar, Trg svobode 28, Trbovlje. PISMO ŽUPANU HRASTNIKA Sem študent Filozofske fakultete v Ljubljani, vendar še vedno preživljam mnogo časa doma v Hrastniku. Ker je pač potreba vsakega človeka druženje, se rad odpravim po mestu, se kje usedem, klepetam s prijatelji in znanci itd. Tu pa nastane ena velika težava v tem, kam lahko mlad človek sploh v Hrastniku gre. Naj vam pomagam: 1. Lahko skače za žogo na igrišču. Ker pa vsak mladostnik pač ne more biti športnik, ta možnost za precejšen del mladine odpade. Tu naj opozorim na to; če se s strani oblasti tako "forsira" le šport, zakaj nimamo Hrastničani vrhunskih športnikov. Prav tako pa se to konča s prihodom mrzlih dni. Športna hala, sicer zgrajena iz samoprispevka vseh občanov, pa je rezervirana za klube in društva, ki plačujejo najemnino. Kako pa naj to počne navaden mlad človek, ki bi se rad rekreiral tudi pozimi? 2. Lahko gre v gostilno in zapravlja denar in sive celice. Posledica tega drugega je tudi splošna nemotiviranost, posledica tega pa neizobraženost in nezadovoljstvo, kar vodi v agresivnost prebivalcev. 3. Lahko si zunaj in sediš na kakšni klopci, kar se spet izkaže za ne najbolj priporočljivo v zimskih mesecih zaradi zelo velike možnosti zdravstvenih težav. Po nastopu večernih ur pa pride povrh tega še nadlegovanje s strani policije. Te možnosti torej niso prav nič privlačne. Rešitev tega vidim v tem, da se ustanovi mladinsko društvo, se zanj namenijo prostori ter se s tem pokončajo dve muhi na en mah. Mladina bo imela prostore za debate, ustvarjanje glasbe umetnosti, širitev kulture med mladimi, po drugi strani pa bodo oblasti imele mladino pod kontrolo in vsi bomo zadovoljni. Če pa že to ni izvedljivo bi oblasti lahko odobrile vsaj kakšno manjšo sobico za tisti del mladine, ki je že začel samoiniciativno ustvarjati in koristno preživljati prosti čas ter si iz svojih preplitvih žepov nakupil glasbeno opremo, bvendar nima niti enega samcatega prostora za izvajanje takšne dejavnosti. Glede tega je bila že poslana prošnja za dodelitev mladinskih prostorov županu Hrastnika Leopoldu Grošlju, ki jo tudi prilagam k temu besedilu (datirana je 30.7.1998 in jo hranimo v uredništvu, op.uredništva). To je bilo storjeno 30.7.1998 in do sedaj ni bilo nobenega odgovora s strani občinskih oblasti. Takšen način dela s prihodnostjo naše domovine - mladino, je nedopusten in obsojanja vreden, zato pozivam vse občane Hrastnika, da obsodijo takšno politiko, ki skrbi samo za svoje žepe, in da na bližajočih se volitvah pokaže svobodno voljo ljudstva ter zamenja nesposobno občinsko vodstvo. Apeliram na ljudi, da stranka, ki nima politike do mladine v svojem programu, ni vredna zaupanja volivcev. Za mladino je bilo bolje poskrbljeno v komunističnem režimu, ki se je zavedal, da je mladina prihodnost domovine in ni skrbel samo za svojo materialno dobrobit, kot počne tako imenovana demokracija, ki to ni. Tomaž Kramžai; Novi Log 6, Hrastnik xn~rr^ gttji i ulebslgo 7 a ČILIJA, CVETKA MOŽIMA Toliko časa, da na pravi način pristopi k človeku, si zmeraj vzame. Kot vodja ekspoziture Banke Zasavje d.d. v Hrastniku ima dosti opravka z ljudmi. In zatrjuje, da je komunikacija z ljudmi vedno dobrodošla. "Nekatere delo z ljudmi obremenjuje," je dejala, "zame pa je ravno delo z ljudmi največje veselje." Menda je ekonomija veda, ki človeka prevzame, če se ji temeljiteje posveča. Vsaj tako pravi Cvetka Možina, ki ni pomišljala, da bo kdaj opravljala enega vodstvenih položajev. Vsekakor pa je dovolj dovzetna za novosti v poslu. Prevzamejo jo nove ideje, pobude, zato se v bančništvu dobro počuti. Kot je povedala, ne čakajo, da stranke predlagajo, marveč se sproti prilagajajo trendu, saj skuša banka čimbolj izboljševati kvaliteto poslovanja in širiti krog komintentov. Varčevanje seji zdi ena tistih dobrin, za katero je treba navdušiti že osnovnošolce. Zato nudijo tudi mladim določena varčevanja s stimulativno obrestno mero, kot je naprimer varčevanje razrednih skupnosti. Pri poslovanju z ljudmi pa seji zdi najpomembnejše, da vsakdo sam ugotovi, kakšen kontakt z ljudmi mu najbolj odgovarja, saj je vsakdo lahko prijazen na njemu lasten način. Važneje seji zdi, da prijaznost ni prisiljena. "Kajti prijazen je treba ostati tudi izven delovnega časa," je še dodala. Povsem sprejema, da so ljudje povečini zadržani do sprememb, zato se novosti ne lotevajo "na hitrico". V banki pravkar uvajajo BA maestro kartice, ki bodo, od doslej znanih, zanimivejše zato, ker se uporabljajo kot identifikacijski dokument pri izstavitvi čeka, z njimi se lahko dviguje na bankomatu in plačuje v trgovinah s post-terminali. V kolektivu banke pa spodbujajo prijaznost ter vzbujajo zaupanje do ljudi. In pripadnost kolektivu zelo spoštuje in je dovzetna, da o aktualnih vprašanjih skupno podebatirajo. Podobno kot je v poslu dojemljiva za spremembe, pa ima tudi svojevrsten hobi. Pravzaprav se kar vsi v družini, vključno s hčerkama, ukvarjajo z jahanjem, večkrat so se udeležili tudi tradicionalnega pohoda Valvasorjeve konjenice. Z možem pa rada tudi potujeta, spoznala sta že Rusijo, Ameriko, Afriko, mnoge države ju še mikajo. Pri ljudeh jo navduši, če se ogibajo predsodkov in so veseli vsakega novega poznanstva. Včasih prebere horoskop in pravi, da "ovnom" kdaj tudi kaj ugane in da povsem velja, da ji ni problem prevzeti iniciativo ali sprejeti novitete. Zato se tudi rada moderno oblači. Napake pa ne opaža le pri drugih, ampak tudi pri sebi. Pravi, daje preveč popustljiva. Konfliktov pa se ne ustraši, saj jo opozorijo, o čem se je treba poučiti in kako še naprej ohraniti medsebojno spoštovanje. Toda mnenja je, da s poštenostjo in odkritostjo, vsakogar pridobiš. Tebi in foto: Petro Radovič ZAVETNICA GLASBE (22. november) Cecilija je živela v prvi polovici 3. stoletja. Bila je rimska mučenka in zato ena najznačilnejših krščanskih osebnosti tedanjega časa oziroma prvotnega krščanstva. Verodostojni zapisi o njenem življenju se niso ohranili, zelo pa je poznan pasijon, ki izvira iz 5. stoletja. Pasijon jo omenja kot sodobnico papeža Urbana, ki je vodil Cerkev od leta 222 do 230. Pasijon omenja tudi razne osebe, ki pa zagotovo niso živele v njenem času. Leta 1854 so njen grob našli v Kalistovih katakombah poleg kripte papežev. To odkritje je potrdilo zapis iz 5. stoletja, dajo je papež Urban po mučeniški smrti dal pokopati med škofi, papeži, spoznavalci in mučenci. Pasijon opisuje Cecilijo kot dekle, zaročeno z Valerijanom, ki je bil tradicionalne rimske vere. Pred poročno nočjo je možu zaupala, da je krščanske vere in ga prosila, naj tudi sam sprejme krščanstvo. Valerijan je spoštoval ženino prošnjo in šel je k tretjemu miljniku na Apijski cesti, kjer je našel med grobovi skritega starca Urbana. Urban, tedanji papež, je Valerijana poučil v krščanski veri in ga krstil. Valerijan je pridobil za krščanstvo tudi svojega brata Tiburcija. Oba brata sta se ponudila, da bosta pokopala mučence, kijih je dal usmrtiti mestni prefekt Turcij Almahij. Bila sta izdana in Almahij ju je ukazal mučiti in obglaviti. Iz pohlepa po njunem imetju je Almahij vrgel v ječo tudi Cecilijo in jo obsodil na smrt. Sežgana naj bi bila v peči za segrevanje kopeli, vendar pa seje iz plamenov rešila nepoškodovana. Almahij je nato ukazal naj jo obglavijo, toda Cecilija je ostala živa še nekaj dni. V tem času je razdelila vse svoje imetje, papeža Urbana pa je prosila, naj njeno hišo posveti v cerkev. V 15. stoletju so začeli sv. Cecilijo častiti kot zavetnico glasbe, ker naj bi (po pripovedovanju pasijona) na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga. Leta 1584 je Aleksander Marino ustanovil v Rimu bratovščino sv. Cecilije kot organizacijo glasbenikov. Tudi godbeniki v Rouenu in Evreuxju v Franciji so od 16. stoletja dalje častili sv. Cecilijo kot svojo patrono in praznovali njen god vsako leto 22. novembra. Za svojo zavetnico so si jo izbrali tudi pesniki, glasbeniki, godbeniki, izdelovalci orgel in pevci. Sv. Cecilija je pogosto navdihovala umetnike, ki so jo upodabljali bodisi z glasbenimi instrumenti ali v raznih prizorih iz njenega življenja, kakor so poznani iz že omenjenega pasijona. Prva znana upodobitev je iz leta 1420 (slika je shranjena v Frankurtu ob Maini), najbolj poznana pa je Rafaelova upodobitev iz leta 1516, kijohranijo vBologni. V Sloveniji sta poznani predvsem dve upodobitvi, in sicer ena v cerkvi sv. Cecilije v Celju, druga pa na Viču pri Dravogradu. Branko Nimac Kn.r.F.v n.Ti. j i 19. LISTOPADA 1998 Glasba je dragocena Glasbena šola Trbovlje je šolsko leto 1998/99 pričela z navdušenjem, saj se jim obeta obilo glasbenih dogodivščin. Razlog za to, da bodo vse šolsko leto vabili v goste vrhunske glasbenike ter eminentne glasbene skupine pa je, da obeležujejo 60-letnico delovanja. In z glasbenimi zalogaji so začeli že v novembru, slavnostni praznični koncert GŠ Trbovlje pa bo predvidoma v maju. Trobentar, Richard Steuart in pianist, Igor Lazko sta s koncertoma v petek, 6. in v soboto, 7. novembra privabila številno publiko, ki simpatizira s klasično glasbo. Trobentar, Richard Steuart, po rodu iz Kanade, je imel v sredo, 4. novembra v Glasbeni šoli Trbovlje glasbeno delavnico za vse, ki se učijo igrati na trobento. Navzočim je povedal, daje glasba jezik srca, čustev, in tudi v primem, ko hočete biti srečni s prijatelji, znanci, jim lahko ta čustva posredujete skozi glasbo. "Glasba ni šport," je poudaril Richard Steuart, "in ni važno, če kaj storite slabše kot drugi, marveč je pomembneje, da jim čutenje, čustva sporočite skozi glasbo." Poleg tega, daje vsem veliko razložil o načinih igranja, je predstavil še približno trideset različnih trobent po velikosti in uglasitvi. Dejal je še, da spoštuje dežele z glasbeno tradicijo in je pozoren na kvaliteto zvoka, zato tudi sam sodeluje z izdelovalci inštrumentov oziroma ima lastno glasbeno produkcijo LA-TROMBA. Da pa je trobenta univerzalen inštrument, s pojočim zvokom in s katerim lahko igra različne zvrsti glasbe, je prezentiral na koncertu v trboveljskem delavskem domu v petek, 6. novembra, ko ga je pri klavirju spremljala Urška Meglič Sadiki. V soboto, 7. novembra pa je v dvorani GŠ Trbovlje nastopil pianist, Igor Lazko, po rodu iz Rusije, ki je dodal, da je vadba klavirja poleg učenja tehnike tudi učenje izraznosti. "Vse, kar se naučiš od življenja," je omenil Igor Lazko, "vsa čustva, občutke, fantazije, je treba čim bogatejše izraziti skozi igranje. V glasbi ni tekmovalnosti, temveč se vsak glasbenik trudi, da se po najboljših močeh izraža in klavirje le majhen Pianist Igor Lazko vodi poletne klavirske šole, ki se jih z veseljem udeležujejo tudi učenci GŠ Trbovlje. del glasbe." Oba vrhunska glasbenika, ki slovita tudi kot izvrstna pedagoga pa sta bila zelo vesela številne in poslušljive publike. Ravnatelj GŠ Trbovlje, Marjan Korošec je pripomnil, da se bodo tudi vnaprej zavzemali pridobiti glasbenike, ki bodo razvedrili manj in bolj zahtevne poslušalce. 60-letnica GŠ Trbovlje bo vsekakor svojevrstno kulturno doživetje tega šolskega leta. Petra Radovič Foto: Branko Klančar Tudi publika v dvorani GŠ Trbovlje je disciplinirano sledila koncertu Igorja Lazka. središča Slovenija 19. L1ST0PADA 1998 Jo fj.7" t? T** n.TT.Jl VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-MI VAS NAGRADIMO Do vključno 27.novembra lahko na naš naslov pošljete kupončke z odgovorom. Seveda, v kolikor ga veste. Kdor bo pravilno odgovoril in imel pri žrebu srečo, si bo lahko krajšal čas s prebiranjem dveh knjig, ki jih enkrat mesečno podarja naše uredništvo. Ker pa je to jubilejna, deseta literarna uganka, predvsem pa, ker tako pridno sodelujete, smo vam tokrat pripravili še presenečenje (??). V kupončke napišite ime pisatelja, ki velja za najvidnejšega predstavnika slovenskega razsvetljenstva. V pomoč naj vam bo odlomek iz njegovega dramskega dela Veseli dan ali Matiček se ženi. Peti akt Tretji nastop MATIČEK: O žene, žene! Kaj ste ve za ene kače! - Kako se sukate in zvijate okoli nas; sam med, sama dobrota vam je na jeziku - in tistikrat - nas narbolj pičite! - Ubogi možje! Vsi roge nosite, vsi! Razloček je samo ta, da eni vedo, drugi pa ne. Skoraj bi jih bila meni tudi stavila: in s kom; - Z baronom! Pri moji duši, ta mi je preneumen - Rajši službo pustim, rajši grem še nocoj med cigane! - Z baronom!- Al je kaj boljši kakor jaz? - Vzemi mu denarje, žlahto, ime, potegni mu dol to prazno odejo in postavi ga tja, kakor je človek sam na sebi, tak ne bo vreden, da bi on m ni eslužil. - Tiho! - Nekdo prihaja. - Grem na stran. AVTOR JE.............................. MOJE IME.............................. NASLOV................................ Uroš Šetina -Uri Očitno so butaste komedije zopet na udaru, saj je naj novejša The Waterboy v prvem koncu tedna prislužila skoraj 40 milijonov dolarjev, kar je rekordni otvoritveni konec tedna vseh časov za mesec november. Akcijski film The Siege pa se je po premiernem vikendu znašel na drugem mestu s 14$ milijoni. Sledijo Pleasentville (26$ mil. v 17. dneh), račualniško ustvarjena risanka AhIz (75$ mil. v 38. dneh), ponovno prikazovanje barvno in zvočno izboljšane klasike The Wizard of Oz (5$ mil. v treh dneh) in Living Out Loud (4.5$ mil. v 10. dneh). Vampires Johna Carpenterja so v desetih dneh posrkali krvi za 15.5$ milijonov. Tudi grozljivkam se dobro gode. The Waterboy - Adam Sandler je ponižni nosač vode za gimnazijsko nogometno moštvo. Govorimo seveda o ameriškem nogometu. Čeprav se vsi po vrsti norčujejo z njega, ima neverjetno sposobnost nogometnega napada. Ko Uganko sestavil Igor Goste trener to odkrije ga uvrsti med igralce ter postane zvezda. Ključ njegove motivacije je v tem, da si v nasprotnikih predstavi vse tiste, ki so se včasih delali norca iz njega. Igrajo še Fairuza Balk, Kathy Bates in Henry Winkler. Pri scenariju je sodeloval tudi sam Sandler (trenutno ga lahko vidite v komediji Poročiva se). The Siege - Denzel Washington, Annette Benning in Bruce Willis so določeni za obvarovanje mesta New York, potem ko ga začno oblegati teroristi. Washington poveljuje enoti FBI, ki oblikuje neprijetno zavezništvo z Benningovo, operativko CIA, ki poseduje pomembne podatke o teroristih. Willis je tokrat previdni vojaški general, ki jima nasprotuje, po tem, ko naloga dobi vojaške razsežnosti. Režiral je Edsvard Zwick. ' SANJE IN UP SANJE SO POČILE, TIHO KOT MILNI MEHURČKI. LE TRENUTEK, S SONCEM OBSIJANE SO UPU LESK DAJALE. GLAVE SO GLOBOKO POVEŠENE NA RAZOČARANA PRŠA. BREZ ZGOVORNIH UST, SIJOČIH OČI, ČAKAJOČ S HREPENENJEM NA NOVE MILNE MEHURČKE. PA ČEPRAV LE ZA TRENUTEK. Napisal Igor Goste Living out Loud - Holly Hunter igra ženo zdravnika iz pete Avenije, katero mož zapusti zaradi mljaše ženske. Zapuščena in osamljena, končno vidi pravo osebo v upravitelju dvigala, ki ga igra Danny DeVito. Skupaj ustvarita nenavadno globoko vez. Komedija temelji na dveh zgodbah Antona Chekhova. Igrajo še: Queen Latifah, Martin Donovan, Richard Schiff, Elias Koteas, Rachael Leigh Cook in Lin Shaye. DeVito seje pojavil tudi v vlogi producenta. Vampires - James Woods vodi skupino vampirskih uničevalcev pod Vatikanskim sponzorstvom v najnovejši grozljivki režiserja Johna Carpenterja. Po tem ko je skupina imenovana Crow uničila gnezdo krvosesov v Novi Mehiki, jim praznovanje pokvari prihod starodavnega gospodarja teme. Woods in ostali preživeli sledijo 600 let staremu vampirju skozi puščavo do poslednjega soočenja. Igrajo še: Daniel Baldwin, Sheryl Lee, Thomas lan Griffith, Maximilian Schell in Tim Guinee. DELAJO V PREUREJENIH PROSTORIH V soboto, 7. novembra, so ob 12. uri otvorili prenovljeno ekspozituro banke v Hrastniku. Otvoritve so se udeležili hrastniški godbeniki, ki so popestrili kulturni program, to pa je bila tudi priložnost za spodbudne besede hrastniškega župana, Leopolda Grošlja, ki je bančnim uslužbencem zaželel uspešno poslovanje in dobre rezultate pri prilagajanju novostim v bančništvu. Zdenko Fritz, direktor Banke Zasavje, d.d. pa je dejal, daje bančništvo resen poklic, zato skušajo biti, kljub relativni majhnosti, konkurenčen poslovni partner - prijazni ljudem in dinamični v poslovanju. Z otvoritve preurejene ekspoziture banke v Hrastniku: Zdenko Fritz, direktor; Cvetka Možina, vodja izpostave in Leopold Grošelj, župan. Hrastniška banka bo strankam na razpolago vsak delavnik od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 11. ure. Prostori hrastniške bančne ekspoziture pa so opremljeni po zamisli arhitekta Ratka Blažiča. ER. Foto; Branko Klančar PISARNA JAVNEGA ZAVODA BOGENŠPERK Kot je znano, je bil v letošnjem letu ustanovljen Javni zavod Bogenšperk, naslednik Odbora za obnovo gradu Bogenšperk, ki bo poleg gradu Bogenšperk skrbel tudi za razvoj turizma, kulturo in umetnosti v občini Litija. Letos na Martinovo nedeljo, ko Šmarčani zaključujejo sedaj že tradicionalno tridnevno praznovanje Sv.Martina, je predsednik državnega zbora Janez Podobnik odprl eno najpomembnejših pisarn v občini Litija, pisarno Javnega zavoda Bogenšperk, ki bo opravljal tudi delo Turistično informativnega centra. Marjan Šušteršič ZDRUŽENJE POTROŠNIKOV ZASAVJA ODPRLO PISARNO Združenje potrošnikov Zasavja je S.novembra odprlo lokalno pisarno na Gimnazijski cesti 22a v Trbovljah. Društvo je bilo ustanovljeno letos, v njem pa se ukvarjajo z brezplačnim svetovanjem občanom. Po besedah Tanje Drnovšek, vodje projekta, bo le-to presegalo okvire potrošniške dejavnosti, saj se bodo ukvarjali tudi z uveljavljanjem ustavnih pravic. V Združenju se bodo trudili osveščati ljudi, jih naučiti, kako naj uveljavljajo svoje pravice. Njihove ciljne skupine bodo invalidi, starejši in bolni. Združenje se je prijavilo na razpis Phare programa za partnerstvo, ki spodbuja aktivnosti neprofitnih organizacij. Uspešno so prestali prvo preverjanje, končni rezultat pa bo znan konec novembra. Njihovi načrti obsegajo izvedbo ankete, s katero bodo ugotovili stanje v Zasavju, sledila bo izdaja zloženke "Pomoč za samopomoč", v kateri bodo predstavljeni pereči problemi in načini njihovega reševanja, tretja naloga pa je organizacija potrošniške organizacije. V delo želijo vključiti tudi prostovoljce, kot je to običajno v Evropi, možna varianta pa je vkjučitev mladih preko javnih del, koncept, ki seje, je dejala Drnovškova, v Velenju izkazal za zelo uspešnega. Združenje pa se trudi pridobiti neodvisne strokovnjake, saj jih v samem društvu ni dovolj. Partner Združenja v projektu je Društvo invalidov Trbovlje, prostor pa si ZPZ deli z Energetsko pisarno, s katero ju druži enak sistem dela. Združenje potrošnikov Zasavja bo organiziralo tudi informativne dneve, s pravnimi nasveti jim pomaga odvetnik, njihova svetovalka je Romana Štepic, pokličete pa jih lahko po telefonu 27-380. Urša Kmetec RESTAVRACIJA STIP MARELA ODLIKOVANA Prejšnji mesec je v Rogaški Slatini potekalo tekmovanje GOST-TUR 98, ki se gaje v imenu Restavracije Stip Marela udeležil ambiciozni mlad kuhar Tomaž Ravnjak. Kot gostinci so v Restavraciji Marela hoteli predstaviti del svoje ponudbe in jo tudi popestriti, zato hoteli predstaviti nekaj novega oziroma drugačnega. Poleg kisovške restavracije se je tekmovanja udeležila samo še Srednja gostinska šola Zagorje (ki je pod mentorstvom Marjana Žunka dobila srebrno medaljo), kar je vsekakor presenetljiv podatek za vse nas in porazen za zasavske gostince. Tekmovanja seje sicer udeležilo