Ust l/ha f a od oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, DNE 24. APRILA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 32 — CENA 30 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice Kranj, Radovljica. Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Normalizacija potrošnje O investicijah govorimo že lep čas. žal smo doslej res le bolj govorili in manj delali, da bi Jih pametno omejili. Posebno tiste, ki niso neodložljive. Namesto, da bi investicijsko potrošnjo zmanjšali, smo jo v prvih mesecih letošnjega leta celo povečali, in sicer za preko 30 odstotkov. Ta podatek velja za vso republiko. Zato Je zvezna skupščina pretekli teden pač morala sprejeti ustrezne ukrepe za pametno omejitev vseh vrst potrošnje, zlasti investicijske in splošne. Omejevanje potrošnje pomeni predvsem normalno vskladitev po posameznih delih. Kratkovidno bi bilo pojesti ves razpoložljivi denar, prav tako kot bi bilo družbeno nesmotrno vsega vtakniti v investicije ali pa tako in drugače usmeriti v proračune družbeno političnih skupnosti. Med posameznimi vrstami potrošnje mora biti določeno skladje. Zato bi bilo močno napak razumeti, da imajo ukrepi, ki jih je sprejela skupščina, namen omejiti zgolj investicijsko potrošnjo. Vsaka družba, ki želi napredovati, mora vlagati. Tako tudi naša.. Pri tem gre le za smotrnost novih vlaganj in za pravilno razporeditev investicij na gospodarsko in negospodarsko področje. Tu smo doslej največ grešili. Zato je napak, ko posamezni kolektivi razumejo omejevanje investicij tako, da ves svoj poslovni sklad ali pa večino tega sklada prelivajo v osebno potrošnjo. Zlasti to velja za. tiste kolektive, ki spričo obstoječih instrumentov in cen, ustvarjajo sorazmerno visok dohodek. Delovne kolektive, kixso iz istih razlogov že doslej ostajali brez skladov, to seveda ne prizadene. Celo obratno: je več primerov, ko so delovni ko'ektivi, ki so poslovali pod neugodnejšimi pogoji, ostajali brez skladov ne le po »zaslugi« instrumentov, marveč tudi po zaslugi tistih delovnih organizacij, ki so lahko »licitirale« z osebnimi dohodki in s tem pačile načelo nagrajevanja po delu. Razumljivo je, da bi nas pretirana osebna potrošnja, ki bi ne bila vezana za dejanske rezultate dela, pripeljala k istemu cilju kot nenormalna potrošnja katerekoli druge vrste. Zanemarjanje družbeno potrebnih investicij, bi ta proces le pospeševalo. Podobne bi bile posledice pretiranega združevanja sredstev s strani družbeno političnih skupnosti. Zato bo potrebno tudi to združevanje normalizirati. Skratka, čim prej tem bolje, bomo morali vsi spoznati, da si ne moremo privoščiti vsega, predvsem pa, da ne moremo trošiti več kot imamo. To je sicer kaj preprosta logika. Vendar Je doslej nismo kaj prida upoštevali. Človek se ne more znebiti vtisa, da smo se na sploh in osebno, spričo raznih nenormalnosti v sistemu (kreditni sistem — tudi potrošniški!) naučili živeti preko možnosti. Sedaj pa Je, seveda, težko potrošnjo normalizirati! če govorimo o normalizaciji potrošnje, bi kazalo napisati nekaj tudi o osebni potrošnji. Nenormalnosti je tudi tu dovolj. Nobenega dvoma ni, da je bilo še kako potrebno dati osebni potrošnji večji pomen in vidnejše mesto v strukturi celotne potrošnje. Do lani smo sorazmerno zelo malo trošili za živo delo. Zato ni čudno, da smo ga temu primerno tudi spoštovali in pogosto bolj gledali na stroj kot na človeka. Do tu je torej vse v redu! Toda, niso bili redki primeri, ko so v delovnih organizacijah krojili novo politiko razdeljevanja osebnih dohodkov zelo približno in neodvisno od pravilnikov in dejanske delovne storilnosti, čim laže so (zaradi zviševanja cen in drugih Ugodnosti) ostvarjali dohodek, tem širokogrudneje so delili. Tako je prišlo do mnogih napak, ki so spodbujale nezadovoljstvo v kolektivih in ponekod pripeljale celo do prekinitev dela. Generalni sekretar ZKJ tov. Tito je že na VIII. kongresu ZK.I govoril o določenih neskladjih v osebnih dohodkih, zlasti pri nekaterih vodilnih delavcih in tistih kategorijah uslužbencev, ki niso nagrajevani po delovnem uspehu. Zal teh besed, niti poznejših ukrepov, mnogi niso prav razumeli. Se danes so delovne organizacije, ki kar približno in od primera do primera urejajo osebne dohodke zaposlenih, ne da bi se kaj prida potrudile, da pripravijo ustrezne pravilnike. Če se v prvem obdobju res ni dalo sproti vskladiti vseh premikov na področju osebne potrošnje, pa bi bil zdaj že skrajni čas, da kolektivi to pametno uredijo. Nadalje so še pogosti primeri, ko delovne organizacije razpravljajo o povečevanju osebnih dohodkov s stališča preporaz-delitvc dohodka na škodo skladov. S tem delajo predvsem slabo uslugo sebi, ker nagrajevanje po delu spreminjajo v nagrajevanje po razpoložljivih sredstvih in tako nujno spodbujajo k verižni reakciji, čeprav je logično in prav, da občinske komisije za delitev dohodka nimajo več tistih (administrativnih) pristojnosti, kot so jih imeli nekdaj, bi bilo vendarle koristno, če bi v teh primerih ustrezno ukrepale, kajti delovni kolektivi (bolje: posamezniki), ki še kar skušajo deliti osebne dohodke neodvisno od (povečane) delovne storilnosti, hote ali nehote zanemarjajo ukrepe, 'ki jih je sprejela zvezna skupščina. Hkrati s temi napakami se uveljavljajo tudi druge, na videz manjše, a družbeno nič manj negativne. Zanimivo je npr. da so osebni dohodki vodilnih ljudi v podjetjih zelo izenačeni, ne glede na velikost organizacije, odgovornost posla in strokovno izobrazbo. Zaradi specifičnih pogojev formiranja dohodka, osebni dohodki vodilnih delavcev v nekaterih (terciarnih) dejavnostih celo presegajo dohodke njihovih vrstnikov v večjih podjetjih. Večkrat se potem že tako previsoke osnove povečujejo še s plačevanjem nadurnega dela (čeprav npr. direktor po predpisih ne bi smel obračunavati nadur!), z dvomljivim dodatnim zaposlovanjem itd. Delavski sveti bi ob pomoči vseh subjektivnih sil v