št. 8/2023, letnik XXIX ekonomsko ogledalo Ekonomsko ogledalo št. 8, letnik XXIX, 2023 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: Urška Brodar Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; Lejla Fajič; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; dr. Laura Južnik Rotar; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar Tehnično urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglič, Mojca Bizjak Ljubljana, december 2023 ISSN 1580-6170 (pdf ) ©2023, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno ......................................................................................................................................................... 3 Tekoča gospodarska gibanja ............................................................................................................... 6 Mednarodno okolje ......................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji ..............................................................................................................9 Trg dela .......................................................................................................................................................... 14 Cene ................................................................................................................................................................ 16 Finančni trgi ................................................................................................................................................. 17 Plačilna bilanca............................................................................................................................................ 18 Javne finance ............................................................................................................................................... 19 Statistična priloga ...................................................................................................................................21 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki, znani do 11. decembra 2023. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 Aktualno Aktualno 3 Kazalniki gospodarskega razpoloženja za evrsko območje so se novembra nekoliko zvišali, vendar še ne nakazujejo vidnejšega izboljšanja aktivnosti; OECD in EK pa v novembrskih napovedih pričakujeta, da se bo rast v evrskem območju postopoma okrepila. Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je novembra zvišal, a ostal pod vrednostjo 50, ki pomeni mejo med rastjo in krčenjem aktivnosti. Tudi vrednost kazalnika gospodarske klime (ESI) je bila novembra nekoliko višja kot mesec prej, zaupanje se je izboljšalo v večini dejavnosti in med potrošniki, a razen pri storitvah ostalo pod dolgoletnim povprečjem. Kazalnik Ifo, ki meri gospodarsko klimo v Nemčiji, se je novembra izboljšal tretji mesec zapored, kar bi lahko nakazovalo stabilizacijo nemškega gospodarstva v letošnjem zadnjem četrtletju. OECD in EK v novembrskih napovedih pričakujeta, da se bo gospodarska aktivnost evrskega območja ob okrevanju zasebne potrošnje, ki jo bodo podpirali stabilen trg dela, rast plač in zniževanje inflacije, postopoma okrepila. Letos naj bi bila tako gospodarska rast 0,6-odstotna, naslednje leto pa 0,9–1,2-odstotna. Leta 2025 naj bi se rast zvišala na okoli 1,6 %. Negativna tveganja za napoved so se zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu povečala. Doslej je bil njegov vpliv na energetske trge omejen, ostaja pa tveganje motenj v oskrbi z energijo, ki bi lahko precej vplivale na cene energentov. Negotovo je tudi okrevanje na Kitajskem. Zaostrena denarna politika bi lahko obremenjevala gospodarsko aktivnost evrskega območja dlje in v večji meri, kot predvidevajo napovedi. Gospodarsko rast evrskega območja pa bi lahko zavrla tudi nemška proračunska kriza. Večina razpoložljivih kratkoročnih gospodarskih kazalnikov za Slovenijo se je na prehodu v zadnje četrtletje izboljšala. Realni izvoz in uvoz blaga sta bila oktobra podobna kot mesec prej, medletni upad se je nekoliko zmanjšal. Tekoče upadanje blagovne menjave se je v zadnjih dveh mesecih prekinilo, k čemur je pomembno prispevala umiritev upada menjave proizvodov za vmesno potrošnjo. V prvih desetih mesecih je bil skupni izvoz blaga medletno nižji za 7,4 %, uvoz pa za 7,6 %. Po septembrski okrepitvi se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti oktobra še nekoliko povečala in bila podobna kot pred letom. V povprečju prvih desetih mesecev je bila proizvodnja v večini dejavnosti manjša kot lani, največji medletni upad je v kemični in papirni industriji ter proizvodnji kovin. Medletno višja je le proizvodnja živil, drugih strojev in naprav ter aktivnost v dejavnosti popravil in montaže strojev in naprav, visoko tehnološko zahtevnih panogah in usnjarstvu. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je novembra drugi mesec zapored nekoliko izboljšalo, precej nižja kot v začetku leta pa so izvozna naročila. Storitvena menjava je v tretjem četrtletju ostala blizu doseženih najvišjih ravni, vendar ob precejšnjih razlikah med gibanji posameznih skupin storitev, najhitreje raste menjava tistih, ki so povezane s turizmom. Realni storitveni prihodek se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim povečal v večini tržnih storitev, skupna aktivnost je bila podobna lanski. Razpoložljivi podatki nakazujejo okrevanje potrošnje gospodinjstev v zadnjem četrtletju. Medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov je bila v povprečju oktobra in novembra višja kot četrtletje prej. Prodaja novih osebnih avtomobilov fizičnim osebam je bila po dveh mesecih medletnega upada septembra medletno višja, rast pa se je v oktobru pospešila na 20 %. Po medletnem upadu julija in avgusta je bilo septembra in oktobra medletno večje tudi število prenočitev domačih turistov v Sloveniji, septembra pa tudi število prenočitev Slovencev na Hrvaškem. Oktobra so bili, prvič po januarju, medletno višji tudi nakupi neživil, potrošnja za živila, pijače in tobačne izdelke pa je ostala nekoliko nižja kot pred letom. Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del septembra ob odpravljanju posledic poplav povišala in bila znatno višja kot lani. Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je novembra izboljšalo in doseglo najvišjo raven v zadnjih šestih mesecih, vendar ostalo nižje kot pred letom. Medletni zaostanek je najbolj opazen v trgovini, gradbeništvu in storitvah. Medletno upadanje števila registriranih brezposelnih se umirja, upočasnjuje se tudi medletna rast števila delovno aktivnih. Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil po sezonsko prilagojenih podatkih novembra (0,8 %) podoben kot v prejšnjih mesecih, a manjši kot v začetku leta. Konec novembra je bilo brezposelnih 47.175 oseb, kar je 0,1 % manj kot konec oktobra. Medletno je bilo število brezposelnih za 10,2 % nižje (v začetku leta za 18,4 %). Medletna rast števila delovno aktivnih (0,9 %) se je septembra še upočasnila. Mesečno se število delovno aktivnih po desezoniranih 4 Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 podatkih počasi zmanjšuje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, v preostalih dejavnostih pa se še nekoliko povečuje oziroma se število ne spreminja. Ob medletno nekoliko manjšem številu delovno aktivnih državljanov Slovenije je septembra k skupni medletni rasti števila delovno aktivnih prispevalo večje število delovno aktivnih tujih državljanov. Njihov delež med vsemi delovno aktivnimi je bil septembra 14,6 %, za 0,9 o. t. višji kot pred letom. Medletna realna rast povprečne bruto plače se je septembra ob višji inflaciji precej upočasnila (1,8 %). V prvih devetih mesecih je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 1,8 %. Rast v javnem sektorju je bila višja kot v zasebnem, kar je povezano z lanskim dogovorom s sindikati javnega sektorja o dvigu plač. Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila novembra najnižja v zadnjih dveh letih (4,9 %). K znižanju za 2 o. t. glede na oktober je največ prispeval manjši prispevek cen energentov, predvsem zaradi ponovne oprostitve plačevanja prispevka na obnovljive vire energije ter soproizvodnjo toplote in električne energije. Medletna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač se še naprej umirja in je bila novembra za več kot dve tretjini nižja kot v začetku letošnjega leta. Razmeroma visoka pa ostaja rast cen storitev, čeprav se je novembra nekoliko znižala; po naši oceni tudi zaradi izrazitega umirjanja rasti cen v zdravstvu. Mesečno zniževanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je oktobra ob nižjih cenah surovin nadaljevalo, nadalje se je upočasnila tudi medletna rast. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil z 848,2 mio EUR v letošnjih desetih mesecih za 462 mio EUR višji kot v enakem obdobju lani. Prihodki so bili v desetih mesecih medletno višji za 5,6 %. Glavnino rasti letos predstavljajo prihodki iz socialnih prispevkov, ki so okrepljeni zaradi višje rasti plač, rast davčnih prihodkov pa je upočasnjena zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti in znižanja davčnih obremenitev, z izjemo trošarin, ki so se na področju energentov, po znižanjih v predhodnih letih, do oktobra večinoma zviševale. Med prihodki so bila medletno nižja le prejeta sredstva iz EU, ki pa se bodo do konca leta zaradi pričakovanega priliva na podlagi drugega zahtevka za plačilo iz mehanizma za okrevanje in odpornost povečala. Odhodki so bili v desetih mesecih medletno višji za 7,9 %. Rast odhodkov je letos višja kot lani, na kar vpliva tudi dinamika ukrepov za blaženje posledic covida in energetske draginje v preteklih letih. Letošnja rast odhodkov izhaja pretežno iz plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival lanski dogovor o dvigu plač v javnem sektorju, povečanih subvencij podjetjem za blaženje posledic energetske draginje ter sanacije po poplavah (predplačila na osnovi ocene škode). Izplačila ukrepov za blaženje energetske draginje (regresiranje šolske prehrane, otroški dodatek) in ukrepi za sanacijo po poplavah (izredna denarna socialna pomoč) vplivajo tudi na letošnjo rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom. V zadnjih dveh mesecih leta pričakujemo večji primanjkljaj konsolidirane bilance kot v septembru in oktobru, ko je skupaj znašal 49,3 mio EUR. Na to bodo vplivali povečani izdatki občin na podlagi predplačil, ki so jih iz državnega proračuna oktobra prejele v povezavi s sanacijo po poplavah, zaključevanje črpanja finančne perspektive 2014– 2020 ter izplačila nekaterih ukrepov za blaženje draginje ob koncu leta (višji izdatki za pokojnine). Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 160 140 120 100 80 60 Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je novembra izboljšalo in bilo najvišje v zadnjih šestih mesecih, a ostalo nižje kot pred letom Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano 0 -10 -20 -30 jan. 23 okt. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 180 920 160 900 140 880 120 860 100 840 80 820 60 800 780 40 760 20 740 0 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Vir: SURS, preračuni UMAR. Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila novembra najnižja v zadnjih dveh letih, a ostaja precej višja kot v povprečju evrskega območja Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil v prvih desetih mesecih letos precej večji kot v enakem lanskem obdobju Slovenija HICP 2.000 14 12 Javnofinančni saldo Primarni saldo 1.000 mio EUR 10 8 6 0 -386,5 -1.000 -1577,3 -2.000 -3.000 -2917,2 2020 2019 2018 2017 2016 2015 -3542,2 2014 -4.000 2013 jan. 23 jan. 22 nov. 23 Vir: Eurostat. jan. 21 jan. 20 -4 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. I-X 2023 -2 2021 0 I-X 2022 2 -848,2 2022 4 jan. 19 Medletna rast, v % jan. 18 940 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jan. 22 jan. 23 nov. 23 nov. 23 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 -40 Evrsko območje HICP jan. 17 Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os) 10 jan. 13 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina Medletno upadanje števila registriranih brezposelnih se umirja, upočasnjuje se tudi medletna rast števila delovno aktivnih Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki 20 -50 jan. 16 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * Izvoz blaga je popravljen za oceno oplemenitenja blaga v povezavi z menjavo farmacije s Švico. Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano Gospodarska klima Trg. na drobno Gradbeništvo jan. 15 40 jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina nov. 23 jan. 23 jan. 22 180 Vir: S&P Global. Opomba: Vrednost PMI nad 50 nakazuje rast, pod 50 pa njegovo krčenje. 30 Izvoz blaga * Ind. proiz. predelovalnih dej. Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trg. na drobno brez motornih goriv Storitveni prihodek Predelovalne dejavnosti jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 Vrednost PMI 66 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 Sestavljeni kazalnik Storitve Večina razpoložljivih gospodarskih kazalnikov za Slovenijo se je na prehodu v zadnje četrtletje izboljšala jan. 14 Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za evrsko območje je bila novembra najvišja v zadnjih štirih mesecih, a še naprej nakazuje krčenje aktivnosti v zadnjem četrtletju 5 tekoča gospodarska gibanja Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 7 Mednarodno okolje nov. 23 jan. 23 jan. 22 Predelovalne dejavnosti jan. 21 jan. 20 Sestavljeni kazalnik Storitve jan. 19 66 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 jan. 18 Vrednost PMI Slika 1: Sestavljeni kazalnik PMI za evrsko območje, november 2023 Vir: S&P Global. Opomba: Vrednost PMI nad 50 nakazuje rast, pod 50 pa njegovo krčenje. Kazalniki razpoloženja za evrsko gospodarstvo so se novembra nekoliko izboljšali. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI), ki je bila oktobra najnižja v zadnjih treh letih, se je novembra nekoliko zvišala (47,6), a še naprej nakazuje šibko aktivnost v letošnjem zadnjem četrtletju. Zvišala sta se oba kazalnika, ki ga sestavljata (za predelovalne dejavnosti in storitve), vendar sta ostala manjša od 50 (prag med rastjo in krčenjem aktivnosti). Vrednost kazalnika gospodarske klime (ESI) za evrsko območje, ki je od lanskega julija pod dolgoletnim povprečjem, je bila novembra malenkost višja kot mesec prej, zaupanje se je izboljšalo v večini dejavnosti in med potrošniki. V primerjavi z enakim obdobjem lani je gospodarska klima novembra ostala nekoliko slabša, zaupanje je bilo nižje zlasti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, opazno višje pa med potrošniki. Kazalnik Ifo, ki meri gospodarsko klimo v Nemčiji, pa se je novembra izboljšal tretji mesec zapored, kar bi lahko nakazovalo stabilizacijo aktivnosti nemškega gospodarstva v letošnjem zadnjem četrtletju. Slika 2: Napoved gospodarske rasti OECD, november 2023 7 2022 2023 2024 prejšnja napoved Realna sprememba BDP, v % 6 5 4 3 2 1 0 -1 Evrsko Nemčija območje Italija Avstrija Vir: Napoved OECD, junij in november 2023. Francija Hrvaška OECD in EK v novembrskih napovedih pričakujeta, da se bo gospodarska aktivnost evrskega območja postopoma okrepila. Rast naj bi okrevala ob krepitvi zasebne potrošnje, ki jo bodo podpirali nizka brezposelnost in rast plač ter nadaljnje zniževanje inflacije. Novembrske napovedi gospodarske rasti so v primerjavi s poletnimi sicer znižane, saj so imeli visoka inflacija, zaostrena denarna politika in šibko tuje povpraševanje večji negativen vpliv na aktivnost od predvidenega. Letos naj bi bila tako rast BDP v evrskem območju 0,6-odstotna, leta 2024 pa 0,9- (OECD) oz. 1,2-odstotna (EK). Leta 2025 naj bi se rast zvišala na okoli 1,6 %. Negativna tveganja za napoved so se zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu povečala. Doslej je bil njegov vpliv na energetske trge omejen, ostaja pa tveganje motenj v oskrbi z energijo, ki bi lahko precej vplivale na cene energentov. Negotovo je tudi okrevanje na Kitajskem. Poleg tega bi lahko zaostrena denarna politika obremenjevala gospodarsko aktivnost dlje in v večji meri, kot predvidevajo napovedi. Gospodarsko rast evrskega območja pa bi lahko zavrla tudi nemška proračunska kriza. 8 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 Slika 3: Cene surovin, oktober 2023 Energenti Hrana 180 Cene nafte Brent so se novembra še znižale; cene neenergetskih surovin pa se že nekaj mesecev ohranjajo na doseženi ravni. Povprečna dolarska cena nafte Brent je novembra znašala 82,9, USD (8,5 % manj kot mesec prej), evrska pa 76,77 EUR (10,5 % manj kot mesec prej). Po opaznejšem septembrskem zvišanju cen nafte zaradi odločitve Savdske Arabije in Rusije o nadaljevanju zmanjševanja črpanja, vojna na Bližnjem vzhodu na povprečno ceno v oktobru in novembru ni vplivala. Medletno je bila novembra dolarska cena nafte Brent nižja za 9,3 %, evrska pa za 14,5 %. Evrske cene zemeljskega plina na evropskem trgu (na nizozemski borzi TTF) so se po oktobrskem povišanju zaradi težav s črpanjem novembra nekoliko znižale, medletno so bile nižje za 62,3 %. Po podatkih Svetovne banke je povprečna dolarska cena neenergetskih surovin od poletja večinoma nespremenjena, medletno je bila novembra nižja za 2,7 %. Neenergetske surovine Kovine 160 Indeks 2010=100 140 120 100 80 60 40 20 jan. 23 jan. 22 jan. 21 nov. 23 Vir: Svetovna banka. jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 0 Tabela 1: Cene nafte, zemeljskega plina in neenergetskih surovin ter menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %1 2022 X 23 XI 23 Nafta Brent, USD/sod 100,79 90,60 82,94 Nafta Brent, EUR/sod 95,79 85,78 76,77 131,98 47,07 45,027 USD/EUR 1,054 1,056 3-mesečni EURIBOR, v % 0,342 124,36 Zemeljski plin (TTF)2, EUR/MWh Cene neenergetskih surovin, indeks 2010=100 Vir: EIA, ECB, Svetovna banka, preračuni UMAR. Opomba: 1pri Euribor sprememba v b. t., 2 Nizozemsko vozlišče za trgovanje s plinom. XI 23/X 23 XI 23/XI 22 I-XI 23/I-XI 22 -8,5 -9,3 -19,2 -10,5 -14,5 -21,3 -4,3 -62,3 -63,7 1,081 2,3 5,9 2,6 3,968 3,972 0,4 214,6 320,0 107,16 108,97 1,7 -2,7 -10,3 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 9 Gospodarska gibanja v Sloveniji Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji, september−oktober, 2023 Izvoz blaga * Ind. proiz. predelovalnih dej. Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trg. na drobno brez motornih goriv Storitveni prihodek 180 160 140 120 100 80 60 jan. 23 okt. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 40 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * Izvoz blaga je popravljen za oceno oplemenitenja blaga v povezavi z menjavo farmacije s Švico. Poslabševanje večine razpoložljivih gospodarskih kazalnikov se je na prehodu v zadnje četrtletje ustavilo. Realni izvoz in uvoz blaga sta bila oktobra podobna kot mesec prej, medletni upad se je nekoliko zmanjšal. Po septembrski okrepitvi se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti oktobra še nekoliko povečala in bila podobna kot pred letom. Gradbena aktivnost se je septembra ob odpravljanju posledic poplav povišala in ostala znatno višja kot lani. Realni storitveni prihodek se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim povečal v večini tržnih storitev, skupna aktivnost je bila podobna lanski. Realni prihodek večine trgovskih panog pa se je glede na drugo četrtletje še zmanjšal. Medletno večji je ostal le v trgovini z motornimi vozili; oktobra je bil po predhodnih podatkih medletno večji tudi v trgovini z neživili. Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je novembra nekoliko izboljšalo, a ostalo nižje kot pred letom. Medletni zaostanek je najbolj opazen v trgovini, gradbeništvu in storitvah. Avstrija Italija 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 Francija Nemčija Poraba elektrike je bila novembra medletno nižja za 7 %. Medletni upad je bil manjši kot v preteklih mesecih, tudi zaradi ponovnega zagona dela proizvodnje v podjetju SIJ Acroni po popravilu glavnega motorja valjavskega ogrodja v vroči valjarni. Med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami je imela novembra medletno nižjo porabo Avstrija (–5 %), drugje je bila poraba medletno višja, v Franciji in Italiji za 1 %, na Hrvaškem in v Nemčiji pa za 3 %. Hrvaška Slovenija mar. 20 maj. 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj. 21 jul. 21 sep. 21 nov. 21 jan. 22 mar. 22 maj. 22 jul. 22 sep. 22 nov. 22 jan. 23 mar. 23 maj. 23 jul. 23 sep. 23 nov. 23 Medletna sprememba, v % Slika 5: Poraba elektrike, november 2023 Vir: ENTSO-E in Bruegel.org. Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike. Do konca avgusta 2022 so prikazane 3-mesečne drseče sredine. Slika 6: Vrednost davčno potrjenih računov – nominalno, november 2023 50 30 20 10 0 -10 -20 -30 Vir: FURS, preračuni UMAR. sep. 23 nov. 23 maj. 23 jan. 23 sep. 22 maj. 22 jan. 22 sep. 21 maj. 21 jan. 21 sep. 20 maj. 20 -40 jan. 20 Medletna sprememba, v % 40 Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila novembra medletno višja za 4 %. Medletna rast skupne prodaje je bila po septembrski in oktobrski okrepitvi novembra nekoliko nižja. To je bila predvsem posledica nižje medletne rasti prodaje v trgovini (5 %, oktobra 7 %), kjer je bilo izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Rast je bila nižja v vseh treh glavnih trgovskih panogah. V trgovini na drobno je bila 4-odstotna, v trgovini z motornimi vozili 13-odstotna, v trgovini na debelo pa 1-odstotna. Upočasnila se je tudi medletna rast prodaje v gostinstvu in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj v gostinstvu in v drugih storitvenih dejavnostih1 z 11 % na 8 %). 1 Dejavnosti standardne klasifikacije dejavnosti R, S in T. 10 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 Slika 7: Blagovna menjava – realno, oktober 2023 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Izvoz Izvoz v države EU Uvoz Uvoz iz držav EU 190 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 jan. 23 okt. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 80 Vir: SURS, preračuni UMAR. Realni izvoz in uvoz blaga sta bila oktobra podobna kot mesec prej, medletni upad se je nekoliko zmanjšal.2 Podatki o izvozu in uvozu blaga v zadnjih dveh mesecih kažejo na prekinitev tekočega upadanja blagovne menjave (desez.). Po podrobnih podatkih3 je k temu pomembno prispevala umiritev upada menjave proizvodov za vmesno potrošnjo. V prvih desetih mesecih je bil skupni izvoz blaga medletno nižji za 7,4 %, uvoz pa za 7,6 %. Upad izvoza je bil povezan zlasti z državami EU (EU −8,6 %, izven EU −2,9%), upad uvoza pa je bil izrazitejši iz držav izven EU (EU −5,5 %, izven EU −13,3 %). Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je novembra drugi mesec zapored nekoliko izboljšalo, je pa še precej slabše kot v začetku letošnjega leta. Precej nižja kot v začetku leta so izvozna naročila, kar je povezano predvsem s šibko aktivnostjo v glavnih trgovinskih partnericah. 2 3 Po zunanjetrgovinski statistiki SURS. Deflacioniranje in desezoniranje UMAR. Skupni izvoz in uvoz sta popravljena za oceno oplemenitenja blaga v povezavi z menjavo farmacije s Švico. Podrobni podatki po klasifikaciji SMTK so na voljo do septembra 2023. Slika 8: Storitvena menjava – nominalno, september2023 Izvoz storitev (3mds*) Uvoz storitev (3mds*) 1100 Nezglajeni podatki Nezglajeni podatki 900 800 700 600 500 400 300 jan. 23 sep. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 200 jan. 13 V mio EUR, desezonirano 1000 Vir: BS, preračuni UMAR. Opomba: *3mds - 3-mesečna drseča sredina Storitvena menjava je v tretjem četrtletju ostala blizu doseženih najvišjih ravni, vendar ob precejšnjih razlikah med gibanji posameznih storitvenih dejavnosti. Izvoz storitev se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem sicer nekoliko zmanjšal (desez.), kar je bilo povezano predvsem z nadaljnjim upadom izvoza transportnih storitev, nižja sta bila tudi izvoza gradbenih in storitev IKT. Izvoz s turizmom povezanih storitev, ki predstavljajo že skoraj 40 % celotnega izvoza storitev, pa se je nadalje povečal, a je bila rast počasnejša kot v prejšnjih četrtletjih. Uvoz storitev se je tekoče povečal (desez.), k temu pa je prispevalo povečanje uvoza ostalih poslovnih storitev in drugih storitev (zlasti zavarovalnih in finančnih). Zmanjšal pa se je uvoz nekaterih glavnih skupin storitev (transportnih, potovalnih, gradbenih, IKT), ki predstavljajo okoli dve tretjini celotnega uvoza storitev. Medletna rast storitvene menjave se je v zadnjih mesecih upočasnila (izvoz −0,7 %, uvoz 0,6 %). Po glavnih skupinah je bil medletno visok zlasti upad menjave transportnih storitev, hkrati pa je bilo opazno okrevanje s turizmom povezanih storitev. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 11 Slika 9: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, oktober 2023 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Pred.dejavnosti Sr.visoko teh.zahtevne Nizko teh.zahtevne Visoko teh.zahtevne Sr.nizko teh.zahtevne 280 260 240 220 200 180 160 140 120 100 jan. 23 okt. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 80 Vir: SURS, preračuni UMAR. Po septembrski okrepitvi se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti oktobra še nekoliko povečala in bila podobna kot pred letom. Mesečna rast se je nadaljevala v nizko in srednje tehnološko zahtevnih panogah, v visoko tehnološko zahtevnih pa je proizvodnja zanihala navzdol. Ob velikih mesečnih nihanjih je bila proizvodnja obeh visoko tehnološko zahtevnih panog v desetih mesecih medletno višja. V ostalih panogah je bila večinoma medletno nižja (z izjemo proizvodnje strojev in naprav, popravil in montaže, usnjarstva in proizvodnje živil). Padec je bil največji v energetsko intenzivnih kemični in papirni industriji (več kot 20-odstoten) ter proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov in proizvodnji kovin (okoli 10-odstoten). Precej nižja kot pred letom je bila tudi proizvodnja nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panog (proizvodnja tekstilij, lesna in pohištvena industrija). Slika 10: Aktivnost v gradbeništvu, september 2023 Desezonirani podatki Trimesečne drseče sredine, desezonirano 120 110 100 90 80 70 60 50 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 23 sep. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 40 jan. 13 Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100 130 Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del septembra povišala in ostala znatno višja kot lani. Po visoki rasti v začetku leta je aktivnost v naslednjih mesecih nihala okoli dosežene ravni, septembra pa se je ob odpravljanju posledic poplav zopet precej povišala. Vrednost gradbenih del je bila tako v tretjem četrtletju za 23 % višja kot v enakem obdobju lani. V specializiranih gradbenih delih in v gradnji inženirskih objektov je bila aktivnost višja za 27 %, v gradnji stavb pa za 13 %. Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih o DDV je bila v tretjem četrtletju aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva medletno višja za 11 %. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je tako znašala 12 o. t. 12 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 Skupaj Trgovina z motornimi vozili Trgovina na debelo Trgovina na drobno Trgovina na drobno, brez motornih goriv 240 220 200 180 160 140 120 100 jan. 23 okt. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 . Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 80 jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 11: Prihodek v trgovini, september−oktober 2023 Realni prihodek večine trgovskih panog se je v tretjem četrtletju glede na drugo še zmanjšal, medletno večji je ostal le v trgovini z motornimi vozili; oktobra je bil po predhodnih podatkih medletno večji tudi v trgovini z neživili. Medletni upad prihodka v trgovini na debelo, ki se tekoče zmanjšuje že od pomladi, se je v tretjem četrtletju še poglobil (na −8 %). Nekoliko manjši kot v preteklih četrtletjih je bil upad prihodka v trgovini na drobno (brez motornih goriv), kar je bila posledica rasti prodaje živil, pijač in tobačnih izdelkov, ki pa je ostala nižja kot pred letom (−2 %). Medletno manjša (za 8 %) je bila tudi prodaja neživil, ki se je tekoče še zmanjšala. Medletno večja (za 13 %) je ostala le prodaja v trgovini z motornimi vozili, ki se tekoče krepi že od sredine lanskega leta. Po predhodnih podatkih SURS je bila ta tudi oktobra medletno večja, prihodek v trgovini na drobno pa je bil podoben kot lani, na kar je vplivala rast prodaje neživil. Skupaj* Info. in komunik. (J) Druge poslovne (N) 200 Promet in sklad. (H) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I) 180 160 140 120 100 80 60 40 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Vključeno tudi poslovanje z nepremičninami (L). jan. 23 sep. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 0 jan. 14 20 jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes.drseča sredina Slika 12: Prihodek v tržnih storitvah, september 2023 Realni prihodek se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim povečal v večini tržnih storitev. Precej se je ob rasti prenočitev povečal v gostinstvu, po zmanjšanju v predhodnem četrtletju. Po predhodnem visokem upadu se je povečal tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih ob močni rasti v obeh pomembnejših dejavnostih (telekomunikacijske in računalniške storitve). Prihodek se je povečal še v strokovno-tehničnih dejavnostih, nekoliko tudi v drugih poslovnih dejavnostih. V dejavnosti prometa in skladiščenja pa se je nadaljevalo zmanjševanje prihodka, ki upada že od lanskega tretjega četrtletja. V tretjem četrtletju je razmeroma bolj upadel kopenski promet, manj pa skladiščenje in pošta. Skupni prihodek tržnih storitev je tako tekoče stagniral, medletno pa je bil nekoliko manjši (za 0,3 %). V prvih devetih mesecih je bil medletno realno večji za 1,5 %, kot posledica rasti v večini dejavnosti (razen v prometu). Za ravnjo pred epidemijo (glede na isto četrtletje v 2019) je še vedno zaostajal v zaposlovalnih storitvah (za 17 %). Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v% 2022 X 23/IX 23 X 23/X 22 I-X 23/I-X 22 Izvoz blaga, realno1 5,1 -0,13 -5,9 -7,4 - v EU 3,7 -0,13 -5,4 -8,6 Uvoz blaga, realno 5,3 3 0,3 -7,8 -7,6 - iz EU 1,5 0,93 -3,8 -5,5 Industrijska proizvodnja, realno 1,2 0,03 0,5 -4,6 - v predelovalnih dejavnostih 3,9 0,33 -0,1 -3,4 2022 IX 23/VIII 23 IX 23/IX 22 I-IX 23/I-IX 22 Izvoz storitev, nominalno2 31,4 -0,8 -7,64 6,94 Uvoz storitev, nominalno 22,0 3,3 0,3 5,44 Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno 22,2 7,4 32,1 23,4 Trgovina – realni prihodek 10,2 2,2 -8,34 -4,74 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek 11,3 0,8 0,24 1,64 1 v% 2 4 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 13 Slika 13: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev, september−oktober 2023 Q1 23 Q4 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 Q1 13 Q1 12 Q1 11 275 250 225 200 175 150 125 100 75 50 25 0 Q1 10 Desezoniran indeks 2010=100 Potrošnja gospodinjstev Realni prihodek v trgovini z neživili Realni prihodek v trgovini z živili in pijačami Prenočitve domačih turistov Prodaja osebnih avtov fizičnim osebam Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatek za Q4 2023 je vrednost za oktober. Razpoložljivi podatki nakazujejo okrevanje potrošnje gospodinjstev v oktobru. Izboljšanje se je v nekaterih segmentih začelo nakazovati že septembra4. Prodaja novih osebnih avtomobilov fizičnim osebam je bila po dveh mesecih medletnega upada septembra medletno višja, rast pa se je v oktobru pospešila na 20 %. Po medletnem upadu julija in avgusta je bilo septembra in oktobra medletno večje tudi število prenočitev domačih turistov v Sloveniji, septembra pa tudi število prenočitev Slovencev na Hrvaškem. Oktobra so bili, prvič po januarju, medletno višji tudi nakupi neživil, potrošnja za živila, pijače in tobačne izdelke pa je ostala nekoliko nižja kot pred letom (po predhodnih podatkih SURS). Okrevanje potrošnje v oktobru nakazuje tudi okrepljena medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov (7 %), ki se je sicer novembra nekoliko zmanjšala (na 4 %).   4 V tretjem četrtletju skupaj se je potrošnja gospodinjstev po podatkih nacionalnih računov glede na drugo četrtletje zmanjšala in bila medletno manjša za 0,8 %. Slika 14: Gospodarska klima, november 2023 Gospodarska klima Trg. na drobno Gradbeništvo 20 10 0 -10 -20 -30 Vir: SURS, preračuni UMAR. nov. 23 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 -50 jan. 14 -40 jan. 13 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina 30 Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki Vrednost kazalnika gospodarske klime se je novembra na mesečni ravni nekoliko zvišala, na letni je bila še naprej nižja. V primerjavi z mesecem prej je bilo zaupanje precej višje v predelovalnih dejavnostih, kjer sta se izboljšala kazalnika pričakovana proizvodnja in zaloge končnih izdelkov, ter v gradbeništvu. Višje je bilo tudi zaupanje med potrošniki, ki so bolj optimistični glede prihodnjih gospodarskih razmer v državi. Nižje pa je bilo zaupanje v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih. V primerjavi z lanskim novembrom je bilo zaupanje precej nižje v vseh dejavnostih. Opazno višje pa je bilo med potrošniki, kjer so se izboljšale vse komponente kazalnika, najbolj pričakovanja glede finančnega stanja gospodinjstev. 14 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 Trg dela Slika 15: Število delovno aktivnih oseb, september 2023 Delovno aktivni Gradbeništvo (F) Javne storitve (O-Q) 135 Predelovalne dejavnosti (C) Tržne storitve. (G-N) Ostalo (A, B, D, E, R-T) Indeks, januar 2019 = 100 130 125 120 115 110 105 100 95 sep. 23 jan. 23 maj. 23 sep. 22 jan. 22 maj. 22 sep. 21 jan. 21 maj. 21 sep. 20 maj. 20 jan. 20 sep. 19 jan. 19 maj. 19 90 Medletna rast števila delovno aktivnih (0,9 %) se je septembra še upočasnila. Na to je vplivalo predvsem zmanjševanje števila delovno aktivnih po desezoniranih podatkih v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih v septembru. Ob medletno nekoliko manjšem številu delovno aktivnih državljanov Slovenije je septembra k skupni medletni rasti števila delovno aktivnih prispevalo večje število delovno aktivnih tujih državljanov. Njihov delež med vsemi delovno aktivnimi je bil septembra 14,6 %, za 0,9 o. t. višji kot pred letom. Po deležu tujih državljanov v skupni zaposlenosti izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (27 %). Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 16: Število registriranih brezposelnih oseb, november 2023 Vsi brezposelni Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil novembra (0,8 %) po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot v prejšnjih mesecih, a manjši kot v začetku leta. Po originalnih podatkih je bilo konec novembra brezposelnih 47.175 oseb, kar je 0,1 % manj kot konec oktobra. Medletno je bilo število brezposelnih za 10,2 % nižje. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec novembra medletno za slabo petino manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnost nad enim letom). Dolgotrajno brezposelni 120 100 80 60 40 20 nov. 23 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 0 jan. 13 Število registriranih brezposelnih, v 1.000 140 Vir: ZRSZ. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v% 2022 IX 23/VIII 23 IX 23/IX 22 Delovno aktivni2 2,4 0,11 0,9 1,5 Povprečna nominalna bruto plača 2,8 0,61 9,5 10,1 zasebni sektor I-IX 23/I-IX 22 6,2 0,61 8,4 9,7 -2,5 0,11 11,5 11,0 v tem sektor država -4,9 0,41 13,2 10,8 v tem javne družbe 4,6 -0,51 7,0 11,6 2022 IX 22 VIII 23 IX 23 javni sektor Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 5,8 5,6 4,9 4,9 v% 2022 XI 23/X 23 XI 23/XI 22 I-XI 23/I-XI 22 Registrirani brezposelni -23,8 -0,1 -10,2 -14,5 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 15 Slika 17: Število delovno aktivnih in stopnja brezposelnosti, Q3 2023 -6 Po anketnih podatkih je bila v tretjem četrtletju brezposelnost medletno nižja, število delovno aktivnih pa se je nekoliko zmanjšalo. Po originalnih podatkih je bilo brezposelnih 40 tisoč oseb, kar je 4,8 % manj kot v tretjem četrtletju lani. Anketna stopnja brezposelnosti (3,9 %) je bila medletno nižja za 0,1 o. t. Število delovno aktivnih se je ob umirjanju gospodarske aktivnosti medletno nekoliko zmanjšalo (za 0,4 %). Pri tem se je število zaposlenih v delovnem razmerju ohranilo na podobni ravni, močno pa se je zmanjšal obseg študentskega dela (14,6 %) in število pomagajočih družinskih članov (28,6 %). Število samozaposlenih je bilo medletno višje (8,6 %). Q1 23 Q3 23 -6 Q1 22 -3 Q1 21 -3 Q1 20 0 Q1 19 0 Q1 18 3 Q1 17 3 Q1 16 6 Q1 15 6 Q1 14 9 Desezonirana stopnja, v % 12 9 Q1 13 Medletna rast, v % 12 Število delovno aktivnih Stopnja anketne brezposelnosti (desna os) Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 18: Povprečna realna bruto plača na zaposlenega, september 2023 Javni sektor Skupaj 16 12 8 4 0 -4 -8 -12 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 23 sep. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 -20 jan. 14 -16 jan. 13 Medletna realna rast, 3-mes. drseča sredina, v % Zasebni sektor 20 Medletna realna rast povprečne bruto plače se je septembra ob višji inflaciji precej upočasnila (1,8 %). V zasebnem sektorju je bila medletna realna rast 0,8-odstotna. Najvišja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ki (poleg gradbeništva in gostinstva) spadajo med dejavnosti z največjim pomanjkanjem delovne sile. V javnem sektorju je bila medletna realna rast povprečne bruto plače 3,8-odstotna. Višja rast kot v zasebnem sektorju je povezana z lanskim dogovorom o dvigu plač (prvi dvig je bil oktobra). Nominalna medletna rast povprečne bruto plače je bila septembra nekoliko nižja kot v prejšnjih treh mesecih, in sicer 9,5 % (v obdobju od junija do avgusta je bila 10,2 %). V zasebnem sektorju je bila rast 8,4-odstotna, v javnem pa 11,5-odstotna. V prvih devetih mesecih je bila povprečna medletna realna rast bruto plač 1,8-odstotna (v zasebnem sektorju 1,4 %, v javnem 2,6 %). 16 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 Cene Slika 19: Cene življenjskih potrebščin, november 2023 Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je novembra znižala na 4,9 % (za 2 o. t.), kar je najmanj po koncu leta 2021. K temu so največ prispevale cene energentov, katerih prispevek se je znižal predvsem zaradi ukrepa vlade, s katerim je gospodinjstva v celoti oprostila plačevanja prispevka za OVE5 in SPTE6. Cena električne energije je tako na mesečni ravni upadla za 18,8 %, medletno pa se je rast znižala na okoli odstotek (oktobra okoli 24 %). Novembra so se nadalje znižale cene trdih goriv, ki so bile medletno nižje za približno četrtino, ob tekočem znižanju pa so se medletno znižale tudi cene naftnih derivatov (po naši oceni za približno 5 %). Medletna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač se še naprej umirja in je bila novembra s 6,2 % za več kot dve tretjini nižja kot v začetku letošnjega leta. Medletna rast cen storitev, ki je od maja vztrajala nad 8 %, se je novembra nekoliko znižala, na 7,4 %. Po naši oceni tudi zaradi izrazitega umirjanja rasti cen v zdravstvu, ki se je ob mesečnem upadu (−2,1 %) in visoki lanski osnovi medletno skoraj prepolovila (na 6,4 %). Nekoliko se upočasnjuje tudi rast cen v skupinah restavracije in hoteli ter rekreacija in kultura. Evrsko območje jan. 23 nov. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 Medletna inflacija, v % Slovenija 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 Vir: SURS, Eurostat. 5 6 Obnovljivi viri energije. Soproizvodnja toplote in električne energije. Slika 20: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, oktober 2023 Domači trg 160 Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se oktobra še znižale, medletna rast se je upočasnila na 0,9 %. Dinamika upadanja cen, ki se mesečno znižujejo od aprila, se v zadnjih mesecih sicer umirja. Oktobra so bile tako drugi mesec zapored nižje za 0,1 %. Cene na domačem trgu so se znižale (0,3 %), na tujih trgih pa malenkost zvišale (0,1 %). Te so bile kljub tekoči rasti medletno nižje za 0,7 % (še v začetku leta so bile višje za 14,3 %), na domačem trgu pa medletno višje za 2,5 % (v začetku leta za 22,1 %). Med posameznimi skupinami proizvodov so bile oktobra medletno nižje samo cene surovin (–2,9 %). Medletna rast cen proizvodov za široko porabo je bila kljub umirjanju še vedno razmeroma visoka (5,7 %), rast cen energentov in proizvodov za investicije pa je bila nekoliko pod 4 %. Tuji trg 150 Indeks 2015=100 140 130 120 110 100 jan. 23 okt. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 90 Vir: SURS. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % 2022 Skupaj XII 22-XI 23/XII 21-XI 22 XI 23/X 23 XI 23/XI 22 I-XI 23/I-XI 22 10,3 8,0 -1,0 4,9 7,8 Hrana 18,9 13,1 -0,1 5,8 12,7 Goriva in energija 15,9 3,5 -7,5 -2,7 2,5 Storitve 7,7 7,9 -0,4 7,4 8,0 Ostalo1 7,5 7,4 0,2 4,8 7,3 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 7,4 7,4 -0,1 5,9 7,4 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 9,5 8,3 -0,2 5,2 8,2 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 17 Finančni trgi Slika 21: Krediti domačim nebančnim sektorjem, oktober 2023 Potrošniški Podjetja in NFI Stanovanjski Skupaj 30 Medletna rast, v % 20 10 0 -10 -20 -30 jan. 23 okt. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 -40 Vir: BS. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je oktobra na mesečni ravni povečal, medletno pa se je upad še nekoliko poglobil (–2 %). Obseg kreditov podjetjem in NFI se ob umirjanju gospodarske aktivnosti in višjih obrestnih merah tekoče še naprej krči in je bil medletno manjši že za 6,7 %. Krči se tudi obseg posojil državi (medletno -7,2 %), ki vire financiranja zagotavlja pretežno na obvezniških trgih, ti krediti pa predstavljajo majhen del kreditne aktivnosti bank. Medletna rast kreditov gospodinjstvom (3,3 %) pa v zadnjih treh mesecih ostaja večinoma nespremenjena. Še naprej se upočasnjuje rast stanovanjskih posojil, razmeroma hitro pa se krepi medletna rast obsega potrošniških posojil (po znižanju meje kreditne sposobnosti v začetku julija letos). Ta se je v tem obdobju več kot podvojila in bila oktobra 9,5-odstotna. Obseg novega kreditiranja v obliki potrošniških posojil se je v desetih mesecih letos (kljub višjim obrestnim meram) glede na primerljivo obdobje lani povečal za približno tretjino, v obdobju od julija do oktobra letos pa za skoraj 60 %. Medletna rast depozitov domačih nebančnih sektorjev se je oktobra ohranila okrog 4 %. S podobno dinamiko naraščajo tudi vloge gospodinjstev, kjer se v zadnjih mesecih ob dvigu depozitnih obrestnih mer hitro krepijo vezane vloge, ki so bile medletno višje za približno 40 %. Naraščajo predvsem dolgoročne vloge, ki so se skoraj podvojile, a še vedno predstavljajo manj kot desetino vseh vlog gospodinjstev. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se ohranja na ravni 1 %. Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države 31. X 22 31. XII 22 31. X 23 31. X 23/30.IX 23 31. X 23/31. X 22 Krediti skupaj 26.427,3 26.175,3 25.895,5 0,6 -2,0 12.663,2 12.412,1 11.819,6 0,7 -6,7 1.376,9 1.324,0 1.277,2 -0,2 -7,2 12.387,2 12.439,2 12.798,8 0,6 3,3 Potrošniški 2.612,2 2.616,8 2.861,7 1,6 9,5 Stanovanjski 8.174,6 8.215,4 8.244,6 0,1 0,9 Ostalo 1.600,3 1.606,9 1.692,5 1,1 5,8 25.564,4 26.332,9 26.785,0 -0,3 4,8 Čez noč 22.777,9 23.421,5 22.876,6 -1,3 0,4 Vezane 2.786,5 2.911,4 3.908,4 5,8 40,3 Krediti podjetjem in NFI Krediti državi Krediti gospodinjstvom Bančne vloge gospodinjstev skupaj Bančne vloge centralne države skupaj Vloge nefinančnih družb skupaj 799,5 741,2 626,2 1,6 -21,7 9.429,9 9.774,7 10.108,0 2,0 7,2 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. 18 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 Plačilna bilanca Slika 22: Tekoči račun plačilne bilance, september 2023 jan. 23 sep. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 Tekoči račun plačilne bilance je imel tudi v tretjem četrtletju presežek. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave. Realni izvoz blaga se je medletno precej zmanjšal, še bolj uvoz, pogoji menjave pa so se izboljšali. Ocenjujemo, da so k medletni spremembi blagovnega salda v tretjem četrtletju (484 mio EUR) količinska gibanja prispevala 445 mio EUR, pogoji menjave pa 39 mio EUR. Storitveni presežek je bil medletno manjši zaradi manjšega presežka v menjavi tehničnih, s trgovino povezanih storitev. Presežek v menjavi transporta in potovanj pa je bil medletno večji. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil v tretjem četrtletju medletno manjši, predvsem zaradi manjših neto odlivov dividend in dobička ter več neto prejetih obresti na dolžniške terjatve. Večji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz večjih neto odlivov transferjev zasebnega in državnega sektorja v tujino. Dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je septembra izkazoval presežek v vrednosti 2,1 mrd EUR (3,3 % ocenjenega BDP). Storitvena menjava Sekundarni dohodki 5000 4000 3000 2000 1000 0 -1000 -2000 -3000 -4000 -5000 jan. 13 12-mesečne kumulative, v mio EUR Blagovna menjava Primarni dohodki Tekoči račun Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 6: Plačilna bilanca I-IX 2023, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Tekoči račun 42.934,0 40.526,6 2.407,4 -224,8 Blago 31.257,7 30.533,6 724,0 -1.407,0 Storitve 8.816,8 5.946,0 2.870,8 2.605,3 Primarni dohodki 1.882,8 2.524,4 -641,6 -917,1 Sekundarni dohodki Saldo, I-IX 2022 976,8 1.522,6 -545,8 -506,0 Kapitalski račun 3.149,6 3.259,6 -110,0 -112,7 Finančni račun 6.662,0 8.178,7 1.516,7 -770,1 Neposredne naložbe 1.087,8 464,4 -623,4 -838,0 Naložbe v vrednostne papirje 2.381,0 1.365,3 -1.015,6 -948,3 Ostale naložbe 3.268,0 6.407,2 3.139,2 927,6 Statistična napaka 0,0 -780,6 -780,6 -432,6 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 19 Javne finance Slika 23: Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja, oktober 2023 18 Davčni prihodki Nedavčni prihodki Ostalo Prispevki za socialno varnost Prejeta sredstva iz EU SKUPAJ PRIHODKI (rast v %) Prispevek k rasti, v o.t. 15 10,6 12 9 5,6 6 3 0 I-X 2023 Vir: MF, preračuni UMAR. I-X 2022 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 -6 2013 -3 Slika 24: Odhodki konsolidirane bilance javnega financiranja, oktober 2023 Plače in dr. izd. zapos. s soc. prisp. Plačila obresti Tekoči transferi Plačila v proračun EU Izdatki za blago in storitve Rezerve Investicijski odhodki in transferi SKUPAJ ODHODKI (rast v %) 18 12 7,9 9 6 1,4 3 0 I-X 2023 2022 2021 2020 2019 I-X 2022 Vir: MF, preračuni UMAR. 2018 2017 2016 2015 -6 2014 -3 2013 Prispevek k rasti, v o.t. 15 Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil z 848,2 mio EUR v letošnjih desetih mesecih za 462 mio EUR višji kot v enakem obdobju lani. Prihodki so bili v desetih mesecih medletno višji za 5,6 %. Glavnino rasti letos predstavljajo prihodki iz socialnih prispevkov, ki so okrepljeni zaradi višje rasti plač, rast davčnih prihodkov pa je upočasnjena zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti in znižanja davčnih obremenitev, z izjemo trošarin, ki so se na področju energentov, po znižanjih v predhodnih letih, do oktobra večinoma zviševale.7 Med prihodki so bila medletno nižja le prejeta sredstva iz EU, ki pa se bodo do konca leta zaradi pričakovanega priliva na podlagi drugega zahtevka za plačilo iz mehanizma za okrevanje in odpornost povečala.8 Odhodki so bili v desetih mesecih medletno višji za 7,9 %. Rast odhodkov je letos višja kot lani, na kar vpliva tudi dinamika ukrepov za blaženje posledic covida in energetske draginje v preteklih letih. Letošnja rast odhodkov izhaja pretežno iz plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju,9 povečanih subvencij podjetjem za blaženje posledic energetske draginje ter sanacije po poplavah (predplačila na osnovi ocene škode). Izplačila ukrepov za blaženje energetske draginje (regresiranje šolske prehrane, otroški dodatek) in ukrepi za sanacijo po poplavah (izredna denarna socialna pomoč) vplivajo tudi na letošnjo rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom. V zadnjih dveh mesecih leta pričakujemo večji primanjkljaj konsolidirane bilance kot v septembru in oktobru, ko je skupaj znašal 49,3 mio EUR. Na to bodo vplivali povečani izdatki občin na podlagi predplačil, ki so jih iz državnega proračuna oktobra prejele v povezavi s sanacijo po poplavah, zaključevanje črpanja finančne perspektive 2014–2020 ter izplačila nekaterih ukrepov za blaženje draginje ob koncu leta (višji izdatki za pokojnine). 7 8 9 Na rast prihodkov iz trošarin na energente poleg tega vpliva tudi lanski odlog plačila in letošnja plačila zapadlih obrokov. Evropska komisija je 27. 11. 2023 podala predhodno pozitivno oceno drugega zahtevka. Slovenija bi lahko plačilo v višini 541 mio EUR prejela okoli novega leta. Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 (oktober 2022), skladno s katerim so se s 1. oktobrom 2022 vrednosti plačnih razredov povišale za 4,5 %, povišal se je tudi regres za prehrano. S 1. aprilom 2023 pa se je plačna lestvica povišala za en plačni razred. 20 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 Slika 25: Prejeta sredstva iz proračuna EU, oktober 2023 Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih desetih mesecih letos pozitiven (135,6 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 683,9 mio EUR (47,0 % v rebalansu proračuna načrtovanih prihodkov za leto 2023), vplačala pa 548,3 mio EUR (75,1 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih so imela povračila iz strukturnih skladov10 (37,4 % vseh povračil v državni proračun, 68,2 % pričakovanih povračil v letu 2023) ter sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike (34,6 % vseh povračil, 70,3 % pričakovanih povračil). Iz Kohezijskega sklada je bilo v državni proračun povrnjeno 17,5 % vseh povračil (45,5 % pričakovanih povračil). Iz NOO je bilo izplačil v vrednosti 51,1 mio EUR (13,1 % pričakovanih povračil). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (54,9 % vseh vplačil). Skupaj prejeta sredstva (januar-oktober 2022) Pričakovana povračila v rebalansu proračuna za 2023 Skupaj prejeta sredstva (januar-oktober 2023) Skupna kmetijska politika Strukturni skladi Kohezijski sklad Prejeta sred. iz centraliz. skladov in ostalo Ostala prejeta sredstva 0 100 Vir: MF. 200 300 400 V mio EUR 10 Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS+). Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku I-X 2022 I-X 2023 Kategorija Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR SKUPAJ PRIHODKI I-X 2022 Medl. rast, % Kategorija Mio EUR 19.631,1 19.244,7 10,6 20.327,5 5,6 SKUPAJ ODHODKI Davčni prihodki1 10.086,3 13,4 10.463,8 3,7 Plače in drugi stroški dela2 4.472,7 Dohodnina 2.356,3 2,1 2.570,0 9,1 Izdatki za blago in storitve Davek od dohod. pravnih oseb 1.346,1 42,2 1.178,6 -12,4 226,3 7,1 235,9 Davek na dodano vrednost 3.977,1 16,0 Trošarine 1.223,0 0,8 Prispevki za soc. varnost 6.931,8 Nedavčni prihodki 1.142,3 Prejeta sredstva iz EU Ostalo Davki na nepremičnine I-X 2023 Medl. rast, % Mio EUR 1,4 21.175,7 Medl. rast, % 7,9 -7,3 5.024,0 12,3 8,4 2.769,4 9,3 3.001,4 Plačila obresti 582,6 -10,7 623,3 7,0 4,3 Rezerve 446,8 168,0 359,9 -19,4 4.207,2 5,8 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 7.692,3 -0,7 7.985,2 3,8 1.379,3 12,8 Ostali tekoči transferi 1.493,2 -11,6 1.792,9 20,1 6,4 7.575,9 9,3 Izdatki za investicije 1.584,7 27,6 1.840,7 16,2 1,2 1.153,5 1,0 Plačila v proračun EU 589,4 19,4 548,3 -7,0 755,5 24,0 694,3 -8,1 JAVNOFINANČNI SALDO 328,8 31,5 440,0 33,8 PRIMARNI SALDO -386,5 -848,2 149,8 -358,9 Vir: MF, preračuni UMAR. Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. statistična priloga Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 Pomembnejši kazalci Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2017 2018 2019 2020 2021 2023 2022 2024 23 2025 Jesenska napoved 2023 4,8 4,5 3,5 -4,2 8,2 2,5 1,6 2,8 2,5 BDP v mio EUR (tekoče cene) 43.011 45.876 48.582 47.045 52.279 57.038 62.970 67.318 71.105 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 20.820 22.142 23.256 22.373 24.803 27.040 29.672 31.588 33.254 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 25.100 26.500 27.800 26.800 29.200 32.500 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86 87 89 89 90 92 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,5 8,2 7,7 8,7 7,6 5,8 5,0 4,7 4,5 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,6 5,1 4,5 5,0 4,7 4,0 3,6 3,5 3,4 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 1,8 1,3 1,1 -3,6 6,8 -0,4 0,4 1,9 1,7 Inflacija2, povprečje leta 1,4 1,7 1,6 -0,1 1,9 8,8 7,6 3,9 2,7 Inflacija2, konec leta 1,7 1,4 1,8 -1,1 4,9 10,3 5,4 3,1 2,3 11,1 6,2 4,5 -8,5 14,5 7,2 0,1 3,3 3,8 Izvoz proizvodov 11,0 5,7 4,5 -5,5 13,4 2,9 -1,0 2,4 3,2 Izvoz storitev 11,2 7,7 4,6 -19,7 19,1 24,9 4,2 6,1 5,6 10,7 7,1 4,7 -9,1 17,8 9,0 -3,9 5,3 3,9 Uvoz proizvodov 10,7 7,4 5,0 -8,6 17,2 7,7 -5,1 5,2 3,6 Uvoz storitev 10,5 5,4 3,0 -12,0 20,7 15,9 3,1 5,8 5,2 2.674 2.695 2.844 3.398 1.732 -578 2.779 1.898 2.011 6,2 5,9 5,9 7,2 3,3 -1,0 4,4 2,8 2,8 43.231 42.137 44.491 48.049 50.923 51.825 100,5 91,8 91,6 102,1 97,4 90,9 1,129 1,181 1,120 1,141 1,184 1,054 1,090 1,096 1,096 1,9 3,5 5,5 -6,5 10,3 3,6 0,9 2,3 1,8 52,5 52,0 52,5 50,4 51,7 54,0 53,1 52,8 52,3 0,4 2,9 1,8 4,2 6,1 -0,5 1,4 1,9 2,2 18,5 18,2 18,3 20,6 20,7 19,5 19,3 19,1 19,3 10,2 10,2 5,0 -7,2 12,6 3,5 4,5 5,5 4,3 18,3 19,3 19,6 18,9 20,2 21,6 21,5 22,0 22,3 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Bruto zunanji dolg, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Razmerje USD za 1 EUR DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2023). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin. 24 Statistična priloga Proizvodnja Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 2020 2021 2022 2021 Q3 2022 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 2021 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 -5,7 -3,5 -4,2 -8,1 0,7 25,4 -26,1 -30,2 -31,3 -3,8 2022 12 1 2 3 4 8,3 15,9 15,5 0,3 4,2 0,2 -6,5 -0,7 58,5 60,7 32,1 30,3 32,3 12,4 3,5 6,3 3,3 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -5,2 10,2 1,2 6,2 7,9 6,4 2,8 B Rudarstvo -2,1 -6,6 C Predelovalne dejavnosti -5,0 11,8 3,9 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -9,1 -5,3 -26,4 1,7 10,2 -30,7 10,8 38,5 13,5 8,1 8,4 7,3 5,8 -3,3 -7,7 1,2 9,4 16,0 -9,3 0,8 -4,9 -29,3 -30,0 -40,1 -39,3 -32,4 -27,6 -3,1 -2,5 7,7 37,0 -33,3 -18,9 -34,9 -8,9 -13,7 -9,7 15,2 31,5 14,7 10,8 -14,3 -17,3 -16,7 15,1 54,4 34,7 57,7 4,6 -1,8 -0,5 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -0,7 -0,5 22,2 1,1 -11,0 20,0 17,7 14,7 35,7 24,2 23,0 23,3 Stavbe -0,6 14,4 63,4 17,5 -16,1 34,6 53,8 58,5 109,5 21,6 1,5 -14,1 Gradbeni inženirski objekti 2,7 5,9 13,4 8,0 -2,4 16,1 11,6 4,0 22,5 24,6 19,1 27,5 3,4 -8,6 0,7 23,9 16,6 10,5 12,7 -11,0 12,8 11,3 13,8 18,7 19,9 19,3 5,2 3,8 6,3 -1,0 -0,3 17,2 17,9 20,9 25,7 15,3 19,3 21,4 Promet in skladiščenje -8,0 14,3 7,2 12,5 12,5 11,6 11,9 7,1 -0,7 -1,9 -6,8 -8,4 12,2 13,3 12,0 18,2 9,6 8,5 10,5 Informacijske in komunikacijske dejavnosti -0,2 7,6 7,6 6,6 9,9 6,0 15,6 9,0 1,4 10,1 -4,0 0,3 8,5 9,6 11,3 9,4 -1,0 9,5 14,0 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -3,0 10,6 8,9 3,4 9,1 9,2 10,7 9,7 6,4 7,1 1,9 3,4 7,3 11,0 8,9 14,3 7,7 6,6 8,5 -24,1 13,1 7,7 23,7 22,3 17,2 16,7 -2,1 2,9 7,0 8,2 6,9 27,3 13,5 26,3 18,9 12,4 20,0 20,5 -7,4 11,6 10,2 5,3 19,7 14,3 12,6 13,1 2,2 0,6 -6,0 -9,6 11,6 23,7 24,5 21,8 12,7 10,3 12,3 -8,9 18,9 19,9 13,8 40,5 26,9 25,8 25,7 5,2 -0,1 -13,0 -18,5 32,8 42,5 46,2 32,7 21,1 27,3 28,0 -13,9 8,1 -4,8 -8,2 9,3 -8,4 -7,1 -2,7 -0,4 14,0 13,5 13,4 -7,3 17,3 22,6 1,0 -6,1 -16,1 -9,5 -3,6 7,5 7,8 4,0 8,9 13,9 10,2 7,8 0,4 -3,1 -6,4 -8,0 3,7 13,7 9,5 21,4 13,4 8,7 -41,7 22,2 38,5 4,2 -10,7 15,2 -1,6 2,6 118,7 745,3 995,0 804,7 685,0 599,8 730,4 Domači gostje, prenočitve 32,8 10,4 -14,7 -15,0 263,8 690,2 Tuji gostje, prenočitve -70,5 42,9 110,1 81,8 332,9 78,8 394,5 61,2 -37,1 20,8 19,5 153,2 208,2 103,4 19,5 TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj Druge raznovrstne poslovne dejavnosti TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj Trgovina na drobno Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 9,0 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve Nominalni prihodek v gostinstvu 56,8 14,9 283,2 679,7 180,0 78,8 -50,3 -49,1 -9,5 -39,5 -8,4 71,6 44,5 27,4 6,2 215,8 516,4 616,7 997,0 596,6 555,2 1172,0 28,0 32,0 15,0 16,5 88,1 909,9 1289,3 664,9 761,4 643,1 466,0 81,1 214,4 256,6 220,2 190,1 215,4 183,6 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 535,5 601,4 773,6 154,1 192,6 144,0 176,5 221,0 232,1 178,8 179,5 189,7 72,7 59,8 60,1 46,1 43,9 53,9 54,8 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime -11,8 2,4 0,6 6,0 3,5 4,3 2,4 -2,1 -2,3 -1,4 -3,5 -5,9 3,0 3,0 4,4 5,3 6,5 1,0 4,2 v predelovalnih dejavnostih -9 8 0 10 6 7 2 -3 -6 -5 -10 -11 4 5 9 9 10 3 4 v gradbeništvu -5 18 21 21 24 27 22 16 21 17 13 11 24 21 26 27 26 26 22 -10 8 17 14 15 15 18 17 18 19 17 13 17 16 12 15 16 14 19 1 5 20 14 6 16 26 21 17 14 16 12 -2 6 13 15 16 18 28 -26 -22 -33 -20 0 -26 -31 -39 -36 -34 -31 -33 -25 -27 -24 -24 -21 -33 -28 Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih v trgovini na drobno potrošnikov Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 Proizvodnja 2022 25 2023 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 3,8 4,3 0,7 3,7 1,1 -4,0 -2,8 -10,5 12,6 1,6 7,5 40,1 6,6 7,2 2,8 7,4 8 9 10 -6,9 0,1 -3,3 -8,3 -2,2 -2,4 -7,1 -12,9 -5,1 0,5 32,9 -18,5 -21,7 -38,1 -25,7 -31,4 -32,6 -37,7 -27,9 -28,7 0,1 -11,0 -0,6 17,1 -6,2 -12,6 -5,2 -0,1 -26,8 -25,8 -21,3 -34,7 -33,6 -50,0 -38,7 -33,0 -46,0 -27,0 -37,9 -27,8 -37,1 -31,8 -34,3 -24,7 -23,0 -11,4 19,2 32,1 11 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D B Rudarstvo C Predelovalne dejavnosti D Oskrba z elektriko, plinom, paro 4,1 0,9 1,0 -7,7 -1,1 1,5 -1,6 -7,6 -1,1 -1,6 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 22,6 19,6 17,3 16,5 10,9 38,7 26,2 45,7 25,0 16,9 29,9 23,3 22,8 22,8 17,9 Stavbe 55,3 48,4 37,0 95,9 51,8 106,9 119,7 101,4 57,4 8,9 8,3 -5,6 -3,3 13,9 -7,6 -11,1 -22,3 Gradbeni inženirski objekti 22,3 1,9 10,4 12,3 -7,2 18,9 16,0 38,5 16,0 33,5 24,3 24,1 12,8 21,2 13,7 21,4 45,9 20,5 16,5 4,2 6,7 4,9 3,9 4,8 2,7 6,7 5,7 6,3 -0,8 1,4 -3,5 0,7 -0,5 -1,0 Promet in skladiščenje 14,0 11,2 3,7 10,5 7,2 2,1 -2,4 -1,7 0,5 -3,6 -2,4 -9,5 -1,6 -9,3 -7,0 -9,3 -9,0 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 10,9 21,5 6,9 12,0 8,3 6,7 3,2 -4,3 9,3 10,8 10,2 -3,4 -0,9 -7,3 3,6 -0,7 -1,7 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 14,2 9,5 7,9 15,4 6,9 7,0 6,0 6,3 3,0 7,6 9,9 3,1 -0,7 3,4 2,4 7,1 1,1 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 20,7 10,1 -4,2 -4,5 2,2 -1,5 9,1 1,7 4,3 9,3 7,5 6,2 10,3 8,0 6,6 8,3 5,8 15,1 10,6 9,7 17,1 12,7 3,8 3,0 -0,1 9,8 -1,8 -4,8 -6,1 -5,9 -6,1 -7,3 -11,9 -9,7 Trgovina na drobno 26,2 23,5 21,6 31,9 23,9 6,8 7,0 2,1 18,6 -3,1 -12,3 -10,3 -13,0 -15,3 -16,5 -21,4 -17,3 -15,4 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil -3,1 -9,0 -5,4 -1,6 -1,0 -1,2 -1,7 1,8 14,5 10,4 16,4 14,5 10,2 16,2 16,8 10,8 12,3 Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 13,9 8,1 4,9 10,4 8,3 2,7 1,3 -2,8 1,1 -4,6 -5,2 -8,9 -5,3 -5,2 -5,9 -8,6 -9,4 257,8 94,9 17,1 1,9 -9,5 -15,1 -10,0 -4,6 38,3 13,7 -1,3 12,9 7,0 -13,4 9,0 -5,6 8,0 3,8 Domači gostje, prenočitve 122,4 26,4 -45,7 -51,7 -54,5 -55,6 -43,1 -45,3 -9,4 -14,9 5,3 1,1 Tuji gostje, prenočitve 539,8 244,9 91,2 52,3 38,8 61,3 65,4 96,9 67,9 48,4 20,9 38,6 37,0 16,1 15,2 -2,8 8,9 5,3 107,8 67,5 24,4 19,3 14,4 18,8 31,7 35,5 44,1 31,5 23,1 22,6 17,8 7,4 17,7 10,1 23,2 61,1 60,6 81,0 62,3 77,7 90,8 72,2 69,2 60,0 55,4 63,4 56,1 62,8 60,7 64,8 58,8 66,1 2,5 0,6 -1,0 -0,2 -4,9 -5,5 -1,9 0,5 -1,1 -1,3 -1,7 -2,7 -3,0 -4,8 -6,4 -5,9 -5,3 -5,5 -4,8 1 0 -1 -1 -7 -9 -6 -4 -3 -5 -6 -9 -10 -10 -11 -10 -10 -11 -8 v gradbeništvu 25 19 16 18 13 19 22 23 19 18 14 16 13 12 13 8 13 10 13 v storitvenih dejavnostih 19 18 17 20 15 14 20 19 18 19 20 18 18 15 13 12 13 14 14 v trgovini na drobno 27 23 26 22 15 9 18 23 19 17 7 18 13 17 1 19 15 13 4 potrošnikov -31 -33 -39 -39 -40 -38 -37 -31 -35 -34 -33 -30 -30 -34 -33 -34 -33 -33 -32 TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj 18,6 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve Nominalni prihodek v gostinstvu 7,4 -10,6 -20,3 -21,7 -34,4 -50,2 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 26 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 Trg dela 2020 2021 2022 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 973,9 974,6 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 888,9 2021 2022 2023 2021 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 3 4 978,7 972,2 980,0 976,9 976,2 976,5 985,2 982,0 981,5 979,6 978,8 982,7 977,3 977,4 975,9 976,4 900,3 922,0 903,5 914,0 912,5 920,2 923,0 932,3 929,0 934,2 932,7 913,4 916,8 909,5 912,6 915,4 918,3 26,4 25,7 24,9 25,7 25,6 24,9 24,9 24,9 24,8 24,2 24,4 24,3 25,6 25,5 24,9 24,9 24,8 24,8 288,5 294,1 304,7 295,4 299,6 300,1 303,6 305,9 309,5 307,4 309,0 307,9 298,5 301,7 298,3 300,3 301,6 303,0 202,8 205,6 210,8 205,9 208,4 209,1 210,5 210,6 212,9 211,8 212,0 210,7 207,9 209,5 208,3 209,2 209,8 210,3 64,9 67,8 73,0 68,7 70,2 70,2 72,2 74,2 75,5 74,5 75,7 75,9 69,8 71,3 69,3 70,4 71,0 71,8 574,0 580,4 592,4 582,3 588,8 587,6 591,8 592,2 597,9 597,4 600,8 600,4 589,3 589,5 586,3 587,4 589,0 590,5 49,3 49,6 49,5 49,6 49,8 49,4 49,5 49,5 49,6 49,1 49,2 49,1 49,8 49,7 49,3 49,4 49,5 49,5 141,5 146,1 149,7 145,5 148,4 148,9 149,7 148,8 151,6 152,1 153,0 152,1 148,6 148,8 148,4 148,9 149,3 149,4 ZAPOSLENI (C)1 794,6 804,4 824,1 807,3 817,0 815,8 822,8 824,8 833,1 830,0 834,2 831,9 816,4 819,7 813,1 816,0 818,4 821,1 V podjetjih in organizacijah 744,8 756,2 775,8 758,3 768,3 768,3 774,4 776,0 784,4 782,3 785,9 783,9 767,6 771,4 765,9 768,5 770,6 773,0 Pri fizičnih osebah 49,8 48,2 48,3 49,0 48,7 47,5 48,4 48,8 48,7 47,7 48,2 48,0 48,8 48,3 47,2 47,5 47,8 48,2 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,3 95,8 97,9 96,2 97,0 96,7 97,4 98,2 99,1 99,0 100,0 100,8 97,0 97,0 96,4 96,6 96,9 97,2 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 85,0 74,3 56,7 68,7 66,0 64,4 55,9 53,4 52,9 53,0 47,3 46,9 65,4 66,0 67,8 64,8 60,5 58,1 Ženske 42,6 37,9 28,6 35,4 33,5 32,1 28,3 27,4 26,6 26,2 23,7 23,8 33,4 33,0 33,5 32,3 30,5 29,4 Mladi (15 do 29 let) 17,2 14,2 10,5 12,0 12,8 11,9 10,0 9,5 10,6 10,0 8,5 8,4 12,7 12,7 12,7 11,9 11,0 10,5 Starejši od 50 let 31,0 28,2 22,3 27,1 25,5 25,2 22,4 21,2 20,4 20,6 18,9 18,5 25,3 25,4 26,3 25,3 24,0 23,1 Osnovnošolska izobrazba ali manj 26,4 23,5 18,0 21,6 21,1 20,9 17,7 16,7 16,8 17,4 15,4 15,0 20,7 21,5 22,3 21,1 19,3 18,4 Brezposelni več kot 1 leto 38,0 40,5 30,1 40,2 38,3 35,5 31,0 27,9 25,9 24,4 22,6 21,7 38,3 37,2 37,0 35,7 33,9 32,4 Prejemniki nadomestil in pomoči 25,9 18,9 15,1 16,7 16,3 17,8 14,3 14,5 14,0 15,9 13,1 13,8 15,9 17,2 19,6 17,5 16,2 14,7 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 8,7 7,6 5,8 7,1 6,7 6,6 5,7 5,5 5,3 5,4 4,8 4,8 6,7 6,7 6,9 6,6 6,2 5,9 Moški 8,0 6,9 5,2 6,3 6,1 6,0 5,2 4,9 4,9 5,0 4,4 4,3 6,0 6,1 6,4 6,1 5,6 5,4 Ženske 9,6 8,5 6,5 8,0 7,5 7,2 6,4 6,2 6,0 5,9 5,3 5,4 7,5 7,4 7,6 7,3 6,9 6,6 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 1,0 -1,8 -1,1 -1,7 -0,1 -1,8 -2,2 -0,6 0,4 -1,0 -1,4 -0,1 -1,3 0,6 1,9 -3,1 -4,2 -2,5 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 0,8 0,6 0,6 0,4 1,2 0,4 0,4 0,5 1,2 0,5 0,3 0,4 0,7 0,4 0,4 0,3 0,4 0,4 Izgubili delo 7,4 4,5 4,2 4,1 4,6 5,1 3,4 3,9 4,2 4,9 3,4 3,9 4,2 5,4 8,0 3,5 3,7 3,6 Brezposelni dobili delo 5,4 5,0 3,8 4,3 3,6 5,1 4,0 3,1 3,1 4,6 3,4 2,9 3,8 2,9 4,6 5,0 5,8 4,4 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 1,8 2,0 2,2 1,9 2,4 2,3 2,2 2,1 2,2 2,0 1,9 1,8 2,4 2,5 2,2 2,1 2,8 2,1 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 37,6 41,8 49,5 42,7 44,9 46,7 49,1 50,7 51,7 51,8 52,2 52,0 45,0 45,7 46,1 46,4 47,6 48,3 3,9 4,3 5,1 4,4 4,6 4,8 5,0 5,2 5,2 5,3 5,3 5,3 4,6 4,6 4,7 4,7 4,9 4,9 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu V industriji in gradbeništvu - v predelovalnih dejavnostih - v gradbeništvu V storitvah - v javni upravi - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu Od vseh formalno aktivnih, v % Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 Trg dela 2022 5 6 7 8 2023 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 975,9 976,2 976,6 975,5 977,3 983,2 983,7 988,5 982,1 982,3 981,8 981,6 981,3 981,6 980,3 978,6 979,7 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 920,1 922,3 922,3 921,6 925,2 930,2 931,2 935,3 926,7 928,9 931,4 933,0 934,1 935,4 933,0 931,2 933,7 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu V industriji in gradbeništvu - v predelovalnih dejavnostih - v gradbeništvu V storitvah - v javni upravi - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 24,9 24,9 24,9 24,9 27 24,9 24,9 24,9 24,8 24,2 24,2 24,3 24,3 24,4 24,4 24,3 24,3 10 11 24,3 303,3 304,4 306,0 305,3 306,4 308,3 308,1 312,0 306,4 307,3 308,4 309,0 308,9 309,1 308,8 307,7 307,3 210,4 210,6 210,6 210,3 210,9 212,2 212,2 214,3 211,7 211,5 212,1 212,1 212,1 211,8 211,2 210,7 210,2 72,1 72,8 74,4 74,0 74,4 75,0 74,8 76,7 73,7 74,7 75,1 75,7 75,5 76,0 76,3 75,7 75,7 591,8 593,1 591,3 591,3 593,9 597,0 598,2 598,5 596,1 597,4 598,8 599,6 600,8 602,0 599,9 599,2 602,2 49,6 49,4 49,5 49,5 49,5 49,6 49,6 49,4 49,0 49,2 49,2 49,1 49,2 49,1 49,1 49,2 49,1 149,7 149,8 148,4 148,2 150,0 151,2 