več kot 300 udeležencev, Tomaž pa seje odrezal odlično, saj je v kategorizaciji A dosegel bronasto medaljo (v tej kategorizaciji je bil velik poudarek predvsem na ogrinkih, kuharji pa so morali pripraviti eno slavnostno ploščo za osem oseb, dve glavni restavracijski jedi in šest predjedi) Kot že rečeno, seje Restavracija Marela odlično predstavila, kar je vsekako velik uspeh za tako mladega kuharja in nasploh za samo restavracijo. Peter Motnikar Ena od predstavljenih jedi - zajčji galantin in divjačinska pašteta v testu Z OPRAVLJENIM DELOM ZAD0V0UNI Zasavsko društvo organizatorjev dela je z opravljenim delom v iztekajočem se letu 1998 zadovoljno. Člani bodo imeli le še decembrsko družabno srečanje v zagorski občini, in sicer na Barbarin večer ob IS.uri v kisovški Mareli. Izvršilni odbor društva pa se vsem svojim poslovnim partnerjem zahvaljuje za sodelovanje in zaupanje ter obljublja, da bo že v začetku prihajajočega leta pripravil strokovni seminar o pripravi zaključnih računov za društva. Gostja posveta, o katerem vas bomo obvestili, bo državna revizorka Nenka Krušič, dipl.ekonomistka. Vsem, ki ste spoznali naše delo, kako potekajo naši strokovni posveti in ste nam z vašo udeležbo zaupali, se še enkrat lepo zahvaljujemo in vam želimo vse lepo v letu, ki prihaja in se bo pisalo 1999. Diplomante Fakultete za organizacijske vede Kranj vabimo v naše društvo, da se nam pridružijo, saj bomo njihovega prihoda v naš krog zelo veseli. Vojka Povše Krasnik BORZNI NAPOTKI Obilne padavine so letošnjo jesen povlekle tudi padanje tečajev delnic. Vrednost borznega indeksa je, glede na konec preteklega meseca, nižja za okoli 5 odstotkov. Znaša le še dobrih 1600 indeksnih točk. omenjamo delnice skladov Kompasa ter Vizije. Vrednosti večine ostalih PID-ovskih delnic so nižje za okoli pet odstotkov. Po opisanem, je zaključek lahko enak zaključku v prvem delu članka omenjenih podjetij. Gibanje cen delnic PID-ov je odvisno od gibanja cen delnic podjetij in njihovih dogodkov, ker vsak PID razpolaga z delnicami ■ podjetij, ki so njihovo edino premoženje. Do popravka cen navzgor bo V tem članku skušam na kratko predstaviti dogodke na trgu delnic zagotovo prišlo na obeh trgih hkrati. podjetij, delnic PID-ov in na bančnem trgu. V prvi tabeli je predstavljena Delnica Sprem. Delnica Sprem, cene le tretjina delnic podjetij, ki so uvrščene na Ljubljansko borzo. Izbrane so cene v SIT v SIT le najprometnejše delnice. Pretekli mesec smo se spraševali, ali obstoja Atena dve 3200 Modra linija -2500 povezava med dogajanji na Ljubljanski borzi in tujih borzah. Ta trenutek Atena ena 3500 Modra linija 2 -1300 bi lahko rekli, da obstoji, vendar je potrebno takoj dodati, da le kadar gre Atena tri 2800 Nika -9200 za padanje tečajev. Ob obratih navzgor, pa je vpliv tujih borz prešibak, da Infond zlat -6650 Nika 1 -25700 bi povlekel za seboj še tečaje slovenskih delnic. Takšne trditve se lahko Kompas sklad 1 -9800 Nika 2 -23600 oklepamo zato, ker so po močni recesiji pred dobrim mesecem, cene na Kompas sklad 2 -9400 Pid invest Vipa -13000 tujih borzah sedaj višje za okoli tretjino. Na Ljubljanski borzi pa so višje Mercata -7700 Pilsar -6400 le za nekaj odstotkov. Poleg tega so cene nestabilne, še vedno bolj na strani Mercata 1 -13600 Vizija -8850 medvedjega kot bikovskega trenda. Tretji del, kiga želim predstaviti, je dogajanje na medbančnem trgu, in Medvedji trend je pretekli mesec najbolj udaril delnice celjskega Cetisa. sicer znižanje obrestnih mer za vezavo tolarjev. Zbrali smo podatke za Vrednostje zaradi padca nižja za dodatnih 12 odstotkov. Takšen padec je odziv načina sklepanja poslov z delnicami. Skoraj polovica prometa je bila sklenjena v svežnjih oz z aplikacijami, ne pa kot običajna prodaja in nakup med investitorji. Povprečna mesečna cena znaša 11960 sit, medtem, ko so bili zadnji mesečni posli sklenjeni po okoli 11500 sit za delnico. To pomeni, da bojazni pred strmim padcem cene ni oz. daje nivo na katerem stoji delnica precej trden. Za desetino manj so vredne delnice Krke. Ustavile so se na 25000 sit. To je hkrati psihološka meja. Prihodnost delnice je zaradi tega negotova. Kazalci še ne kažejo rasti in promet je še vedno minimalen. Podobno se je zgodilo z delnicami Leka in Kolinske. Pri trgovanju z delnicami Leka je bila večina poslov preteklega meseca sklenjenih po 36000 sit, ker je čisto blizu psihološki meji (35000 sit). Dobro pri delnici je to, daje sicer skromen promet sklenjen kot posledica povpraševanja in ponudbe na trgu, ne pa kot svežnji delnic ali aplikacije med večjimi borznimi hišami. Na tem nivoju je cena v okviru negativnega trenda. Tudi pri delnicah Kolinske, čeprav je njihova vrednost padla le za okoli 2 odstotka, razmere niso kaj obetajoče. Popvrečna mesečna vrednostje 2060 sit, kar je tik nad vrednostjo, iz katere seje delnica prejšnjo pomlad komaj prebila. Prav takšne napovedi bi lahko zapisali tudi za ostale delnice, ki so uvrščene na Ljubljansko borzo. Za vse velja, da so sredi negativnega trenda, in da se bodo iz tega obdobja prebile šele naslednjo pomlad, če se zgodovina ponavlja, ali pa bo do večjega porasta prišlo šele ob vrnitvi tujcev. DELNICA Zaslužek v SIT DELNICA Zaslužek v SIT Istrabenz 1642 Kolinska -2044 Helios -5122 Krka -9803 Fructal 3014 Lek -5717 Etol -5303 Marina Portorož -1551 Emona obala Koper -4303 Mercator 2662 Droga Portorož -6868 Petrol -1490 Color Medvode 3304 Radenska -1341 Cetis -12348 Tosama -2134 Drugi del članka se nanaša na trgovanje s PID-ovskimi delnicami. šest največjih slovenskih bank in jih med seboj primerjali. Ugotovili smo, da so obresti za vezavo tolarjev na mesec dni (100.000 sit), glede na čas pred poletjem nižje za okoli polovico. V večini bank iztržimo le še dobrega pol odstotka. Od tega je del denarja pokrivanje inflacije le delček tega pa so realne obresti na vloženi denar. Banka Višina obresti v sit Banka Celje 557 Lj. banka Posavje500 Skb banka 573 Banka Višina obresti v sit Nova ljublj. banka 560 Nova KBM Mb 580 BankAustria 580 A.V GRAFEXOVIH 15 LET Družina Sešlar, lastnica podjetja Grafex iz Izlak, je 15.obletnico delovanja podjetja praznovala v hotelu Medijske Toplice v krogu prijateljev, zaposlenih in poslovnih partnerjev. Praznovanja so se udeležili župan zagorske občine Matjaž Švagan, predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, predstavnik Obrtne zbornice Zagorje Janez Vidmar, predstavniki Ministrstva za obrambo, predstavniki LB Banke Zasavje, svoje čestitke pa so poslali tudi predsednik vlade Janez Drnovšek, minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, urednik revije Obrtnik in drugi. Slovesnost in Grafexovih 15 let pa najbolj zaznamujejo besede Mihe Graha, ki je dejal: "Grafex je še en dokaz, da se z veliko volje, potrpljenja in z željo po dodatnem izobraževanju lahko doseže marsikaj." Urša Kmetec Obljube, da bo letošnjo jesen na Ljubljanski borzi moč prodati delnice skladov so se uresničile. Uvrščenih je že 17 skladov, tako da je strah o propadu, med imetniki teh delnic, odveč. Pretekli mesec so se najbolje odrezale delnice skladov Atena. Njihova vrednostje, od uvrstitve na borzo (12.10.98) pa do danes, porastla za okoli 3 %. Na vrednosti ostalih delnic pa je imelo negativno rapoloženje na trgu delnic podjetij premočan vpliv, da bi porastle. Senca negativnega razpoloženja je najbolj prizadela delnice skladov Nike, padci znašajo od 10 do 25 %, zatem delnicam sklada Vipa in Mercata 1, kjer je padec 13 %, z desetimi odstotki nižjo vrednostjo pa uiiTL^n nTr, I PODELITEV PRIZNANJ ZA LEPO OKOUE V HRASTNIKU V sredo, 11.novembra, so v Gorah podelili priznanja za vzorno hortikulturno urejenost objektov in njihove okolice v letu 1998. Srečanje je otvorila Mojca Greben, predsednica Turističnega društva Hrastnik. Jože Gole, predsednik odbora za ocenjevanje, je pojasnil način ocenjevanja in poudaril, da se ljudje že zavedajo pomena prijazne okolice, zato so opravili težko nalogo, ko so morali izbirati med več kot sto zares lepih in vzorno urejenih objektov v vseh kategorijah. Priznanja sta podelila župan Občine Hrastnik in predsednica Turističnega društva. Nagrajencem so izročili tudi naročilnico v vrednosti 10.000 SIT, ki jo bodo lahko realizirali v katerikoli cvetličarni. Priznanja so sprejeli: - v kategoriji vzorno urejena okolica gospodarskega subjekta: Boris Trstenjak za Toplarno Hrastnik, - gostinskega lokala: Darko Planinc za pivnico Domex, - trgovino: Ivica Tauses za cvetličarno Procvet, - stanovanjske hiše: Ani Slanšek in Ivan Krajnc (v Bobnu in na Bmici), - stanovanjski blok: Melita Vidrih za stanovalce Ceste S.julija 1A, - balkon: Dori Frajle za družino Frajle iz Bobna, - kmetijo: Majda Doberšek za družino Doberšek s Kovka. Leopold Grošelj, župan občine, je imel krajši nagovor, v katerem je čestital nagrajencem, se zahvalil vsem za prisotnost, še posebej gospe Meti Verbek iz Turistične zveze Slovenije, predsedniku dr.Marjanu Rožiču, sekretarju Alojzu Šosteiju in Radu Pergerju z Območne zbornice za Zasavje. Menil je, da se moramo zavedati, da k urejenosti nekega kraja ne spada le središče, ampak tudi obrobni predeli. Posebno zaznamuje kraj okolica ob cesti, ki vstopa v kraj. Zato je tembolj vesel, da so letos polepšali železniško postajo, pridobili lepo urejeno bencinsko črpalko, na tej lokaciji je še privlačna prodajalna steklarskih izdelkov... Seveda pa bo treba več skrbi posvetiti še drugim delom Hrastnika, ki ob prihodu v kraj ne dajejo vtis urejenega okolja. Podobo našega kraja bo popestrila industrijska cona ob Bobnu, dokončna ureditev soseske v Novem Logu, na Rudniku in še kje. Župan upa, da bodo v novih svetih KS ljudje, ki bodo odprti do spodbud Turističnega društva. "Le tako bomo lahko našo lepo dolino promovirali tudi navzven," je dejal. Dr.Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, je dejal, da so v Zasavju in še posebej v Hrastniku, pobudo o lepi in urejeni deželi vzeli zares. Pomoč, ki jo nudi občina Turističnemu društvu, pa je lahko za vzgled dmgim slovenskim županom. Turistično lahko Slovenija napreduje, če bo znala ohraniti okolje - v tem imamo prednost pred drugimi evropskimi narodi. Urejeno okolje je del turistične ponudbe. Seveda je pomemben hotel in hrana, vendar je pomembnejše, v kakšnem kraju je ta hotel. Sloganu Moja dežela - urejena, lepa in čista dodajajo, je dejal dr.Rožič, še eno komponento - gostoljubnost. Na to so turisti zelo občutljivi. Še tako lep kraj izgubi na privlačnosti, če turista sprejme v trgovini, na pošti ali v banki vzvišen ali malomaren odnos. Prijaznih ljudi ne more nihče nadomestiti. Projekt Turistične zveze sega že v vsako vas - le šest občin v Sloveniji še ni podpisalo z njimi sporazuma. Čestital je tudi za letošnjo uvrstitev Hrastnika na četrto mesto med kraji do 20.000 prebivalci, saj je konkurenca vsako leto večja. In še izjave nekaterih nagrajencev: Ivica Tauses: "Včasih sem predsedovala hortikulturnemu društvu in moram priznati, da seje odnos ljudi do okolja precej izboljšal. Na tisoče cvetov pred našo cvetličarno ustvarja lepši videz mestnega središča, mogoče pa tudi koga vzpodbuja, da si olepša svoj dom. V bodoče bomo posvetili še več pozornosti vrtnariji na Dolu." Majda Doberšek: "Na kmetiji se ukvarjamo z živinorejo, negovanje cvetja pa mi vzame do tri ure dnevno. Z možem ne hodiva na dopust, raje se odpeljeva v kraje, kjer imajo kakšne cvetlične razstave - Mozirje, Volčji potok... Pri delu nama pomagata hči Andreja in sin Marko, ki tudi sam goji kar 125 vrst kaktusov...” Dori Frajle: "Naš balkon gleda na cesto, ki pelje skozi Boben, zato me veseli, če ga občudujejo tudi drugi. Moram pa reči, da mi je letos vse surfinije stolkla toča, zato sem si pomagala s cvetjem okoli hiše in ga presajala na balkon..." Ani Slanšek: "Naša hiša stoji v lepem, zelenem okolju, zato pride skalnjak, zelenica, bazen in ribnika še bolj do izraza. V obeh ribnikih imamo ribe in lokvanje, cvetice pa rastejo v 350 koritih. Mož ima preveč dela, da bi mi pri negi rož kaj več pomagal, vendar človeku ni težko, če ima nekaj rad..." Ivan Krajnc: "Okolica, kakršno imamo, je nastajala celih 20 let. Res pa je, da vsi trije - žena in sin, radi brkljamo okrog hiše. Navajeni smo, da ob raznih pomembnih praznikih ali dogodkih zasadimo kakšno drevo ali lepo grmovnico pa tudi obdarujemo se radi s čim takim, kar lepša naš dom." Darko Planinc: "Imamo srečo, da stoji naša pivnica na takšni lokaciji, ki omogoča negovanje zelenice in nasad cvetja v koritih. Posadili smo ciprese in vse to skrbno negujemo. Pozornost posvečamo tudi notranji urejenosti, saj se zavedamo, da je tudi od tega odvisno, kako se bodo naši gostje počutili." Fanči Moljk TONE ANDERLIČ NA DOLU LDS Hrastnik, ki mu predseduje poslanec Miran Jerič, je vabila na tri volilne konvencije, kjer so predstavili svoj program in kandidate LDS Hrastnik za svetnike v občinskem svetu. V sredo, I I .novembra so bili v prostorih Brodarskega društva za Savo, v petek pa v dolski dvorani, kjer je bil gost vodja poslanske skupine v parlamentu Tone Anderlič. Pogovor z njim je vodil Marko Planinc in simpatizerji LDS so lahko izvedeli marsikaj zanimivega o koalicijskih težavah, kakšno je delo vodje poslanske skupine, kaj bi povzročile predčasne volitve, o problemih okrog TET 3, o evropski kritiki na naš račun... Na vprašanja je odgovarjal tudi poslanec Miran Jerič, in sicer v zvezi s cestami, zaposlovanjem, o prostorih za mlade in podobno. Fanči Moljk j. m.jj.r. im^ j r> CITRARJA DOLAR -ZLATOPOROČENCA Vzela ste se pred 50-leti, rodili sta se jima dve hčerki in sin, sedaj pa imata že štiri vnukinje in vnuka. Širni publiki sta zakonca Ela in Jože Dolar iz Zagorja bolj poznana po igranju na citre, pred kratkim pa jima je na citre zaigrala njuna učenka, Katarina Guzej, saj sta proslavljala zlato poroko. Na Kandršah ju je poročil zagorski župan, Matjaž Švagan, zlatoporočenca pa sta povedala, da iskric ljubezni ni zanetil horoskop in niti ne vesta, kako se po astrološko ujemata ona: riba in on: strelec. Toda igrala sta na citre in kdor ima rad glasbo, zna razdajati ljubezen. Kot pravita, je za dolgo in uspešno zakonsko življenje treba ljubezni, spoštovanja in razumevanja drug do drugega. Najlepše pa je, kadar se skupaj zbere vsa družina, saj se imajo zelo radi. RR. Foto: Tomo Brezovar DVE URI DRUŽENJA PREHITRO MINILI V soboto, 14. novembra je bilo v stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje srečanje starejših občanov, starih nad 70 let, ki ga je organiziralo Območno združenje Rdečega križa Zagorje, udeležil pa se ga je tudi zagorski župan, Matjaž Švagan, katerega spodbudne besede so zelo razpoložile navzoče. Približno 250 občanov se je udeležilo omenjenega srečanja, kjer je v kulturnem programu nastopil Mešani pevski zbor Ladko Korošec Kotredež, ki ga vodi Tomo Brezovar. Za pijačo in jedačo pa so poskrbeli dijaki in dijakinje Srednje šole Zagorje. V uvodnem govoru je predsednik OZ RK Zagorje, dr. Franc Grošelj pozdravil navzoče ter povedal, da so tokrat izbrali najstarejšo in najstarejšega občana, ki sta za darilo dobila obilna šopka. 94-letna Marija Logar in 91-letni Anton Draksler pa sta tudi zaplesala in pokazala, kako je lahko človek v vseh letih vedrega in dobrega počutja. Seveda pa so na glasbo anslambla AJDA z Izlak zaplesali še kakšni, ki so jih srbeli podplati. Barbka Rebolj, sekretarka OZ RK Zagorje je še povedala, daje omenjeno srečanje že 24. po vrsti ter da jih organizirajo po vseh zagorskih krajevnih skupnostih. Predsedniki KS Franc Farčnik, Janez Lipec in predsednik KS Jože Mam, Marko Glavač ter predsednik KS Rudnik Toplice, Mirko Pavšek pa so se tudi osebno udeležili srečanja in zbranim zaželeli veliko veselja ter prijetnega kramljanja vse do leta osorej. RR. Foto: Tomo Brezovar RAZSTAVA STARIH KMEČKIH VOZOV Dom upokojencev Franc Salamon na Tereziji v Trbovljah je tokrat odprl novo razstavo Janeza Krajnca iz Ljubljane in Janka Samsa iz Žircev pri Sežani z naslovom Stari kmečki furmanski vozovi na Slovenskem. Razstava starih vozov, katerih imena njihovih prvih lastnikov in splošna uporaba je na ogled vsak dan od 8. do 18.ure vse do konca meseca novembra. Prikazana so ročna dela iz lesa, ki ponazarjajo prve uporabe in namene ter prikazujejo tipično tedanje življenje. Furmanstvo je bilo že od nekdaj pomembno za Zasavje kot panoga za rudarjenje in rudnike. Skozi mesta se je razlegal glas klopotanja, ki so ga kolesa teli predstavljenih prednikov ponazarjala. Pomembni so bili za prevoz drv za kurjavo, sodov z vinom, sena in ledu ter raznovrstnih del na polju. Mogoče sem nekako obstala ob vozu za prevažanje ledu, ker nisem vedela, kakšen je sploh bil njegov pomen. Tedanje prebivalstvo gaje uporabljalo za prevažanje ledu v mesnice, da bi se ohranilo meso in da bi v ribarnicah ostale ribe sveže. To je v primerjavi z današnjim časom zelo nenavadno in čudno, takrat pa je bilo vse to zelo pomembno. Vsekakor je razstava vredna ogleda. Avtorja Janka Samsa je obdelovanje lesa zanimalo že od mladih nog. Nekako je opazoval propad vozov, ki so skozi zgodovino začeli izgubljati pomen. Odločil seje, da bo začel v miniaturni obliki izdelovati kopije starih vozov, ki je vsak po svoje unikat. Svoja dela je predstavljal že drugje po Sloveniji, tokrat njegove izdelke razstavlja Dom upokojencev Franc Salamon. Poleg tega si lahko ogledate še izvrstna dela Silva Lipičnika, kije svoje umetnije prenesel na bakrene plošče in iz njih izdolbel čudovite umetnije, kamor sodijo ženski akti, rastline in živali. Malo naprej je bilo na stenah predsob in sob opaziti obešene slike, ki so bile narejene iz listov narave in so dajale lep ter zanimiv videz. Način takšnega slikovnega izražanja, kjer se prelivajo najlepše jesenske barve in kombinirajo najrazličnejši listi dreves in nasploh rastlinje delo Staneta Slanška, kije v domu že četrto leto in rad zahaja v naravo. Vse to je razstavljeno v Domu upokojencev Franc Salamon, kamor ste vljudno vabljeni. Alma Mujič i; TL Tl 3V h ?5 T HRASTNIČAN KANOVA DOKTORICA ZNANOSTI V torek, 10.novembra, je rektor Univerze v Ljubljani prof.dr.Jože Menciger promoviral štirinajst novih doktorjev znanosti. Na Fakulteti za elektrotehniko so si pridobili ta naziv trije kandidati - med njimi Katarina Kavšek-Biasizzo z doktorsko disertacijo PREDIKTIVNO VODENJE NELINEARNIH SISTEMOV. Katarinaje Hrastničanka, ki seje po osnovni šoli vpisala na Srednjo naravoslovno matematično šolo v Celje. Leta 1985 seje vpisala na Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani, kjer je diplomirala 991 z odličnim uspehom na smeri Elektrotehnika, Avtomatika. Nagrade in priznanja je prejemala že med študijem, med katerimi je najpomembnejša Univerzitetna Prešernova nagrada za študente. Julija 1991 se je prehodno zaposlila v Steklarni Hrastnik kot pripravnica, septembra pa se je že vpisala na podiplomski študij elektrotehnike. Februarja 1996 je z odličnim uspehom zagovarjala magistrsko nalogo PREDIKTIVNO VODENJE S POMOČJO MEHKEGA MODELA in prejela zanjo nagrado dr.Vladimira Bedjauniča, ki jo vsako leto podeljuje Iskra Holding d.d. za najboljše diplome, magisterije in doktorate. V letih 1994-198 je po več mesecev raziskovala na Institutu za regulacijsko tehniko Tehniške visoke šole Darmstadt v Nemčiji in aktivno sodelovala v nemško-slovenskih bilaterarnih raziskovalnih projektih. Znanstvena bibliografija Katarine