kolektivih, morali urediti in normalizirati zadeve na področju osebne potrošnje. Pravilnike o delitvi dohodka in osebnih dohodkov bi morali stabilizirati in v največji možni meri vezati na delovni uspeh posameznika in celote. Razdeljevanje osebnih dohodkov pa bi moralo biti javno. Vsi člani delovnega kolektiva bi morali biti sproti obveščeni o višini osebnih dohodkov, ki so bili izplačani posameznikom v vsej delovni organizaciji ter o osnovah za ta izplačila. S. Beznik Občani radovljiškega in bohinjskega okoliša o svojih problemih Resnične potrebe Z nedeljskimi volitvami se je v radovljiški občini uspešno zaključila večmesečna predvolilna dejavnost. Od prvih organizacijskih posvetovanj krajevnih organizacij SZDL pa do volitev Je poteklo zelo razgibano obdobje. Evidentiranje predlogov za odbornike in poslance je v radovljiški komuni zajelo najširši krog ljudi. Tudi krajevne organizacije SZDL so pokazale precejšnjo zrelost pri izbiri dokončnih predlogov za zbore volivcev. Zapostavljeni izumitelji V delavnici enega izmed kranjskih podjetij je stal stroj, ki mu je bilo vsak teden treba zamenjati nekatere dele. Zamenjava delov je ovirala redno proizvodnjo, škodo oi so volivci ponovno zahtevali, da pa ye j,, stopnjevalo to, da jih je bilo treba uvaiati. Med delavci se je našel nekdo, ki se je zavzel za to, da bi telavo odpravili. Posrečilo se mu je. Zastojev proizvodnje pri tem stroju ni več, podjetje pa samo pri rezervnih delih prihrani prek 10 milijonov deviznih dinarjev letno. Kljub temu je moral delavec prek sodišča uveljav- Navedimo to pot samo nekaj misli iz bohinjskega kota in radovljiške okolice. V Bohinjski Bistri- se čimprej nadaljuje z gradnjo stavbe za delavsko univerzo. Omenjali so, da se je končno treba resneje lotiti težav okrog nerešenega otroškega varstva in družbe-(Nadaljevanje na 2. strani I.) 65 ekip za Ljubljano Letošnjega pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«, ki bo kot tradicionalna prireditev 9. maja, se bo udeležilo iz Gorenjske približno «5 ekip. To dokazuje, da bo Gorenjska močno udeležena na tej pomembni manifestaciji, ki zlasti letos, ob 20-lct-nici osvoboditve dobiva še posebno obeležje. Gorenjski taborniki so se začeli na to prireditev že temeljito pri- WŽ Ijati pravico do manjše odškod- da bodo v tekmovanju do segli tudi dobre uspehe. i/M (D. K.) — Povsod na Gorenjskem se temeljito pripravljajo za praznovanje 20-obletnlce osvoboditve. Zlasti na Jesenicah, ki ima burno in bogato zgodovino razvoja delavskega gibanja, bodo temu prazno vanju dali še poseben poudarek. Hkrati bodo svečano proslavili 30-letnico stavke na Jesenicah, ki je takrat sprožila vrsto na Gorenjskem in drugod po Sloveniji 9. maja s Triglava V nedeljo, 9. maja bo s Triglava krenila Štafeta mladih planincev Gorenjske. Tako so sklenili predstavniki mladinskih planinskih organizacij Gorenjske na posebnem posvetovanju, ki je bilo v Naklem v sredo. Mladi planinci se bodo zbrali v Krmi že v soboto, 8. maja. Štafeta bo tekla skozi Mojstrano, Jesenice, Bled, Radovljico, Begunje, Tržič .Podnart in Kropo in zatem čez Jamnik, Dražgoše ter se bo 13. maja v Skofji Loki priključila glavni zvezni štafeti. Predvideno stavk je, da bo v tej štafeti sodelovalo več tisoč gorenjske mladine. iivečji izvoz Iskre Izvoz v Iskri je v letošnjem letu izredno narasel. Podjetje je izpolnilo svoje pogodbene obveznosti v skupni realizaciji prvega tromesečja s 100,55 odstotka. V posameznih mesecih je bil izvoz naslednji: v januarju 104 odstotki, v februarju 101 odstotek in v marcu 97 odstotkov. V primerjavi z lanskim letom je dosegel izvoz v istem obdobju: za januar indeks 306, za februar 471 in marec 458. Do sedaj je to največja izvozna vrednost podjetja. Glavni delež v izvozu sta prispevali kranjska tovarna »Elektromehanika« z električnimi števci, kinoprojektorji in avtomatskimi telefonskimi centralami im tovarna elektromotorjev v Železnikih z izvozom v ZDA. V februarju in marcu sta se uspehom pridružili še »Avtomatika« s prodajo električnih gramofonov in tovarna elementov. Izreden uspeh izvoza je toliko večji, ker je prav v teh mesecih hudo primanjkovalo deviz za nakup reprodukcijskega materiala. P. C. Šole na SPE NT Večina jeseniških šol je 'že v minulem tednu organizirala izlet v Ljubljano in.omogočila svojem učencem ogled svetovnima prvenstva v namiznem teniisu. V tem tednu pa so organizirali obisk na SPENT še za učence poklicne industrijske im tehnične . srednje šole. Tako si je to važno svetovno srečanje v namiznem tenisu ogledala večina jeseniške šolske mladine, kot tudi večina mladine ostalih okoliških šol s področja je.scn«ške občine. — P. U. Ob dnevu pobratenih mest Jutri, 25. april, je dan združenih mest v okviru svetovne organizacije — FMVJ. Ta dogodek povsod primerno počastijo, zlasti pa mesta, ki so vključena v to svetovno organizacijo. Tudi nekatera naša mesta na Gorenjskem sodelujejo z raznimi mesti v svetu v okviru te organizacije. Organizacija združenih mest FMVJ razglaša: 6 Vojne lahko preprečimo samo s splošnim mirom! % Vsak občan slehernega mesta naj bo pripravljen, da začne razgovore brez oklevanja in brez predsodkov z občani vseh drugih mest v svetu in naj ravna z vsemi popolnoma enako! # Skupaj se naučimo medsebojnega razumevanja in pomoči! # Skupaj sodelujmo in se lotimo velike naloge za dvig gospodarskih in kulturnih dobrin med vsemi narodi! O Samo tako ne bodo naša, nekdaj porušena mesta nikdar več v stalni skrbi, da jih bodo morale ponovno graditi nove generacije G Samo tako bodo naši otroci lahko koristili dediščine, ki bodo nosile plodove iz časa miru V svetu obstojata dve svetovni organizaciji združenih mest: FMVJ in JULA. Občinska skupščina Kranj, ki je član FMVJ, si pri/adeva, da bi prišlo do čim tesnejšega sodelovanja med obema federacijama. V svojem prizadevanju za načela aktivne miroljubne koeksistence sprejema- razglas svoje federacije in hkrati poudarja