151,7 151,9 151,6 152,2 152,7 152,8 153,1 153,0 151,8 151,5 153,1 ZAPOSLENI (C)1 822,6 824,6 824,3 823,4 826,7 831,3 831,9 836,1 828,0 829,9 832,0 833,2 834,1 835,2 832,5 830,5 832,6 V podjetjih in organizacijah 774,3 775,9 775,5 774,6 777,9 782,3 783,1 787,9 780,6 782,3 784,0 785,1 785,8 786,8 784,4 782,6 784,7 Pri fizičnih osebah 48,4 48,7 48,8 48,7 48,8 49,0 48,8 48,2 47,4 47,6 48,0 48,1 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 97,4 97,7 98,0 98,2 98,5 98,9 99,2 99,3 98,7 99,0 99,4 99,8 100,0 100,3 100,5 100,8 101,1 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 55,9 53,9 54,3 53,9 52,0 53,0 52,5 53,2 55,4 53,4 50,3 48,6 47,2 46,2 47,3 47,4 46,0 47,2 47,2 Ženske 28,2 27,3 27,9 27,8 26,5 26,9 26,6 26,4 27,1 26,3 25,1 24,3 23,6 23,2 24,0 24,1 23,1 23,7 23,6 9,9 9,5 9,6 9,6 9,2 10,9 10,6 10,4 10,7 10,1 9,3 8,8 8,5 8,2 8,4 8,5 8,5 10,0 9,8 Starejši od 50 let 22,4 21,7 21,6 21,3 20,8 20,4 20,3 20,4 21,3 20,7 19,8 19,3 18,9 18,6 18,8 18,6 18,1 17,8 17,7 Osnovnošolska izobrazba ali manj 17,6 17,0 16,8 16,7 16,5 16,5 16,6 17,2 18,2 17,6 16,4 15,8 15,4 15,0 15,1 14,9 15,0 15,1 15,4 Brezposelni več kot 1 leto 31,0 29,6 28,6 28,0 27,1 26,5 25,9 25,4 25,2 24,4 23,6 23,0 22,6 22,2 22,0 21,7 21,4 21,2 21,0 Prejemniki nadomestil in pomoči 14,2 13,9 14,6 14,8 14,2 13,0 14,1 15,0 17,2 15,6 14,9 13,4 12,8 13,2 13,8 14,1 13,6 12,4 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 5,7 5,5 5,6 5,5 5,3 5,3 5,3 5,4 5,6 5,4 5,1 5,0 4,8 4,7 4,8 4,8 4,7 Moški 5,2 5,0 5,0 4,9 4,8 4,8 4,8 4,9 5,3 5,0 4,7 4,5 4,4 4,3 4,3 4,3 4,3 Ženske 6,4 6,2 6,3 6,3 6,0 6,0 6,0 5,9 6,1 5,9 5,7 5,5 5,3 5,2 5,4 5,5 5,2 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -2,2 -2,0 0,5 -0,4 -1,9 0,9 -0,5 0,6 2,2 -2,0 -3,1 -1,7 -1,4 -1,0 1,1 0,1 -1,4 1,2 -0,1 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 0,4 0,4 0,3 0,3 0,8 2,6 0,7 0,4 0,5 0,4 0,4 0,3 0,3 0,3 0,2 0,2 0,8 2,5 0,6 Izgubili delo 3,3 3,4 4,5 3,4 3,9 4,0 4,1 4,5 7,3 3,7 3,6 3,3 3,4 3,4 4,5 3,4 3,8 4,2 4,1 Brezposelni dobili delo 3,9 3,6 2,5 2,3 4,6 3,6 3,2 2,5 3,8 4,6 5,2 3,8 3,3 3,1 2,1 2,1 4,4 3,4 3,0 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 2,2 2,3 2,0 2,1 2,3 2,3 2,3 1,9 2,2 1,8 2,2 1,7 2,1 1,9 1,7 1,8 1,9 2,3 2,0 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 49,2 49,7 50,2 50,7 51,2 51,7 51,7 51,7 51,5 51,7 52,1 52,3 52,3 52,1 52,0 52,0 52,1 51,9 5,0 5,1 5,1 5,2 5,2 5,3 5,3 5,2 5,2 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 Mladi (15 do 29 let) Od vseh formalno aktivnih, v % 48,3 48,4 48,1 47,8 47,9 28 Statistična priloga Plače Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 v EUR 2022 Q3 23 sep. 23 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € 2020 2021 2022 2021 Q3 2022 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 Q2 2022 Q3 1 2 3 medletna rast v % SKUPAJ 2.024 2.200 2.175 5,8 6,1 2,8 5,4 2,9 -1,2 0,8 5,0 6,5 10,4 9,9 10,0 -2,7 -1,0 -0,1 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.963 2.117 2.096 3,8 5,8 6,0 5,9 6,9 4,0 6,6 6,7 6,9 11,1 9,5 9,2 3,1 3,8 5,1 Dej. javnih storitev (OPQ) 2.216 2.460 2.420 10,5 6,8 -5,1 4,2 -6,8 -12,5 -11,8 0,5 5,3 8,4 11,0 12,3 -14,4 -11,3 -11,8 Industrija (B-E) 2.038 2.190 2.160 3,4 5,7 6,2 6,5 6,9 4,4 6,9 7,6 6,2 12,2 10,4 8,2 2,6 4,6 5,9 Trad. tržne stor. (GHI) 1.790 1.930 1.915 3,0 5,7 6,7 5,3 7,9 4,5 7,5 6,6 8,2 10,8 9,0 9,7 4,4 3,5 5,7 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 2.204 2.377 2.356 5,1 5,6 5,4 5,5 6,6 3,4 5,7 5,6 6,7 10,0 8,9 9,9 3,2 3,2 3,8 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.694 1.850 1.842 4,6 3,8 9,6 4,9 7,4 6,8 10,1 10,0 11,5 13,0 11,2 8,9 5,9 6,4 8,4 B Rudarstvo 2.512 2.671 2.617 5,1 2,3 4,1 6,1 9,1 0,4 3,4 5,7 6,1 12,3 22,9 4,0 -5,3 2,1 4,4 C Predelovalne dejavnosti 2.000 2.143 2.110 3,2 6,2 6,3 7,0 7,2 4,8 6,9 7,4 6,2 12,1 10,1 8,0 2,9 4,9 6,5 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.948 3.290 3.324 4,0 1,5 6,2 2,3 3,6 0,1 8,5 11,2 5,2 14,2 13,4 10,1 -0,1 2,5 -1,9 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.925 2.093 2.069 4,2 4,3 6,1 4,6 5,4 4,1 7,4 6,5 6,3 12,4 9,1 10,1 4,2 3,2 4,9 F Gradbeništvo 1.593 1.746 1.750 5,5 7,1 7,0 7,5 7,9 6,8 7,1 6,5 7,9 10,9 9,3 9,7 5,8 6,7 7,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.878 2.004 1.997 4,2 5,4 6,3 5,2 7,1 4,8 7,7 5,7 7,2 10,2 8,5 9,5 4,5 3,6 6,3 H Promet in skladiščenje 1.787 1.946 1.920 -0,1 5,0 8,7 4,6 9,6 7,0 8,6 8,9 10,2 11,2 9,7 10,1 7,1 5,5 8,4 I Gostinstvo 1.449 1.622 1.594 -3,8 12,7 8,9 9,7 20,4 12,4 12,7 7,3 9,1 13,9 10,6 10,3 11,8 13,8 11,7 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.742 2.916 2.922 4,5 4,7 5,6 5,6 5,4 4,9 6,0 5,9 5,6 7,3 8,0 7,3 7,2 4,0 3,5 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.967 3.089 3.018 2,5 5,0 6,3 4,2 7,1 3,1 8,9 5,1 8,2 9,4 6,5 11,1 1,0 1,2 6,1 L Poslovanje z nepremičninami 1.831 1.950 1.951 4,2 3,7 5,4 3,6 6,4 3,9 5,8 5,4 6,5 10,1 8,2 8,1 3,0 3,4 5,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.279 2.464 2.413 4,0 6,3 4,7 6,1 7,5 4,0 4,7 4,9 5,4 10,1 8,6 9,4 4,9 2,8 4,2 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.437 1.598 1.610 4,7 5,9 7,8 6,6 8,2 5,8 8,1 8,6 9,0 12,8 11,2 11,6 2,4 7,8 7,2 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.431 2.707 2.692 7,4 6,9 -3,3 2,9 -1,3 -9,8 -10,6 1,9 6,9 8,4 11,8 12,5 -13,2 -9,9 -5,9 P Izobraževanje 2.017 2.226 2.211 6,2 8,9 -5,1 8,2 1,5 -5,7 -10,7 -5,7 2,3 9,0 10,5 11,5 -7,6 -3,2 -6,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.281 2.542 2.459 17,7 4,8 -6,3 1,2 -17,1 -20,0 -13,8 6,6 7,3 8,0 11,0 13,3 -20,6 -18,9 -20,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.989 2.163 2.155 0,0 9,4 2,2 7,3 10,5 3,0 2,4 0,5 3,7 10,8 10,2 10,3 1,4 6,9 0,8 S Druge dejavnosti 1.617 1.751 1.745 4,5 3,4 5,0 3,6 2,7 1,1 5,6 5,9 7,1 11,2 8,3 8,9 -1,7 0,5 4,5 Vir: SURS, preračuni UMAR. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 Plače BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € 2022 4 5 6 7 8 29 2023 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 medletna rast v % SKUPAJ 0,4 -0,9 2,8 3,2 5,7 6,1 7,3 7,7 4,6 11,5 10,7 9,2 9,0 11,0 9,9 10,0 10,7 9,5 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 5,7 7,7 6,5 5,7 7,0 7,2 7,7 8,4 4,7 12,6 11,3 9,6 8,2 10,9 9,4 9,5 9,8 8,3 -11,0 -18,3 -5,5 -3,0 2,0 3,0 6,1 5,5 4,5 8,5 9,0 7,8 10,9 11,1 11,0 11,1 13,2 12,8 Industrija (B-E) 5,2 8,6 7,0 6,3 7,9 8,5 8,0 8,2 2,5 14,2 12,0 10,4 9,4 11,7 10,2 8,5 9,2 6,8 Trad. tržne stor. (GHI) 7,2 7,8 7,4 5,8 6,9 7,3 8,3 9,2 7,0 12,5 11,2 8,9 7,6 11,0 8,6 9,9 10,3 9,0 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 5,5 6,8 4,9 5,2 6,0 5,7 6,9 8,1 4,9 10,4 10,3 9,5 7,3 10,1 9,2 10,2 10,0 9,4 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 8,8 10,1 11,5 7,4 9,5 13,1 12,0 8,5 14,1 15,8 13,1 10,1 11,1 11,3 11,2 11,7 9,3 5,8 B Rudarstvo -0,4 1,2 9,5 3,3 8,1 5,9 8,6 15,1 -3,3 16,0 10,9 10,2 47,8 17,0 6,0 3,5 6,4 1,9 C Predelovalne dejavnosti 5,6 8,1 7,0 6,6 8,1 7,5 8,0 8,5 2,3 14,2 12,0 10,1 9,3 11,7 9,4 8,1 8,8 7,1 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro -1,2 20,6 7,0 2,9 4,2 27,6 8,3 4,3 3,5 16,0 10,0 16,3 6,0 8,7 26,2 14,8 14,9 1,9 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,9 7,1 7,3 5,2 7,9 6,5 6,8 6,0 6,3 12,5 14,5 10,4 5,6 14,0 7,8 9,5 11,7 9,2 F Gradbeništvo 5,7 8,3 7,2 5,3 7,7 6,5 8,1 8,1 7,4 12,9 11,1 8,9 8,4 10,2 9,2 10,3 9,6 9,2 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 8,6 7,6 6,9 4,9 5,9 6,3 7,7 7,7 6,2 11,9 11,0 7,9 6,2 11,1 8,5 9,7 10,0 8,8 H Promet in skladiščenje 7,5 9,2 9,3 7,9 9,3 9,5 10,2 12,2 8,1 12,9 11,2 9,5 9,1 10,8 9,1 10,3 10,7 9,3 15,1 14,5 10,3 6,8 7,2 7,8 7,6 10,6 9,1 15,5 13,0 13,4 11,9 11,2 8,7 10,5 11,3 9,1 4,8 10,6 2,6 6,0 4,2 7,6 7,3 6,1 3,6 8,8 6,6 6,6 6,8 8,9 8,3 8,0 7,8 6,0 11,9 5,1 9,8 6,0 7,0 2,4 6,6 10,2 7,0 11,8 11,5 5,8 2,4 9,7 7,6 11,3 11,4 10,4 L Poslovanje z nepremičninami 5,8 5,4 6,2 5,2 5,2 5,7 7,5 4,4 7,8 12,1 9,7 8,7 6,4 10,5 7,6 7,9 8,4 8,1 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 3,5 6,0 4,5 4,6 5,2 4,9 6,2 9,0 1,1 8,1 10,7 11,5 7,5 9,4 9,0 9,9 9,6 8,7 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7,8 9,1 7,6 6,7 10,4 8,7 9,2 6,0 12,3 13,7 13,5 11,1 10,4 12,1 10,9 11,3 10,7 12,7 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti -9,0 -20,0 -1,3 0,6 2,8 2,3 6,3 6,7 7,7 8,8 9,4 7,1 10,7 12,0 12,6 11,1 14,0 12,3 P Izobraževanje -5,9 -16,3 -9,4 -13,2 -3,0 0,5 2,2 1,4 3,4 9,3 8,8 8,8 10,5 10,5 10,4 10,4 11,3 12,7 -16,8 -18,7 -4,4 6,4 6,9 6,5 10,4 8,8 3,2 7,5 8,9 7,5 11,6 11,0 10,5 12,0 14,6 13,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 4,8 3,6 -0,7 0,1 0,0 1,4 0,5 6,8 3,7 10,0 6,0 16,5 10,3 10,3 10,0 9,8 9,9 11,3 S Druge dejavnosti 6,0 5,7 5,0 5,4 6,4 5,9 7,7 8,3 5,5 13,0 12,5 8,2 8,3 8,8 7,8 8,9 9,2 8,6 Dej. javnih storitev (OPQ) I Gostinstvo J Informacijske in komunikacijske dejavnosti K Finančne in zavarovalniške dejavnosti Q Zdravstvo in socialno varstvo 30 Statistična priloga Cene in indikatorji konkurenčnosti Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 2020 2021 2022 2021 Q3 2022 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 Q2 2021 Q3 11 2022 12 1 2 3 4 CPI, medletna rast v % -1,1 4,9 10,3 2,2 4,2 6,0 8,5 10,7 10,1 9,9 8,2 6,6 4,6 4,9 5,8 6,9 5,4 6,9 Hrana in brezalkoholne pijače 1,0 3,9 18,6 -1,0 1,8 5,9 10,8 13,8 18,3 18,9 14,4 10,2 1,1 3,9 4,6 6,3 6,9 9,2 Alkoholne pijače in tobak 3,2 2,4 6,0 4,1 1,8 2,8 5,0 6,4 6,2 9,2 9,2 8,9 2,2 2,4 2,4 3,0 3,1 4,6 Obleka in obutev -5,4 5,9 2,3 1,8 3,3 4,4 2,0 2,9 2,3 3,8 6,4 6,6 5,3 5,9 2,1 5,6 5,5 1,4 Stanovanje -0,6 8,6 13,3 3,6 7,9 8,4 13,5 22,0 14,6 13,0 9,2 5,3 8,3 8,6 10,7 13,2 1,3 6,2 Stanovanjska oprema -0,4 5,7 12,9 2,5 4,7 8,0 10,7 12,2 12,5 11,8 9,1 6,4 5,0 5,7 7,6 8,0 8,5 9,2 Zdravje 4,9 -0,5 7,2 2,7 0,6 4,2 3,0 3,7 5,7 6,7 11,3 11,8 -0,6 -0,5 4,1 4,1 4,4 3,2 Prevoz -5,9 12,5 9,3 9,0 13,0 13,0 16,3 16,9 10,1 5,0 1,0 -1,0 14,7 12,5 12,5 12,5 14,1 15,1 Komunikacije 0,6 -3,6 1,2 -0,7 -3,5 -4,2 -4,6 -3,8 -0,8 2,6 3,7 3,8 -3,5 -3,6 -4,4 -3,6 -4,6 -2,7 Rekreacija in kultura -3,9 3,4 6,9 -2,2 1,2 4,0 5,9 5,3 6,6 8,6 7,9 8,5 1,2 3,4 4,1 5,4 2,4 6,2 Izobraževanje 0,7 0,5 1,4 1,1 0,6 0,4 0,3 0,5 1,3 2,1 4,6 5,3 0,7 0,5 0,5 0,4 0,4 0,3 Gostinske in nastanitvene storitve 0,6 6,1 10,8 4,0 5,8 7,1 9,0 9,1 10,2 11,2 9,1 9,0 6,2 6,1 6,8 7,1 7,3 7,9 Raznovrstno blago in storitve 0,7 -2,1 8,9 -0,1 -0,4 0,9 2,6 4,1 6,7 7,1 7,5 7,4 0,7 -2,1 0,7 1,1 0,8 2,3 HICP -1,2 5,1 10,8 2,3 4,5 6,3 9,0 11,3 10,6 9,9 8,0 6,3 4,9 5,1 6,0 7,0 6,0 7,4 Osnovna inflacija - brez hrane in energije -0,1 3,1 7,4 1,5 2,5 4,3 5,6 6,3 6,9 7,8 8,0 7,4 2,9 3,1 3,8 4,7 4,5 5,4 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -0,2 10,6 19,3 7,5 9,9 15,6 21,7 21,1 19,9 15,5 7,1 2,4 9,9 10,6 12,3 16,5 17,9 20,4 Domači trg 1,0 10,6 23,3 8,0 10,1 17,2 24,8 25,2 23,9 19,2 9,9 4,6 10,1 10,6 12,8 18,4 20,3 23,4 Tuji trg -1,4 10,6 15,3 6,9 9,7 13,9 18,5 17,0 15,8 11,8 4,3 0,2 9,7 10,6 11,7 14,5 15,4 17,3 Na evrskem območju -1,2 11,6 15,4 7,0 10,5 15,1 20,5 19,3 16,2 11,8 3,8 -0,7 10,4 11,6 12,5 16,1 16,7 18,8 Izven evrskega območja -1,8 8,5 15,1 6,7 8,0 11,4 14,6 12,6 15,0 11,4 4,6 1,9 8,1 8,5 10,0 11,4 12,9 14,5 -2,6 25,9 11,9 14,9 24,5 27,5 29,5 24,9 14,6 6,4 -1,6 -4,4 25,0 25,9 26,4 26,7 29,3 29,2 Indeks uvoznih cen INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 0,6 0,0 -1,7 -0,6 -1,3 -1,8 -2,0 -2,3 -0,7 0,1 0,7 1,8 -1,1 -2 -1,9 -1,6 -2,0 -2,4 Realni (deflator HICP) -0,5 -0,5 -0,4 -1,1 -1,1 -1,1 -0,7 -0,2 0,3 1,6 2,3 3,1 -0,7 -1,3 -0,7 0,0 -2,5 -1,9 Realni (deflator ULC) 3,5 0,5 -0,4 2,2 -4,6 -2,8 -3,1 0,5 4,1 6,8 7,0 1,141 1,184 1,054 1,179 1,144 1,123 1,065 1,007 1,021 1,073 1,089 1,082 1,141 1,130 1,131 1,134 1,102 1,082 USD za EUR Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 19 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 Cene in indikatorji konkurenčnosti 2022 2023 6 7 8 9 11 12 1 8,1 10,4 11,0 11,0 10,0 9,9 10,0 10,3 10,0 9,3 10,5 9,4 8,4 6,9 6,1 6,2 7,5 6,9 4,9 10,8 12,5 13,2 13,8 14,4 17,2 19,0 18,6 19,3 18,3 19,0 15,8 14,9 12,4 11,1 10,4 9,2 7,3 6,2 Alkoholne pijače in tobak 5,1 5,3 5,9 6,5 6,8 7,0 5,5 6,0 9,1 9,1 9,4 7,4 10,3 10,0 9,2 8,8 8,8 8,6 10,0 Obleka in obutev 2,6 2,0 1,8 2,6 4,2 2,7 1,9 2,3 3,9 1,8 5,6 8,3 5,3 5,6 7,3 6,6 5,9 2,7 1,6 Stanovanje 10,4 23,9 24,6 25,3 16,2 15,6 14,9 13,3 11,1 7,9 19,9 13,7 10,6 3,3 2,0 2,0 12,0 10,0 2,9 Stanovanjska oprema 10,5 12,3 12,0 11,6 13,0 12,5 12,0 12,9 12,3 12,2 10,8 10,2 8,9 8,1 6,7 6,8 5,7 5,0 4,9 Zdravje 2,7 3,2 3,4 3,8 4,0 3,7 6,3 7,2 4,8 5,4 9,8 10,1 10,6 13,3 13,7 11,0 10,7 11,4 6,4 Prevoz 16,7 17,2 19,7 16,5 14,5 10,4 10,5 9,3 6,0 6,0 3,1 2,9 0,5 -0,3 -3,4 -0,6 0,9 3,1 0,7 Komunikacije -5,9 -5,3 -3,7 -4,0 -3,8 -2,2 -1,4 1,2 2,4 2,1 3,3 3,7 4,2 3,2 3,0 3,8 4,5 4,0 3,7 Rekreacija in kultura 5,9 5,7 4,8 5,2 5,9 6,6 6,2 6,9 10,1 9,6 6,1 7,5 7,7 8,5 8,9 8,7 7,8 7,1 6,7 Izobraževanje 0,3 0,4 0,4 0,4 0,8 1,3 1,3 1,4 1,4 2,0 2,9 4,0 4,5 5,3 5,2 5,2 5,5 8,7 8,7 Gostinske in nastanitvene storitve 9,6 9,5 8,8 9,0 9,6 9,9 9,8 10,8 12,1 11,3 10,2 9,6 8,8 8,9 9,2 8,7 9,2 9,1 8,4 Raznovrstno blago in storitve 2,4 3,1 3,6 4,1 4,7 5,5 5,8 8,9 6,7 7,0 7,5 7,3 7,8 7,5 7,8 7,3 7,1 6,9 6,5 HICP 8,7 10,8 11,7 11,5 10,6 10,3 10,8 10,8 9,9 9,4 10,4 9,2 8,1 6,6 5,7 6,1 7,1 6,6 4,5 