Kavšek-Biasizzo obsega več člankov v uglednih mednarodnih revijah, imela je že številne referate na domačih in tujih konferencah, izvoljena pa je tudi v akademski naziv asistent za področje elektrotehnike. Katarini iskreno čestitamo, želimo ji osebno srečo v družini, s katero živi v Ljubljani in mnogo delovnih uspehov na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije, kjer je zaposlena od septembra dalje v službi za informatiko. Fanči Moljk BRALNA ZNAČKA ZA PREDŠOLSKE OTROKE V šolskem letu 1998/99, ko prehaja bralna značka v svojo 39.sezono, v občini na pobudo VVO pričenjamo z bralno značko za predšolske otroke in je namenjena zlasti otrokom, ki obiskujejo malo šolo. Ta oblika dela z mladimi bralci, ki se zadnja leta širi v vrtcih in splošnih knjižnicah, je pravzaprav že stara, saj starši berejo svojim otrokom pravljice že dolgo. Bralna značka za predšolske otroke namreč vključuje starše kot pomemben člen v otrokovem predbralnem obdobju. Starši otroku pravljico preberejo, o zgodbi pa se otrok pogovarja z vzgojiteljico v vrtcu in se pri tem tudi uči govoriti pred skupino. Največkrat otroci prebrane zgodbe tudi narišejo in v vrtcih, ki so se že odločili za takšno obliko bralne vzgoje, nastajajo zanimive knjige ilustracij. Otroci skupaj s starši, seveda, preberejo tri zgodbice in eno pesmico. Litijska knjižnica seje na pobudo vzgojiteljice Martine Naglič odločila malim šolarjem pomagati. Otrokom oziroma staršem nudi vse knjige iz seznama, ki ga je pripravila vzgojiteljica. Knjige si predšolski otroci lahko izposojajo brezplačno, saj članarine ne plačujejo otroci do 15.leta starosti. Za otroke, ki še nimajo organizirane predšolske bralne značke v svojem vrtcu ali mali šoli, pa je knjižnica pripravila tudi možnost pogovora o prebranih knjigah, ki poteka v litijski knjižnici vsakih štirinajst dni, na torek - po uri pravljic. Takrat lahko tudi rišejo. Bralna značka bo zaključena v februarju 1999, ko bo v knjižnici organizirana prireditev, na kateri bo mlade bralce obiskal gost - imena še ne smemo izdati, otroci pa bodo prejeli priznanja ZAJČEK PRIPOVEDOVALČEK. Joža Ocepek NOVA KNJIGA 0 ŠMARNI GORI V začetku novembra je iz tiska izšla nova knjiga z naslovom Šmarna gora. Avtorja te knjige sta Matevž Lenarčič, trboveljski rojak, s slikovnim delom in podnapisi pri fotografijah, ter dr.Avguštin Lah, član SAZU za tekstualni del. Knjiga je bila javno predstavljena v Ljubljani pred številnimi zastopniki raznih organizacij pa tudi prebivalcev izpod Šmarne gore, te tako priljubljene izletniške točke tako za Ljubljančane, kakor tudi vse ostale. Knjiga ima večji format in je izšla v 3.000 izvodih, založilo in izdalo pa jo je podjetje EPSI iz Nazarij. Veliko pomoč pri pripravi in izidu knjige je omogočil kamnogorski sloviti gostilničar Miha Ledinek, tudi trboveljski rojak. Mnogi poznavalci Šmarne gore, ki ta vrh pogosto obiskujejo pravijo, da so šele s to knjigo seznanjeni mimo česa vse hodijo nekateri tudi vsak dan, pa o tem niso dosti vedeli. Mnogo bo knjiga pomagala številnim dijakom in učencem pa tudi turističnim delavcem pri njihovem spoznavanju lepot in vrednot naše domovine. IL NOV USPEH SKUPINE "LOGOS" V petek, 6.1L, seje 10 članov debatnega kluba Logos Gimnazije Trbovlje udeležilo tekmovanja slovenskih debatnih klubov v angleškem jeziku. Tekmovanje je potekalo na Drugi gimnaziji v Mariboru in sicer na temo "Re-solved: That the State should sup-port only education in its official language'', ali povedano po slovensko "Država bi morala podpirati samo izobraževanje v uradnem jeziku". Logosove tri ekipe so se odlično odrezale, saj so zasedle prvo, tretje in četrto mesto. Debatni klub Logos je s tem potrdil svojo premoč v angleški konkurenci, ki jo ima v tej intelektualno zelo zahtevni dejavnosti, že od vsega začetka debate na srednjih šolah v Sloveniji ped tremi leti (trenutno je v programu preko 22 srednjih šol). Čestitke in zahvala za vložen napor veljajo prav vsem, še posebej tistim, ki so k Logosu pristopili letos in so po dveh mesecih trdega dela že pokazali prve rezultate. Nini Bizjak, Tini Leskovšk in Lini Savšek pa posebno priznanje za doseženo prvo mesto in osem od devetih sodniških odločitev. Prof. Jakob Štravs GOSTI IZ PROJEKTA POETS V torek, 10. novembra, seje na Gimnaziji in Ekonomski šoli v NAJ PRIDELEK 1998 Letos so v Jevnici že sedmič zapored pripravili prvo novembrsko nedeljo razstavo največjih, najtežjih in najzanimivejših kmetijskih pridelkov. Čeprav razstavljalcev ni bilo toliko kot prejšnja leta, smo videli nekaj izredno lepih pridelkov. Najtežjo bučo v občini Litija je pridelal kmet Franci Firm iz Podšentjurja. Več iz razstave v Jevnici pa boste lahko prebrali v naslednji številki. Tekst in foto Marjan Šušteršič Trbovljah zglasila skupina učiteljev in učencev iz Luxemburga. Podobno kot trboveljska gimnazija, sodelujejo v mednarodnem programu POETS - projektu poučevanja angleškega jezika v državah EU. Trboveljskim dijakom so gostje pripravili kulturni program in z njimi preživeli prijateljsko popoldne. V programu in debati so sodelovali trboveljski gimnazijci, ki so tudi sicer vključeni v debatni krožek na šoli. Program POETS je namenjen učenju sporazumevanja v tujih jezikih, gostom pa so trboveljski gimnazijci pripravili videokaseto o Sloveniji in življenju v Trbovljah. Po besedah pomočnice ravnateljice, prof. Hedvike Vengust, trboveljski gimnazijci gojijo tudi dopisovanje v angleškem jeziku, zaključno srečanje v okviru projekta POETS pa bo med drugim potekalo tudi v Sloveniji. PR., foto B.K. ZLATA SONČNICA V hladen jesenski večer je spet zažarela "Zlata sončnica", priznanje, ki ga vsako leto podeljuje Hortikulturno društvo Trbovlje. Posebna komisija je imela vse leto dovolj dela, da si je pozorno ogledala balkone, vrtove in okolico naših bivališč. Njihova končna odločitev ni bila lahka, je pa naslednja: zlato sončnico je prejela družina Groznik-Krajnik z Vreskovega, posebno priznanje za urejenost so prejeli delavci in stanovalci Doma upokojencev F.Salamona, priznanje za urejenost družini Grahek in Bizjak s Savinjske ceste, družina Eberlinc-Zakrajšek z Novega doma, družina Matko iz Gabrskega ter družina Žnidaršič z Ojstrega. Priznanje sta prejeli tudi dve kmetiji, Grmuševa iz Završja in Zadobovek-Darovic iz Knezdola. Marta Hrušovar NAHRASTNIŠKI ŠOLI "GORELO11 V petek, 13.novembra, so na hrastniški šoli ob 13.uri izvedli poskusno vajo - evakuacijo šole v primeru požara. Učiteljem in učencem so se Priključili gasilci, policaji in zdravstvena služba. "Zagorelo" je v kuhinji, obvestili so ravnatelja, on pa je dal povelje za sprožitev alarma. "Z vajo smo zadovoljni," je dejal ravnatelj Nikolaj Toplak, "vendar jo bomo analizirali z učitelji šele potem, ko nam bodo dale poročilo sodelujoče strokovne službe." Fanči Moljk DELAVSKI DOM IMA NOVEGA DIREKTORJA Občinski svet občine Trbovlje je pred meseci razpisal prosto mesto direktorja Javnega zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje. Na razpis seje prijavilo več kandidatov, razpisovalec pa se je odločil in imenoval Jureta Velkavrha. Novo delovno mesto je že nastopil prejšnji mesec. tl. POŠTA SLOVENIJE UKINILA POSLOVNO ENOTO TRBOVUE Pošta Slovenije je imela dolga leta svojo poslovno enoto tudi v Trbovljah. Pokrivala je pošte v Zasavju. Sedaj pa so se odločili, da to poslovno enoto ukinejo, najbrž iz povsem ekonomskih razlogov. Do ukinitve je pred kratkim tudi že prišlo. V skladu s programom racionalizacije poslovanja pa so na pošti Trbovlje s 1 .novembrom letos ukinili tudi dežurstva ob nedeljah in praznikih. U. Z ANTONOM SOVRETOM PO GRUZIJI V knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku so organizirali v četrtek, 12.novembra potopisno predavanje POPOTOVANJE PO GRUZIJI, ki ga je predstavil Brane Kobal iz Celja. Obiskovalci so ob diapozitivih spoznavali zanimivosti krajev - običaje in ljudi te oddaljene dežele. Fanči Moljk PONOVNO URE PRAVU IC Knjižnica Toneta Seliškarja je z nastopom nove kulturne sezone znova pristopila k organizaciji pravljičnih ur za najmlajše. Tako je knjižničarka Vida Vozelj 10.novembra z vrsto pravljic očarala mlade poslušalce. S temi urami bodo nadaljevali tudi v bodoče. IL. TRBOVLJE POPOTOVANJE OD LITIJE DO ČATEŽA Letošnjega 12. pohoda po vrsti, čeprav se do zadnjega tedna ni vedelo, ali bo zaključek (cilj pohoda) pri Tonini zidanici v Moravčah pri Gabrovki, ali na Čatežu, seje udeležilo preko 5.000 pohodnikov. Celotno pot je letos že 11-ič prehodil tudi Milan Kučan. Nekaj utrinkov iz poti pa v naslednji številki. Tekst in foto Marjan Šušteršič uTLTiri JANEZ PODOBNIK IN LOJZE MARINČEK V TRBOVUAH dr. RUDI ZUPAN, dr.JANEZ PODOBNIK, dr.LOJZE MARINČEK V sredo, 11. novembra je Trbovljsko občino obiskal predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik in minister za znanost in tehnologijo dr.Lojze Marinček. Visoka gosta sta najprej obiskala trbovljsko bolnišnico, nadaljevala pot v tamkajšnji dom za ostarele občane, potem pa skupaj s svojimi gostitelji, trboveljsko SLS martinovala v gostišču Martin, kjer sta med drugim prisluhnila težavam, ki pestijo trboveljske podjetnike in jima ponudila rešitve in pomoč pri reševanju le teh. Zaradi prostorske stiske bomo pogovor s predsednikom državnega zbora objavili v naslednji številki. Petra Lipec V prejšnjem številki smo pomotoma stranko SDS zamenjali z SNS, zato svojo napako sedaj s ponovno objavo sporočila stranke SDS popravljamo, vsem prizadetim pa se za napako iskreno opravičujemo. ZAUPANJE Stranka SDS seje v zadnjih letih zelo okrepila, tako številčno, kot v znanju, kar dokazuje z delom v Državnem zboru, kjer predstavlja eno izmed alternativ slovenski vladi. Zelo podobno se je dogajali tudi v našem občinskem odboru. Naše članstvo seje od zadnjih lokalnih volitev več kot podvojilo in veseli smo, da se nam je v zadnjem času pridružilo kar nekaj priznanih strokovnjakov različnih področij. Kljub temu, da smo imeli v štiriletnem obdobju v občinskem svetu le dva svetnika, smo lahko z njunim delom zadovoljni. Seveda vemo, da bi lahko z več svetnikiy občinskem svetu marsikatero zdevo v Zagorju speljali drugače oziroma boljše. Prav v ta namen smo se odločili, da Zagorjanom in Zagorjankam ponudimo novega župana in seveda kvalitetno listo za volitve v občinski svet. Na kandidacijski konferenci je bil kot kandidat za župana potrjen dipl.ing. rudarstva Anton Koban, ki je prepričan, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami ponudi nekaj več. Potrjena je bila tudi lista za volitve v občinski svet. Nosilce liste bodo; ing. Anton Koban, podjetnica Dragi Jazbec, prof.Jože Lebar, ing.Jana Juvan, študent 4.letnika prava Damjan Tušar, ing.Stanislav Zidar, podjetnik Vinko Polc ter višji upravni delavec Mitja Zakonšek. Prepričani smo, da prihaja čas, ko mora v politiki svoje mesto najti beseda ZAUPANJE. Mi našim kandidatom zaupamo. Predsednik 00 SDS Zagorje Marjan Zidar LDS STOPA V KORAK S ČASOM V soboto, 14. novembra je bilo na tržnici POD URO v Zagorju pestro in zabavno. Na srečanje je povabila LDS, eminenta gosta pa sta bila predsednika vlade, dr. Janez Drnovšek in zagorski župan, Matjaž Švagan. Za zabavo in prijetno vzdušje pa je poskrbel znani glasbenik, Vili Resnik. Kar lepo število ljudi seje nabralo, da bi prisluhnilo besedam predsednika vlade, dr. Janeza Drnovška, kije med drugim povedal, da podpira ponovno kandidaturo Matjaža Švagana za župana občine Zagorje ob Savi. Povedal je še, da zagorska občina napreduje tako v oživljanju gospodarstva kot zagotavljanju novih delovnih mest. "Kljub temu, da smo se na državni ravni soočali s številnimi izzivi," je dejal, "pa sem vesel, ko se srečam z Zagorjani, da se srečamo kot prijatelji." Dodal je še, daje vesel ljudi, ki so navajeni pridnosti in poštenosti. Matjaž Švagan, zagorski župan pa je dejal, da se je ponovno odločil kandidirati za župana občine Zagorje ob Savi in dodal, daje bilo doslej storjenega veliko, da pa ima dovolj vneme tudi za naprej. Predvsem pa je ponosen, da se predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek rad vrača v zagorsko dolino. RR., foto: IB IZJAVA ZA JAVNOST Ustavno sodišče je s svojo odločbo, da je na referendumu o volilnih sistemih pred dvemi leti zmagal predlog SDS (čeprav na njem noben predlog ni dobil večine glasov vseh volivcev in čeprav vsa Evropa razen dveh držav sloni na proporcionalnem sistemu) izvedlo tiho zadovoljitev želja te stranke in mogoče še nekaterim velikim strankam na Slovenskem. Obstoječi volilni sistem v Sloveniji (proporcionalni) mogoče res ni najboljši - popraviti ga je potrebno v smislu bolj jasnega sistema. Sprašujemo se, kateri je boljši; večinski ali proporcionalni. Demokratičen svet se spet vedno bolj nariba k proporcionalnemu sistemu o pa zaradi tega, ker je vlada bolj elastična, možnosti malih strank, da pridejo v parlament, manj vladnih kriz in večja medsebojna kontrola vladnih struktur. Zato se sprašujemo, zakaj vsa ta predstava. Velike stranke, kot so LDS, ZLSD, SDS, SKD in SLS bi to lahko izvedle že leta 1992, saj so imele v parlamentu daleč več kot 60 glasov, vso moč, vso oblast, pa tega niso storile. Ozadje odločbe uvedbe dvokrožnega večinskega volilnega sistema je težnja po pritajeni izpostavitvi dveh političnih blokov, kar je za Slovenijo škodljivo in nevarno. Saj to lahko privede vračanje politike na stare klišeje, ki se težko dvigne nad rdeče-črno oziroma komunistično in protikomunistično opcijo in tako zaslepljena močno oži slovenski maneverski prostor, še posebno na mednarodnem področju. LETNI KONCERT MoPZ SVOBODA HRASTNIK V torek, lO.novembra, je bil v dvorani Delavskega doma Hrastnik letni koncert članov MoPZ Svoboda, ki ga vodi prof. Vanjo Tomc. V prvem delu so zapeli šest pesmi, večinoma narodnih, prepolno dvorano obiskovalcev pa sta navdušili tudi črnski duhovni pesmi Babylon's Fallin in Amazing Grace. Program so popestrili tudi mladi fantje iz Borovnic pri Rimskih Toplicah, ki igrajo v ansamblu - kvintet Dori. Ime so si nadeli po priljubljenem župniku Izidorju Pečovniku-Dorčiju, ki je pred leti odšel iz Laškega. V zadnjem delu so tudi letos pripravili prizor s petjem, ki so ga poimenovali V planine po nevesto. Pevci so bili temu primemo oblečeni v planinsko opremo. Narodne in zabavne pesmi je spremljal na harmoniko Bojan Frangeš. Programje vodila Manja Goleč po scenariju, ki gaje stkala sama. Fanči Moljk, foto B.K. Takšna politična razcepitev in obnova takšnih političnih razmerij bi nas pripeljala ponovno do sovraštva med ljudmi, zato ne smemo pozabiti najbolj mračnega obdobja zgodovine Slovencev (1941). V državi vlada kriza vladanja, pa ne zaradi volilnega sistema, ampak zaradi nesposobnosti vlade same že od osamosvojitve dalje (večanje brezposelnosti, propadanje uspešnih industrijskih gigantov -divja privatizacija, varčevanje srednjega sloja - delitev na bogate in revne ter oženje socialnih pravic), tudi zato, ker nima sposobnosti za vladanje v veljavni zakonodaji, katera je še v celoti naravnana na skupščinski sistem. To vodi do medsebojnih obtoževanj, blokade vlade in parlamenta, še posebej, ker ne deluje učinkovito tudi uprava. To je moč in nemoč vlade. Zaradi vseh teh razmer, ki so in ki bodo nastale z uveljavitvijo večinskega volilnega sistema, se pridružujemo Demokratom Slovenije po oblikovanju III.političnega bloka (sredina, katera bi zagovarjala pravno, socialno državo, z eno besedo življenja vredno človeka, ne glede na njegovo narodnost in versko prepričanje), kateri bi se imenoval Slovenski Forum Demokratov ali Demokratični Forum Slovenije. Ivan Cencelj OCENA PRETEKLEGA ŠTIRILETNEGA OBDOBJA Župan litijske občine Mirko Kaplja je ocenil preteklo štiriletno obdobje kot eno najtežjih v svojem, sedaj že četrtem mandatnem obdobju. Novi zakon o lokalni samoupravi namreč ni porazdelil pristojnosti med občinskim svetom in njegovim predsednikom ter županom na eni strani, na drugi strani pa je prišlo do politizacije občinske uprave, ne delavcev, ampak načelnikov. Baje je bila v tem obdobju litijska občina edina v slovenskem proštom, kjer so bili vsi načelniki tudi funkcionarji, čeprav naj bi bili po zakonu funkcionarji župan in tajnik ter predsednik in člani občinskega sveta. Druga zadeva, kije pretresla celo občino v začetku leta 1995, pa je bila "cestna afera", ki je bila podedovana. Proti občini je bila vložena tožba za 222 milj. SIT plus zakonite obresti in če bi jo izgubili, bi bile to velike posledice za celotni investicijski ciklus tega obdobja. Župan pa se je sam tiho lotil tega problema, ga reševal preko celega mandata in ga tudi rešil. Tožba je bila umaknjena in do občine oziroma občinskega proračuna ni nobenih zahtevkov, a ceste, ki so bile s tem denarjem narejene v prejšnjem mandatu, so ostale v litijski občini. Zelo pomemben premik je bil narejen tudi v šolstvu. Dogovorjeno je bilo, da bodo vse šole do devetletnega izobraževanja prešle na enoizmenski pouk. Po dogovoru z ravnatelji vseh osnovnih šol v občini je bila najprej na vrsti Osnovni šolaFradec, ker seje s tem pokazala možnost, da lahko pridemo do gimnazije. S tem pa so nastala določena nerazumevanja v sosednjem Šmartnem, kjer nastaja bojazen, da sredstev za prizidek k njihovi šoli ne bo, čeprav po programu pride najprej na vrsto prav ta šola. Za prvo fazo gradnje prizidka, ki je razdeljen v tri faze, je potrebno zagotoviti 60 milj. SIT. Veliko sredstev iz proračuna je bilo v zadnjih letih namenjenih tudi za kmetijstvo ter razvoj podjetništva in turizma. Marjan Šušteršič DRUGI KONGRES SDS-SSF SDS - Socialdemokratski sindikalni forum je imel v soboto v dvorani kulturnega doma Svoboda 11 v Trbovljah svoj 2.kongres. Prisostvovali so mu gostje (Janša, Pukšič, Jazbec in M.Korošec, predsednik delavske frakcije SPD Nemčije). Po pozdravnem nagovoru predstavnice občinskega odbora se je M.Korošec v svojem govoru iskreno zahvalil za povabilo in dosedanje sodelovanje in obljubil vso podporo forumu pri njegovem prizadevanju za močnejše sindikalno gibanje. Vsi govorniki, tako J.Janša kot S.Kmetič, so kritično ocenili stanje sindikalnega gibanja v Sloveniji. Manjkalo ni tudi samokritičnosti in očitke, "da ima oblastna nomenklatura še naprej staro politično filozofijo". Cilj njihovega prizadevanja je krepitev sindikalne moči, kajti leto zagotavlja ravnotežje v družbi. Sindikati se morajo povezati in ustrezno organizirati. Program SSF temelji na zagotovitvi temeljne ekonomske in socialne varnosti na podlagi evropske socialne listine in stališč mednarodne organizacije dela. Po besedah iz referata S.Kmetiča: "Sindikatom bomo pomagali, da bodo postali enakopraven socialni partner in pomemben element civilne družbe, da s svojim delovanjem pomagajo ustvariti pravno in socialno državo, ki je po našem globokem prepričanju edina alternativa za Slovence." Marta Hrušovar DVE LIKOVNI RAZSTAVI V TRBOVLJAH Prve dni novembra sta v Trbovljah potekali dve likovni razstavi. Prva v avli Doma upokojencev Franca Salamona na Tereziji, kjer je svoja dela (podobe v tolčenem bakru) razstavljal Silvo Lipičnik in v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja, kjer je razstavljal Stane Leskovšek. IL. uTL TLŽ Mtl .Vn Jesen, kof jo rišejo mladi V četrtek, 5. novembra ob 17. uri se je v Knjižnici Zagorje pričela jesenska likovna ustvarjalnica, namenjena otrokom do desetih let starosti. Približno dvajset nadobudnežev se je vsedlo za štiri mize z različnimi likovnimi ustvarjalnicami in v dobri uri so nastali izvrstni izdelki. Glede na zanimanje ali čisto slučajno, so mladi risarji posegli po izdelovanju jesenskih likovnosti. Izbirali so med lepljenko iz semen, tiskanjem listov, sestavljanjem lastne jesenske zgodbice in trganko: koruzo. Mnogi se redno udeležujejo likovnih ustvarjalnic v zagorski knjižnici, kakšni pa se jim nanovo pridružijo, da jih je več. Jesenska likovna ustvarjalnica pa je bila malce namenjena tudi knjigam, saj ravno v knjigah lahko mladi veliko zvedo o likovnem ustvarjanju. "Če otroku nekaj ponudiš, zmeraj najde možnosti in interes," je dejala knjižničarka, Romana Bizjak. Poleg ustvarjanja risb spoznajo tudi nove prijatelje, končane izdelke pa vedno razstavijo - tokrat so prijetno "odišavljeni" v stilu svojevrstne jesenske pravljice. v Tekst in foto: PR. DRŽAVNO TEKMOVANJE CITRARJEV V GRIŽAH V Grižah so priredili 24,oktobra letos'že'tretje državno tekmovanje slovenskih citrarjev. Udeležilo se gaje preko štirideset tekmovalcev, ki so pred tem tekmovali na polfinalnih prireditvah po celi Sloveniji. Iz Zasavja se je med finaliste uvrstil tudi Aleksej Dolinšek z Dola, ki je na tekmovanju za svoj nastop prejel srebrno priznanje v kategoriji do 15 let. Aleksej je sicer učenec b.razreda harmonike na GŠ Hrastnik, citre pa se uči šele tretje leto, trenutno pri prof. Petru Napretu v Celju. Med učenci prof. Napreta so bili še trije drugo nagrajeni, dva sta dobila prvo nagrado in dva tretje mesto. Fanči Moljk Predvolina j: j h sl... Danes je tvoj rojstni dan. Stojim ob gladkem, hladnem kamnu in prižgem svečo ... plamen oživi.