potrebo po sodelovanju med obema federacijama. Mesto Oldham je član federacije JULA, Kranj je s prijateljskimi stiki s tem mestom v praksi pokazal željo po sodelovanju z vsemi mesti na svetu. — P. C. nine. Namesto zahvale je bil deležen najrazličnejših očitkov in zavisti. S takimi primeri izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav dokazujejo, da nimajo nikakršne spodbude za svoje delo. Tudi občni zbor kranjskega društva (za območje občin Kranj, Triič in Skofja Loka), ki bo prihodnji teden, bo tako kot le nekajkrat doslej, moral ugotavljati, da na tem področju skorajda ne belelimo napredka. Zanemarjanje vloge izumiteljstva in tehničnega izboljševanja strojev in naprav je značilno za vso driavo in je le privedlo do tega, da smo v tem pogledu na predzadnjem mestu v Evropi in priblilno na istem kot leta 1939. Le nekaj večjih podjetij, med njimi Sava, Iskra in Tekstilindus je v svojih^statutih posvetilo nekaj prostora tudi vlogi in mestu izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, povsod drugod so pozabili, da tudi po tej poti lahko kaj pridobijo. Ce kdo slučajno 'kaj izboljša in prihrani, navadno pozabljajo še na odškodnino. Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Kranj ima 54 članov, na občnem zboru jih bodo predvidoma vključili še okoli 20, ki so si po letu 1960 zaslutili ustrezna priznanja. Izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav iz radovljiške in jeseniške občine imajo svoje društvo na Jesenicah, kjer jim posebno Železarna nudi vso podporo in priznanje. Sneg ni povzročil škode Kranj, 23. aprila. Toplo vreme že v prvih pomladanskih dneh je trajalo kar lep čas. Toda 21. aprila nas je presenetil sneg. Močno je snežilo po vsej Gorenjski dva dni. Vse do nižin je zapadlo ponekod do 20 cm snega. Zlasti kmetovalci so postali zaskrbljeni. Zato smo vprašali tovariša inž. Franca Cija-na iz kmetijskega živiljskega kombinata Kranj, če je novozapadli sneg povzročil škode posevkom in sadnemu drevju. Zvedeli smo, da sneg ni povzročil posevkom škode, pač pa je rast za nekaj dni zadržal. To pa ne bi vplivalo na pridelek. Saditev krompirja, ki je bila v teku, se je zavlekla za tri dni. Nekoliko škode so utrpele le marelice, ki so cvetele. Teh pa je na Gorenjskem približno samo pet odstotkov od celotnega sadnega drevja. — D. K. Sprejem novih članov SZDL Okoli 10 krajevnih organizacij ki so dopolnili 18. let pa tudi osta- SZDL na območju škofjeloške ob- lih, ki se doslej še niso vključili, čine skupaj z mladinsko organlza- V Skofji Loki in na Trati, kjer bo- cijo pripravlja svečane sprejeme do skupaj sprejeli skoraj 90 no- novih članov, predvsem mladincev, vlh članov, bosta svečanosti na OBVESTILO! Prihodnja prvomajska številka Glasa v povečanem obsegu bo izšla v četrtek, 29. aprila (ne v sredo) in tako zajela sredino in sobotno izdajo. UREDNIŠTVO dan OF, 27. aprila, v drugih krajih pa v ostalih dneh do L maja. Svečane sprejeme v tej občini pripravljajo že nekaj let. K temu jih je spodbudila ugotovitev, da je na območju škofjeloške občine v primerjavi z ostalo Gorenjsko najmanjši delež prebivalcev vključen v to organizacijo. Med približno 16 tisoč volivci je okoli 11 tisoč članov Socialistične zveze. Zaradi praznovanja 20-letnice osvoboditve bo program letošnjih sprejemov kolikor mogoče bogat In pester. Vsi, ki izpolnjujejo pogoje, da postanejo novi člani pa bodo dobili tudi vabila. Sneg, ki je nepričakovano zapadel 21. aprila ni povzročil posevkom In sadnemu drevju posebne Škoda t^m 'At pO SV4>tU NAJMOČNEJŠI LETALSKI NAPAD SATGON — V glavnem mestu Južnega Vietnama so sporočili, da so ameriška letala napravila doslej največji letalski napad na ozemlje Severnega Vietnama. V napadu je sodelovalo okoli 200 letal, ki so odvrgla 300 ton bomb. Porušili so več mostov in vojaških objektov. Razen tega se je zvedelo, da bodo ZDA poslale v Južni Vietnam še več vojakov. Sklop o tem so sprejeli na sestanku ameriškega obrambnega ministra MacNamara z generalom Tavlorjem, ki je ameriški veleposlanik v Saigonu. MARŠAL TITO V ALŽIRIJI ALŽIR — V alžirskem glavnem mestu so podpisali uradni sporazum o razgovorih med predsednikom Titom in alžirskim predsednikom Ben Belo. Naš predsednik je po končanem uradnem obliku ostal še na privatnem obisku ▼ Alžiriji. Alžirski časopisi obširno poročajo o uspehu Titovega obiska v Alžiriji. STEVVART V PRAGI BEOGRAD — Iz Beograda je odpotoval na tridnevni uradni obisk v Prago britanski zunanji minister Stevvart. Na letališču se je oa njega poslovil naš državni sekretar Koča Popovič. Britanski zunanji minister je vodil politične razgovore v Beogradu o dvostranskih odnosih in o problemih v svetu. POSVETOVANJE JOHNSONA VVASHINGTON — Predsednik Johnson je imel že tretje posvetovanje o položaju v Južnem Vietnamu, ki so se ga udeležile najvišje ameriške osebnosti. Poročevalec Bele hiše Je potrdil vesti o okrepitvi vojaške pomoči saigon-ski vladi. Zvedeli smo ... DANES LESCE — Ob 20. url bo v osnovni šoli premiera ljudske igre: »DOMEN«. RIBNO — V zadružnom domu bo ob 20. uri predstava: »VOHUN-KA 907«. JEZERSKO — Ob 19.30 bo v Ko-rotanu predavanje: »GORENJSKA MED NOB«. NEDELJA ZALOG — Popoldne ob treh bo prireditev: »MLADINSKI PLES« in vpisovanje v plesni tečaj. LANCOVO — V kulturnem domu bo ob 16. uri ljudska igra: >KRUCI«. LESCE — V osnovni šoli bo ob 20. uri prireditev: »DOMEN«. TOREK ZASIP — V kulturnom domu bo ob 19. uri prodavanje: »LIKOVNA UMETNOST«. — J. J. Azijski prostor je že nekaj let vrelec vznemirljivih vesti. Pri tem ne mislimo samo na vojno v Južnem Vietnamu, kjer se je položaj v zadnjih tednih močno poslabšal zaradi stopnjevanih vojnih sovražnosti, temveč tudi na druga ozemlja, kjer položaj ni veliko boljši. Ko o teh stvareh govorimo, skušamo zvedeti, kakšen je vpliv azijskih držav, koliko so odgovorne in kakšen je v praktični preizkušnji njihov odnos do vojne in miru. V teh dneh je postalo nekoliko bolj Jasno, kako