RAZVOJNA POT PODJETJA
Javna tribuna: Ob obletnici ustanovitve podjetja bi želeli našim bralcem predstaviti njegovo »zgodovino«'. Zato vas prosimo, da nam o tem nekaj poveste.
Slavko Jakofčič: Ko se je po Evropi začel razvijati javni tramvajski prevoz in ko so ne-katera večja mesta bivše avstro-ogrske mo-narhije že imela tak prevoz, so tudi v Ljub-ljani začeli razmišljati o mehaniziranem pre-vozu po mestu, saj je takrat Ljubljana štela že okrog 40.000 prebivalcev. Mestna skupščina se je zato odločila za uvedbo javnega cestne-ga prometa. Deželna vlada za Kranjsko je dne 29. novembra 1897 potrdila idejni projekt o izgradnji električne cestne železnice. Grad-nja tramvajskih prog se je začela v letu 1900, prvi tramvaj pa je zapeljal po ljubljanskih ulicah y septembru 1901.
Podjetje je bilo zelo majhno, saj je zapo-slovalo 64 ljudi, v svojem sestavu pa je imelo 18 zastarelih vozil. Na teh kapacitetah je ostalo še zelo dolgo. Modernizacija podjetja se je pričela šele v letu 1930, torej trideset let po ustanovitvi.
Podjetje ni moglo s svojo zastarelo tram-vajsko mrežo slediti potrebam hitro rastoče-ga mesta. Tako je leta 1953 MLO Ljubljana potrdil program razvoja mestnega prometa, ki je predvideval ukinitev tramvajskega pre-voza in preusmeritev na trolejbuse in avto-buse ter razvoj delavnic.
Povsem nove osnove in možnosti razvoja pomeni odločitev samoupravnih organov v letu 1958, da se podjetje postavi na lastno ekonomsko osnovo, da torej postane sposob-no ekonomsko živeti brez dotacij. Novemu programu naziv podjetja (ECZ) ni več odgo-varjal, zato se je podjetje preimenovalo v Ljubljana Transport.
Javna tribuna: Ko ste iz »Ljubljana transport« postali »Viator«, je bilo več pripomb na ta račun. Prosim po-vejte, zakaj je bilo to potrebno.
Slavko Jakofčič: Tak dinamični razvoj, to je povečanje obsega vseh dejavnosti v pod-jetju, tako prometnih, kakor tudi gostinsko turističnih ter širitev podjetja po vsej Slove-niji je zahteval tudi, da je bilo nujno menjati ime podjetja, saj ni odgovarjalo niti obsegu niti vrsti poslovanja.
SEDANJI TRENUTEK
Javna tribuna: Ko smo že spoznali preteklost podjet-ja, bi želeli slišati še o sedanjosti. Prosimo za nekaj po-datkov o vašem  »sedanjem  trenutku«.
Slavko Jakofčič: Dosedanji rezultati in ocena poslovanja za leto 1972 so za podjetje dokaj ugodni.
Tako bo celotni dohodek podjetja realizi-ran nad planom in sicer okrog 360 milijonov ali za 25 odstotkov več kot lani. V prvih de-vetih mesecih letošnjega leta je podjetje ustvarilo že blizu 270 milijonov din realiza-cije v svojih 11 poslovnih enotah (7 poslov-nih enot je v Ljubljani, druge pa so na Jese-nicah, v Prevaljah, na Bledu in Crnomlju). Te enote so že v glavnem organizirane po principu TOZD. Za leto 1973 predvideva pod-jetje že preko 450 rnilijonov din realizacije.
Po bruto akumulaciji, ki jo je podjetje ustvarilo v osemmesečnem poslovanju letoš-njega leta v višini 41 milijonov din, spada med velika slovenska podjetja. Takšna aku-mulacija predstavlja preko 30 odstotkov več kot v lanskem enakem obdobju. V letošnjem letu bo podjetje ustvarilo že okrog 60 milijo-nov bruto akumulacije, v letu 1973 pa med 70 do 75 milijonov.
Podjetje zaposluje okrog 2700 Ijudi. Glede na dosežene poslovne rezultate, ki se gibljejo v primerjavi z lanskim letom nekje okrog 30 odstotkov višje, so osebni dohodki porasli za 20 odstotkov. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega se giblje okrog 2130 din, kar je glede   na  ostala   cestno-transportna  pod-
jetja primerno in v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka v cestno-transportnih podjetjih. Delavci podjetja pa opravijo precej dela v nadurnem času, kar je zaradi narave dela tako v prometni, kakor tudi gostinskoturistični dejavnosti normalno.
Tako je bil povprečni osebni dohodek pre-računan na zaposlenega po urah 1.776 din. Večji premik v osebnih dohodkih beležimo pri zaposlenih brez kvalifikacij in pri pol-kvalificiranih delavcih, saj je podjetje spre-jelo sklep, da najnižji mesečni osebni doho-dek v rednem delovnem času ne more biti nižji kot 1.100 din. Kot drugi važen faktor v dviganju standarda zaposlenih je reševanje stanovanjske izgradnje. Važen korak pri tem je povišanje stanovanjskega prispevka od 4 na 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. To pomeni, da bo podjetje imelo v letošnjem letu preko 6 milijonov za te namene.
Podjetje se iz leta v leto uspešneje vklju-čuje v mednarodno delitev dela tako na pod-ročju prometa kot na področju gostinstva in turizma. Tudi v letošnjem letu beležimo občuten napredek, saj smo v prvih osmih mesecih ustvarili že blizu 31 milijonov din devizne realizacije, kar je -za 41 odstotkov več kot v lanskem enakem obdobju. Večina devizne realizacije odpade na konvertibilno področje. Taka realizacija omogoča podjetju, da pokriva vse svoje devizne obveznosti tako za nabavo rezervnih delov, opreme in drugih deviznih izdatkov kot za odplačilo kreditov. Devizni saldo podjetja je pozitiven.