Črke imena in priimka mi govorijo, da pod njim počiva, ki je kot 16-letni lagal oblasti, da je polnoleten, da bi dobil delo v kamnolomu ... in se, /medno mu je lasten oče spulil prvo colngo iz varžeta, da bi jo s kumerati zapil v Delavskem domu na Tereziji, z štruco kruha in kilo salame skril v njivo, da bi se enkrat, vsaj enkrat v življenju, do sitega najedel... Trmast, vztrajen, priden ... Zgodi se Brčko-Banoviči. Vrne se kot udarnik. Osekratni udarnik... Taki dobijo šilit v jami. Dopoldan dela na kolmu, popoldan zida porušeno domovino. Udarniško. Vse za ,,boljšoprihodnjost vaših otrok,, ... kako nič se ni izpremenilo od takrat!! Danes tvoj sin stoji tu, oče, v tej svetli prihodnosti... sin, ki mu emonska gosposka in črni kler, ta dvoglavi zmaj, danonočno nagriža njegovo samospoštovanje, tudi celo nacionalno!! Kako naj živim naprej, oče? Gledam svoj narod kako mu je brez sramu nerodno... tudi menije nerodno, brez sramu... gledam z gnusom ptoti Ljubljani ... moje Trbovlje pa spi z nekim plaotarnim življenjem ... kot da ne stoji sredi Slovenije. Pa vendar in vsemu navkljub sem ponosen, da sem Trbovc... Trbovc pač ne more biti vsak ... Grozljivke, ki se nam dogajajo v zadnjem času bi v kakšnem drugem okolju pripeljale do razselitve. Mi ostajamo ... Sprašujem se, kaj sem jaz storil za to, da bi nam bilo bolje. Malo več kot drugi, ali mnogo manj kot drugi ... Nekateri!!?? Kričim brez glasu!! Kaj bo z nami, kakšna bo naša usoda, kaj nas čaka?? In, na koncu koncev, kaj počnem jaz? Nič!! In kaj počne ves slovenski narod pred očmi zgodovine??!!... Moje pleme spi mrtvo spanje!... kako naj potem, oče, spoštujem svoj narod!? Kako naj spoštujem sebe, a !!?? ... Jože Ovnik TRBOVLJE KltDGEAMSJSA OPIiEMA_____________ Programi za vodenje računovodstva, proizvodnje,.. - Programi delujujejo na vseh Windows operacijskih sistemih - Možnost usmerjanja izpisov direktno na fax/. elektronsko pošto - Vsi programi so medsebojno popolnoma povezani (baze, šifre, ...) - Izpise iz programov je možno usmeriti na različne tiskalnike v mreži - Vsi programi so podprti z grafično predstavitvijo (tabele, grafikoni, ...) - Vsi vnosi in izpisi so izdelani za mrežo, kar omogoča hkratno delo večih uporabnikov - Pokličite nas, da se dogovorimo o predstavitvi in o Vaših željah... HA£mMM'SŠ&A OPICEMA Prodaja sestavljenih računalnikov, servis, mreže, Pentium-IL 266MHz Osnovna plošča EX/LX Intel AGP, Procesor 266MHz Doplačila: Spomin 32Mb, Grafična kartica S3 Virge 4MB AGP, Trdi disk 3.2 GB, Disketna enota, Ohišje Mini tovver, Tipkovnica, Monitor 15" ban/ni, Miška, CD-ROM 32x že za 139.900,00 SIT Procesor P-II 300MHz Procesor P-II 333MHz Procesor P-II 450MHz Procesor Celeron 333/A Intel Celeron 300/A Osnovna plošča BX Intel AGP ATX,Procesor 300MHz Spomin 32Mb, Grafična kartica ATI 3D ChargerAGP, N440BX, Nightlite, 100MHz Trdi disk 4.3 GB, Disketna enota, Mini tower - ATX, Tipkovnica, Monitor 15" barvni, Miška, CD-ROM 32x Monitor 17" color Že za 149.900,00 SIT Monitor 19" color v 6.590.00 SIT 14.900.00 SIT 36.900.00 SIT 8.900.00 SIT N440BX, Nightshade, 100MHz 82.900,00 SIT 49.900,00 SIT Pentium-IL 400MHz Ohišje Big tovver 24.900.00 SIT 40.900.00 SIT 3.900,00 SIT Osnovna plošča BX Intel AGP, ATX, Procesor 400MHz, Spomin 64Mb, Grafična kartica ATI 3D XPERT98 AGP, Trdi disk 6.4 GB, Disketna enota,Ohišje Big tovver ATX, Tipkovnica, Monitor 17" barvni, Miška, CD-ROM 32x že za 249.900,00 SIT m Pentium Izdelava in oglaševanje Internet reklamnih strani... - Izdelava Internet reklamnih strani po naših ali vaših predlogih. - Možnost uporabe različnih form za vnos ali pregled podatkov ~ Možnost lastnoročnega spreminjanja podatkov preko FTP protokola ~ Možna implementacija podatkov iz različnih baz (PARADOX, SQL, ...) ~ Izdelava strani v formatih HTML, XML, ActiveX, VRML, Java, JavaScript, CGI,... PODJETJE ZA SVETOVANJE, INŽENIRING IN TRGOVINSKO POSREDOVANJE TREF d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410, Zagorje ob Savi TELEFON: (060l)/64-6ll (7h-I5h), Fax: (0600/64-660 (24h) Elektronska pošta: info@mail.tref.si, WWW: www.tref.si 2a dodatne informacije glede programov, računalnikov ali www oglaševanja nas pokličite! 19. LISTOPADA 1998 p. jr.c:,,-} p. AKCIJA ZA NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '98 Jejha, ste nas zasuli s predlogi; mi pa "cvikamo", da se nikomur več ne ljubi pisariti pisma in ste samo še na "halo, halo" v parih besedah ali pa čisto na kratko prek interneta. Slovenski pregovor sicer pravi: "Malo počakaj, da se beseda uleti!" Saj res, je sploh kaj lepšega od pristne, čeprav načečkane besedice, ki prijateljsko požgečka o nekih skupnih temah in interesih. Aha, brez poštarjev to seveda ne gre in če "svojega” poštarja še ne poznate, si ga le oglejte, in če je kolikor toliko prijeten, postaven, vesel, zgovoren,... tudi glasujte zanj! In vabimo vas, da skupno z glasovnico pošljete še pismonoševo fotografijo, saj veste, da bo bolj zabavno. Na vsak način pa vas prihodnjič čaka akcija v sliki in besedi. In kdo so predlagani? Jože Rozina, pošta Trbovlje, Franci Ceferin, pošta Trbovlje, Marko Fele, pošta Zagorje, Sandi Kuder, pošta Kisovec in Miran Gorišek, pošta Izlake. GLASUJEM ZA NAJ-POŠTARJA ZASAVJA ’98 Ime in priimek poštarja ter kje raznaša pošto: Ime, priimek in naslov glasovalca: POD KOŽO SMO VSI,... JOŽE BUDEN ali zasavski slavček Doma je na Dolu pri Hrastniku pa tudi v mnogih slovenskih srcih. Preko veselic, glasbenih prireditev, radijskih valov ter TV postaj. Tako kot drugim uspešnim Zasavcem, in Jože je uspešen, smo mu poskušali nekoliko pokukati pod kožo. Jožetovi kratki odgovori, bi lahko rekli, so povsem v nasprotju z njegovim čudovitim glasom, katerega razpon je velik. Kljub kratkosti njegovih odgovorov, se mi zdi, da se v njih razkriva marsikaj. Mogoče samostojna glasbena pot?! I.Kdo je dal Jožetu Budnu tako lep glas? Podedoval sem ga po mami. Ž.Doslej vas poznamo kot pevca ansambla Zasavci. Vas bomo v bodoče Zaenkrat bom še »Zasavc«. Za v bodoče pa ne vem. 3.Če ne bi bili pevec, kaj bi bili? Športnik. 4.Ste na nastopih že kdaj pozabili tekst oz. ste »zafušali« in so ljudje to opazili? Tudi to se zgodi. 5. Z glasom ustvarjate čudovite zvoke, predvidevam, da tudi s čopičem čudovite slike. Se motim? V mlajših letih sem dobro risal, tako da mi je ljubezen do barv ostala. 6. Poznate kakšno šalo na svoj račun ali anekdoto? Na prireditvi sem nastopil v »adidaskah«, ker sem čevlje pozabil doma. spoznali tudi na samostojnem projektu? Le kaj ima Jože v mislih? Mogoče samostojno glasbeno pot? SE SPOZNATE! STE SE SPOZNALI, KAJNE? STE V KROGU. KAR BRŽ NA ZASAVCA S SVOJIM ZASAVCEM, PA VAM BOMO PODARILI POGOSTITEV NA MARELI, KJER VAS BO PRIČAKAL OSKRBNIK STANE HRIBERŠEK. 7. Vaše vodilo v življenju je? Kar narediš, naredi z ljubeznijo in vse se ti povrne. 8. V kolikor bi bila vaša žena član kakšnega ansambla in s tem veliko zdoma (vi bi gospodinjili), bi bil zakon uspešen, kaj pravite? Stvar bi se seveda spremenila, saj bi jaz držal tri vogale, žena pa enega. 9. Tri človeške slabosti, ki vas motijo in tri vrline, ki so vam še posebej pri srcu? Laž, goljufanje, neurejenost. Poštenost, iskrenost, ljubezen. 10. Ko pleskate tudi prepevate, kajne? Brez tega ne gre. Vprašanja sestavil Igor Goste KOMU ZAUPATI? Drage Zagorjanke, Dragi Zagorjani! Spet je napočil čas, ko se odločamo komu zaupati glas, da bo zastopal naše interese v občinskem svetu. V preteklem štiriletnem obdobju, sta se dva svetnika SDS trudila uveljaviti predvsem solidarnost in racionalnost. Vemo, da v našem času odloča večina, zato sta bila le malo upoštevana. Želimo si, da na volitvah, ki bodo 22.11.1998 pridobimo več vašega zaupanja, zato prosimo za vaš glas. Z drugačnim pristopom za odpiranje novih delovnih mest smo prepričani, da bomo svetniki SDS uspešnejši, kajti delo prinaša dobrine na vseh področjih. Zaupajte SDS! Zaupajte naši listi, listi št. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - TRBOVLJE NAŠA KANDIDATNA LISTA ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA NA REDNIH VOLITVAH 22. NOVEMBRA 1998 JE NA GLASOVNICI POD ŠT. 7. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. Janez MALOVRH, dipl.ing.kem. 1941 2. Liubo CVAR, višia upravna 1956 3. Tatiana JEVŠEVAR, dipl.ekonomist 1961 4. Andrei ŽELEZNIK, dipl.politolog 1944 5. Uroš NUČIČ, dipl.ing.gr. 1961 6. ViliTREVEN, dipl.pravnik 1952 7. Milan ŽNIDARŠIČ, dipl.ing.gr. 1958 8. Andrei FIJAČKO, elektrotehnik 1975 9. Jože KNEZ, prometni tehnik 1954 10. Danica HREN, socialna delavka 1956 11. Marijan DOLENC, dipl.ing.arh. 1940 12. Franc SIMNOVČIČ, delovodska šola 1948 13. Miloš VENGUST, dipl.ing.kem. 1949 14. Darja TAVZELJ, dipl.ing.arh. 'Tgeo 15. Jelena ŠTEH, gimn.maturantka 1947 16. Milan BREZNIKAR, sred.tehnična šola 1938 17. Vida VOZEL, gimn.maturantka 1946 18. Branko LUKŠIČ, dipl.ekonomist 1952 19. Viktor MAROLT, elektrotehnik 1943 20. Jože SKUŠEK, sred.tehnična šola 1956 21. Franja TOMAŽIN, študentka 1978 22. Ema ZALEZINA, ekon.tehnik 1941 23. Anita VOVK, ekon.tehnik 1954 24. Gvido KNEZ, srednja izobrazba 1937 25. Janez OCEPEK, ing. str. 1932 26. Marinka BENETEK, učiteljica 1949 27. Ivana LAHARNAR, pravnica 1945 ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov 19. LISTOPADA 1998 a.Zu^Vf^rrtTi.n PLANINSKI IZLET S STARŠI V prejšnjem mesecu so se učenci OŠ Toneta Okrogarja odpravili na drugi planinski izlet v novem šolskem letu. Naš cilj je bila Logarska dolina, oziroma koča na Klemenci jami (1208m), ki kraljuje pod mogočno steno Ojstrice. Posebnost našega izleta je bila ta, da so otroci lahko povabili s seboj svoje starše. Povabilo je sprejelo deset staršev iz matične šole in štirje starši iz podružnice v Kisovcu. Vseh mladih planincev je bilo 34 (od tretjega do šestega razreda), spramljali sva jih dve mentorici planinskega krožka Bojana Slekovec in Nevenka Kos. Vse nas pa je budno pazil in vodil planinski vodnik pri PD Zagorje, Ferdinand Drnovšek. Za prijetno in varno vožnjo pa je poskrbel Integral Zagorje. Naš izlet se je pričel na avtobusni postaji Zagorje, kjer smo se vsi zbrali. Pot nas je peljala čez Trojane proti Logarski dolini. Avtobus nas je pripeljal do Doma planincev v Logarski dolini (837m). Tam smo se okrepčali s toplim čajem, kavico in sendviči in se pripravili na pot. Pot je bila prijetna, saj je večji del potekala po gozdu, ob hoji smo lahko opazovali, kakšne prekrasne barve nam lahko pričara jesen. Po dobri uri hoje smo prispeli na naš cilj. Razgled ni bil ravno najboljši, saj so se kmalu pričeli po nebu poditi oblaki, ki so kasneje s seboj prinesli rahel dež. Po kratkem oddihu smo si odšli ogledat najdebelejši macesen na Slovenskem. Nazaj pa smo se odpravili po drugi poti, kije bila za nekatere malo bolj naporna (jeklenice, lestve, naravni tunel). Vrnili smo se k Domu planincev in pomalicali svoja mini kosila. Z avtobusom smo se odpeljali naprej po Logarski dolini, do izvira reke Savinje (slap Rinka, ki pada v ozkem pramenu čez ledeniški prag 90m globoko). Večina učencev je bila tu prvič in jim je bilo zelo všeč. Ura se je počasi prevešala v popoldne in morali smo se počasi odpraviti proti domu. Spotoma smo si še ogledali v Plestu slap Palenk (naravni spomenik, ki se zlasti po močnem dežju spušča in peni 78m globoko po dolomitni steni pod Logarsko pečjo). Da pa ne bi čisto pozabili na šolo, smo si ogledali še stlno razstavo, v kateri so razstavljeni nekateri predmeti, ki so bili najdeni v Potočki zijalki (jama, ki je dolga približno HOm in široka 20 - 40m. V njej je bila v kameni dobi, 40000 - 30000 pr.n.št. lovska postojanka. Izkopali so ostanke in okostja 40 živalskih vrst, veliko okostij jamskega medveda, kamnita rezkala, strgala, bodala in druga orodja, predvsem pa več kot 130 mladim Zasavcem Zapise, kaj mislijo mlajši o osmošolcih, smo komentirali že v prejšnji številki, pa so potem, žal, izpadle. Tudi to se zgodi... No, so pa zato danes na prvem mestu. Omenili bi še zapis s tekmovanja, ki ga opisuje Kristina, saj je podobno situacijo že marsikdo doživel. Seveda pa morate ceniti tudi tiste, ki se ukvarjajo s športom le zase. Vse težave, ki se pojavljajo v življenju, športniki lažje prebrodijo. In tudi slaba volja, ki nas obišče včasih brez vsakega vzroka, hitro zbledi, če se posvetimo športu. Se strinjate? MLAJŠI 0 OSMOŠOLCIH Ko bom jaz osmošolec, se ne bom nikoli spravljal na mlajše. Eni so srčkani (seveda fantje). Najbolj so mi všeč fantje iz 8.b. Moti me, ker se "špricajo" z vodnimi pištolami. Saj niso tako grozni, kot zgledajo, le puberteta jih "meče". Fantje so pravi mačoti in bejbeki. Nekateri osmošolci so bedaki, nekateri junaki, nekateri tudi čari, dmgi pa mesaiji. Nekateri so face, skejterji, nekateri rejverji, drugi šminki in panki..., a vsi so osmošolci. Če jih pogledaš v obraz, misliš, da so čisto brez skrbi, ko pa jih spoznaš, vidiš, da ni tako. Osmošolci so tečni in samo tepli bi. Nekateri so prijazni, nekateri hudobni, ker nam skrivajo čevlje. Nekateri so prijazni do nas, nekateri pa ne. STRAH ME JE BILO Odločil sem se, da grem za konec tedna k babici in dedku v Hrastnik. Vprašal sem mamico, če lahko grem in mi je dovolila. Pospremila me je na avtobusno postajo. Ko sem vstopil na avtobus, sem plačal vozno karto do Hrastnika. Sedel sem na zadnji sedež. Pogledal sem po avtobusu in opazil samo še enega potnika. Vožnja je bila prijetna vse dokler se nismo malo naprej od elektrarne nenadoma ustavili. Pred avtobusom sem zagledal prometno nesrečo. Postalo meje strah. Ko smo že nekaj minut stali, je odšel šofer iz avtobusa. Za njim pa je odšel še zadnji potnik. Ostal sem na praznem avtobusu in srce mi je močno razbijalo. Po kakšnih petnajstih minutah se je šofer vrnil nazaj na avtobus. Videl je, da sem prestrašen, zato mi je rekel, da bova vožnjo kmalu nadaljevala. Po nekaj minutah je avtobus odpeljal. Končno sem prispel do zadnje postaje. Hitro sem stekel do babičine hiše in pozvonil. Babica je bila presenečena, saj me ni več pričakovala. Potem, ko sem ji povedal svo zgodbo, me je potolažila. V nedeljo me je babica odpeljala nazaj domv. Zdaj se vedno, kadar grem na avtobus, spomnim na tisto nesrečo. Matej Taglaera, OŠ A.Hohkrauta STRTO SRCE Bila je noč, ena sama noč. Le en pogled skozi okno, da se na nebu zasveti tvoj obraz. Le tvoje modre oči, so v meni spet prebudile nasmeh. Tvoj lesk v očeh, da spet zagledam svetlo sonce. Vendar odšel si proč, za vedno. Ni bilo dokaza, da si sploh živel. Obstajal je le moj objokan obraz in moje strto srce. Nina, OŠ IČeč PREZEBLA DUŠA Zdaj, zdaj začelo bo rositi, jaz pa pobita nimam kam se skriti, osamljena, ker ne razume me nihče, sprašujem, če izhod je kje. A po vsakem dežju pride sonce, tudi k meni bo poslalo žarkov konce, da mi pogrejejo prezeblo dušo, in napojijo pred naslednjo sušo. Vesna, OŠ IČeč iIttiš JnrriTin 19. LISTOPADA 1998 koščenih konic. Najdbe hrani Pokrajinski muzej v Celju). Polni lepih vtisov in malce utrujeni smo se v poznem popoldnevu vrnili nazaj v Zagorje. Upam, daje bilo vsem prijetno, posebej še našim gostom - staršem in da bi se naslednje leto zopet srečali na podobnem planinskem izletu. Nevenka Kos in Bojana Slekovec ALPINISTIČNE NOVICE V soboto, 31.oktobra seje član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, Sebastijan Jančič mudil skupaj z Boštjanom Podgornikom iz AO Bohinj v Kamniško Savinjskih Alpah. V lepem, vendar zelo hladnem vremenu sta se odločila preplezati Delavsko smer v Skuti (2532m). Kljub mrazu in prvemu snegu jima je uspelo preplezati smer. Smre je dolga 130m in ima oceno IV+/III. Plezalca sta imela največ težav v kaminskem žlebu, ki je bil zasnežen pa tudi moker. Kljub težavam sta smer uspešno izplezala na rob stene. IL. OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA HRASTNIK V sredo, 4.novembra, so imeli v sejni sobi Občine Hrastnik občni zbor Turističnega društva, ki ga je vodil delovni predsednik Jože Gole. Zahvalili so se Belindi Ladiha za dosedanje vodenje društva in izvolili novo zakonito zastopnico, ki bo odslej predsedovala odboru, t.j. Mojco Greben. Pooblastila imata še Igor Pogačnik kot tajnik in blagajničarka Jolanda Gobec; ostali člani odbora so še Boris Trstenjak, Darko Planinc in Boris Volaj. V nadzornem odboru so Borut Slanšek, Erika Funkl in Bogdan Biderman, disciplinsko komisijo pa sestavljajo Ivica Tauses, Damjana Napret in Alojz Doberšek. Župan Leopold Grošelj jim je obljubil pri delu strokovno in finančno pomoč. Fanči Moljk HRASTNIŠKI RIBIČI NA TERENU V ponedeljek, 9.novembra, je skupina hrastniških ribičev odlavl- javala plemensko jato v potoku Brnica. Te bodo shranili za pridobivanje iker. Ob tem velja opozoriti, da nekateri ljudje še vedno nočejo vedeti, da z odmetavanjem smeti in plevela v potok škodujejo ribam in zmanjšujejo prizadevanja ribičev, ki skušajo ohraniti naše potoke žive. Fanči Moljk SREČANJE STAROSTNIKOV V PODKUMU Krajani in krajanke Podkuma, stari 70 in več let, so se zbrali v petek, 6.11.1998 na družabnem srečanju, v šoli Podkum, ki je tudi letos odstopila prostor in kuhinjo, za to prijetno popoldne. Po programu, ki so ga pripravili učenci s pomočjo učiteljic Irene in Mire, so povabljenci ob zvokih harmonike Alojza Skorje, tudi zapeli in zaplesali. Krajane so pozdravili predsednica KO RK Podkum Rajka Bajda, sekretarka RK Zagorje Barbka Rebolj in predsednik RK Zagorje dr.Franc Grošelj. Še posebej pa smo bili veseli obiska župana Matjaža Švagana, kije kljub obilici dela ob poplavah, našel toliko časa, daje pozdravil prisotne. Najstarejšo prisotno krajanko in krajana smo obdarili. Vse starejše nad 80 let, ki se srečanja niso mogli udeležiti, pa smo prostovoljke obiskale in obdarile na domu. Krajevni odbor RK Podkum se zahvaljuje vsem, ki so srečanje omogočili in vsem, ki