si v Pekingu razlagajo sedanjo napetost v azijskem delu sveta ln kaj menijo o urejanju sedanjih neurejenih in nevarnih razmer. Vodilni kitajski list je pred dvema dnevoma spregovoril z odprtimi kitajskimi kartami na predloge nevezanih držav, ki so jih te obrazložile v uradni listini. Sedemnajst nevezanih držav je pred kratkim skupno nastopilo s pozivom na vlade, ki so vpletene v južnovietnamski spor, naj bi začela pogajanja o mirni ureditvi vietnamskega problema brez prejšnjih pogojev. Odgovor na ta predlog je v nezadovoljivi obliki prišel že iz VVashing-tona. Vendar so med reagiranjem TVashingtona in Pekinga na posla- Pisanje kitajskega lista »2en Min Zi Bao-a«, ki razlaga običajno uradno politiko kitajske vlade, je na svoj način verno tistemu stilu v politični vsakdanjosti, ki pači vsebino ln s skrajno nepristojno in nestvarno razlago dobi- Nove sile Nov dom tabornikov V četrtek, 22. aprila, je bila v vajenskem domu v Skofji Loki ustanovna skupščina Občinske zveze tabornikov Skofja Loka. V tej občini doslej nI bilo osrednjega organa, ki bi povezoval dosedanje taborniške organizacije na območju občine. Skupščina je med drugim sprejela zelo bogat program dela, ki obsega Številne prireditve ob proslavah 20-letnice osvoboditve. Ustanovili bodo še več samostojnih enot* predvsem v Selški dolini, v Železnikih, v Selcih, Cešnjici in drugod. Letos pa bodo izročili svojemu namenu tudi svoj »Dom tabornikov«, ki ga s polnim razumevanjem občinske skupščine gradijo v bližini kopališča v Skofji Loki. To bo eden najlepših taborniških domov, zgrajenih v zadnjih letih. Zemunski glasbeniki v Kranju Kranj, 23. aprila — Jutri ob 19. uri bodo v dvorani kranjske glasbene šole priredili koncert učenci Glasbene šole »Kosta P. Ma-nojjovič« iz Zemuna. Spored bodo izvajali Instrumentalni solisti in harmonikarski orkester. V času tvojega dvodnevnega bivanja pri nas si bodo ogledali tudi zanimivosti mesta Kranj in naravne lepote naše Gorenjske. * -ar nlco sedemnajstih nevezanih držav gotovi razločki. Ameriška vlada je napravila poziv neučinkovit z nadaljevanjem vojaških operaelj in z vedno večjim vključevanjem v južnovietnamsko vojno, čeprav je bila na papirju pripravljena, vsesti se za zeleno mizo, pekinška vlada, pa je z besedami, ki so značilne za najostrejše kitajske izpade ocenila ponudbo nevezanih držav za pogajanja kot pripomoček ameriškemu imperializmu. va priložnost za potvarjanje dejstev. S takšno metodo je kitajska vlada zavrgla predloge nevezanih držav in v pisanju tudi popolnoma izkrivila in oblatila njihovo vsebino in namen. Uvodnik v vodilnem pekinškem dnevniku razkriva tudi še neka postranska dejstva. Crno na belem je kitajska vlada tokrat pokazala svoj odnos do nevezanih držav, ki ga je precej časa skrivala v tančicah nejasnosti in slc- parjenja. Znano je, da je največ podpisnic listine sedemnajstih prav iz azijske in afriške celine, to pa je .tisto, kar Kitajski preprečuje, da bi v danem primeru nastopala kot zaščitnica azijskih in afriških držav. Ce tako ocenjujemo pisanje kitajskega lista, pridemo do zaključka, da je postal prilastek zaščitnika neuporaben in odveč. Kitajci so vode na svoj mlin napeljevali tudi v Džakarti, ker je bila v teh dneh proslava desete obletnice bandunške konference. Ni nobeno veliko presenečenje, da so na ta shod. ki je trajal tri dni poslali najmočnejše odprave države, ki so v sodoben političen slovar uvrščene kot »nove sile«. Besede, ki so bile izrečene v treh dneh v Džakarti govore o precejšnji neuglašenosti. Večina se je uprla zahtevi o spreminjanju ban-dunških načel, ki so bila pred desetimi leti razglašena. Tako pomembne listine namreč nI mogoče menjati kot ponošenih srajc. 36 uglednih državnikov je v velikanski večini potrdilo privrženost bandunškim načelom, ki po nobeni logiki ne morejo zastarati. Hkrati s tem pa so bila onemogočena prizadevanja, da bi načela i/rahljali za trenutne interese manjšega števila držav, ki bi pod to streho želela nastopati proti načelom, ki so drugačna od prvotnega duha bandunške listine in ki nimajo veliko skupnega s kairskimi sklepi. Vendar kot kaže večina ni vzela poguma manjšini. Manjše število azijskih držav: Kitajska, Indonezija, Koreja in Severni Vietnam so ločeno nadaljevali s svojimi posvetovanji. f>|tffff 'itt doffodhi Resnične potrebe mm (P. C.) — V soboto, 17. aprila, so v Poklicni šoli za kovinsko ln elektrostroko v Kranju odprli prostore mladinskega kluba. To je eden prvih mladinskih klubov na Gorenjskem. Mladinci so si sami uredili svoj prostor, tako da jih je vsa oprema stala le 460.000 dinarjev GLQ8 BRflUCeU Dvojni stroški V zadnji številki »Glasa« pod rubriko »Glas bralcev« sem prebiral vrstice pod naslovom »Dvakrat plačana nestrčkovnost«, katero je objavil tov. Božo Malovrh. Omenjeni znanec je pripeljal v petek »fička« v delavnico, za nastavitev ročne in nožne zavore, ter nastavitev žarometov, kar je bilo tudi pravilno izvršeno v 45 minutah v znesku 675 dinarjev. Po izvršenem delu je dal, kot navajate »strokovnjakoma« el°ktri-čarju 10 din, mehaniku pa 4 dinarje napitnine. Verjetno iz podcenjevanja podjetja, ker mu je komisija izvrgla vozilo na tehničnem pregledu. Toda res čudno! V ponedeljek je ponovno prišel na tehnični pregled in zopet ni bilo v redu. Zadnje desno kolo ni v redu zaviralo. Treba je bilo okvaro odkloniti. Sam pa je še pripomnil, da so bile zavore v petek odlične, ko je odpeljal lz delavnice. No ln potem so sneli zavorni valj, nakar je bilo ugotovljeno, da so zavorne obloge zažgane. Treba je bilo zavorne obloge ostružiti. Zaradi iz-trošenosti pa tudi predelati mehanizem ročne zavore, kar se zelo rado zgodi. Moral bi biti pozor-nejšl za volanom, pa ne bi bilo dvojnih stroškov in ne teh člankov. Tako je bilo z vašim znancem in »fičom« dragi bralec tov. Božo Malovrh. Franc Frantar, Dvorje 10 Prvomajsko srečanje kolektivov V Skofji Loki bo 1. in 2. maja srečanje predstavnikov treh