-----   374   —
Politične  stvari.
Vojaška postava in pa sprava med narodi
avstrijskimi.
Ena najvažnejših  predl6g,   o  kateri bode državni zbor imel  kmalu sklepati,  je podaljšanje vojaške
postave na deset let, katere jedro je to, da naj, kakor preteklih 10 let, tako tudi prihodnjih 10 let, število vojakov o vojakini potrebi znaša 800.000 mož.
Važna je ta postava z ozirom na to, da pri sedanjem mršavem političnem stanji Evrope nam nobena pratika povedati ne more, da prihodnje leto preteče brez velike vojske, v katero utegne tudi Avstrija zapletena biti. Ni tedaj čuda, da je presvitli cesar, ko je odprl sedanji državni zbor, v prestolnem govoru posebno povdarjai vojno moč Avstrije. Vojna moc za varnost države na vzunaj, in pa sprava narodov avstrijskih, da pridemo do notranjega miru, to je bilo dvojno glavno jedro prestolnega govora. In da vlada obojno to doseže, se je grof Taaffe zavezal cesarju, ko je stopil na čelo novemu min?sterstvu.
Ce pa si v spomin kličemo, da ustavoverna stranka je dosihmal v vseh svojih konferencah objavljala, da ne mara dovoliti tolikošne armade, češ, da požre državi preveč stroškov, in če od druge strani vidimo , da ta stranka, ki se imenuje „ustavoverna" in „liberaloa", celih dolgih let ni marala za §. 19. državne ustave, ki zagotovlja ravnopravnost vsem narodom habsburške monarhije in je po tem takeos njen „libe-raiisem" le iažili be r ali ze m bil, si pač lahko mislimo, da bode hud boj nastal v zbornici poslancev, ko bode vojaška postava prišla v obravnavo, in da isto tako ne bi gladko tekla, ko bi — kar po naših mislih ne bi treba bilo — izvršilna postava §. 19. prišla zbornici v obravnavo.
Kdor je pošteno lojalen Avstrijan, mora nepremakljivo stati za oboje, kajti vojaška postava z 800.000 vojaki nam zagotavlja mir na vzunaj vsaj po starodavnem pregovoru: „če hočeš mir, bodi pripravljen na boj", — narodna ravnopravnost pa nam zagotovlja mir doma.
Nihče res tajiti ne more, da stroški za armado so veliki in res se tudi prezreti ne sme, da vojaška naša postava potrebuje marsikaterih renaredeb v organizaciji vojni, al veliki stroški armadni se dado zelo pokriti posebno na upravnih potih, če varčnost vladi pot kaže. Celo gnjusno pa je, če .,ustavoverci" svetu trobijo, da nje vodi varčnost, ki so pretekla leta svojega vsegamo-goČnega gospodstva za svoje namene na ulice pometo-vali vsako leto miiijone in milijone. Varčnost pri vojaščini je po takem le hinavstvo ustavovercev, s katerim se hočejo svojim volivcem hliniti!
Poglejmo zdaj, koliko vojakov pa imajo, kedar je treba, druge velike vlade na nogah, da vidimo, ali more Avstrija od svojih 800.000 mož odjenjati, ako bi se prigodilo, da bi prisiljena morala poprijeti za orožje.
Rusija ima stalne armade, namestne reserve in izrednih vojakov 3 miiijone in 46.800,
Francija ima stalne armade, namestne reserve in izrednih vojakov 2 milijona in 723.000,
Nemčija ima stalne armade, namestne reserve in brambovcev 2 milijona in 4300,
Italija ima stalne armade, namestne reserve in brambovcev 2 milijona in 24.000,
Avtrija ima stalne armade, namestne reserve in brambovcev 1 milijon in 194.318.
V vseh teh državah ni še prišteta črna vojska (Landsturm).
Avstrija ima po tem pregledu najmanje število vojakov, memo Rusije, Francije, Nemčije in Italije. Razun tega je v Avstriji neugodna tudi geografična lega, da nima obilo in primerno narejenih železnic, in vsemu temu se ima še v poštev vzet", da nima poštenih zaveznikov in je tedaj od vseh strani obdana od nevarnosti. Če tedaj  vlada   v   tacih  okoliščinah zahteva le  800.000
-----    375
vojakov, gotovo ne zahteva ne enega vojaka preveč, le za obrambo svoje države, ne pa, da bi mislila na napad na kako drugo državo.
Kdo tedaj po takem, ki ima kolikaj srca za veljavo Avstrije more nasprotovati vojaški postavi le zato, da kljubuje ministerstvu Taaffeovemu, pa bi jo dovolilo ministerstvu svojega tabora!
Naša — avtonomistična — stranka bode tedaj gotovo kot en mož stala za to , da se vladi dovoli zahtevanih neobhodno potrebnih 800.000 mož, a ne za eno leto ali le par let, kajti cesar mora vedeti, da ima za več let na gotovo razpolaganje potrebno število vojaške moči, pa tudi vse druge tuje vlade, naj so prijateljice ali sovražnice Avstrije, morajo to vedeti.
Ai naša stranka ne bode zabila tudi še druge svete dolžnosti, katero je sprejela iz rok svojih volivcev, namreč te, da pribori narodom avstrijskim po ustavi jim zagotovljeno ravnopravnost v šolah, v uradih in v obče v javnem življenji, — s tem pa se ustanovi toliko zaželjeni mir narodov v vsaki deželi. Zato bode ona delala na to in nasproti svojim volivcem mora delati na to, da, ko gre v zbornico glasovat za vladno vojaško predlogo, ima uže v svojih rokah vresničeni §. 19. ustavne postave. Ta postava mora „fait accompli" biti zdaj tako, da je v nikakoršnih okoliščinah ne bo treba več še le od milosti kake stranke pričakovati.
Da vsi narodi avstrijski vživajo ravnopravnost, vrnil se bo mir v vsako deželo habsburške monarhije, in doma zadovoljni narodi pomnožijo — poleg 800.000 vojakov — moč in veljavo Avstrije še za več milijonov zadovoljnega njenega ljudstva.
Nadejamo se, da minister Taaffe vse to tako dobro ve kakor mi; zato sme prepričan biti, da še le potem bo popolno zadostil besedam prestolnega govori?, če je pridobil monarhiji 800 tisoč vojakov in pa i6 milijonov zadovoljnih slov. patrijoto v. Ko bi minister Taaffe nič druzega ne izvršil kot to dvoje, ponašati se sme, da je izvršil največe nal6ge patri-jotičnega državnika! Zato mu za prihodnjo borbo kličemo: Bog daj srečo! —-našim poslancem pa: Vigilan« tibus jura!