so se ga udeležili, z željo, da bi se ga v prihodnjem letu udeležili v večjem številu, saj je srečanje vrstnikov prav prijetno doživetje. Rajka Bajda DVE LIKOVNI RAZSTAVI V TRBOVLJAH Prve dni novembra sta v Trbovljah potekali dve likovni razstavi. Prva v avli Doma upokojencev Franca Salamona na Tereziji, kjer je svoja dela (podobe v tolčenem bakru) razstavljal Silvo Lipičnik in v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja, kjer je razstavljal Stane Leskovšek. BILA SEM NA TEKMOVANJU Že nekaj let se ukvarjam z metom žogice v daljino. Hodim tudi na tekmovanja. Lansko leto sem bila na regijskem tekmovanju četrta. Žogico sem vrgla šestintrideset metrov. Bila sem zelo razočarana, saj sem doma metala veliko bolje. Tudi letos smo šli na regijsko tekmovanje. Bilo je na Vrhniki. Peljali smo se z mini avtobusom. Ko smo prišli na stadion, so me obhajali čudni občutki. Bila sem nervozna in negotova. Ko sem opazovala sotekmovalke, sem se spomnila lanskega poraza. Želela sem si zmago, saj letos tekmujem zadnjič za to šolo. Metale smo trikrat. Prvi met! 42 metrov - dobro! Drugi met! 43 metrov - bolje! Tretji met! 45,40 metrov - super, v finalu sem! Ostalo nas je samo še sedem. Odlično mi je šlo. Bila sem najboljša. Prišli so sošolci in učiteljica. V očeh ji je sijal Ponos Ta sijaj in navdušenje sta mi dala nov polet. Vedela sem, letos bom prva, najboljša. Še trije meti, nič več strahu, skrbi in negotovosti, vedela sem. Prvi met! 42 metrov -nobena ni vrgla več! Drugi met 41.90 metrov - moči mi pojenjajo, vendar tudi drugim. Moj met je najboljši! Tretji met! 43 metrov -zmaga je moja! Dobila sem jo! Dobila sem zlato medaljo! Bila sem vesela, ponosna in zelo zadovoljna sama s sabo. Letos je bilo veliko tekmovalk in tekmovalcev iz Ljubljane. Bili so domišljavi in norčevali so se iz nas, ter nas podcenjevali. Vendar na koncu smo jih pošteno premagali. S sošolcem Janezom sva ponovno odhajala s tekmovanja, vsak s svojo zlato medaljo. "Zmagati ali ne zmagati, to sedaj ni več vprašanje," sem veselo ugotovila, ko smo se vračali domov. Čaka me državno tekmovanje. Prelepo bi bilo, če bi bilo res. Kristina Lindner, 8.c, Litija 19. LISTO PADA 1998 fJTrr.r jr.r: j.i.r; r=jrs ŽlVjE_ZE.Nl Koliko ljudi je že pisalo o ljubezni, kako različno so jo opisovali in dojemali, koliko zgodovinskih dogodkov se je zgodilo pod okriljem vročekrvnega čustvovanja ljubezni. Ljubezen je za vsakogar nekaj posebnega, je vezni člen našega življenja in kakšne čudeže prinaša ljubezen dekletom; od ljubezni ti žari srce, zardevanje ob vsakem srečanju z ljubljeno osebo je pravilo, v trebuhu se pojavijo krči, Leonardo di Caprio zate ni več najlepši, zvezki so popisani z imenom ljubljenega, kontrolirati začneš svojo težo, vsak skupni trenutek zajemaš z veliko žlico, neskončno uživaš in si srečen, srečen. To je gotovo nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi. Zato si čimprej poišči fanta. Bližajo se namreč mrzli dnevi in objemi ti bodo prišli še kako prav. Morda boš prav to zimo doživela vse čudežne stvari, ki jih prinaša ljubezen. P.S.: Ljubezen ne cveti samo pomladi! Lucija d3ANjAE.JQ.NJL Tišina jesenskega jutra. Moji koraki odmevajo v prazno. Avtomatično premikanje nog. Štejem korake... ena, dva, tri,... ena, dva,... Oziram se po obrazih, ki hitijo mimo mene. Hitro, v šolo, v službo. Nihče ne vzdigne pogleda, nihče me ne pogleda. Zazrti v mračnost svojega dneva. Skozi raztrgnino v oblakih posije sonce. Razlije svoje žarke po obrazih. Pogledi so vzdigujejo in v očeh se zaiskrijo iskrice. Mračnost izgine in toplota se dotika hitečih teles. Sončni žarki se odbijejo od luž. Včeraj je deževalo. Dež in sonce sta raztopila še zadnje ostanke snega v osenčenih prostorčkih. Žarki plešejo lasten ples okrog mojih nog. Razposajeno se prelivajo po pločniku in se odbijajo med množico. Naglas se zasmejim. Ljudje obstanejo in se zazirajo vame. Presenečeni, nejevoljni, ker jih je moj smeh zmotil v lastnih mislih. Kot nadležna žuželka seje prikradel v njihovo mirnost in jim podražil živčne končiče. Odhitim naprej in veselo brcam v kupe zadnjega jesenskega listja. Ogledujem svoj odsev v izložbah. Dekle, ki jo opazim, je zamišljeno. V očeh seji zrcalijo vprašanja. Vprašanja, na katere ne najde odgovorov. Vprašanja, preveč nenavadna, da bi jih komu zastavila. Moj odsev izgine. V šipah zagledam morje. Kapljica ob kapljici, ki nam dajejo prostrano modrino. Valovi silijo iz izložbe na pločnik. Valovi butajo ob mejo in zvok drobečega se stekla me predrami. Realnist. Moj odsev in že se podam naprej. Mimo mene pridrobenclja kuža z modro rutko okrog vratu. Pred menoj se ustavi in me nagajivo pogleda. Sklonm se in mu s prsti potegnem skozi gosto dlako. Požene se naprej, meni pa v rokah ostane krpica blaga z njegovega vratu. Stečem za njim, a se štirinožec izgubi med gozdom nog, ki hodijo, hodijo... kam? Za vas sem sanjala Katra PRJJAJLLJ Bil je moj najljubši prijatelj. Kadar sva bila skupaj, sem bila vedno nasmejana in vesela. Imela sem ga rada, vedno mi je zaupal svoje najintimnejše stvari. Tudi sama sem mu zaupala svoje. Zame je bil pripravljen storiti vse. Imel je kar nekaj deklet v času najinega prijateljevanja (toda mene ni nobena sovražila). A nenadoma je med naju stopila senca. Droga. Odtujila sva se. Začelje kaditi travo. Najprej samo ob sobotah. Še vedno sva se pogovarjala. Obljubil je, da bo prenehal. A žal so bile to samo obljube. Sobotam so se počasi pridružili še petki. Najini pogovori med vikendom so počasi zamirali. Vedno manj jih je bilo. Droga je bila najina edina tema in obljube, koliko obljub. Obljube v prazno. Počasi sem izgubila zaupanje vanj. Nisva se več družila. Travaje postala njegov vsakdanjik. Tam pa zame ni bilo prostora. Kje si, prijatelj? Pogrešam najin klepet. Po dolgem času sva se zopet srečala. Vprašala sem ga, zakaj to počne. Ni mi odgovoril. Sram gaje bilo pred menoj. Vedel je, da sem imela prav. Toda sedaj je zanj prepozno. Moji nasveti in prepričevanja so šli v nič. Danes, kadar se vidiva, se le še pozdraviva. Ali pa tudi ne. Še vedno bi bila rada njegova prijateljica. Vem, da je tudi njemu v srcu hudo, tako kot meni. Vem, da ve, kaj sva oba izgubila. Morda bova nekoč spet postala prijatelja. Upam, da naju takrat ne bo več ločila droga. Toliko stvari si morava povedati, toliko sva zamudila. Lucija PEE_TkA.Nl kAMLDUANTl Mož, ki si ne upa oziroma predstava Curta Flatorva, v režiji Zvoneta Šedlbauerja in v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega je bila na sporedu v četrtek, 12. novembra v DD Zagorje. Komedija, ki so si jo z užitkom ogledali tako abonenti gledališkega abonmaja kot občasni gledalci, je nudila repertoar hecnih dialogov o ljubezni, poželenju, poroki,... ki so številčno občinstvo zelo zabavali. Moža, ki si ne upa je v veseloigri Mestnega gledališča ljubljanskega imenitno odigral Evgen Car, ki si po neuspelem zakonu ne upa ponovno pred matičarja. Zgodba je zmes mnogih intrig, saj je glavni igralec obenem tudi matičar, ki ne verjame, da je sploh še komu zakonsko življenje v veselje. O manj in bolj uspešnih zakonih pa so v igri razpredali še naslednji igralci: Primož Ranik, Bernarda Oman, Violeta Tomič, Maja Boh, Jernej Kuntner, Marijana Jaklič Klanšek, Ivan Jezernik, Tomaž Pipan in Karin Komljanec, ki pa po raznih peripetijah le stopijo v zakonski stan. Tako se ob zaključku gledališke igre najdejo kar štirje (zakonski) pari. Kot so ugotovili v igri, je "ujemanje" tisto, ki zagotavlja srečen zakon, saj ima ljubezen tako za mlajše kot starejše svoj čar. In če se ob takšnih drobnarijah tudi nasmejijo, še toliko boljše. PR. 19. LISTOPADA 1998 T tl t :l i? n Tn n l4^Nc^E.T Vll4T^E-UE- 5 PE.UAJLLJI V četrtek, 26.11.1998, ob 19.uri, bo v Delavskem domu Zagorje, koncert pevke Viktorije. Koncert bo potekal v okviru Viktorijine turneje, ki naj bi se začela v Laškem - v njenem rodnem kraju, pa je bil uvodni koncert zaradi poplav odpovedan oz. prestavljen - točen datum koncerta še ni znan, potekal pa bo v dobrodelne namene, za pomoč prizadetim v poplavah. Na četrtkovem koncertu v Delavskem domu Zagorje bodo še nastopali: Natalija Kolšek (bivša pevka Ptujskih 5), Aleksander Jež, Marjan Zgonc (operni pevec v zabavnem stilu), Ivo Radin, Gamsi, Nova Legija (bend iz Murske Sobote), Mesečniki, humorist Geza, čarodej Danijel Gorjup, voditelj Boris Kopitar. Karte lahko kupite po ceni 1000 SIT v Delavskem domu, na Radiu Snoopy, v turistični agenciji Komet (na tržnici Pod uro). Viktorija sodeluje s skupino Nova legija, s katero bodo na Silvestrovo igrali v Moravskih toplicah, z Aleksandrom Ježem bo nastopila 19.12.1998, v Delavskem domu v Trbovljah. Poleg tega, da piše pesmi drugim in poje kot spremljevalna vokalistka, pa se namerava v prihodnje preizkusiti še kot voditeljica glasbene oddaje na radiu. KONTAKT: 041-730-367 KATJA S. PLCLM&E-A JL NAJ&^LJ zap^llN Mnoge je začudilo, nekatere osupnilo, večina pa že pozna priljubljenost Vilija Resnika med zagorsko publiko. Na koncertu v soboto, 14. oktobra na tržnici POD URO v Zagorju je požel burno navdušenje in dodobra ogrel poplesavajoče. Za Zasavca pa je povedal, da mu je najboljše poleti, ko gre lahko na morje, rad pa tudi pozimi smuča. Trenutno pa promovira najnovejšo kaseto Zadnji žigolo, v Zagorju pa bo spet nastopil pod šotorom v torek, 29. decembra. Še to: zaupal je, da se trudi ostati takšen, kot je, najrajši pa ima ljudi, ki znajo spoštovati sočloveka. Čist' dol1 pade pa pred ženskami, ki pozitivno gledajo na življenje. PR. Foto: Tomo Brezovar , r os]uša|e ni' gmijie v v v • v f sss picko . 5 - piaZA NAčjEAJUJC. Tokrat ste poslali presentljivo malo dopisnic, med tistimi, ki ste se pa le potrudili, smo izžrebali JANIJA URANIČA, Izlake 19, Izlake. Prejel bo nagrado trgovine EUROTRADE. Še naprej glasujte in predlagajte še kako novo pesem! Š - pičko lahko poslušate na frekvenci Radia Geoss, v nedeljo od 14. uri. 1. BRIGA ME - VILI RESNIK 2. NIKA - ROK’N BEND 3. NA KUM - ORLEK 4 SILVIA - MAGNIFICO 5. ZMAJI LETIJO VISOKO -TINKARA KOVAČ 6. UGASN ME - BOTRI 7. MESEČINA - DEMOLITION GROUP 8. CELA ULICA NORI -KINGSTON 9. KALIFORNIJA - ZASAVCI 10. (predlog) DVE POMLADI, DVE JESENI - VIKTORIJA Š°PlČHf) RADIA GEC88 IN ZA8AVCA Glasujem za: Glasoval sem: rt) eurS> AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61575 V_______________________________s 19. LISTOPADA 1998 77. jj g Jr. crf (i Ti, r? Jr. p. SREČANJE UPOKOJENCEV DU ZAGORJE OB SAVI IN DU MORAVČE Društvi upokojencev Zagorje ob Savi in Moravče veže že večletno sodelovanje. Medsebojni stiki so že tradicionalni. Vsako leto se dogovorimo o kraju in datumu srečanja. Običajno so ta srečanja na zasavskih ali moravskih planinskih postojankah oz. domovih tako, da srečanje izkoristimo tudi rekreacijsko, saj se je treba na marsikatero planinsko postojanko povzpeti peš. Za letošnje leto smo se po predhodnem dogovoru zmenili za srečanje v planinskem domu na Čemšeniški planini nad Zagorjem. Ta dogovor oz. zmenek smo realizirali v soboto, 17.10.1998. Ob lO.uri smo se zbrali pri domu borcev NOB na Prvinah, od koder smo se napotili na sam vrh Čemšeniške planine -1213 m. V prijetnem okolju in dobrem razpoloženju ter ob skupnem kosilu smo se dogovorili za bodoče medsebojno sodelovanje in tudi z naslednje srečanje. Oba predsednika društev sta tudi posebno pozdravila najstarejša udeleženca tega pohoda t.j. g.Alojza Zupana iz DU Zagorje, ki vstopa v 85. leto starosti in gospo Štefko Rebolj iz DU Moravč, kije dopolnila 75 let. Pred odhodom v dolino je predsednik DU Zagorje izročil predsedniku gostujočega društva iz Moravč, g. Jožetu Novaku spominsko darilo v obliki stenske ure, vdelane v jamski voziček, s posvetilom za dosedanje on bodoče sodelovanje med društvi. Pričujoča fotografija je posnetek udeležencev srečanja pred domom na vrhu Čemšeniške planine. Ivan Kolenc TRBOVLJE UPOKOJENCI NA DOPUSTU NA POHORJU Dvajset upokojencev - članov Društva upokojencev Zagorje ob Savi nas je letos letovalo in preživelo 5 nepozabnih dni v "Andrejevem domu" Pajk na Pohorju. V društvo je prišla zelo ugodna ponudba in kar na hitro smo se odločili in odpotovali. Med nami je bilo tudi nekaj planincev, ki so nas vsak dan popeljali na kak krajši ali daljši izlet. Tako smo bili na Arehu, Glažuti, Bolfenku, Ruški koči, Mariborski koči, pri Jelki, do hotela Bellevue. Tudi ob večerih nam ni bilo dolgčas, preživeli smo jih ob raznih družabnih igrah, zapili tudi kak rojstni dan, ali pa smo si kar kaj izmislili. Tako smo obdarili najstarejšo in najmlajšo upokojenko - udeleženko, ipd. Imeli smo zelo dobro domačo hrano, za zajtrk tudi žgance. Preživeli smo 5 čudovvitih dni v prelepi, čisti naravi in sklenili, da se drugo leto zopet vrnemo na Pohorje k gospodu Andreju in pomočnici gospe Silvi. Marldi Cerkovnik ZAHVALA Ob uspešnem zaključku akcije za nakup, meni potrebnega električnega invalidskega vozička, se iskreno zahvaljujem vsem, ki so na katerikoli način sodelovali pri tej akciji, bodisi kot sponzorji, ali dali idejo za samo akcijo, ali finančno prispevali, ali drugače sodelovali. Akcija je po pričakovanju več kot uspela in že nekaj časa koristim električni invalidski voziček, ki mi omogoča nov in lažji način prestajanja težav ob moji invalidnosti. Tudi zavest, da v nesreči nisi pozabljen, mi veliko pomeni. Kot prvo, zahvala Zvezi borcev Zagorje, Društvu invalidov Zagorje in Trbovlje, Gasilskemu društvu Zagorje-mesto, Društvu upokojencev Zagorje, Lions klubu Trbovlje za njihovo finančno pomoč ter vsem (žal ne vem njihovih imen), ki so sodelovali kot darovalci finančnih prispevkov v akciji "Odprta dlan". Iskrena zahvala TV Centru Trbovlje s sodelavci, ki so medijsko začeli in uspešno uresničili akcijo "Odprta dlan". Vsem in vsakomur še enkrat s hvaležnostjo moja zahvala, vaš Ignac Majcen riT) D T M 19. LISTOPADA 1998 EVROPSKA ELITA V ZAGORJU Na jubilejnem, 15.mednarodnem turnirju v kickboxingu v šemi contactu v zagorski športni hali, seje zbralo rekordno število tekmovalcev. V borilnih veščinah seje pomerilo in pokazalo svoje znanje kar 320 tekmovalcev iz 44.klubov iz Avstrije, Italije, Madžarske, Nemčije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Med udeleženci turnirja so bili tudi člani in članice Pon-do-kwan kluba Izlake in Zagorje. Organizatorji tradicionalnega turnirja, Pon-do-kwan klub Zagorje, se lahko pohvalijo, da so v goste privabili več kot deset nosilcev odličij iz evropskih in svetovnih prvenstev v verziji IAKSA in WAKO kot so: Tomšič, Kalšek (SLO), Conar (HRV) in drugi. Seveda pa so se tekmovanja tudi tokrat udeležili predstavniki slovenske reprezentance, med njimi trener Vladimir Sitar ter pomočnik Alojz Miklavčič, kakor tudi sekretar Kickboxing zveze Slovenije Primož Juknaic. Tekmovanj, ki si gaje ogledalo tudi veliko ljubiteljev tega športa, je potekalo v soboto T.novembra od S ure zjutraj do 22 ure. Prizadevni prireditelji so tudi tokrat pripravili zanimivo tekmovanje v absolutni konkurenci, kjer seje za denarno nagrado v višini 140.000,00 SIT borilo kar 16 članov. V absolutni konkurenci teža tekmovalcev ni pomembna. Prvo mesto in s tem 95.000,00 SIT sije priboril Hrvat z nemškim potnim listom Ronald Conar, drugo mesto in 48.00,00 SIT pa si je na veselje Zagorjanov prigaral kdo drug kot domači adut Igor Kalšek. Domači tekmovalci so poleg že omenjenega drugega mesta v absolutni kategoriji osvojili še tri prva, ter dve tretji mesti, Izlačani pa dve drugi in eno tretje. REZULTATI (prva mesta ter uvrstitve Izlačanov in Zagorjanov): DEČKI 32KG: ISTVAN SZEMOK (ESTERGOMITC) DEČKI 40KG: KRISTIAN JAROSZKIEVICZ (CSISE BUDAPEST) ,2. BLAŽ PLEVNIK (IZLAKE) DEČKI 48KG: VIKTOR PEKETE (ESZTEROMI TC), DEČKI 56KG: ZOLTAN ANGZAN (CSISE BUDAPEST), DEČKI -63KG: VINDIŠ ANDREJ (KBV PTUJ), DEČKI +63KG:l.TIBOR DOLINŠEK (ZAGORJE), 2.DEJAN JOGER (IZLAKE). ČLANICE -50KG: MARTA FENVVESI (ESTERGOMI TC), ČLANICE 55KG:SVATAVA ŠPANIKOVA (GUARD CLUB),3.BRIGITA PLEMENITAŠ (IZLAKE), ČLANICE 60KG: DARJA LAZIČ (TKD KOMRAD),ČLANICE +60KG: MAJA OZMEC (PTUJ). ČLANI 57KG: DEBRECENIDESZO (EZT), ČLANI 63KG: 1 .KLEMEN JUVAN (ZAGORJE),ČLANI 69KG: KRISTJAN TOMŠIČ (IZOLA), ČLANI 74KG: TOMAS HUDOBA (EZT), ČLANI 79KG: RONALD CONAR (MALENŠKA), 3.PRIMOŽ BRAČIČ (ZAGORJE), ČLANI 84KG:1. IGOR KALŠEK (ZAGORJE), ČLANI 89KG: SAŠO SITAR (BRANIK), CLANI+89KG: SEPPI PATTERER (I.P.), 3.ANDREJ BRAČIČ (ZAGORJE). ABSOLUTNA KONKURENCA: 1.CONAR RONALD, 2.IGOR KALŠEK (ZAGORJE). Predstavnik domačega kluba Samo Bašelj je po končanem turnirju povedal, daje vesel, da se je v Zagorju znova zbralo veliko tekmovalcev ter da mu je kot vedno po zaključku turnirja odleglo. Pravi še, da po dolgoletnem delovanju v tem športu počasi zgublja voljo. V interesu vsega kar je v Zagorju in v Sloveniji Samo do sedaj naredil, upamo da bo v tem športu še naprej aktivno deloval in kalil nove nosilce evropskih in svetovnih odličij. Predstavniki kluba iz Zagorja se najlepše zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli prispevali, z delom ali denarjem, da so lahko speljali ta res zahtevni mednarodni turnir. Igor Goste ŠPORTNI RADAR NOGOMETNI POKAL SLOVENIJE ZA ŽENSKE Pohorje - Zagorje 7:1 2.SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Zagorje - Železničar (MB) 2:2 (1:1) Elan - Rudar (Tj 2:1 (0:1) l.LIGA MNZ LJUBLJANA Jezero - Svoboda Kisovec 4:1 1. LIGA MALEGA NOGOMETA Assaloni Cosmos - Carioce Sortima 9:1 2. LIGA MALEGA NOGOMETA Agencija Kravos - Amaco Pajnkiher 4:5 LB SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA Radenska - Zagorje 78:74 (32:36) GD Hrastnik - Nova Gorica 95:82 (37:44) LB SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA Šmartno - Rudar (T) 22:16 MARU$hfi<[faW-JJol TKI Hrastnik 21:17 BOGDAN HRIBAR-ŠPORTNIK MESECA OKTOBRA Veseli nas, da glasujete tudi za športnike, ki ne tekmujejo v športih, ki so v Sloveniji po popularnosti na najvišji stopnički. Če kegljanje že ni najbolj popularno, je prav gotovo zelo uspešno. Zasavsko in slovensko. V kolikor smo k razpoznavnosti kegljanja pripomogli tudi mi v uredništvu, ki ga redno spremljamo, smo dosegli enega izmed ciljev. V imenu uredništva in tistih, ki so glasovali zate, ti čestitam za naslov športnika oktobra v Zasavju. Kaj ti pomeni naslov pa tudi dejstvo da očitno Zasavčani spoštujejo tudi športnike, ki niste prav nogometaši, košarkarji? Hvala za čestitke. Naslov športnika oktobra mi pomeni spodbudo za doseganje še boljših rezultatov ter seveda priznanje, da so moji in rezultati ekipe dobri. V zadnjem času opažam, da ljudje vse bolj spremljajo kegljaški šport. Verjetno zaradi uspehov, pa tudi ob dejstvu, daje Rudar ena redkih ekip in to uspešnih, ki nastopa v prvi slovenski ligi. Še boljše bo, v kolikor postane kegljanje olimpijski šport. Predstavi našim bralcem, seveda tistim, ki tega ne vedo, nekaj tvojih največjih športnih dosežkov. Leta 1987 sem še z ekipo Jugoslavije na mladinsko SP v Nemčiji osvojil ekipno drugo mesto, v dvojicah Pa sem osvojil prvo mesto. Takrat sem bil član zagorskega Proletarca v [.slovenski ligi, a ker nisem nastopal v zvezni ligi, mi je bil prehod v člansko izbrano vrsti Jugoslavije onemogočen. Z osamosvojitvijo Slovenije sem leta 92 z reprezentanco Slovenije postal ekipni svetovni prvak maja v Bratislavi. Kasneje sem prestopil k mariborskemu Konstruktorju in že isto leto na svetovnem pokalu osvojil ekipno četrto mesto, 93 leta v Nemčiji pa smo z ekipo Konstruktorja osvojili naslov najboljše svetovne ekipe. Od 94 leta sem v ekipi Rudarja iz Trbovelj. Tvoji zadnji rezultati, kakor tudi ekipe, so več kot spodbudni. Torej ste se letos odlično pripravili. Kakšni so tvoji in cilji ekipe? Naša največja okrepitev je nov kvalitetni trener, ki naše rezultate sprotno analizira oz.na podlagi doseženih rezultatov sestavlja ekipo za DP. Prej smo bili kegljači prepuščeni sami sebi. Dobri letošnji rezultati so tudi zaradi tega, ker smo se okrepili na poziciji 3,4,Sin 6. Pozicijo 1 in 2 imava z Urošem. Blaha, Jeric in Šeško, ki so novi kegljači v naši ekipi so prav gotovo povečali konkurenco, kar se nenazadnje vidi v dobrih rezultatih ostalih (Mažgon, Gantar, Izgoršek..). Naš cilj pred začetkom tekmovanja je bila uvrstitev med štiri najboljše ekipe. Seveda se bomo potrudili tudi za osvojitev prvega ali drugega mesta, ki vodita v Evropo. Moji osebni cilji so vezani na ekipo. V zadnjem kolu te ni bilo v ekipi Rudarja. Zakaj? Imam težave z zdravjem, a upam, da bom čim prej okreval in se priključil ekipi. Se ti zdi, da je kegljanje, glede na uspehe, premalo spoštovan? Vsekakor. Večina še vedno misli, da je to le gostilniški šport. Pa ni tako. Za dosego vrhunskih rezultatov, ki jih Slovenci dosegamo v tem športu v svetu, je prav gotovo potrebno veliko trdega dela, pa tudi odrekanja. Kdo je po tvojem mnenju najboljši slovenski kegljač vseh časov? Miro Steržaj, legenda slovenskega kegljanja,ki bi mu morali najti ustrezno delo v kegljaški zvezi. Igor Goste 19. LISTOPADA 1998 jr. U STATISTIKA MALONOGOMETNIH LIG ZASAVJA JESENSKI PRVAKI SO PGB TISKARSTVO TRBOVLJE, PEKARNA LENIČI, TRGOVINA JAGODA IN DMN PANTERJI/TRGOTRANS* Rezultati l.lige 10. kolo: Juventus - Planinski dom Sv.Gora 2:1, Amaco/Pajnkiher -Kovinostrugarstvo Gobove 6:5, Malo po malo - PGB Tiskarstvo 1:2, Čolnišče - Atletiko Linne 7:2, Trgovina Wit boy - KZ Izlake 2:3, ŠD Mlinše prosto. 