jugoslovanskih tovarn hladilne opreme: LTH, Jugostroj iz Rakovice pri Beogradu in Georgi Naumov iz Bitole. Okoli 150 udeležencev src-čanja bo pripravilo več športnih tekmovanj, kulturnih prireditev in razgovorov o poglobljenem sodelovanju med samoupravnimi organi, tovarniškimi organizacijami in tehničnimi službami. Srečanje bo odslej tradicionalno, pri organizaciji pa se bodo izmenjavale sindikalne organizacije vseh treh tovarn. Črni dnevi za jeseniški hokej Nasprotujoče izjave o Izvolitvi predsednika hokejskega kluba. Bojazen pred resnico? Utrujenost od prejšnje sezone ali nejevolja zaradi neporavnanih računov za več milijonov dinarjev? Ali bo dotacija klubu pravočasno nakazana? Ponosni smo nad uspehi državnega prvaka, toda omogočiti mu moramo tudi materialno osnovo. Ustanovitev medobčinskega sklada za razvoj hokeja na Jesenicah? Vedno večje zanimanje za jeseniške hokejiste. Moralna norma igralcev na tehtnici? Gradnja zaprtega drsališča predvidoma že letos. Kako dobiti za to investicijo 500 milijonov dinarjev? Prvi kondicijskl treningi In priprave za svetovno prvenstvo v hokeju. Tudi letos trener kluba Ceh Jiri Pleticha. (Nadaljevanje s 1. strani) ne prehrane. Nerešenih pa je ma tem območju že vrsto komunalnih, težav, kot so regulacije hudournika Belca in potoka Bistrica, kanalizacija v Bohinjski Bistrici in drugo. V Nomenju so imefld volivci vrsto pripomb k družbenemu načrtu občine in predlagali nekaj konkretnih rešitev za njihove krajevne potrebe, kot so gradnja rezervoarja in obnova mosta Podko-rito, nabava gasilskega orodja, boljša telefonska povezava kraja in dirugo. V Kmaijah so ugotavljali, da je neodložljivo treba uredilti regulacijo Save (pri Brodu in zgraditi most čez Savico. V Srednji vasi so izrazili nezadovoljstvo s predvideno ukinitvijo krajevnega urada. Zavzemali so se za to, da bi njihovi otroci ne bili izpostavljeni prevelikim naporom z vsakodnevno vožnjo v Bistrico. Podobno so menili tudi na Koprivniku. V Radovljici so razpravljali o urbanističnih vprašanjih, o gradnji šole, o stopnji prispevka iz osebnega dohodka, o stanju v k meti j siki zadrugi Jelovica in podobno. Hoteli pa so vedeti tudi o vzrokih neuspele sanacije Blejskega jezera. V Lanoovem so znova spraševali, kdaj bodo asfaltirali cesto Radovi j ica-Lancovo. Predlagali so, naj bi krajevna skupnost prevzela v upravljanje kulturni dom. V Lescah so predlagali znižanje prometnega davka. Grajali so slabo razsvetljavo in a pločnikih. Izrekli so tudi kritiko zaradi zviševanja stopnje prispevka -iz osebnega ohdodka in menili, da je predvideno zvišanje osebnih dohodkov za 25 odstotkov le nekoliko preveč optimistično. V Mošnjah so se zanimali za davčne olajšave za člane ZB-kmctc. Zahtevali so upoštevanje zazidalnega načrta, ki so ga izdelali že leta 1957. Kritizirali so neredno doba- vo pošte v Mošnjah in v Globokem. Razpravljali so tudi o turizmu in o turistični taksi. Na Brezjah so se zanimali, kako bodo ocenili lastnikom povzročeno škodo zaradi gradnje gorenjske magistrale. Predlagali i so zbor vseh prizadetih v tej zadevi. V Begunjah so spregovorili o težavah v šolstvu in zahtevali, naj bi za potrebe osnovne šole dodelili prostore v stavbi Kmetijske šole. Odločno so zahtevali, da je potrebno proslavo ob 20-letnici izvesti tako, kot predvideva program, navzlic nerazumevanju vodstva bolnišnice zaradi zemljišča. Podobno so o tem menili tudi v Zgoši. Na Dobravi so spregovoril) o javni razsvetljavi v Zgornji Dobravi do Mišač in na železniški postaji v Globokem. Predlagali so, naj bi davčno olajšavo priznali tudi nekdanjim izseljencem. V Ljubnem so se zavzeli za združitev ki-rtopodjetij, o preskrbi z vodo in o drugem. V Kamni gorici je volivce zanimailo kako je z rekonstrukcijo ceste itz Radovljice. Ugotavljali pa so tudi, da se po vojni skorajda ničesar ni investiralo v Lipniški dolini in se občani zategadelj počutijo zapostavljene. Kroparji so predlagali urbanistično ureditev središča naselja, koder nameravajo postaviti spomenik NOB. Take in podobne so potrebe in želje občanov, ki so v večini tudi utemeljene. Organi občinske skupščine, ki so te predloge in zahteve vzeli resno v pretres, bddo skušali občanom ugoditi. Seveda skladno z* možnostmi. Te so vedno manjše od potreb začenši od zveze in republike pa vse do zadnje skupnosti-družine. Ljudje to vedo ln z razumevanjem upoštevajo. Prav to pa narekuje občinskim organom, da tisti denar, ki je na razpolago, čim smotrneje razporejajo ob sodelovanju s samimi prizadetimi občani. —■ J. B. Povpraševali smo po predsedniku jeseniškega hokejskega kluba, pa smo dobiili dokaj čudne odgovore. Številni ljubitelji in simpati-zerji domačega moštva so nam povedali to in ono. Nekateri odgovorni pa so neodgovorno zatrjevali, da je vprašan je predsednika urejcino, le njegovega imena nam niso hoteli izdati. Prišli smo torej v začaran krog, nasprotujoče i/iave pa so nas dejansko vod |e na slepi tir. »će je za tisk, ti a j \elja, da je bil predsednik izvoljen na seji 2. aprila, sicer pa saj veste kako je , ..