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 5,5 6,0 6,1 6,3 6,6 6,7 6,5 7,4 8,0 7,7 7,8 8,0 8,0 8,0 7,8 7,3 7,2 6,5 5,9 CPI, medletna rast v % Hrana in brezalkoholne pijače 5 31 10 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 22,5 22,2 21,1 21,0 21,3 20,6 19,7 19,3 18,2 14,9 13,4 9,9 6,6 4,9 4,1 2,1 1,0 0,9 Domači trg 25,7 25,4 24,6 25,3 25,7 25,1 23,2 23,3 22,1 18,6 16,9 13,3 9,2 7,3 6,8 3,9 3,1 2,5 Tuji trg 19,3 18,9 17,5 16,7 16,8 16,0 16,2 15,3 14,3 11,2 9,8 6,4 4,0 2,5 1,4 0,3 -1,1 -0,7 Na evrskem območju 21,6 21,2 20,1 19,3 18,4 16,7 16,6 15,4 14,4 10,9 10,0 6,5 3,4 1,5 0,7 -1,0 -1,7 -1,2 Izven evrskega območja 14,7 14,5 12,5 11,7 13,7 14,6 15,4 15,1 14,0 11,5 8,7 5,1 4,5 4,3 2,4 3,1 0,3 0,4 30,2 29,2 26,6 25,6 22,6 17,7 14,3 11,9 8,1 7,5 3,6 0,6 -1,9 -3,4 -5,0 -3,8 -4,3 -4,0 Indeks uvoznih cen INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -2,0 -1,7 -2,3 -2,4 -2,3 -1,4 -0,7 -0,1 0,1 -0,1 0,3 1,0 0,5 0,5 1,7 1,9 1,6 0,9 0,7 Realni (deflator HICP) -0,9 0,8 0,6 0,1 -1,3 -1,1 0,5 1,5 1,0 0,6 3,3 3,2 2,2 1,4 2,1 2,8 4,4 4,2 3,2 1,058 1,057 1,018 1,013 0,990 0,983 1,020 1,059 1,077 1,072 1,071 1,097 1,087 1,084 1,106 1,091 1,068 1,056 1,081 Realni (deflator ULC) USD za EUR 32 Statistična priloga Plačilna bilanca Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 2020 2021 2022 1.732 2021 Q3 2022 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 Q2 2021 Q3 9 10 2022 11 12 1 2 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 3.398 Blago 2.333 -578 470 28 -146 -232 153 -354 582 1.151 675 225 176 84 -231 161 -205 882 -2.174 63 -160 -512 -517 -378 -767 73 546 105 26 58 32 -251 5 -274 Izvoz 29.622 35.255 42.628 8.473 9.699 10.000 11.045 10.834 10.749 10.887 10.881 9.490 3.093 3.253 3.358 3.089 3.050 3.147 Uvoz 27.289 34.373 44.802 8.410 9.860 10.511 11.562 11.212 11.516 10.814 10.335 9.384 3.067 3.195 3.326 3.339 3.045 3.421 Storitve 1.913 2.198 3.482 641 622 603 909 1.093 877 830 985 1.056 261 227 202 193 171 187 Izvoz 6.985 8.471 11.133 2.509 2.458 2.143 2.773 3.329 2.889 2.559 2.952 3.306 862 791 780 887 632 686 Uvoz 499 5.072 6.273 7.651 1.867 1.836 1.539 1.865 2.235 2.012 1.729 1.967 2.250 600 564 578 694 461 Primarni dohodki -314 -756 -1.232 -120 -280 -70 -447 -399 -315 -179 -153 -310 -10 -59 -84 -137 40 -54 Prejemki 1.725 2.086 2.156 458 579 537 553 452 613 606 706 571 141 149 188 242 238 140 Izdatki 2.039 2.841 3.387 578 859 608 1.000 852 928 785 859 881 152 208 272 379 197 194 -535 -594 -655 -114 -154 -167 -176 -163 -149 -142 -227 -177 -52 -51 -66 -37 -55 -64 994 1.113 1.243 269 284 286 317 313 327 311 315 350 82 95 79 109 98 92 1.529 1.707 1.898 383 438 453 494 476 476 453 542 527 134 146 146 146 153 156 163 Sekundarni dohodki Prejemki Izdatki Kapitalski račun -258 Finančni račun 3.670 -220 61 17 -41 -60 -13 -107 -92 -33 15 25 42 19 -44 -11 32 1.774 -1.678 412 62 -459 -396 85 -908 109 872 535 247 244 208 -390 289 -328 Neposredne naložbe 262 -414 -1.288 -164 485 -228 -339 -271 -450 -369 -274 19 -85 529 139 -183 -47 -98 Imetja 708 1.442 763 362 557 364 431 209 -241 179 139 146 250 606 145 -194 114 201 72 592 770 480 209 548 413 126 336 77 6 -11 161 298 1.232 -1.298 644 -295 936 -608 148 -556 181 498 257 -63 -45 58 -127 9 -34 -1 -8 12 13 Obveznosti Naložbe v vrednost. papirje Finančni derivativi 446 1.856 2.051 526 -1.136 2.778 -12 270 53 30 -176 -21 39 14 68 -14 -17 Ostale naložbe 4.325 -1.444 -371 -379 -1.792 1.053 -694 1.040 1.026 1.073 162 -803 -225 -764 2.082 -288 Imetja 4.830 2.923 2.940 531 -1.051 1.639 834 1.267 -799 2.792 1.289 2.326 265 -341 48 -759 1.779 -100 Ostali lastniški kapital 4 4 18 8 10 2 0 5 -4 1 1 0 0 0 8 10 0 Gotovina in vloge 4.757 1.422 1.914 358 -1.292 811 335 1.328 -560 2.173 1.101 2.561 27 -694 -121 -477 1.611 -215 340 348 340 -22 -27 186 33 148 34 74 -39 41 59 67 100 -87 -6 Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi Ostale terjatve Obveznosti Ostali lastniški kapital -6 225 569 -1.298 477 -1.797 1 22 -8 12 3 0 8 -13 -3 9 -6 0 4 1 1 1 0 0 -225 873 846 100 -97 920 367 7 -448 683 129 -239 187 273 88 -458 326 204 -47 254 -169 88 102 -74 -64 -88 57 -102 -10 42 5 20 14 68 -80 -83 505 4.367 3.311 910 741 586 1.528 699 499 1.752 263 1.253 103 462 273 5 -303 187 4 -38 1 1 1 -1 -1 1 2 11 1 -6 0 2 1 -2 0 -1 Gotovina in vloge 800 2.359 1.681 371 290 526 237 543 375 391 393 766 271 180 149 -39 107 91 Posojila -407 16 833 -403 -3 -441 781 277 215 982 40 445 -477 -11 81 -73 -113 -291 55 21 3 8 -44 22 -34 22 -7 54 13 0 3 -15 -15 -15 7 7 Komercialni krediti in predujmi -137 1.119 801 63 586 437 434 -95 26 149 -330 69 254 343 0 243 -269 372 Ostale obveznosti 190 215 -8 194 -90 43 111 -49 -113 166 147 -22 52 -38 56 -109 -35 10 0 675 0 675 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Posebne pravice črpanja (SDR) Rezervna imetja 166 824 168 707 97 77 37 24 31 37 6 -1 -3 8 24 65 64 6 Neto napake in izpustitve 531 -121 -880 -119 17 -272 -105 -56 -448 -380 -245 -155 -2 27 105 -115 138 -156 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 4.817 978 1.172 1.090 1.244 1.181 1.301 1.184 1.225 1.184 363 359 397 416 315 348 Blaga za vmesno porabo 15.446 19.633 25.763 3.552 4.067 4.841 5.400 6.008 6.626 6.646 6.347 6.484 6.279 5.318 1.758 1.836 1.916 1.648 1.839 1.875 Blaga za široko porabo 13.928 15.744 22.197 1.318 3.856 3.913 4.196 6.218 6.251 5.501 6.633 6.533 6.173 1.349 1.375 1.388 1.150 1.312 5.826 1.172 1.419 1.377 1.455 1.443 1.562 1.387 1.445 1.364 414 434 484 502 380 507 Blaga za vmesno porabo 16.434 24.076 34.352 6.303 7.338 7.869 8.969 8.893 8.416 8.873 8.744 8.506 2.297 2.424 2.314 2.601 2.504 2.328 Blaga za široko porabo 11.670 12.588 16.566 3.020 3.454 3.726 4.392 4.191 4.311 4.315 4.025 4.163 1.055 1.153 1.170 1.130 960 1.349 Uvoz investicijskega blaga 4.008 4.885 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 Plačilna bilanca 2022 3 4 5 6 7 33 2023 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun -102 -127 -26 -79 -175 -57 384 12 -27 -338 142 150 290 256 471 424 226 90 Blago -242 -205 -181 -131 -208 -243 72 -238 -175 -354 -55 22 106 77 234 234 112 -169 163 Izvoz 3.803 3.437 3.729 3.879 3.573 3.289 3.972 3.664 3.769 3.317 3.329 3.505 4.054 3.328 3.796 3.757 3.264 2.777 3.449 Uvoz 4.045 3.642 3.910 4.011 3.781 3.532 3.900 3.902 3.944 3.670 3.383 3.483 3.948 3.251 3.562 3.523 3.152 2.946 3.286 246 297 293 318 300 340 453 335 263 279 267 257 306 238 356 390 316 378 361 Izvoz 824 885 886 1.002 1.078 1.081 1.170 961 900 1.028 792 805 962 849 1.001 1.102 1.114 1.112 1.080 Uvoz 719 Storitve 359 578 588 593 684 778 741 717 626 637 749 526 548 656 611 644 712 797 733 Primarni dohodki -57 -163 -98 -187 -186 -99 -115 -44 -63 -207 -22 -67 -90 -5 -26 -122 -129 -100 -80 Prejemki 159 152 214 187 135 139 178 169 213 231 222 181 202 247 252 207 197 181 194 Izdatki 216 315 312 374 320 238 293 213 276 438 244 248 292 252 277 329 326 282 274 -49 -56 -41 -79 -81 -55 -26 -41 -52 -56 -48 -62 -33 -55 -94 -78 -73 -19 -85 95 100 101 116 101 89 123 99 95 133 92 103 116 101 96 118 90 142 119 204 Sekundarni dohodki Prejemki Izdatki 144 156 142 195 182 144 149 140 147 189 139 165 149 156 189 197 163 161 Kapitalski račun -62 4 -28 -36 -15 31 -29 10 44 -161 -59 -3 -30 36 -25 -44 -9 20 5 Finančni račun -419 -321 166 -242 150 -244 179 -161 40 -788 270 76 -237 345 337 190 183 240 113 Neposredne naložbe -84 -116 -242 19 -17 -218 -36 60 -183 -327 -19 -181 -169 1 -56 -219 216 -204 8 Imetja 49 192 97 142 271 -154 92 88 -22 -307 94 120 -35 97 138 -96 -49 -38 233 133 309 338 123 288 65 128 28 161 20 113 301 134 96 194 123 -265 167 225 431 256 85 304 -251 198 -242 447 53 437 -1.261 370 283 74 561 -486 -74 250 -732 Obveznosti Naložbe v vrednost. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe Imetja -32 -17 -17 -11 13 24 21 -51 -36 -40 8 -1 3 -7 -14 -13 6 -3 -5 -742 -448 313 -559 407 -252 413 -629 198 -867 1.509 -152 -316 265 -133 894 22 195 856 1.819 -40 186 179 468 -209 339 1.136 -163 -36 -601 1.236 1.317 239 19 242 1.028 278 229 Ostali lastniški kapital 0 1 0 1 0 0 0 0 3 3 0 -1 -2 1 0 0 0 0 1 Gotovina in vloge -585 -203 101 437 -302 566 1.063 -396 -107 -57 1.237 989 -53 53 245 804 410 606 1.545 66 98 47 42 -42 48 27 9 64 75 -2 54 -19 19 28 27 -24 2 -17 Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi Ostale terjatve Obveznosti Ostali lastniški kapital 0 3 3 3 -4 -4 -4 -1 -1 -1 3 3 3 -2 -2 -2 0 0 0 390 296 25 46 95 -247 159 148 48 -644 86 236 361 -72 -30 231 -110 -357 228 89 -8 3 -60 45 -24 -108 78 -43 22 -88 37 -51 20 2 -32 2 -21 62 702 634 -134 1.027 -616 591 723 467 -234 266 -273 1.470 555 -246 375 134 256 34 963 1 0 0 -1 0 0 0 0 1 1 9 0 2 0 1 0 -6 0 0 Gotovina in vloge 328 30 -38 244 59 263 221 46 385 -56 14 180 197 -6 102 298 245 182 339 Posojila -36 331 -25 474 -412 392 297 47 -299 468 -31 1.019 -6 95 137 -192 32 166 247 7 -11 -11 -11 7 7 7 -2 -2 -2 18 18 18 4 4 4 0 0 0 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi 334 213 -107 329 -247 -46 197 373 -261 -86 -328 221 256 -437 93 14 -2 -292 362 Ostale obveznosti 68 72 47 -8 -23 -26 0 4 -58 -59 46 32 89 98 39 10 -13 -22 14 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja Neto napake in izpustitve 6 4 27 5 -3 4 22 13 8 10 34 41 -38 12 -20 14 12 2 -14 -255 -198 220 -127 339 -218 -177 -183 24 -289 187 -70 -497 54 -109 -190 -34 130 -251 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 426 372 411 461 385 348 449 411 431 459 334 385 465 361 429 435 391 359 434 Blaga za vmesno porabo 2.294 2.066 2.229 2.330 2.218 1.974 2.454 2.203 2.293 1.851 2.040 2.110 2.334 1.902 2.138 2.238 1.799 1.536 1.983 Blaga za široko porabo 1.566 1.677 2.075 2.466 2.056 1.812 2.383 1.722 2.088 1.692 2.173 2.009 2.451 1.662 2.342 2.529 2.167 1.676 2.330 Uvoz investicijskega blaga 490 416 497 542 481 458 504 469 518 576 400 470 517 443 500 502 444 423 497 Blaga za vmesno porabo 3.036 2.779 3.354 2.836 2.822 2.858 3.214 2.964 2.943 2.508 2.911 2.604 3.358 2.578 3.376 2.791 2.297 2.777 3.432 Blaga za široko porabo 1.417 1.509 1.369 1.514 1.417 1.442 1.332 1.460 1.377 1.474 1.537 1.203 1.576 1.240 1.426 1.359 1.080 1.561 1.522 34 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 2020 2021 2021 2022 6 7 8 9 2022 10 11 12 1 2 3 4 5 6 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 11.805 14.460 12.247 13.268 14.012 14.316 14.332 14.365 14.736 14.460 14.546 14.391 13.642 13.380 13.290 13.055 4.520 3.538 2.858 4.610 4.523 4.325 4.183 3.762 3.705 3.538 3.658 3.680 3.464 3.496 3.458 3.429 639 693 764 621 619 628 627 627 636 693 706 698 693 691 689 692 Gospodinjstva (S.14, 15) 10.997 11.556 12.439 11.137 11.223 11.299 11.365 11.449 11.514 11.556 11.583 11.638 11.779 11.859 11.965 12.037 Nefinančne družbe (s.11) 9.363 9.828 10.988 9.497 9.560 9.481 9.511 9.945 9.886 9.828 10.113 10.223 10.330 10.539 10.589 10.664 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.640 1.602 1.903 1.706 1.700 1.710 1.726 1.731 1.737 1.602 1.616 1.637 1.734 1.743 1.752 1.778 Denarni sektor (S.121, 122) 7.969 10.607 9.764 10.009 9.796 10.069 10.135 9.858 9.931 10.607 10.424 10.047 9.941 9.264 9.830 8.687 30.341 34.136 35.279 32.655 32.593 32.875 33.010 33.252 33.347 34.136 34.283 34.071 34.213 33.792 34.381 33.413 Centralna država (S.1311) Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti V tuji valuti Vrednostni papirji skupaj 345 284 256 310 307 314 298 295 293 284 281 273 303 320 298 295 4.361 3.302 3.096 4.531 4.438 4.240 4.146 3.727 3.667 3.302 3.432 3.474 3.320 3.368 3.495 3.469 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 34.567 38.152 38.980 37.094 37.159 37.331 37.242 37.128 37.224 38.152 37.999 38.014 37.946 38.013 38.338 37.574 Čez noč 25.218 29.146 31.836 27.352 27.599 27.860 28.010 27.989 28.272 29.146 29.166 29.238 29.338 29.592 29.899 30.138 Vezane vloge – kratkoročne 3.381 2.707 3.066 2.949 2.892 2.811 2.808 2.761 2.687 2.707 2.619 2.595 2.674 2.622 2.666 2.639 Vezane vloge – dolgoročne 5.348 5.849 3.751 6.240 6.158 6.141 5.931 5.831 5.746 5.849 5.737 5.713 5.523 5.459 5.441 4.515 Kratkoročne vloge na odpoklic 620 450 327 553 510 519 493 547 519 450 477 468 411 340 332 282 Vloge v tuji valuti skupaj 723 828 974 789 812 817 804 835 839 828 834 851 965 1.007 1.036 1.093 Čez noč 675 790 891 747 771 776 771 803 803 790 799 817 847 883 894 953 Vezane vloge – kratkoročne 25 27 76 25 25 26 19 19 24 27 24 24 109 115 134 132 Vezane vloge – dolgoročne 23 11 7 17 16 15 14 13 12 11 11 10 9 9 8 8 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,01 0,00 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Vezane vloge do 1 leta 0,15 0,12 0,08 0,12 0,12 0,14 0,13 0,12 0,15 0,05 0,04 0,05 0,03 0,03 0,04 0,03 1,72 2,31 1,66 1,69 1,65 1,69 1,63 1,67 1,69 1,66 1,66 1,65 1,67 1,79 2,02 1,13 1,78 0,80 1,40 0,89 1,36 0,95 0,10 1,08 1,35 0,79 0,97 0,92 1,48 2,10 0,00 0,00 0,67 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3-mesečni -0,425 -0,549 0,342 -0,543 -0,545 -0,548 -0,545 -0,550 -0,567 -0,582 -0,560 -0,532 -0,495 -0,448 -0,386 -0,239 6-mesečni -0,364 -0,523 0,673 -0,515 -0,516 -0,527 -0,522 -0,527 -0,534 -0,545 -0,527 -0,476 -0,417 -0,311 -0,144 0,162 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,21 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 1,23 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR Vira: BS, EUROSTAT. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 Denarna gibanja in obrestne mere 2022 7 8 9 35 2023 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 13.574 13.025 12.457 12.425 12.733 12.247 12.706 12.411 12.179 12.321 12.414 12.307 12.289 12.260 12.027 12.139 3.430 3.318 3.114 3.060 3.086 2.830 2.981 2.965 2.913 2.957 2.995 3.017 3.010 2.996 2.970 3.055 691 695 695 702 710 764 764 775 775 761 776 774 782 785 786 789 Gospodinjstva (S.14, 15) 12.140 12.252 12.333 12.387 12.425 12.439 12.444 12.424 12.495 12.509 12.552 12.522 12.598 12.662 12.725 12.799 Nefinančne družbe (s.11) 10.968 11.131 11.098 11.281 11.349 10.987 11.210 10.921 10.787 11.030 10.963 10.996 10.987 10.905 10.834 10.910 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.820 1.828 1.852 1.883 1.865 1.903 1.909 1.165 1.181 1.193 1.214 1.233 1.244 1.239 1.254 1.262 Denarni sektor (S.121, 122) 8.844 8.832 9.227 8.834 9.124 9.761 9.546 10.029 10.587 9.995 10.074 11.225 11.321 11.728 11.385 10.753 33.958 34.239 34.682 34.599 34.982 35.279 35.284 34.835 35.324 34.984 35.078 36.163 36.345 36.728 36.591 36.116 Centralna država (S.1311) Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti V tuji valuti Vrednostni papirji skupaj 310 302 292 265 262 256 251 252 243 247 247 243 245 241 216 215 3.511 3.401 3.226 3.193 3.229 3.064 3.234 3.107 3.088 3.131 3.175 3.286 3.280 3.274 3.066 3.157 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 37.805 38.130 38.293 38.537 38.573 38.980 38.815 38.497 38.322 38.207 38.374 38.293 38.362 38.651 38.568 38.741 Čez noč 30.374 30.790 30.951 30.845 31.170 31.836 31.650 31.196 31.107 30.968 31.020 31.260 31.353 31.442 31.048 30.868 Vezane vloge – kratkoročne 2.719 2.693 2.790 3.057 2.848 3.066 3.120 3.241 3.268 3.223 3.285 3.308 3.240 3.359 3.381 3.510 Vezane vloge – dolgoročne 4.441 4.366 4.263 4.332 4.228 3.751 3.699 3.693 3.620 3.686 3.715 3.364 3.400 3.409 3.668 3.876 271 281 289 303 327 327 346 367 327 330 354 361 369 441 471 487 1.103 1.133 1.161 1.066 1.033 974 931 946 931 922 926 898 904 940 918 912 Čez noč 964 1.005 1.041 957 927 891 851 860 849 840 838 804 815 854 849 889 Vezane vloge – kratkoročne 131 120 113 102 99 76 74 80 76 76 81 87 82 79 62 15 Vezane vloge – dolgoročne 8 8 7 7 7 7 6 6 6 6 7 7 7 7 7 8 Kratkoročne vloge na odpoklic Vloge v tuji valuti skupaj OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,01 0,01 0,01 0,02 0,03 0,02 0,09 0,09 0,09 0,09 0,10 0,10 0,14 0,14 0,13 0,13 Vezane vloge do 1 leta 0,03 0,04 0,13 0,15 0,18 0,19 0,25 0,37 0,58 0,44 0,47 0,72 0,88 1,05 1,29 1,46 2,52 2,64 2,96 3,36 3,55 3,66 3,79 3,83 3,89 3,86 3,80 3,80 3,80 3,74 3,82 2,74 3,03 .. 3,87 1,26 .. .. 5,12 5,12 .. 7,12 6,06 4,69 2,29 4,82 0,50 0,50 1,25 1,25 2,00 2,50 2,50 3,00 3,50 3,50 3,75 4,00 4,00 4,25 4,50 4,50 3-mesečni 0,037 0,395 1,011 1,428 1,825 2,066 2,345 2,640 2,911 3,167 3,366 3,536 3,672 3,780 3,880 3,968 6-mesečni 0,467 0,837 1,596 1,997 2,321 2,567 2,858 3,135 3,267 3,498 3,679 3,825 3,943 3,945 4,030 4,115 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,22 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 1,02 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR 36 Statistična priloga Javne finance Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 2020 2021 2022 2021 Q3 2022 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 Q2 2021 Q3 12 2022 1 2 3 4 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 18.528,6 21.382,6 23.311,4 5.151,3 5.853,2 5.613,9 6.079,7 5.648,8 5.969,0 5.736,1 6.274,8 6.046,0 2.093,4 2.035,8 1.782,6 1.795,5 2.043,9 Tekoči prihodki 17.578,7 20.124,0 21.966,7 4.874,2 5.389,3 5.138,5 5.824,1 5.398,2 5.605,9 5.401,6 6.000,2 5.743,5 1.888,3 1.822,8 1.686,0 1.629,8 1.949,4 Davčni prihodki 16.460,4 18.785,7 20.557,0 4.565,8 5.075,6 4.813,0 5.455,3 5.029,7 5.259,1 5.123,1 5.587,2 5.389,2 1.761,0 1.737,9 1.518,8 1.556,2 1.850,3 Davki na dohodek in dobiček 3.261,8 3.981,3 4.517,4 959,7 389,2 332,6 348,2 368,9 406,6 Prispevki za socialno varnost 7.289,9 7.928,1 8.503,7 1.964,1 2.050,9 2.048,8 2.090,9 2.098,3 2.265,6 2.224,5 2.287,8 2.304,4 760,1 680,4 677,2 691,2 704,3 785,5 1.048,5 1.049,7 1.485,3 832,8 1.149,5 1.100,5 1.308,1 Davki na plačilno listo in delovno silo 21,6 23,9 26,7 6,0 7,0 6,0 6,7 6,5 7,4 6,2 6,9 6,5 2,7 2,2 1,9 1,9 2,2 Davki na premoženje 287,3 316,9 336,5 102,2 96,3 32,4 82,1 128,6 93,5 38,9 90,0 116,9 19,7 12,4 8,5 11,5 20,5 5.493,3 6.359,2 6.883,8 1.692,2 1.831,5 1.574,1 1.744,1 1.866,6 1.699,0 1.677,7 1.827,5 1.940,6 594,1 623,0 483,3 467,7 638,3 Domači davki na blago in storitve Davki na medn. trgov. in transaksije 102,4 177,4 289,2 36,7 78,0 67,2 56,9 85,6 79,5 51,4 61,8 49,9 33,3 27,0 14,0 26,2 27,0 4,1 -1,1 -0,3 -20,9 -36,6 34,7 -10,8 11,3 -35,5 23,9 5,1 11,2 -38,2 60,3 -14,4 -11,3 51,5 1.118,2 1.338,4 1.409,7 308,4 313,7 325,6 368,8 368,5 346,8 278,5 412,9 354,3 127,3 84,8 167,1 73,6 99,2 Drugi davki Nedavčni prihodki Kapitalski prihodki 146,9 228,3 268,1 56,0 81,1 64,1 66,3 64,3 73,5 59,0 65,6 61,5 26,8 18,5 23,6 21,9 23,0 Prejete donacije 17,5 21,9 57,2 10,3 2,9 12,2 29,6 12,3 3,1 13,8 -8,7 19,7 0,6 0,9 11,1 0,2 0,4 Transferni prihodki 54,8 57,3 57,7 51,4 2,0 0,4 22,0 30,2 5,2 3,6 0,4 67,3 0,9 0,1 0,1 0,2 0,5 730,7 951,2 961,8 159,5 377,9 398,8 137,8 143,8 281,4 258,2 217,4 154,1 176,8 193,5 61,8 143,4 70,6 Prejeta sredstva iz EU JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ Tekoči odhodki 22.070,6 24.299,8 24.886,3 5.580,0 6.685,1 5.929,4 5.967,0 5.825,7 7.164,3 6.030,1 6.419,9 6.431,3 2.809,0 1.906,6 1.793,1 2.229,6 1.873,8 9.127,8 10.393,6 10.283,4 2.362,5 2.876,7 2.697,3 2.348,8 2.423,2 2.814,1 2.687,4 2.655,2 2.736,5 1.270,5 809,9 746,2 1.141,2 711,7 Plače in drugi izdatki zaposlenim 4.965,3 5.765,3 5.481,1 1.330,1 1.327,7 1.309,4 1.411,8 1.316,9 1.443,1 1.433,5 1.599,2 1.502,3 451,0 429,9 433,1 446,3 420,9 Izdatki za blago in storitve 3.020,7 3.336,6 3.556,6 794,0 1.050,7 845,0 806,5 838,8 1.066,3 795,0 910,6 917,8 531,5 227,4 263,0 354,7 244,3 Plačila obresti 778,0 732,2 661,5 204,6 95,2 336,1 16,4 212,6 96,4 370,2 18,1 219,2 13,2 17,8 23,6 294,8 8,4 Sredstva, izločena v rezerve 363,8 559,5 584,2 33,9 403,1 206,7 114,2 55,0 208,3 88,6 127,2 97,1 274,9 134,8 26,5 45,4 38,2 10.867,7 11.318,7 11.261,4 2.605,1 2.711,3 2.780,8 2.952,4 2.602,7 2.925,5 2.865,0 3.057,2 2.840,8 975,0 965,8 878,3 936,7 975,2 Tekoči transferi Subvencije 1.449,3 181,6 80,1 115,9 29,7 42,4 69,9 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 8.250,8 9.167,7 9.294,5 2.158,6 2.140,7 2.293,2 2.448,1 2.223,4 2.329,8 2.317,4 2.547,4 2.312,0 718,6 772,9 749,9 770,5 767,2 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 1.083,2 1.131,0 1.118,0 Tekoči transferi v tujino Investicijski odhodki 867,3 690,2 111,5 157,1 188,0 195,7 94,8 211,7 287,8 205,6 298,3 358,4 257,7 255,7 263,8 340,9 231,5 284,1 316,7 149,5 68,0 85,6 104,1 124,9 158,7 36,7 55,1 41,9 52,9 20,7 43,1 28,4 20,1 30,4 26,9 9,1 13,1 19,7 13,2 1.230,6 1.544,7 2.053,5 402,4 670,0 225,8 432,6 487,5 907,5 269,0 469,0 529,5 335,5 52,1 77,2 96,5 105,6 84,4 152,7 Investicijski transferi 318,5 413,9 558,5 86,2 238,6 43,2 60,5 132,2 322,5 42,0 80,1 163,0 157,1 12,1 16,8 14,3 23,6 Plačila sredstev v proračun EU 526,0 628,9 729,5 123,8 188,5 182,2 172,7 180,0 194,6 166,6 158,5 161,5 70,9 66,6 74,7 40,9 57,7 -3.542,1 -2.917,2 -1.574,9 -428,7 -831,9 -315,5 112,8 -176,9 -1.195,2 -293,9 -145,1 -385,2 -715,6 129,2 -10,6 -434,1 170,1 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, Ministrstvo za finance. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 8/2023 2022 Javne finance 5 6 7 8 37 2023 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 2.011,2 2.024,7 1.807,8 1.898,1 1.942,9 1.902,3 1.956,8 2.110,0 1.982,6 1.816,9 1.936,7 2.205,6 1.952,9 2.116,4 1.940,0 1.987,9 2.118,2 2.270,3 Tekoči prihodki 1.894,0 1.980,7 1.750,1 1.806,2 1.841,9 1.799,5 1.868,9 1.937,4 1.882,1 1.720,8 1.798,7 2.046,4 1.892,8 2.061,0 1.874,1 1.943,0 1.926,4 2.047,8 Davčni prihodki 1.791,4 1.813,7 1.633,5 1.688,2 1.708,0 1.720,2 1.730,5 1.808,4 1.788,9 1.635,0 1.699,2 1.945,7 1.782,5 1.859,0 1.763,0 1.814,5 1.811,7 1.940,3 Davki na dohodek i n dobiček 578,7 500,0 132,7 371,6 328,5 347,1 381,2 421,2 353,7 360,3 386,5 419,9 458,0 430,2 178,1 419,8 361,8 390,5 Prispevki za socialno varnost 698,5 688,2 700,6 697,7 700,0 693,7 730,2 841,7 720,8 754,3 749,4 759,2 764,7 763,9 765,7 768,0 770,7 759,2 Davki na plačilno listo in delovno silo 2,1 2,4 2,4 1,9 2,1 2,2 2,3 2,9 2,0 2,1 2,1 2,4 2,2 2,3 2,4 1,9 2,2 2,4 Davki na premoženje 23,2 38,5 48,9 41,6 38,1 45,1 33,8 14,6 11,2 8,4 19,3 24,5 25,4 40,0 44,7 40,8 31,5 43,1 Domači davki na blago in storitve 531,2 574,6 681,5 594,3 590,8 613,1 565,5 520,4 631,8 502,6 543,2 681,5 546,5 599,6 747,9 587,9 604,8 723,0 Davki na medn. trgov. in transaksije 15,0 14,9 39,1 18,2 28,3 30,7 21,2 27,6 17,9 19,6 13,9 25,1 13,7 23,1 12,3 12,8 24,9 13,3 Drugi davki -57,2 -5,1 28,2 -37,1 20,1 -11,8 -3,7 -20,0 51,6 -12,3 -15,3 33,2 -27,9 -0,2 11,9 -16,6 15,8 8,7 Nedavčni prihodki 102,6 167,0 116,6 118,0 133,9 79,4 138,4 129,0 93,2 85,8 99,5 100,7 110,3 202,0 111,1 128,5 114,7 107,6 Kapitalski prihodki 22,0 21,2 22,5 22,5 19,2 26,7 24,6 22,2 15,0 20,1 23,8 20,4 19,2 25,9 21,8 16,7 23,1 25,3 Prejete donacije 29,0 0,1 0,2 0,2 11,8 0,2 0,5 2,5 0,9 12,2 0,6 0,6 -9,6 0,3 0,1 4,0 15,6 2,5 Transferni prihodki 20,0 1,5 0,0 30,0 0,2 0,8 1,8 2,5 1,1 0,3 2,1 -0,6 0,7 0,3 0,7 1,6 65,0 130,0 Prejeta sredstva iz EU 46,1 21,1 34,9 39,2 69,7 75,1 61,0 145,3 83,4 63,4 111,4 138,7 49,8 28,8 43,4 22,7 88,1 64,6 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ Tekoči odhodki 1.923,8 2.169,4 1.952,5 1.938,5 1.934,7 1.909,1 2.319,2 2.936,0 1.813,2 1.865,6 2.351,3 1.955,9 2.079,1 2.384,9 2.107,2 2.181,2 2.142,8 2.294,9 756,2 881,0 820,1 814,1 789,1 802,2 904,0 1.107,9 778,7 787,8 1.120,9 808,6 842,7 1.003,8 885,8 968,8 881,8 930,8 Plače in drugi izdatki zaposlenim 438,5 552,4 452,8 443,3 420,8 434,7 488,5 519,9 478,6 474,6 480,3 464,0 493,8 641,4 517,4 507,5 477,4 488,2 Izdatki za blago in storitve 273,3 288,9 284,3 288,1 266,4 279,1 312,7 474,4 233,3 259,2 302,5 266,2 312,6 331,7 305,8 332,1 279,9 380,0 3,4 4,6 56,2 65,1 91,3 17,5 65,9 13,0 47,8 22,5 299,9 2,6 5,5 10,0 59,0 81,5 78,7 15,7 40,9 35,1 26,7 17,6 10,7 70,9 36,8 100,6 19,0 31,5 38,2 75,9 30,8 20,6 3,7 47,7 45,8 46,9 910,4 1.066,9 895,9 846,9 859,9 849,6 1.007,2 1.068,7 917,6 903,5 1.043,9 948,0 976,6 1.132,6 953,9 949,4 Plačila obresti Sredstva, izločena v rezerve Tekoči transferi 937,5 1.014,9 Subvencije 107,7 18,2 34,8 17,7 42,2 28,9 55,0 127,9 100,8 35,4 151,6 70,1 77,6 57,8 57,4 52,7 71,5 93,5 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 743,5 937,3 773,9 731,1 718,4 727,7 820,5 781,6 738,9 771,2 807,3 784,8 789,6 973,0 774,3 778,3 759,4 808,6 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 39,8 90,9 79,5 92,3 92,0 86,2 105,8 148,9 70,2 90,2 71,0 80,8 103,7 99,6 105,3 113,6 97,8 109,3 Tekoči transferi v tujino 19,3 20,4 7,7 5,7 7,3 6,9 25,9 10,3 7,7 6,7 14,0 12,3 5,7 2,1 16,8 4,8 8,8 3,5 Investicijski odhodki 177,7 149,2 147,8 176,0 163,7 164,7 275,4 467,4 57,4 92,8 118,8 133,4 168,9 166,8 169,8 180,1 179,5 201,4 Investicijski transferi 16,6 20,3 35,1 30,3 66,9 38,0 67,6 216,9 10,3 14,4 17,3 18,7 30,7 30,7 34,4 36,8 91,8 86,1 Plačila sredstev v proračun EU 62,9 52,0 53,5 71,2 55,3 54,5 65,0 75,1 49,2 67,1 50,4 47,1 60,3 51,1 63,2 46,2 52,2 61,7 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ 87,4 -144,7 -144,7 -40,4 8,2 -6,8 -362,3 -826,1 169,4 -48,7 -414,6 249,7 -126,2 -268,6 -167,2 -193,3 -24,7 -24,6 38 Seznam kratic Ekonomsko ogledalo, št. 782023 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu BDP – bruto domači proizvod, BS – Banka Slovenije, CPI – indeks cen življenjskih potrebščin, DDV – davek na dodano vrednost, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, ENTSO-E − European Network of Transmission System Operators for Electricity, ESI – Economic Sentiment Indicator, ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS – Evropski socialni sklad, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, FURS – Finančna uprava RS, GFS – javnofinančna statistika, HICP – harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IFO – Inštitut za ekonomske raziskave Ifo, IKT – informacijskokomunikacijska tehnologija, IMF – Mednarodni denarni sklad, MF – Ministrstvo za finance, NFI – nedenarne finančne institucije, NOO – Načrt za okrevanje in odpornost, OECD – Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, OM – obrestna mera, OVE – obnovljivi viri energije, PMI – Purchasing Managers' Index, SIJ – Slovenska industrija jekla, SMTK – standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SPTE – soproizvodnja toplote in električne energije, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, TTF – Title Transfer Facility, ULC – stroški dela na enoto proizvoda, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZPGOPEK – Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CYCiper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, ILIzrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UKZdruženo kraljestvo, US-Združene države Amerike. št. 8/2023, let. XXIX