11. kolo: Čolnišče - Kovinostrugarstvo Gobove 3:1, Malo po malo -Trgovina Wit boy 1:4, Amaco/Pajnkiher - Mlinše 2:5, PGB Tiskarstvo -Juventus 4:2, Planinski dom Sv.Gora - Atletiko Linne 3:1, KZ Izlake proste. Trenutni vrstni red: l.PGB TISKARSTVO TRBOVLJE 10 8 2 0 45:15 26 2.ŠD MLINŠE 10 6 0 4 23:28 18 3.KOVINOSTRUGARSTVO GOBOVC 10 5 2 3 33:28 17 4.KMN AMACO/PAJNKIHER 10 4 4 2 42:34 16 5.KMN MALO PO MALO 10 5 0 5 31:30 15 6.JUVENTUS 10 4 1 5 25:30 13 7.PLANINSKI DOM SV.GORA 10 4 1 5 36:40 13 8.KZ IZLAKE 10 4 0 6 24:29 12 9.ŠD ČOLNIŠČE 10 3 1 6 26:31 10 10.TRGOVINA WIT BOY 10 3 1 6 22:32 10 11 .KMN ATLETIKO LINNE 10 2 2 6 27:37 8 Rezultati 2.lige 10. kolo: Mlinše III - Pekama Leniči 2:5, Šentlambert - E.S.Potočnik 2:3, Šport plus - Prapreče 5:4, Trgovina Čop - Dom oprema 1:1, Steklarstvo: Cestnik - Fejst pub 4:4, Čolnišče II - Ni da ni 4:4. 11. kolo: Ni da ni - Mlinše III 3:1, Prapreče - Trgovina Čop 0:1, E.S.Potočnik - Steklarstvo Cestnik 6:3, Fejst pub - Šport plus 1:3, Dom oprema/Trgovina Repovž - Čolnišče 3:1, Pekama Leniči - Šentlambert 5:2, Trenutni vrstni red: 1 .PEKARNA LENIČI 2. ŠPORT PLUS 3. ŠENTLAMBERT 4. FEJST PUB 5.STEKLARSTVO CESTNIK 6. TRGOVINA ČOP 7. ŠD MLINŠE III 8. E.S.POTOČNIK/PIZZ.AŠIČ 9. NI DA NI 10. DOM OPREMA/TRG.REPOVŽ *' 11. ŠD ČOLNIŠČE II 12. ŠD PRAPREČE 11 9 2 0 41:20 29 11 8 0 3 48:27 24 11 7 1 3 30:20 22 11 7 1 3 31:20 22 11 6 2 .3 40:31,20 11 4 11 4 1 6 31:32 13 11 4 1 6 31:34 13 11 3,.2 6 23:28 11 •Tl"3 2 6 21:34 11 11 2 1 8 20:43 7 11 1 1 9 14:31 4 Rezultati 3.lige 10.kolo: Varnost - Eti 3:1, Udarnik TSG - ŠD Mlinše II 1:3, ŠD Sava -Tima 2:2, ostale tekme so preložene! 11 .kolo: Tima - Komma Tommobil 3:0, Antimon - ŠD Sava 4:1, Mlinše II - IAK SCT 1:2, Trgovina Jagoda - Magros NLP 9:4, Varnost - Udarnik TSG 1:6, Gostilna Kovač - Eti 5:4. Trenutni vrstni red: 1. TRGOVINA JAGODA 10 9 1 0 81:25 28 2. TIRNA 11 8 1 2 37:16 25 3. ŠD MLINŠE II 11 8 0 3 54:23 24 4. MAGROS NLP 10 6 1 3 31:24 19 5. ANTIMON BISTRO 91 10 6 0 4 33:33 18 6. IAK SCT 10 6 0 4 20:16 18 7. KOMMA-TOMMOBIL 10 5 1 4 30:27 16 8. ŠD SAVA 11 2 4 5 23:40 10 9, UDARNIK TSG LUNAR 11 2 2 7 28:40 8 10. GOSTILNA KOVAČ 11 2 1 8 26:54 7 11. VARNOST 10 2 0 8 13:58 6 12. ETI 11 1 1 9 20:41 4 Rezultati 4.lige lO.kolo: Medija - Žasavc 2:3, Branko bar - Frizerstvo Ivi 7:1, Panterji -Bistro Slavi 8:1, Čemšenik - Podkum 4:3, Pizzerija Pepita - Merli 2:4, Bistro Maln - Potepuhi 0:4, Avto Šver - Železničar 2:3, Gamsi - Okrepčevalnica Gasilče 1:2. 1 l.kolo: Merli -Zasavc 2:1, Čemšenik - Železničar/Avto taxi Golob 2:11, Pizzerija Pepita - Bistro Maln 10:2, Bistro Slavi - Branko bar 0:4, Potepuhi - Frizerstvo Ivi 2:2, Okrepčevalnica Gasilček - Medija 2:2, Podkum - Gamsi 3:2, Avto Šver - Panterji 1:4. Trenutni vrstni red: L DMN PANTERJI/TRGOTRANS 11 10 1 0 62:15 31 2. ŽELEZNIČAR/TAKI GOLOB 10 9 0 1 50:15 27 3. BRANKO BAR 11 8 1 2 47:16 25 4. AVTO ŠVER 11 8 1 2 36:16 25 5. BISTRO SLAVI 10 8 0 2 48:20 24 6. POTEPUHI 11 6 2 3 36:22 20 7. OKREPČEVALNICA GASILČEK 11 5 1 5 23:25 16 8. GAMSI 11 5 0 6 18:20 15 9. MERLI 11 4 L 6 28:39 13 10. ŠD ČEMŠENIK 11 3 3 5 22:42 12 ll.ŠD PODKUM (-2) 11 4 0 7 20:39 10 12. FRIZERSTVO IVI 11 2 2 7 28:48 8 13. ZASAVC 11 . 2 1 8 18:39 7 14. MEDIJA 11 1 4 6 27:52 7 15. PIZZERIJA PEPITA 11 2 0 9 23:44 6 16. BISTRO MALN 11 1 1 9 17:51 4 * 4 jesenske kroge bodo 4 - ligaši odigrali spomladi, zato je jesenski naslov le prehoden Najboljši strelci za Zasavcev zlati prstan: 29 Smajlovič (Šport plus), 21 Vodišek, 20 Dermota, 19 Deželak (vsi Trgovina Jagoda), 18 Milinovič (Panterji) in Ravnjak (Bistro Slavi), 17 Starc (E.S.Potočnik), 15 J.Kranjc (Pl.dom Sv.Gora), Dolinšek (Mlinše II), Gracar (Bistro Slavi) in Jogar (Medija). OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA HRASTNIK Do zaključka prvega dela štiri krožnega prvenstva v malem nogometu v Hrastniku po odigranih devetih krogih, preostane še en odigran krog. Pred zaključkom prvega delaje v vodstvu KMN Juventus, tudi po zaslugi odličnega vratarja TKI Centriha, kije v S.krogu proti dotlej vodeči ekipi Rudnik branil odlično. Juventus ponujene priložnosti ni izpustil iz »nog«. REZULTATI: 8. KROG: STEKLARNA : MIR 0 : 3, KMN JUVENTUS : DMN LILJANI 5 : 3, RUDNIK : TKI 1 : L 9. KROG: MIR : RUDNIK 0 : 3, TKI: KMN JUVENTUS 1 : 4, DMN LJILJANI: STEKLARNA 8:4. LESTVICA:!.KMN JUVENTUS 23, 2.RUDNIK 21, 3.DMN LILJANI 14, 4.STEKLARNA 10, 5.TKI 7, 6.MIR 1 TOČKA. STRELCI: 1.RISTANOV1Č (RUDNIK) 10, 2.Z.PRESEČKI (JUVENTUS) IN EL.BAJRAMOVIČ (LJILJANI) 8 GOLOV,4.ŽAGAR (STEKLARNA) 7 GOLOV. Igor Gošle BADMINTON SPIN Zagorje mobitel 0609-626-781 Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 061 883-029,884 209 GSM: 041 681-584 »stanite DLdlX|^ ^ • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP OBJAVA NA ATVSIGNA ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! /p RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Llip Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 E-pošta: clip@clip-domzale.si 1 STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil VVORD - 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS 95, VVORD EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS... {Fšg> KOVINSKA GALANTERIJA, SERVIS, PRODAJA IN MONTAŽA, IZDELAVA VSEH VRST KUUČEV LUNAR Aleksander s.p. Kolodvorska c. 3 C. zmage 12a 1410 Zagorje pb Savi |P Tel.: 0601 64 430 Fax: 0601 64 430 GSM: 041 696 628 SERVISNO PRODAJNI CENTRI ZALOKAR 0D SEDAJ TUDI V HRASTNIKU, Naselje Aleša Kaple 12 TEL.:46 333; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00 TELEVIZORJI, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, komponente, RADIOKASETOFONI, WALKMANI, AVT0RADIJI, TELEFONI, GSM,.. V TRBOVLJAH, CESTA 0KT0BERSKE REVOLUCIJE 15a TEL.:30 600, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00 ^ NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ? TRBOVLJE t ~~ 11/2 za naj športnika novembra GLASUJEM ZA _ OBRAZLOŽITEV 98 IME IN PRIIMEK________" _________________ NASLOV______________________________________ OBČINA______________________________________ fotokopij ne upoštevamo ----------------------------------- IGRALNICA SUZANA Cesta 9. avgusta 106, Zagorje ob Savi vabi na LAMBO TOP RANK SLOVENIJE turnir v PIKADU dne 28.11.1998 ob 18. uri Moški in ženske posamezno 501 d.o. 1. mesto: pokal + denarna + praktična nagrada 2. mesto; pokal + denarna + praktična nagrada 3. mesto: pokal + denarna + praktična nagrada 4. mesto: denarna + praktična nagrada Vsi igralci prejmejo točke za LAMBO TOP RANK lestvico Slovenije. Vabljeni 19. LISTOPADA 1998 KARATE USPEŠEN NASTOP TRBOVELJSKIH KARATEISTOV V soboto, 7.novembra, je v telovadnici OŠ Trbovlje potekala 2.pokalna državna tekma v karateju za mlajše in starejše mladince. Na tekmovanju, ki gaje organiziral Karate klub TIKA Trbovlje, je svoje znanje in moči pomerilo kar 182 tekmovalcev iz 34-ih slovenskih klubov, nastopilo pa je tudi 10 ekip. Rezultati te pokalne tekme bodo skupaj z rezultati preostalih letošnjih pokalnih tekem šteli za izbor najboljših tekmovalcev posameznih starostnih kategorij v skupnem seštevku, tako v borbah kot tudi v katah. Tudi tokrat so se trboveljski karateisti odrezali zares dobro. Miha Kovačič je v kategoriji do 75 kilogramov v konkurenci mlajših mladincev brez težav opravil z vsemi svojimi nasprotniki in na koncu zasedel 1.mesto, nastopil pa je tudi v konkurenci starejšh mladincev, prav tako v kategoriji do 75 kilogramov, kjer pa je v polfinalu tesno, z 1:2 izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu Darku Zariču iz Maribora ter tako na koncu osvojil 3.mesto. Kovačič je nastopil tudi v katah posamezno, kjer je pri mlajših mladincih osvojil 4.mesto, med starejšimi mladinci pa je bil na koncu peti. Več kot odlično je v kategoriji do 65 kilogramov med starejšimi mladinci nastopil tudi domačin Edin Salkič, ki je prepričljivo opravil z vsemi svojimi nasprotniki ter tako na koncu zasluženo osvojil 1.mesto. Dobro je nastopila tudi trboveljska ekipa mlajših mladincev v katah, ki je osvojila 3.mesto. Od trboveljskih tekmovalcev je solidno nastopil tudi Dalibor Filipič, kije v kategoriji mlajših mladincev do 65 kilogramov osvojil 5. do 8.mesto. Jernej Simerl je tokrat kljub dobri borbi izgubil dvoboj že v l.kolu proti kasnejšemu finalistu Skandaliju iz Murske Sobote z 1:2, v 1 .kolu pa sta tokrat izpadla tudi Ivan Ostojič in Franci Ceferin. V finalni krog med osem najboljših v katah pa seje uspelo uvrstiti Franciju Ceferinu pri mlajih mladincih ter Nini Kotar pri mlajših mladinkah, oba pa sta na koncu zasedla 8.mesto. Franjo Glavica STRELSTVO OTO STRAKUŠEK NAJBOLJŠI MED TRBOVELJSKIMI STRELCI V Hotinji vasi so ob 50-letnici delovanja njihovega kluba ob koncu tedna priredili že tradicionalno mednarodno strelsko tekmovanje za pokal in nagrado mesta Maribor, na katerem je nastopilo 245 strelcev in strelk iz devetih držav, na katerem so nastopili tudi strelci Strelskega društva Alojz Hohkraut iz Trbovelj. Veliko presenečenje je priredila Natalija Prednik, ki je premagala svetovno prvakinjo in rekorderko Aranko Binder iz ZRJ, na četrto mesto potisnila tudi olimpijsko zmagovalko iz Atlante Aleksandro Ivoševo, prav tako iz ZRJ. Med člani seje najbolje odrezal Slovak Goenci, ki je v finalnem delu premagal Rajmonda Debevca. Izmed trboveljskih strelcev se je najbolje odrezal Oto Strakušek, ki je za en krog zgrešil finale (587 krogov) in tako zasedel deseto mesto, Sašo Korbarje bil s 585 krogi na 18.mestu, Uroš Javorič je dosegel 575 krogov ter Martin Strakušek 572 krogov. V ekipni konkurenci so slavili strelci iz Budimpešte z rezultatom 1769 krogov, Olimpija je bila šesta (1753 krogov), strelci strelskega društva Alojz hohkraut pa z rezultatom 1744 krogov osmi. Že naslednji vikend bo kontrolno tekmovanje, po katerem bo znano, kdo bo nastopil na tekmovanju ob 50-letnici Strelske zveze Slovenije. Oto Strakušek KEGLJAŠKI KOTIČEK 5.krog DP v kegljanju za moške in ženske v prvi ligi, je minil v prepričljivi zmagi Rudarja proti Konstruktorju ter z rekordnim metanjem Marike Kardinar, ki je podrla kar 514 kegljev. Derbi kola v 1.moški ligi v Trbovljah je pokazal, da so kegljači Rudarja to leto odlično pripravljeni. Favorizirano ekipo Konstruktor iz Maribora, ki ima v svojih vrstah odlične kegljače (Kirbiš, Steržaj), so ugnali z rezultatom 5:3 oziroma za skupno nekaj manj kot 100 kegljev. Ob tem je potrebno povedati, daje Rudar nastopil oslabljen, saj je zaradi bolezni manjkal njihov drugi najboljši mož Bogdan Hribar. Dvoboj dveh izvrstnih ekip je že s prvo dvojico Mažgon (958); Pihlar (933) nakazal, da bosta obe ekipi dosegli visok rezultat. Jeric (937) je ugnal Kirbiša (878), Izgoršek (908), Šeško (922) in Blaha (926) so bili kljub dobremu metanju poraženi proti Kovačiču, Trunticu in Steržaju. Kot je v ekipi Rudar v navadi, pa je Stoklas v zadnjem dvoboju še enkrat dokazal, zakaj velja za enega najboljših svetovnih mojstrov kegljanja. Z odličnim metanjem, podrl je 981 kegljev, je ugnal svojega nasprotnika za 100 kegljev in s tem izdatno pomagal domači ekipi k osvojitvi obeh točk. Rudar si po 5.odigranih krogih deli prvo mesto. Ekipa Zagorjanke Saše Burje Prosol-Stiking, je na gostovanju v Postojni dosegla visoko zmago in sicer 7:1 (2529:2718). Saša je podrla kar 451 kegljev, kar jo znova uvršča med najboljše v tem kolu. Drugoligaši v moški konkurenci so odigrali že sedmo kolo. Na vzhodu, kjer nastopajo tudi Liljani, Hrastničani in Trboveljčani so omenjene ekipe na domačem terenu dosegle pomembne zmage. Drugo uvrščena ekipa Litije je premagala Radensko z 7:1 (5407:4980). Novak je znova metal odlično, saj je podrl kar 954, Kralj 924 ter Šijakovič 917 kegljev. Sinet Hrastnik je bil boljši od Nafte z rezultatom 5:3 (5333:5197). Brečko je podrl 936, Drame pa 914 kegljev. Druga ekipa Rudarja je premagala Šoštanj s 5:3 (5122:4990). fc j J G J t 1 i LOKOSTRELSTVO ODLIČNA UVRSTITEV ALOJZA PAVLOVIČA V nedeljo 8.novembra je bil v Izoli zadnji turnir za slovenski pokal '98, ki se ga je udeležil tudi Alojz Pavlovič iz Lokostrelskega kluba Valvasor iz Zagorja in se uvrstil na peto mesto. Turnirje bil do konca napet, saj je bila razlika v zadetkih med prvimi šestimi le po en krog. Na koncu je zmagal Dejan Sitar (LK Kranj) s 581 krogi, Pavlovič je dosegel že omenjeno peto mesto s 575 krogi. Zvečer pa je bila v hotelu Riviera v Izoli razglasitev zmagovalcev slovenskega pokala '98 in podelitev priznanj, ki jih podeljuje mednarodna lokostrelska organizacija F.I.T.A., za dosežene rezultate v posameznih lokostrelskih disciplinah. V najbolj številčni disciplini compound unlimited (sestavljeni lok), je bila razvrstitev naslednja: 1.Dejan Sitar (LK Kranj), 2.Štefan Ošep (LK Mozirje), 3.Alojz Pavlovič (LK Valvasor Zagorje). Pavlovič pa je prejel še F.I.T.A. znački za dosežene rezultate v disciplini arrowhead in PITA disciplini. Vincek je podrl največ in sicer 935 kegljev. Rudar je četrti, Sinet pa tretji. Ženske v drugi ligi so odigrale 5.krogov. Ženska ekipa Rudarja je doma premagala Miroteks z rezultatom 5:3 (2408:2388).Kar tri dekleta iz trboveljske ekipe so bile uvrščene v moštvo kola (doma). Mlakarjeva je podrla 430, Hočevarjeva 429 in Kosova 416 kegljev. S šetimi točkami so Trboveljcanke na šestem mestu. Pripravil Igor Goste ŠAH V ŠK RUDAR IN DRUŠTVU UPOKOJENCEV DEJAVNI Na dveh rednih mesečnih hitropoteznih šahovskih turnirjih Šahovskega kluba Rudar Trbovlje za mesec november (eden je bil odigran v pospešenem šahu), je sodelovalo pa 20 oziroma 22 igralcev. Turnir je vodil sodnik Rudi Komlanc, rezultati pa so naslednji: Turnir v pospešenem šahu: 1. Oto Krajnc st. 5.5 točke, 2. Nebojša Milinkovič 5, 3. LukaTrebežnik5,4. Dejan Sivec 5,5. Hinko Jazbec 4,5, 6. Bajro Bajraktarevič 4,5. Hitropotezni turnir: 1. Jože Kotar 9 točk, 2. Franc Kotnik 8, 3. Dejan Sivec 7,5, 4. Bojan Kuzmič 7,5, 5. Hinko Jazbec 7, 6. Marko Jurič 7. V šahovski sekciji pri DU Trbovlje pa so pretekli mesec odigrali 9 turnirjev, ha katerih je sodelovalo 74 ljubiteljev kraljeve igre. Zmagovalec za okotber je tako postal Silvo Rupnik, drugi je bil Dušan Crnomarkovič, tretji pa Franc Hvala. Štefan Kovač s T)DlTL.ira -pliTLDta I 19. LISTOPADA 1998 Piše: Primož Kostajnšek točm AwmiMm m Prizadevni člani zagorskega društva Max šport so v soboto 7. novembra organizirali 2. nočni avtoslalom. Turistično dirkanje z avtomobili se v vzhodnem delu Slovenije hitro razvija, število turističnih rallyjev in avtoslalomov se ves čas povečuje, vendar pa ima zagorski posebnost, da se odvija ponoči, kar seveda predstavlja poseben čar. Prireditev je že v lanskem letu naletela na zelo dober odmev, zato so organizatorji letos nekatere stvari izboljšali. Celotna prireditev se je s prostora ob nogometnem stadionu zaradi prostorske stiske prestavila v obrtno cono v Kisovcu. Tako se je precej poenostavilo parkiranje tekmovalcev in obiskovalcev, kar je prej predstavljalo velik problem. Tudi sama tekmovalna proga je pridobila na dinamičnosti, predvsem pa so na svoj račun prišli gledalci, saj je bilo celotno dogajanje možno spremljati z enega mesta. Prvi tekmovalci so začeli s prijavami že ob 14. uri, neuradni trening in s tem prve vožnje pa so se začele ob 16. uri. Na dirko se je prijavilo 48 voznikov, ki so bili razdeljeni v 4 razrede, ter 7 ekip. Po neuradnem treningu je sledila dirka, v kateri je vsak tekmovalec opravil dve vožnji, za končni rezultat pa je štel čas boljše vožnje. S tem so imeli tekmovalci možnost, da brez taktiziranja pokažejo svoje znanje, saj so imeli v vsakem primeru popravni izpit. Pogoje je najbolje izkoristil Franjo Merkač iz Raven na Koroškem, ki je z yugom 65 postavil najboljši čas dneva, s tem pa si je prislužil poleg pokala tudi zlato darilo Zlatarstva Mravlje. Domači predstavniki tokrat niso bili najbolj razpoloženi, saj so ves čas bedeli tudi nad organizacijo, določeni pa zaradi obveznosti sploh niso nastopili. Tako ne preseneča, da so Korošci osvojili prvih pet mest v generalni razvrstitvi, poleg tega pa so zmagali v vseh kategorijah in med ekipami. V razredu do 1000 ccm je slavil Marjan Marošek (daihatsu cha-rade) pred Friderikom Brečkom (lancia Al 12) in debitantom na vozniškem sedežu Tomažem Brinjevcem (yugo 45), ki je sicer sovoznik Andreja Dolinška. V razredu do 1500 ccm je bil najhitrejši že omenjeni Merkač pred Branetom Žunkom (renault 5 campus) in Radom Romihom (autobianchi Al 12 abarth). V razredu nad 1500 ccm je zmagal Brane Žunko (renault clio 16V) pred Alojzom Zormanom (renault 5 GTX) in Mirkom Čokanom (renault 5 GTE). Najhitrejša dama je bila Tanja Kralj (renault 5 five), sledili pa staji Nevenka Merkač (yugo 65) in Marjeta Knaus (fiat seicento sporting). Ekipno zmago so odnesli tekmovalci Teama modri dirkači 1. Tudi avtomobili tekmovalcev so bili vredni ogleda, saj so v večini že precej bilj podobni dirkalnikom kakor pa navadnim prevoznim sredstvom. Časi, ko si se v soboto pripeljal z vsakdanjim avtom na dirko, se zapeljal med keglji in odnesel domov pokal, so kot kaže dokončno minili. Sedaj je za zmago tako kot v vsaki drugi panogi dirkanja najprej potrebno kupiti pravi avtomobil, nato pa sledijo nastavitve podvozja, prave gume... Dirka seje zaključila s podelitvijo pokalov in praktičnih nagrad že nekaj minut zatem, ko je zadnji tekmovalec prevozil ciljno črto. Prireditelji so bili najbolj zadovoljni s tem, da ni bilo nobenih poškodb na vozilih, kar priča o kakovosti organizacije in same postavitve proge. Zadovoljni pa so bili tudi tekmovalci, saj je bil ves program dogajanja dovolj zgoščen, glasne pohvale pa so izražali celo tisti, ki jih vedno kaj moti. Naslednji nočni avtoslalom pa bo seveda še boljši od letošnjega. V AVTOTEHNI VIS IN MAHKOVIC: NOVA FRONTERA IZDAJA KLASIČNEGA 4X4 Druga generacija Oplovih terenskih vozil bo doživela svojo premiero letos jeseni. To pot bosta v fronteri prvič vgrajena tudi dva nova motorja, 2.2 litrski turbo dizel z neposrednim vbrizgom ter 3.2 litrski V6 bencinski motor. Ena izmed glavnih značilnosti, ki so standardna pri vseh modelih, je takoimenovano "pretikanje med vožnjo", kar pomeni, da voznik lahko med samo vožnjo (do 100 km/ h) izbira med pogonom na dva ali pa na vsa štiri kolesa. Prvič je pri V6 in DTI 16V motornih različicah na voljo tudi štiristopenjski samodejni menjalnik. Udobnejša, zmogljivejša in varnejša frontera 99 je v ponudbi s kratko medosno razdaljo s tremi vrati (šport) in dolgo medosno razdaljo (wagon) s petimi vrati. 