« To je bila Zadnja skopa informacija, ki smo jo končno uspoli dobi/ti le s- posredo-•\anjcm. Torej, takoj nam je bilo razumljivo, da se nekdo igra slepe miši. Dvoumni odgovor pa nas je hkrati vspodbudil, da zadevo ra.zi-ščamo do dna. Resnica pa je, da se odbor že večkrat ni mogel sestati zaradi nesklepčnosti. Končno so na seji odbora, dne 2. aprila, >v"cs izvolili predsednika, toda v tljegOVj odsotnosti in brez predhodnega njegovega soglasja. Za izvolitev pa je navsezadnje zvedel predsednik na naslednji seji 20. aprila. Bil je seveda nemalo presenečen, funkcijo predsednika pa je odklonil zaradi preobremenjenosti z drugimi dolžnostmi. Nerazumljivo pa nam je, zakaj so nekateri »odgovorni« želeli problem izvolitve predsednika in svoje razloge prikriti in s tom dovoliti, da javnost napačno informiramo? Razloga za tako početje, vsaj po našem mnenju in ugotovitvah ni! Prav zaradi tega je ta poskus tembolj vredon javne graje, zlasti še, ker to nikamor ne vodi, niti ne prispeva k nadaljnjemu razvoju hokejskega kluba. Raje bi samokritično priznali, da so zadnja leta posvetili premalo pozornosti vodstvenemu kadru. Odgovornosti, voditi takšen klub, niso majhne. Na Jesenicah praktično delujeta dva prvoligaška kluba (Jesenice in Kranjiska gora), mladinsko moštvo in hokejska šola za pionirsko moštvo. Letni proračun dohodkov pa znaša okoli 13 milijonov dinarjev! Znano je, da je oprema za hokej zelo draga, razen tega pa se drsalke hitro izrabijo, če še dodamo gostovanja inozemskih moštev, ki niso nikoli rentabilna, sorazmerno nizka vstopnina in priprava moštev, pridemo kaj hitro do zaključka, da se s tem zneskom več ali manj životari. Kvaliteta in ugled, ki ga IIK Jesenice uživa doma in v tujini, pa prav gotovo zasluži večjo pozornost in pomoč. Rešitev bi bila morda možna z ustanovitvijo medobčinskega sklada za hokej na Jesenicah in morda še kje drugod na Gorenjskem. Vse občine na Gorenjskem bi pri tem morale pokazati vsaj nekaj dobre volje. S takim razumevanjem in skupno pomočjo bi bil nedvomno uspeh jeseniških hokejistov še večji. Zvedeli smo tudi, da so klubu že določili prvo dotacijo in bodo tako lahko v kratkem poravnali račune za okoli 4 milijone dinarjev, čas je že! Cc bo Zavodu za vzdrževanje športnih objektov na Jesenicah uspelo dobiti posojilo, bo že v kratkem pričel z gradnjo zaprtega drsališča. Okoli 500 milijonov dinarjev potrebujejo za to investicijo, Zaposleni v železarni bodo v ta namen prispevali dvodnevni zaslužek, kar bo znašalo okoli 50 milijonov dinarjev. Te dni bo o posojilu dokončno odločeno. Zadnji čas so se pojavili »mešetar ji«, ki so priredili pravcat lov zlasti na tiste jeseniške igralce, ki so trenutno na odsluženju kadrovskega roka. Ali bo moralna norma ob »medenih« ponudbah splahnela? Upajmo, da ne bo tako! To bi bil sicer hud udarec pred svetovnim prvenstvom v hokeju. Jeseniški hokejisti so že pričeli s kondicijisikiim treningom pod vodstvom Čeha Jira Pleticha. To pa so dejansko prve priprave za svetovno prvenstvo, saj bo jugoslovansko moštvo sestavljala večina jeseniških hokejistov. Vsi pa želimo, da bi bilo v bodoče čimmanj črnih dni za naš hokej. — DRAGO KASTELIC Za prvi maj v Kranju Na delavski praznik, v soboto, 1. maja, bo prebivalce Kranja zbudila budnica domače godbe na pihala. Dopoldan istega dne bo na Planici ln Lavtarskem vrhu veliki partizanski miting s kulturnim In zabavnim programom. Ob tej slovesnosti bodo izročili svojemu namenu novo gorsko avtomobilsko cesto Planica—Lav-tarski vrh. Prireditev bo ob vsakem vremenu. V slučaju slabega vremena bo slovesnost v gospodarskih poslopjih bližnjih hiš. Osrednja proslava Kranja za ta praznik pa bo popoldan na Prlmskovem z odkritjem spominskega obeležja padlim borcem in žrtvam fašističnega te- rorja tega kraja ln parka »Padlih borcev NOV«, ki ga bodo Izročili svojemu namenu. Izvedli bodo tudi bogat kulturni program. Istega dne, to je 1. maja popoldan bo na Jezerskem zanimivo tekmovanje mopedi-»tov, Id ga prireja domači klub mopedi stov. Tekmovali bodo mopedisti lz Gorenjske ln sosednje Avstrije. Delovni kolektivi pripravljajo posebne proslave v podjetjih in kolektivne izlete, prav tako pa tudi šole In razni zavodi. Kolektivi bodo v glavnem praznovali že v petek, 30. aprila. Prireditve pripravljajo tudi po večjih središčih kranjske občine. Naši modelarji v Avstriji Lesce, 23. aprila — Ekipa modelarjev Alpskega letalskega centra Lesce-Bled je danes odpotovala v Zeli am See na Tirolskem, kjer bo sodelovala na trodnev-nem že tradicionalnem tekmovanju prosto letečih letalskih modelov za Tirolski pokal. Ker je tekmovanje vključeno v koledar mednarodne letalske organizacije FAI, bo tudi letos na tem, največjem tekmovanju modelarjev Evrope, zelo velika udeležba, saj sodelujejo vse evropske države razen SZ. Jugoslavijo bo zastopala samo naša ekipa ALC Lesce-Bled. Ta se je že lani v istem sestavu uvrstila med najboljše ekipe, posamezniki pa so med 120 tekmovalci zavzeli mesta med prvo desetorice T. P. Nagrajena popevka V četrtek zvečer je bila v dvorani dijaškega doma v Kranju zanimiva mladinska oddaja »Pokaži kaj zr^š«, ki so jo pripravili dijaki in dijakinje domske skupnosti iz nekaterih kranjskih srednjih šol. Največ je bilo pevcev, instrumentalistov, recitatorjev, trije par; pa so prikazali tudi balet. Ocenjevalna komisija je prisodila največ točk, in sicer vseh 40 možnih,' Valterju Trebižanu za lastno skladbo oziroma popevko »Brez cilja«. Tudi glasbeno spremljavo je sam skomponiral. Nabito polna dvorlna poslušalcev je Val-terja nagradila z dolgotrajnim aplavzom. Prejel pa je tudi prvo nagrado. Za drugo mesto so se potegovali trije S 38 točkami in za tretje mesto baletna «riintft» * 37. točkami. Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun # Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun Kratke z Jesenic ^^f'f1^ Premajhen vrtec Vrtec »Angelce Ocepkove« na Plavžu ne zadostuje več potrebam. Pretesen je* postal, ko so se lani vselili stanovalci v tri nove stanovanjske bloke ob kranjskogorski progi. Ker je v tej stavbi premalo prostora, vozijo mlajše varovančke vsako jutro na Hrušico, kjer jc pododdelek te varstvene ustanove. Bodoči vrtec je predviden ob novi šoli na Plavžu in starši zelo težko pričakujejo te rešitve. Za trgovino brez meja V torek je bil na Jesenicah posvet o problemih trgovine v občini s posebnim poudarkom njenega perspektivnega nadaljnjega razvoja. Na posvetu so bili predstavniki trgovskih podjetij ter družbeno-poliitioni delavci. Ugotovili so, da bo v trgovini treba podpirati in razvijati težnje specializacije in koncentracije ter pni tem »odpirati« Občinske meje vsem, ki bodo prispevali k boljši izbiri in zalo-ženosti tržišča. Program razvoja trgovine bo obravnavala skupščina občine. Gradnja na Plavškem travniku Podjetje »Univerzal« ima svoje skladiščne prostore na raznih krajih mesta. Za smotrnejše poslovanje so pričeli z gradnjo Industrijskega tira na Plavžkem travniku. Tu bodo uredili 3.0^0 m2 novega skladiščnega prostora, kjer bodo Imeli vskladiščeno blago. Na tem prostoru bodo uredili tudi prodajo drv in premoga. 