2.21 DTI 16V motor (85 kW/l 15 KM) po novih evropskih normah potroši 9.1 litrov goriva na 100 km, kar je za 16,5% manj od svojega predhodnika. V fronteri sta na voljo še dve motorni različici na bencinski pogon: 2,2 IV (100 kW/136 KM, 202 Nm pri 2500 o/min) in 3,21V6, ki zmore 151 kW/205 KM in doseže 290 NM pri 3000 o/ min. ČLANI ŠPORTNEGA DRUŠTVA MAK ŠPORT IZ ZAGORJA SE ZAHVALJUJEMO RUDNIKU ZAGORJE V ZAPIRANJU ZA NJIHOV POSLUH PRI ORGANIZACIJI AVTOSLALOMA. NA PROSTORU V KISOVCU, KI SO NAM GA LJUBEZNJIVO ODSTOPILI, SMO IMELI MOŽNOST ORGANIZACIJE PRIREDITVE, KI JE V CELOTI USPELA. OB TEM SE ZAHVALJUJEMO TUDI PODJETJEMA ETI ELEKTROELEMENT IZ IZLAK IN INTEGRAL IZ ZAGORJA, KI STA NAM MED LETOM ODSTOPILI DEL PARKIRIŠČ IN OSTALIH ASFALTNIH POVRŠIN ZA TRENINGE. BREZ VAS PRAV GOTOVO NE BI BILO NAŠIH USPEHOV, POTRUDILI PA SE BOMO, DA JIH BO V NASLEDNJI SEZONI ŠE VEČ. VSEM OMENJENIM ŠE ENKRAT HVALA! 19. LISTOPADA 1998 J f." G j j. J. G j j, G ZASAVSKI FRKER TRČIL V PARKIRAN AVTO Hrastnik, 2.11. ob 06.50 uri je B.B. vozil osebni avtomobil znamke zastava 128 po regionalni cesti od savskega mosta proti Steklarni Hrastnik kjer je dohitel voznika yuga K.J., kateri je z vozilom na cesti ustavil, da bi varno zavil levo. Ker B.B. ni vozil s primerno hitrostjo, je pričel zavirati, nato pa izgubil oblast nad vozilom in z njim zapeljal izven ceste ter trčil v parkiran osebni avtomobil kia pride, last P.A. Na vozilih je nastalo za okoli 120.000 SIT škode, policisti pa so zoper B.B. podali predlog sodniku za prekrške. 0BJESTNEŽ POŠKODOVAL PARKIRAN AVTO Hrastnik, 4.11. ob 22.25 uri je D.M. policiste obvestil, da mu je neznanec poškodoval osebni avtomobil škoda favorit, katerega je imel parkiranega v bližini firme Sinet. Policisti so na kraju ugotovili, da je neznan storilec poškodoval prednje vetrobransko steklo, steklo na prednjih in zadnjih vratah in prednji blatnik ter povzročil za 180.000 SIT škode. Policisti storilca še iščejo. RAZBIL STEKLA, VRATA, UKRADEL AKUMULATOR... Hrastnik, 10.11. ob 12.40 uri je K.J. policistom naznanil, da mu je neznan storilec poškodoval osebni avtomobil yugo, katerega je imel parkiranega pri Čebelarskem domu v Hrastniku. Policisti so ugotovili, da mu je neznan storilec razbil stranska stekla, prednja desna vrata in desno luč, potrgal pa mu je tudi brisalce in ukradel akumulator. Ker je na vozilu povzročil večjo materialno škodo, policisti storilca še iščejo, zoper njega pa bodo podali kazensko ovadbo. VEČ PROMETNIH NESREČ V ISTEM DNEVU Dne 14.11. seje na območju občine Hrastnik pripetilo kar šest prometnih nesreč, med katerimi je neznan voznik že okoli 10.30 ure na Dolu poškodoval parkiran osebni avtomobil citroen AX, last U.B., nato pa s kraja pobegnil, ob 14.40 poškodoval parkiran osebni avtomobil citroen xsara, last P.N. in na njem povzročil za najmanj 20.000 SIT škode. Ob 21.25 seje nepravilno vzvratno vključeval v promet voznik osebnega avtomobila suzuki samurai H.G. in trčil v yugo, ki gaje vozila B.J. in povzročil za 60.000 SIT škode. Samo pet minut kasneje je Č.S. z zastavo 128 pripeljal na dvorišče O.F., kjer ni poskrbel, da vozilo samo ne bi moglo kreniti z mesta, to pa se je pričelo premikati in trčilo v vrtno ograjo, na kateri je povzročilo za najmanj 20.000 SIT škode. Lastnik Č.S. seje policistom sicer izgovarjal, da je vozilo posodil neznancu, s čimer se je hotel izogniti plačilu oziroma povrnitvi škode. Ob 22.15 pa je prišlo do prometne nesreče na Dolu, ko je voznica fiata punto R.H. v križišču zavijala levo, pri tem pa izsilila prednost nasproti vozečemu vozniku honde K.B.-ju. Na vozilih je nastalo za najmanj 150.000 SIT škode. Toda tudi tedaj se stanje ni umirilo, saj je ob 22.50 neznan voznik osebnega avtomobila vozil po regionalni cesti proti Rudniku Hrastniku, pri bifeju Metuljček pa zaradi vožnje po levi strani trčil v nasproti vozečega voznika fiata uno Č.H. in po trčenju odpeljal, ne da bi oškodovancu sporočil svoje podatke. Policisti so z intenzivnim zbiranjem obvestil ugotovili, da je nesrečo povzročil voznik daewoo nexie P.R., katerega so tudi iskali, dne 16.11. pa seje sam javil na PO Hrastnik. Zoper njega so policisti podali predlog SP-ju. ZAPEUAL NA LEVO STRAN Zagorje, 6.11. ob 10.35 je G.K. v Sopoti zapeljal na levo stran vozišča v trenutku, ko mu je nasproti pravilno pripeljal voznik K.I. Vozili sta čelno trčili, nastala je le materialna škoda v višini 200.000 SIT. POŠKODOVAL AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE Zagorje, 11.11. ob 11.25 je R.A. pri vzvratni vožnji z osebnim avtomobilom trčil v steklo avtobusnega postajališča in razbil stransko steklo. Izdan mu je bil plačilni nalog. NEPRILAGOJENA HITROST IN POLEDENELO VOZIŠČE Zagorje, 12.11. ob 05.50 se je zgodila prometna nesreča na cesti Kisovec - Izlake. Voznica U.M. je zaradi neprilagojene hitrosti in poledenelega vozišča zapeljala s ceste in trčila v brežino. Nastala je le materialna škoda. TRČIL V VOGAL HIŠE Ribče, 4.11. ob 8.15 so prijavili prometno nesrečo. Patrulja je ugotovila, da je voznik avtomobila vozil z neprimerno hitrostjo iz Litije v Ljubljano in pri hiši Ribče št. 2 trčil v vogal hiše. Voznik je dobil lažje telesne poškodbe, tako, da so ga odpeljali v UKC. Zoper voznika bodo ukrepali. TOVORNJAK NA BOK Bogenšperk, 16.11. ob 00.40 je K.I. vozil iz Bogenšperka proti Litiji. Zaradi goste megle je vozil zelo po levi strani cestišča. Pri tem mu je nasproti pripeljal tovornjak, ki ga je zvozil C.G., ki se mu je umikal desno, pri tem je zapeljal na neutrjeno bankino in se prevrnil na bok. BREZ IZPITA + VINJEN = PROMETNA NESREČA Temenica, 15.11. ob 18.20 je prišlo do nesreče na Primskovem, kamor je odšla nočna patrulja in ugotovila, daje na cesti Mišji dol -Temenica prišlo do prometne nezgode. J.M. je vozil proti Temenici po levi strani in trčil v osebni avto, ki ga je vozil J.S. Ugotovili so, daje slednji vozil pod vplivom alkohola, J.M. pa brez izpita. Zoper oba bodo ukrepali. KRŠILA PROMETNE PREDPISE Trbovlje, 12.11. ob 02.56 so policisti ustavili voznika S.M. iz Celja, ki je kršil cestno prometne predpise pod vplivom alkohola in ni upošteval odredbe policistov, s tem, daje nadaljeval vožnjo. Pridržali so ga in ga zjutraj s predlogom takoj izročili sodniku za prekrške. Naslednjega dne ob 19.50 so pri kontroli prometa v ustavili P.A.-ja, ki je pod vplivom alkohola vozil kolo z motorjem. Ker je poznan kot večkratni kršitelj, so mu kolo z motorjem zasegli. POOSTREN PROMETNI NADZOR V HRASTNIKU... V noči iz 13.11. na 14.11. in iz 14.11. na 15.11.1998 so policisti na območju občine Hrastnik izvajala poostren nadzor nad vozniki motornih vozil s posebnim poudarkom na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov. Med nadzorom so ustavili 50 voznikov, med njimi pa so za 11 voznikov ugotovili, da so vozili pod vplivom alkohola. Poleg tega so izrekli še 23 denarnih kazni. Med temi vozniki je izstopal P.B. iz Hrastnika, kateri je vozil osebni avtomobil brez luči, prav tako pa ni hotel ustaviti policistom. Ti so ga kljub temu v bližini gostinskega lokala Senica uspeli ustaviti, odredili pa so preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal kar 1.96 g/kg alkohola. Prepovedali so mu nadaljno vožnjo, mu odvzeli vozniško dovoljenje (tega mu bo odvzel tudi sodnik za prekrške), zaradi vožnje v nočnem času brez luči in zato, ker ni ustavil na znak policista, pa so mu izrekli denarno kazen v znesku 50.000 SIT. Glede na to, da so bile vse te akcije policistov napovedane, so policisti pričakovali, da bo kršitev manj, ker pa je bilo teh veliko in tudi prometnih nesreč je vse več, bodo l policisti s poostrenimi nadzori nadaljevali cel mesec in tudi v mesecu decembru. ...ZAGORJU... V času d 13. do 15.1 L so zagorski policisti izvajali poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov. Ustavili so 5 vinjenih voznikov, od tega sta imela dva v krvi več kot 1,5 promila alkohola. Podali so 12 predlogov sodniku za prekrške zaradi različnih kršitev. Izrekli so tudi 15 denarnih kazni. ... IN TRBOVLJAH Policijska postaja Trbovlje je v prvih devetih mesecih obravnavala 3% manj nesreč s telesnimi poškodbami in 2% manj nesreč z materialno škodo. Pri tem sta dve osebi izgubili življenje, 18 osebje bilo hudo in 21 oseb lažje poškodovanih. Tako kot v celi državi ■Iv T D Tl :i n Tl D | 19. LISTOPADA 1998 je tudi na območju Zasavja mogoče zaznati, da se v zadnjih dveh mesecih povečuje število prometnih nesreč, predvsem s telesnimi poškodbami. Na podlagi zbranih podatkov so policisti v mesecu novembru izvedli v času martinovanja poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov. V petek, 13.11. so tako ustavili 9 vinjenih voznikov, naslednji dan pa 7. Poleg tega bo potekal nadzor hitrosti, saj je neprilagojena hitrost prvi vzrok prometnih nesreč. Ker pa se bliža zima, bo opravljen tudi nadzor nad tehnično brezhibnostjo vozil. S poostrenimi nadzori bodo nadaljevali tudi v decembru. Kradejo kot srake Dne 3.11. so bili trboveljski policisti obveščeni, da je bilo vlomljeno v Klub upokojencev na Ulici 1.junija. Neznanec je zlomil cilindrično ključavnico na vhodnih vratih in iz priročnega skladišča odnesel več različnih cigaret. Dne 8.11. je S.H. policistom PO Hrastnik povedal, da mu je neznani storilec preko noči s tovornega avtomobila ukradel žaromet. S tem dejanjem pa ga je oškodoval za 5.000 SIT. Policisti storilca še iščejo. Istega dne je neznanec vlomil v yugo v Bevškem. Neznani storilec si je prilastil prednjo ploščo avtoradia, vsebino prtljažnika pa je zmetal v bližnji potok. Dne 9.11. ob 11.15 uri je F.N. sporočil, daje neznan storilec že od avgusta dalje v gozdu na Marnem posekal več dreves in les nato odpeljal. S tem dejanjem ga je oškodoval za najmanj 100.000 SIT. Policisti PO Hrastnik so storilcu tega dejanja že na sledi. Istega dne so bili obveščeni o vlomu na gradbišču Stelex na Vodenski cesti v Trbovljah. Odtujili so večje število orodja v skupni vrednosti 640.000 SIT. Dne 8.11. ob 9.30 obveščeni, da je neznanec vlomil v vikend, last I.A. na Podkumu. Odnesel je televizijski sprejemnik in steklenico žganega. Dne 9.11. ob 15.50 jeS.G. na PO Zagorje sporočil, da so njegovemu otroku iz garderobe osnovne šole odtujili telovadne copate. Zadevo še raziskujejo. Aufbiks ^ 7.11. so morali policisti v Diskoteki Ribče ob 00.12 posredovati. Na plesišču sta se namreč Š.M. in R.B. stepla. Pretep naj bi izzval R.B., ki je udaril Š.M.-ja po obrazu. Ta pa je pograbil steklenico piva, jo razbil in z razbitim delom zabodel R.B.-ja v trebuh, tako, da mu je naredil več ran. Poškodovanca so odpeljali v UKC, Š.M.-ja pa so vklenili, mu odvzeli prostost in ga kazensko ovadili. 8.11. ob 00.25 so morali policisti posredovati v lokalu Cool bar v Trbovljah, kjer G.R. ni bil čisto nič "cool" in je kar tako vrgel steklenico piva v glavo dekletu U.M. G.R. se bo hladil pri sodniku za prekrške. 11.11. ob 13.50 so policisti intervenirali v lokalu Metuljček, kjer seje nahajal močno pijan P. A. Ker seje natakarica zbala, da bo P.A., ki je znan kršitelj javnega reda in miru, pričel v takem stanju razgrajati, je poklicala policiste. Slednji so P.A. napotili iz lokala, ukrepali pa bodo zoper natakarico O. V., kije stregla očitno pijanega P.A.-ja z alkoholno pijačo in bodo zoper njo podali predlog SP-ju. ^ 11.11. ob 22.36 v Litiji so stanovalci bloka prosili za intervencijo, ker je nekdo imel preglasno glasbo. Patrulja gaje opozorila, vendar so ob 00.55 ponovno intervenirali v isti hiši in isti kršitelj je to pot pretepal izvenzakonsko partnerko. Slišati je bilo kričanje. Ko je prišla patrulja do njega, ji je grozil z nožem, na poziv patrulje ga ni hotel odložiti, tako, da so uporabili strokovne metode. Odpeljali so ga, sledi pogovor pri SP-ju. ^ 11.11. ob 17.40 v Konjšici naj bi domači fant grozil staršem. Ker ga niso mogli pomiriti, so prosili za intervencijo. Patrulja je ugotovila, daje imenovani fant duševni bolnik. Obvestili so ZD in počakali, da so ga odpeljali v Polje. 'r— ...O Zahvaljujemo se gasilcem PGD Zagorje -mesto in ekipi Komunale s cisterno za nesebično pomoč ob poplavi v Zagorju, dne 5.11.1998. Družini Ule in Maček ---- 4 STARŠI, POZOR! Otroci so spet prišli do petard! Vplivajte nanje! Dne 13.11. ob 14.50 so sporočili, da je neznanec ponoči vlomil v brunarico na Savski cesti v Zagorju in odnesel električno orodje v vrednosti 100.000 SIT. Dne 16.11. v Litiji so ugotovili, da so neznanci vlomili v trgovino Tija. Vlomilci so prišli v trgovino preko noči tako, da so odlomili ključavnico in odnesli za okoli 2 milijona odličnih oblačil. Na sledi so jim. POREZAL GA JE Z NOŽEM Dne 12.11. ob 21.50 so morali policisti PO Hrastnik intervenirati v gostinskem lokalu Čebelica bar, kjer je bilo ugotovljeno, daje v WC-ju prišlo do prepira med G.D.-jem in G.M.-jem, med katerim je G.D. z glavo udaril G.M.-ja v glavo. Zato je G.M. izza pasu potegnil mož in z njim nekajkrat zamahnil proti G.D.-ju ter ga porezal po roki. Nadaljni pretep je preprečil lastnik lokala, policisti pa so nož zasegli. Zoper G.M. je bil zaradi suma, da je kaznivo dejanje storil pod vplivom alkohola, odrejen strokovni pregled. G.D. je iskal zdravniško pomoč v ZD Hrastnik. V tej zvezi je PO Hrastnik zoper oba udeleženca podal predlog SP, zoper G.M. pa še kazensko ovadbo na ODT Trbovlje. POLICIJA OPOZARJA! Policisti bodo širomZasavja izvajali poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov in tehnično brezhibnostjo vozil. Predvsem bodo tudi merili hitrost, največ pozornosti pa bodo namenili pregledovanju pnevmatik oziroma zimske opreme: - vozilo mora imeti na pogonskih kolesih zimske pnevmatike M+S oziroma radialne pnevmatike na vseh kolesih ali pnevmatike: s poletnim profilom + verige, - pri tovornih vozilih in avtobusih je obvezna lopata, - na pnevmatikah mora biti vsaj 4 mm profila. Policisti bodo vse kršitelje strogo kaznovali! 'N POLICIJA OPOZARJA! Policija opozarja, da se na terenu pojavljajo neznanci, ki naj bi odkupovali delnice. Prebivalci naj jim ne nasedajo in naj poslujejo raje z pooblaščenimi družbami. V J 19. LISTOPADA 1998 7nR J 1 GfllR R5. ] iJ lili A l Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. ■ E Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | ■ Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. ■ w — — — — — — — — — — — — — — — — j STANOVANJA, PARCELE KUPIM zazidljivo parcelo od 500 do 1000 rn2 v Zasavju, tel.: 21-617 PRODAM zazidljivo parcelo 500 m2 v Knezdolu nad Trbovljami, tel.: 22-721 PRODAM dve starejši večstanovanjski hiši v centru Zagorja ob Savi, najboljšemu ponudniku, tel.: 061/13-18-157, 041/716-894,061/442-469,61-238 AVTOMOBILI, DELI PRODAM škodo pick up, letnik 1993, reg. do 5/99, bele barve, radio, lepo ohranjen, cena 380.000 SIT, tel.: 63-315 PRODAM 2 kom platišča za škodo favorit od letnika 1993 naprej, tel.: 28-087 PRODAM vetrobransko steklo za yugo, cena 3.000 SIT, tel.: 24-797 PRODAM motor avtomatic, letnik 1989, cena po dogovoru, tel.: 26-580 PRODAM motor tori, letnik 1989, cena po dogovoru, tel.: 26-580 PRODAM osebni avto rover 416 GSi z vso opremo, letnik 1993, prva registracija '94 + 4 zimske gume dunlop, od tega sta dve na platiščih, informacije na tel.: 66-099 (zvečer) RAZNO SEM ZBIRALEC telefonskih kartic in prosim vse, če bi mi jih odposlali ali pa jih odkupim, naslov: Marko Krhlikar, Cesta zmage 23, Zagorje PRODAM tiskalnik HP 670C, malo rabljen, cena 25.000 SIT, tel.: PRODAM več zazidljivih parcel, tel.: 65-199 ali 29-682 (pop.) PRODAM parcelo, primemo za postavitev brunarice v okolici Trbovelj, tel.: 28-087 NAJAMEM manjši poslovni prostor za mirni dejavnost v Trbovljah, tel.: 28-507 PRODAM lepo, svetlo, dvosobno stanovanje, v izmeri 62 m2, KTV, telefon priključek, II.nadstropje, cena 3.534.000 SIT, (37.000 DEM), inf.: 74-204 64-170 PRODAM spalnico Avona, staro 3 leta, roza barve, cena 80.000 SIT, tel.: 45-288 PRODAM peč za etažno centralno ogrevanje na trdo gorivo Central 17, tel: 64-828 PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena 10.000 SIT, tel: 64-411, 64-166 ali 64-250 PRODAM video izobraževalni program SOKRAT - OSNOVNOŠOLSKA MATEMATIKA (6 video kaset). Program primeren za ponavljanje in utrjevanje znanja matematike za višje razrede osnovne šole in prvi letnik srednje šole, tel.: 66-099 (zvečer) PRODAM kolo z 18 prestavami, star 3 leta, ugodno, tel.: 26-580 PRODAM otroško posteljico z odejo in jogijem in zložljiv voziček, Bojan Bratec, Orehovica 1,Izlake KUPIM rabljen pianino, tel.: 26-879 PRODAM pletilni stroj "Passap", možnost štiribarvnega pletnja, cena ugodna, tel.: 22-060 PRODAM novo sobno kolo z nastavitvami, tel.: 26-580 PRODAM rolerje rocces, lepo ohranjene, tel.: 24-593 PRODAM brezžični telefon Philips Aloris, rabljen 1 mesec, garancija, domet 500 metrov, 1 milijon zaščitnih kod, ogromno dodatnih funkcij, cena 25.000 SIT (5.000 SIT ceneje, kot v trgovinah), tel.: 64-166 ali 64-250 (od 10. do 13.ure) in 64-411 (po 14.uri) PRODAM kolo rog, rabljen, srebrne barve, star 4 leta, cena po dog., tel.: 26-580 PRODAM garažna vrata (70.000 SIT) in peč-Gašperček na trdo gorivo (10.000 SIT), tel: 66-283 ŽIVALI PRODAM 25-kilogramske prašičke, tel.: 75-207 PRODAM več prašičev za zakol, težkih od 150 - 200 kg. Interesenti naj pokličejo na tel.: 063/701-656 v večernih urah INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 ŽELITE BOLJŠO OCENO - Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, tel.: 35-361 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 44-332 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za S Š in OŠ, tel.: 35-101 PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379 ali 041/669-297 IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tel.: 35-379 ali 041/669-297 DELO IŠČEM zidarja in tesarja za polaganja ladijskega poda, tel.: 61-416 TENIS PARK AS LITIJA sprejme v redno ali honorarno delovno razmerje dekle ali fanta za strežbo, inf. po tel.: 061/883-169 (vsak dan od 8. do IS.ure) NEZAPOSLENI, ŠTUDENTE, DIJAKI, SKRATKA VSI, ki želite z nekaj urnim lahkim in donosnim delom na domu (polnjenje kuvert) dobro zasjužiti, pokličite: 041/768-137 ČE ŽELITE na pošten način z delom obro zaslužiti v prostem ali polnem času, pokličite 68-060 DELO na domu - pakiranje kuvert, zaslužek do 80.000 mesečno, tel.: 35-481 TAKOJ ZAPOSLIM dekle za delo bistroju v okolici Šoštanja, nudimo brezplačno stanovanje, tel: 063/881-789 KNAUF montaža stropov in predelnih sten, bandažiranje in slikopleskarstvo, kompletna in kvalitetna storitev, tel.: 0609/648-942 ali 041/648-942 IZVAJAMO kvalitetno vzdrževanje (pleskanje, obnavljanje in popravila ostrešij in stavbnega pohištva, tel.: 061/877-287 VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-YINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto HONORARNO DELO,tel : 64-250 UlllJj o^lm]| CICd.o.o. PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, NEPREMIČNINE ODDAJA, NAJEM STANOVANJ, HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV. 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, tel./fax:0601/26-242 BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI. r)~tvy 33 irUn I 19. LISTOPADA 1998 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel: 063/715/735 V._________ SMREKOV OPAŽ 1 .kvalitete - cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986 KAMEN - pohorski lomljenec (škriljevec), naraven, različnih barv in debelin, za vse vrste oblaganja in urejevanja okolice. Nudimo tudi polaganje kamna in prevoz, tel./fax.: 063/754-003 ali GSM 041/621-478 -LQ2l]j L)£^kl£3j | NIZKOGRADNJA, ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter praznih plošč, tel.: 061/813-642, 061/ 817-624 in 041/680-751 ___________________________y ZAPOSLIM cvetličarja ali cvetličarko, tel.: 0609/631-509 ___________________________ LOVSKA DRUŽINA ZAGORJE nudi najboljšemu ponudniku v najem Lovski dom na Klančišah. Dom omogoča izvajanje gostinske dejavnosti in je na primerni lokaciji. Interesenti naj pisne prijave pošljejo na naslov: Lovska družina Zagorje, Pintarjeva 16, Zagorje do 1.12.1998. Dodatne informacije na tel.: 22-266 (od _______10. do 1 l.ure).____^ PRODAM smrekov opaž 720 SIT I.klasa z dostavo, II.klasa 560 SIT in talni pod 1.250 SIT, tel.: 063/451-082 Planinsko društvo Zagorje VABI svoje člane in člane drugih planinskih društev ter prijateljev narave na 6. Planinski pohod na Čemšeniško planino in sicer v nedeljo, 29.novembra, ki bo potekal pod geslom: Kdor le more, naj gre v gore! Pohod ima štiri startna mesta (iz Zagorja izpred Delavskega doma, iz Kisovca izpre restavracije Marela, iz Izlak izpred trgovine Ajda in iz Trojan - na vrhu trojanskega klanca pri odcepu za Šentgotard). Pričetek pohoda im delitev kontrolnih listkov bo od 6.30 do 9.ure. Iz vseh startnih mest so poti markirane. Cilj je v planinskem domu dr.F.Goloba na Čemšeniški planini. Pohod je tradicionalen in se ga vsak pohodnik udeleži na lastno odgovornost. Vsak pohodnik prejme na cilju za prvi pohod izkaznico, za tretji pohod bronasto in za 6.pohod srebrno značko. Startnine ni! Zasavski muzej Trbovlje VABI na razstavo Geologija Revirjev. Ogled bo možen vse do IS.januarja 1999 v času, ko je muzej odprt (pon., pet. od 8. do 12.ure, tor., sre., čet. od 8. do 18.ure in sob. od 9. do 12.ure). Zasavski muzej bo v bodoče tudi postavil geološki kotiček, ki ga bodo dopolnjevali predvsem z gradivom iz bližnje okolice. Vabljeni! Knjižnica Hrastnik VABI v četrtek, 19.novembra 1998 ob 17.30 uri, na "Igralno uro s knjigo". Spoznavali boste glasbila, zato vabijo vse otroke od 4.1eta dalje, da se jim pridružijo. Vabljeni! KINO HRASTNIK 19.11. - 22.11. UPANJE OSTAJA (romantičnakomedija), čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 20.11. - 22.11. LET BELE GOLOBICE (ljubezenski drama), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 23.11. - 24.11. NI KINO PREDSTAVE; 25.11. - 29.11. ZORRO (rom.avanturistična komedija), sre., čet. in ned. ob 19.00; 27.11. - 29.11. TAKO JE LJUBKA (romantična drama), pet. ob 19.00, ned. ob 17.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 30.11. -1.12. NI KINO PREDSTAV; KINO DOL PRI HRASTNIKU 21.11. UPANJE OSTAJA (rom.komedija) ob 18.00; 28.11. -ZORRO (rom. avant.komedij a) ob 18.00; KINO TRBOVLJE 20.11. - 26.11. ARMAGEDDON (ZF spektakel) vse dneve ob 18.00; 27.11. - 3.12. DR.DOLITTLE (komedija), pet., pon. in sre. ob 19.00, sob., ned., tor., čet. ob 17.00 in 19.00; KINO ZAGORJE 19.11. - 23.11. ČAROBNI MEČ (risanka), čet., sob., ned. in pon. ob 17.00; 19.11. - 24.11. KRIK 2 (srhljivka), čet., sob., ned., pon. in tor. ob 19.00; 20.11. - PODROČNA REVIJA ZASAVSKIH ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV; 25.11. NI KINO PREDSTAV; 27.11. - 29.11. PC PASJI DETEKTIV (komedija), pet., sob. in ned. ob 17.00; 27.11. - 1.12 MESTO ANGELOV (drama), pet., pon. ob 19.00, tor. ob 18.00; 28.11. -JEZUS (ameriški, sinhroniziran), ob 19.00, vstop prost! KINO IZLAKE 22.11. ČAROBNI MEČ (risanka) ob 19.15, 29.11. MESTO ANGELOV (drama) ob 19.15; Vabljeni! Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 • itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev ■ topli podi širine 2, Gin 4m ■ karnise vseh vrst ■ zavese domačih in tujih proizvajalcev • šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače - posteljnina — .. ^ . A-H DOMŽALE 1 Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183 TOURING cena brez RD. M PC GL 1500 SE Gold Winq 2.626.250 3.151.500 NOVO 1 ST 1100 Pan European 1.821.660 2.185.992 ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird 1.670.450 2.004.540 VFR 800 F1 1.590.870 1.909.044 CB 750 F2 Seven-Fiftv 1.137.240 1.364.688 CBR 600 F Hornet 1.033.780 1.240.536 NOVO 1 ŠPORT CBR 900 RR Fire Blade 1.511.200 1.813.440 VTR 1000 F Fire Storm 1.431.700 1.718.040 CBR 600 F 1.312.300 1.574.760 NSR 125 R 683.600 820.320 CHOOPER GL 1500 C Valkvne 1.981.600 2.377.920 NOVO I VF 1100 C3 Shadovv 1.511.280 1.813.536 NOVO I VT 750 C Magna 1.272.500 1.527.000 VT 750 C2 Shadovv 1.145.200 1.374.240 VT 750 C Shadow 1.113.300 1.335.960 VT 600 C Shadow 954.200 1.145.040 VT 125 C Shadovv 708.200 849.840 NOVO 1 ENDURO XL 1000 VVaradero 1.495.300 1.794.360 NOVO I XRV 750 V Africa Twin 1.272.500 1.527.000 XL 600 V Translap 1.001.900 1.202.280 NX 650 Dominator 834.800 1.001.760 NX 250 Dominator 787.800 945.360 NOVO 1 XLR 125 R 635.800 762.960 NOVO I SCOOTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross) 370.000 444.000 366.000 439.200 GROSS CR 250 R* 853.395 896.064 CR 125 R* 834.285 876.000 CR 80 RD* (velika kolesa) CR 8R* (mala kolesa, model 98) 555.885 525.000 583.680 551.250 Cene so v SIT; v MFC je vračunan 20% prometni davek. *. v MFC je vračunan 5% prometni davek Pridržujemo si pravico do spremembe cen. ^INTEGRAL ^ INTEGRAL ^ INTEGRAL ^INTEGRAL TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 55 100, 64 443, 64 420, lax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si nova telefonska številka: 55 100 Pohitite z rezervacijo SILVESTROVANJE 99 Praga 4 dni 20.900,00 sit Budimpešta t\ dni 18.900,00 sit Pariz 5 dni 32.960,00 sit vsako nedeljo -7 dni za 132.000 sit ZLATA JESEN ZA UPOKOJENCE IN VNUČKE Mali Lošinj - ugodno od 22.960,00 SIT nakupovalni izleti: Lenti (vsako soboto) Pliberk (27.11.98) Miinchen (5.12.98) -nruoaim-*- 1VU03J.NI-T- 1VH03±NI -r- "1VUD31.NI -r- /avtopralnico <1.0.0. KfR Jf VfMOST nfl PbVEM AfSTU! Ugodna ponudba zimskih aufoplaščeu, gotovinski popusti, obročno odplačeuaitje 3 DUNLOP, FULDA, MATADOR, SAUA... vsak delavnik Obi/()4-lb4 od g. do jz^ire. ^.INTEGRAL INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL ^.INTEGRAL 19. LISTOPADA 1998 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Na lastni koži boste izkusili, da se tudi počasi daleč pride. Tisti, ki ste samski boste poskrbeli, da vam ne bo dolgčas. Iskali boste različne načine zabave in spoznali boste kar nekaj ustvarjalnih ljudi, ki vam bodo dali misliti. Št.: 7. Ni se vam treba na vsakem koraku potrjevati in dokazovati. Če ni potrebno, se ne izpostavljajte, saj boste zaradi nepremišljenosti in slabega ocenjevanja položaja pogosto delali napake. Št.: 24. Stvari, kijih boste skušali doseči na silo, vam bodo gotovo spodletele. Ne odločajte se v naglici in pod vplivom trenutnega navdiha. S partnerjem se bosta najbolje razumela, če bosta doma. Št: 14. Ne dovolite, da bi vaša prejšnja razočaranja vplivala na vaše dosedanje odnose. Človeku, ki ga boste spoznali, morate dati priložnost, da pokaže, kdo je, sicer boste krivični. Niste edini, ki ste kdaj izigrani. Št.: 9. Potrebujete mir, saj boste le tako odpravili notranjo zmedo. Ne dovolite, da bi vnovič padli pod vpliv ljudi, ki so vam doslej škodovali. Nikar ne bodite maščevalni. Partner vas bo v tem času presenetil. Št: 21. Ne delajte prenagljenih zaključkov in potrudite se, da bo obdobje, ki je pred vami, minilo brez večjih spremeb. Zavedajte 24.8.-23.9. se, da ste nekoliko črnogledi in da boste sčasoma stvari videli v povsem drugačni luči. Št: 10. 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. /Vača bodočnost Do/>ra. mati ne, v-prašafe, ati fooa&š, tma-ca ta/ (angleški pregovor In dajalo bo osemnajst novopečenih mamic, ki so to postale v času od 2.11. do 15.11.1998 desetim fantkom in osmim punčkam. 2.11.1998 Alili Vaide, Rudarska 1, Trbovlje - sin Dušanka Jordan, Grajska ulica 1, Zagorje - hči Leja 3.11.1998 Tanja Tisnikar, C.9.avgusta 8a, Zagorje - sin Domen Černelč 4.11.1998 Jadranka Rajh, Neža 33, Trbovlje - sin Adam Okorn Sonja Knez, Vreskovo 14, Trbovlje - hči Nina 5.11.1998 Katja Poznič, Dolenja vas 47, Zagorje - hči Lucija Vido Bergles, Bobovo 7, Šmarje pri Jelšah - hči Petra Maja Izgoršek, Novi dom 32, Trbovlje - hči Tjaša Škofca Andreja Matko, Studenec 64, Sevnica - sin Tim Marjetka Zupan, S.Kosovela 8, Zagorje - sin Luka 6.11.1998 Lidija Goleč, Milčinskega 12, Celje - sin Aljaž 7.11.1998 Katarina Potušek Kuhar, C.3.julija la, Hrastnik - sin Luka Kuhar Natalija Stošicki, Pintarjeva 45, Zagorje - sin Andrej 8.11.1998 Urška Brinovec, Brodarjeva 11, Celje - hči Patricija Šimanovič 10.11.1998 Alenka Uštar, Gimnazijska cesta 29d, Trbovlje - sin Matic Česnova 12.11.1998 Željka Vukajlovič, Novi Log 7a, Hrastnik - hči Karmen Vrtačnik 14.11.1998 Damjana Peklar, Pot na Kal 1, Hrastnik - hči Ana Godicelj 15.11.1998 Metka Kolenc, Razpotje 9, Izlake - sin Gregor Cvetje, darila... trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c. 3 Tel.: 0601/71-303 odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 HM I0M0? 24.9.-23.10. 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. Vaša priljubljenost utegne naglo pasti, če boste sebični. Nikar pretirano ne silite v ospredje, ker bodo tako hkrati z vašimi vrlinami vsem na očeh tudi vaše napake. Spoznali boste mnoglo zanimivih ljudi. Št.: 25. Nikar ne hlastajte za tem, da bi bilo vaše življenje kolikor mogoče polno spremeb, saj vas bo na koncu vse začelo utrujati. Notranjega nemira ne boste mogli utišati z nenehnim drvenjem. Št.: 1. Uspelo vam bo urediti nekatere stvari, ki vas že dalj časa bremenijo, kar vam bo dalo energijo za naprej. Skušajte del samozavesti, ki jo boste pri tem dobili, prenesti tudi na področje dela. Št: 18. Večinoma boste dobre volje in opti-^ mistični, zato je prav, da wQrCas’ ki je pred vami, 23.12.-20.1. karsedaizko-ristite. Čas je, da odločno potegnete črto čez preteklost in začnete znova. Imeli boste dovolj energije in odločnosti za to. Št: 2. Pred vami je ugodno obdobje, prav je, da ga skušate kar najbolje izkoristiti. Zaupajte vase, izogibajte pa se, da bi bili vzvišeni in cinični do drugih. Verjeli boste, da imate srečo, zato boste uspešni pri večini stvari. Št.: 28. Prenagljena poteza vas bo streznila in spoznali boste, da ni vse zlato, kar se sveti. Na tej izkušnji se boste lahko marsikaj naučili, pomebno pa je, da se ne trudite, da bi komu iz okolice naprtili krivdo za to, kar ste storili. Št: 3. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA SLOVARČEK- NIMB: svetniški sij RVAČA: snop lanu LESM1AN: poljski pesnik ' AFEREZA: opuščanje začetnega zloga RANDERS: dansko mesto MISLI "Ljubica, počasi bova morala začeti misliti na kakšnega otroka!" "Ja, dragi, toda samo misliti ne bo dovolj!" POMOTA V knjigarno pride ženska v črnini, v roki pa ima knjigo Gobe naše dežele. Prodajalec ji razumevajoče stisne roko... "Iskreno sožalje. Založba nam je medtem že sporočila, da je v knjigi tiskarska napaka..." TEMELJITO OPRANO "Poglejte tole. Pri vas sem dala v pranje, zdaj pa to..." se razburja stranka v javni pralnici. "Kaj pa je narobe? Prtiček je vendar popolnoma čist in nepoškodovan." "Prtiček!? To je vendar prevleka za dvojno posteljo!" KONEC VESELJA "Kaj pa je vendar z vašim mačkom, da tako divja po vrtovih? Saj se sploh ne ustavi!" "Včeraj sem ga dala kastrirati, zdaj pa odpoveduje sestanke..." IZBIRA POKLICA "Peter, le kaj bo iz tebe!? Že trikrat sem te poklicala, pa me sploh ne slišiš! Le kaj boš, ko boš velik?" "Natakar, mama..." ...da v neki albanski pokrajini še danes živi običaj, da morajo prebivalci, ko zaslišijo kukavico, pojesti prvo stvar, ki jim je pri roki. Prebivalci verjamejo, da s tem svojo usodo "zavarujejo" pred nesrečo. ...da je bil stotnik John Doughty od 20. junija 1784 73 dni edini oficir v vsej vojski Združenih držav Amerike. ...da je 7. junija 1980 v mestu Marion v Združenih državah Amerike mlada Cathy Fox z monociklom prevozila 160 kilometrov v 10 urah, 37 minutah in 10 sekundah. ...da je gospa Barbara de Lane dolga leta vodila eno najpomembnejših bank na jugu Združenih držav Amerike. Uporabljala je nenavadne načine vodenja banke, ki so nedvomno vzbujali začudenje. Za zagotavljanje aktivne pozornosti uslužbencev na neskončnih sestankih o kazalcih poslovanja je iz svoje torbice enostavno vzela pištolo. Ko je opazila, da se je pozornost kakšnega od sodelavcev zmanjšala, je v njegovi smeri (mimo njega) izstrelila nekaj strelov. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmJI 19. LISTOPADA 1998 A* NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 2.12. 1998 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.23/98”. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 21/'98 (nagrade prispeva Cvetličarna Ciklama Litija): L: Praktična nagrada Aranka Skrinar, Dom in vrt 46, Trbovlje 2. : Praktična nagrada Tadej Zakonšek, Kotredež 24a, Zagorje 3. : Praktična nagrada Samo Gosak, Kosovelova 10, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 23.11.1998 do 1.12.1998 od 10.00 do 13.00 ure. 0SA©šiJli>WJI ICRiŽ* UMA RADIO TRBOVLJE Četrtek, 22.10. in 29.10.1998 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Petek, 23.10. in 30.10.1998 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sobota, 24.10. in 31.10.1998 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bilje živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Nedelja, 25.10. in 1.11.1998 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ponedeljek, 26.10. in 2.11.1998 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Torek, 27.10. in 3.11.1998 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sreda, 27.10. in 4.11.1998 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 Srečen je tisti, ki pozabi, kar se ne da več spremeniti. Ireni Motnikar za njen 17. rojstni dan želijo vse najboljše oče Ferdinand, mati Vida, brata Peter in Simon ter Matjaž. 19. LISTOPADA 1998 j. j.jHr* j. AKTUALNI HRASTNIŠKI ŽUPAN, LEOPOLD GROŠELJ, JE TAKO PREPRIČAN V ŽUPANSKO ZMAGO, DA ŠE SVOJE VOLIVCE IGNORIRA I (menda je spet mislil, da bo za odgovore moral plačati iz polnih žepov, stiskač! HOOORUK!) V Litiji soTIC ustanovili, da bodo morebitnim turistom svetovali kje ne morejo prespati. (TURISTIČNO DRUŠTVO JIM PA CRKAVA, KER MU DENARJA NOČEJO NAMENITI - HORUKERJI, NIKOLI VAM NE BO TURIZEM CVETEL I) Tehnični direktor ŽNK Zagorje komaj pričakuje prvo njihovo zmago, da se bo gol skupaj tuširal s prvo ekipo in vsemi rezervami. (za remi se je že tuširal, toda oblečen! GOOOL(I)) DEDEK MRAZ PREHITEVA Pa naj še kdo reče, da ne drži rek, da moraš biti ob pravem času na pravem kraju in (to je zelo važno) s pravimi ljudmi. Oba Trboveljčana, ki sta se v ponedeljkovem razgovoru z ministrom za delo in socialo s svojim problemom obrnila nanj, sta bila "uslišana". Minister je obljubil, da bo "lastnoročno" poskrbel za njun problem. Saj pravim: "Potrkajte in se vam bo odprlo!" Edini pogoj je, da izpolnite zahteve iz prvega stavka. Ubogi Mirko Kaplja Potem, ko so ga najprej vrgli v državni parlament, ga sedaj v Litiji mečejo kar v koš! (foto:PRAV) ODPRIMO TA PROSTOR ! ISKRICE NA ZADNJI STRANI ZAUŠNICE IZ VSEH STRANI ČEPRAV naša vlada in njen predsednik kar naprej nekaj »pleteničijo« o neki »zgodbi o uspehu«, je vse manj tistih, ki jim verjame(mo)jo. Preko »svojih« poslušnih medijev so narod dolga leta »flancali«, a na srečo je nekaj tudi takih, ki se ne dajo »ukrotiti« in so na zelo slabe strani »zgodbe o uspehu« opozarjali več let. Zal so bili premalo brani. Zanimivo bo spremljati vladi naklonjene medije po tem, kar se je zgodilo v bruseljski palači Breyden ter v znameniti ovalni sobi v Beli hiši. TOREJ, v Bruslju nam je kljub temu, da velja za velikega prijatelja, Hans van den Broek jasno in glasno povedal, da smo od vseh kandidatk za vstop v Evropsko zvezo naredili najmanj oziroma v letu in pol nič, ter da nas mnoge druge kandidatke prehitevajo levo in desno. In to kljub temu, da je naša vlada »ustanovila« še eno ministrstvo (za evropske zadeve), ki ga vodi Igor Bavčar , da je še ne dolgo pred tem veljala za najboljšo čakajočo državo, ter da se je vsa ta leta hvalila, kako smo že (včeraj) danes zreli za vstop v EZ. V Washingtonu pa smo dobili zaušnico, čeprav je bil Drnovšek po pogovorih s Clintonom poln besed o tem, kako nas gospod ameriški predsednik hvali (Clinton je za naše medije molčal). Jasno in glasno pa so nam namignili (Američani namreč), da če želimo v NATO, kaj potem sodelujemo v pobudi osmih držav o svetu brez jedrskega orožja. Seveda smo se takoj umaknili iz te pobude. Američane je potrebno brezpogojno poslušati. Sicer pa v vladi niso presenečeni ob teh zadnjih zaušnicah, so jih pričakovali. Le, da pred tem to niso omenili (nam npr.). NO, kot je v navadi je za katastrofalno oceno Slovenije kriva znova opozicija, ki ovira delo parlamenta in počasna administracija, ki zamuja s pripravo ustrezne zakonodaje. JA, ljubi moji slovenski voditelji vladne koalicije (LDS,SLS+Desus). Kdo pa ima večino v parlamentu, s katero lahko potrdi ali ovrže vsak zakon, kdo pa zaposluje (žal po politični barvi) državno administracijo? To je paja poznano. Vi!!! IN kaj pravi na neprijetne zaušnice opozicija? Pahor (ZLSD): »Katastrofa! Zdajšnja vladna zunanja in evropska politika ne dela v interesu naše države.« Janša (SDS):« Edino,kar lahko popravi nastalo škodo, bi bil odstop celotne vlade.« Peterle (SKD):« Vlada je brez kompasa in ima prazne tanke.« SNS V ZAGORJU PRED RAZPADOM? Hoteli so sestaviti listo za volitve v občinski svet, pa jim ni uspelo oziroma sojo, pa ne povsem po predpisih. Zato jih čaka štiriletni post. Zmago je jezen. NAPOTEK ZA VOLITVE ali šaljivi stolpec PRED VAMI SO VOLITVE, KJER BOSTE IZBRALI, KATERI PO GLAVAH (še štiri leta), BODO VAM »SRALI«. ZATO PAMET V ROKE, PODPRITE LE TISTE, KI MANJ JEDO IN IMAJO BOLJ SUHE »RITE«. Iskrice zbral in dodal Igor Goste ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, d.d. Celje - skladišče V mesecu novembru v« o-per 6/1998 banka zasavji Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke predstavlja: 5000005694,23 COBISS © Vol JV-M v ‘‘ V ji d Itflv I- Sh-A/fii* |^QVa * I 1 !2 M Jtf Jm. kartica Bančni avtomat na Dolu pri Hrastniku Na spletnih straneh: POSLOVIM REZULTATI POSLOVNA MREŽA |gggg|gg tečajne liste za podjetja in občane naročilo čekovnih blanketov www.lb-zasavje.si