2400 v Remontu V ponedeljek so v obratu val jar-ne 2400 pričeli z letnim remontom. Nanj so se pripravljali več kot mesec dni. saj so morali navoziti tjakaj velike količine proti ognju odporne opeke in pripraviti nadomestne dole za zamenjavo izrabljenih. Predvidevajo, da bo remont končan do konca meseca. V tem času bodo obnovili peči in valjar-sko progo. Naši v Auschwilzu Nedavno je skupina bivših in-ternirancev iz Jugoslavije obiskala nekdanje zloglasno koncentracijsko taborišče Auschvitz. V okviru 20-obletnice osvoboditve taborišča, je bila v taborišču svečanost. Udeležila sta se jo tudi bivša interni-ranca Matija Mivšek iz Kranja in Janez Sive iz Jesenic. V skupini internirancev je bila tudi 73-letna Johana Šiler iz Britofa pri Kranju in tam počastila spomin smrti svojega prvega moža Mihe Pogač-aika, ki je v taborišču umrl. •D. K. vigencev do avtomatov fflf m 450-članski kolektiv tovarne Plamen v Kropi se z vsemi svojimi organi in organizacijami pripravlja na pomemben jubilej, ki bo prav ob letošnjih prvomajskih praznikih. Gre za ustanovitev prve žebljarske zadruge pred 70 leti, ki je ob vseh težavah odprla pot novemu razvoju tamkajšnje železarske dejavnosti od takratnih vigencev do današnje sodobne tovarne" z modernimi avtomati. Zebljarska dejavnost je proti koncu prejšnjega stoletja zahajala v vse večjo težavo. Ne le možje, marveč tudi matere, čestokrat noseče, so delale po 12 do 16 ur v vigencih, da so zaslužile za borno hrano. A to v glavnem zaradi okoriščanja posameznih lastnikov in trgovcev. Nastajala je težnja po samostojnosti. Tako je bil 1. maja 1895, ustanovni občni zbor prve žebljarske zadruge. Naslednji dan, 2. maja je prišlo na delo v okviru zadruge 47 kovačev. Tako so začeli. Nekateri izkoriščevalci, ki jim združitev kovačev v samostojno zadrugo ni bila všeč, so napovedovali njen pogin. Toda kovači so bili pripravljeni na vse. Vpisnina 100 goldinarjev je bila velika, toda ob izredni zavesti so jo po obi»kih plačevali in se postavili na lastno nogo. Tudi 1936. leta je bil delež še vedno 30.000 dinarjev za moške in 15.000 dinarjev za ženske, kar je bilo zelo veliko. S tolikšnim denarjem bi si takratni član lahko zgradil hišo. Ob taki samozavesti in enotnosti kroparskih žebljarjev, ki so se zagrizeno vrgli v boj za samostojnost brez izkoriščevalcev, se je širila njihova dejavnost toda njihovi domovi, stanovanjska gradnja je zaostajala. Naj si bo kakorkoli, osnova žeb-ljarstva postavljena pred 70 leti je do današnjega dne šla skozi mnoge reorganizacije in se tehnično izpopolnjevala, se preselila iz vigencev v skupne nove delavnice, v tovarno, se razvijala od ročnega na strojno obdelavo in se pre- (D. K.) — Novozapadli sneg Je zlasti na cesti med Jesenicami ln Kranjsko goro povzročil trenuten zastoj. Avtobus, ki je nad Jesenicami obtičal na cesti, Je lahko nadaljeval z vožnjo le s pomočjo sprevodnika. Potrebno Je bilo odstraniti sneg izpod koles Konec podgoliške slave ? Kakor lansko leto bo organiziralo Turistično društvo Planina pod Golico namesto tedna tudi letos Mesec maircis. S pripravaimi so že pričeli. Ker pa so enake narei sme poljane kot pod Golico v Jeseniških rovtih tudi v Javor-hi škili rovtih, se je Planinsko društvo Javomik - Koroška Bela odločilo za tovrstno prireditev tudi v Javora i ških rovtili. Ob so- delovanju s Turističnim društvom Jesenice bo organiziralo v dneh od 16. do vključno 23. maja »Teden narcis«. Izvedba Tedna narcis bo toliko lažja, ker ima to društvo m a Pristavi v Javoraiških rovtih svojo planinsko postojanko. Prireditelj prvega »Tedna nar-ois« v Javorniškiih rovlih meni, da bodo mnogi ljubitelji narcis raje usmerili svoje izlete na manj obiskane in prav tako vabljive naroiisne poljane v Javorniškc rovte. Planona pod Golico je bila že lansko leto ob tej prireditvi prepolna domačih in tujih bdet« ni kov in je bil, predvsem ob' nedeljah, izlet na Planino pod Golico, spričo prevelikega avtomobilskega prometa na cesti Jesenice—Planina pod Golico, naravnost neprijeten. Kakor na Planini pod Golico, kjer bodo privabljali na narcisne poljane skozi ves mesec, bodo letos tudi v Javornišklh rovtih organizirali v okviru Tedna narcis razne prireditve, igre in zabave. Kranj—Pueblo Občinski odbor Rdečega križa Kranj je, iz ameriškega mesta Pueblo v državi Colorado dobil spominski album tamkajšnje organizacije Rdečega križa. Album obsega slike in prospekte tamkajšnje pokrajine, zraven pa tudi opis svojega dela. Občinski odbor RK Kranj je sklenil, da bo tudi on poslal v Pueblo podoben album! Delo pa Je zaupal organizaciji RK na Gimnaziji v Kranju. Ta je v sodelovanju vseh dijakov že zbrala potrebno gradivo. To je vsekakor presenetljiva zamisel RK v daljnji Ameriki. Zato je prav, da se jim tudi lz Kranja usmerila od žebljev na vijake. Ob moderni tehnologiji je kolektiv lani že izdelal 5.750 ton izdelkov v vrednosti okroglo dve in pol milijarde dinarjev. Perspektive so vse lepše. Zato je današnji kolektiv upravičeno ponosen na začeto pot svojih prednikov in se na to obletnico dostojno pripravlja. V petek, 30. aprila bo slavnostno zasedanje delavskega sveta, na dan 1. maja pa veliko zborovanje, ogled vseh zgodovinskih zanimivosti in skupna veselica. K. M. Promet v Kamniku Občani Kamnika praktično lahko potujejo v Ljubljano kadar si zaželijo, tako pogoste so njihove prometne zveze s središčem naše republike. Dnevno imajo z Ljubljano 32 avtobusnih tal 12 vlakovnih zvez v vsako smer. Ko se je pred leti kamniško podjetje »Avtopromet« priključilo Ljublja-na-Transportu, je po zgledu Jesenic hitro napredovalo in se razvilo v samostojno poslovno enoto z lastnim delavskiiim samoupravljanjem. Danes vzdržuje to podjetje v Kamniku 28 avtobusnih zvez z Ljubljano, zvezo z žičnico na Veliko Planino in nekaterimi drugimi kraji. Lani je poslovna enota v Kamniku dosegla 335 milijonov dinarjev bruto dohodka. Letos pa predvidevajo povečanje prometa kar za 47 odstotkov, kar je zelo veliko. Spričo tega, da so že v prvih treh mesecih dosegli 23,15 odstotkov plana pa je pričakovati, da so predvidevanja realna. Saj predvidevajo, da bodo imeli letos samo na žičnici na Veliko planino, ki je v njihovem sklopu, za okrog 56 milijonov prometa. Talko kot drugod so tudi v kamniški občini prometne komunikacije tesno povezane z razvojem turizma ne le na kamniškem območju, ampak po vsej Gorenjski. Ceste so v tem pogledu najhujši problem in bodo morali v kamniški občini še veliko vložiti vanje, da jih bodo snravili na zadovoljivo raven. Trenutno vodijo , predstavniki komune razgovore z gospodarskimi organizacijami, da bi v obliki združevanja sredstev zbrali denar za ureditev ceste od priključka Kamnik—Moste na novo asfaltirano cesto proti letališču in Kranju. Samo za to cesto bi bilo treba okrog 70 milijonov dinarjev. L Napišite vrste zavarovanj, ki jih je treba skleniti za pokritje vseh škod, označenih na sliki. 2. Kakšne barve karto vam izstavijo naše zavarovalnice, če potujete z motornim vozilom v Avstrijo in kakšno, če potujete v Italijo? modro karto v —___ zeleno karto v rdečo karto v —__ rumeno karto v___________ 3. Na izletu boste našli mino, kako jo boste onesposobili za eksplozijo? 1. prijavite zavarovalnici 2. obvestite postajo Milice 3. obvestite JLA 4. obvestite skupščino občine Obkrožite pravilen odgovor. OPOZORILO REŠEVALCEM! Rešena vprašanja s priloženimi kuponi od 1—5 pošljite po končanem natečaju do 6. maja letos na naslov: Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri Skupščini občine Kranj — nagradni natečaj. OPOZORILO: V kuponu št. 2 nam jo je zagodel tiskarski škrat in je namesto «-CRKA,H« napisal v črtah.« V kuponu št. 3 pa je izostala vmesna črta. Odgovor na drugo vprašanje napišite poleg vprašanja ob strani, kar bo komisija upoštevala. KUPON št. 4 (P. C.) — PETROL iz Ljubljane investira gradnjo restavracije ob bencinski črpalki v Tržiču. Z restavracijo, ki bo odprta v mesecu maju, bo gorenjski turizem brez dvoma veliko pridobil ter sploh o zaprašenih Jesenicah, ki v tem oziru prav gol ovo pred-n jači jo tudi pred ostalimi industrijskimi mesti, je bilo že mnogo napisanega. O tem so ljudje resno razpravljali tudi na zadnjih zborih. Jeseničani še vedno niso zadovoljni z dejavnostjo komunalnega podjetja, ker premalo skrbi za čistočo in s tem za zunanji izgled Jesenic. Ker pa se bližamo velikim praz-novanjem, kakor prazniku dela, dostojno oddolžijo. Zlasti še, ker 20-letnioi osvoboditve, 30iletnicL Čistoča in prazniki O jeseniškem prahu in dimu spomenika NOV pred železnii:š1ko Trije dogodki v Planiki Kolektiv Planika v Kranju bo ob svoji proslavi l.maja, ki bo v petek, 30. aprila, proslavi! še dva dogodka: razvili bodo prapor to- je v tamkajšnji organizaciji mnogo Slovencev, sinov izseljencev in je to tudi hkrati sodelovanje z našimi brati onkraj »VELIKE LUŽE«. — J. K. stavke jeseniških železarjev in podobno, težijo občani za tem, da bi dobile Jesenice tudi lepši izgled. Komunalno podjetje je že pričelo z urejevanjem okolice postajo. Opaža se tudi rednejše čiščenje glavnih cest ta ulic in posipanje stranskih cest s peskom. Za pravi uspeh pa bodo vamiškega prostovoljnega gasil-moraili pri tej akciji sodelovati 8ko»a <™tva m počastiiH 10 let vsi stanovalci in slediti pozivom njegovega delovanja. Hkrati pa pri-turistionega in r^rtikultuirnega pravljajo razstavo, ki jo bodo odri rušiva, katerih glavna naloga je prll že 27. aprila s pirikazom skrb za lepše Jesenice. —-P. U. 204etnega razvoja tega podjetja. Spodbuda mladih (D. K.) — V podjetju »Veriga« v Lescah deluje še obrat verižne kovačnice, kjer še ročno izdelujejo verige 13 do 36 mm debeline Donosno ročno delo V tovarni »Veriga« lz Lesc Je proizvodnja modernizirala. Toda v obratu verižni kovačnici še vedno ročno izdelujejo verige od 13 do 36 mm debeline. Vodja obrata Mirko Mulej, ki je v tovarni zaposlen že 25 let, nam je povedal, da je ta obrat zelo rentabilen. Obrat, ki zaposluje skupaj 35 ljudi, ustvarja mesečno okoli 20 milijonov din družbeno bruto proizvoda. Ročno delo je v tovarni potrebno in ga zato ne bodo povsem nikoli opustili. Občinski komite Zveze mladine Kranj je letos organiziral tekmovanje za povečanje produktivnosti v gospodarskih organizacijah. V tekmovanje, ki se je začelo 1. februarja, je vključnea vsa mladina zaposlena v gospodarskih organizacijah, ponekod pa so se v tekmovanje vključili celotni kolektivi. Tekmovanje je pravzaprav nadaljevanje akcije, ki jo Je 1963. leta začel bivši Okrajni komite Ljubljana. Mladina skupno s celotnimi kolektivi tekmuje pri izboljšanju kvalitete dela, varčevanju z ma- terialom, v tehničnih Izboljšavah in izumih in disciplini. Poleg -tega tekmuje delavna mladina tudi v aktivnosti pri razvijanju In Izpopolnjevanju sistema delavskega samoupravljanja, uveljavljanju delitve dohodka po delu, aktivnosti v pripravah na volitve, na izobraževanju, kadrovanju ln na nekaterih drugih področjih. Namen tekmovanja je, da mladinci skušajo doprinesti čimveč k dvigu produktivnosti v gospodarskih organizacijah, posebno v tistih kjer imajo in kjer se pripravljajo na skrajšani delovni čas. 0 KULTURA 41 KULTURA © KULTURA • KULTURA • KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTI Sto in eno leto kranjskih gledališč Zapiski iz obiskov že v samem začetku, ko smo začeli s pisanjem kranjske gledališke zgodovine, smo vsem tistim, ki so se namenili, da bodo brali te vrstice, obljubili, da bomo obiskali tudi nekatere ljudi, ki so na tak ali drugačen način veliko pripomogli k ustvarjanju te zgodovine. Upamo, da še nI vse zamujeno, ter da nam bo še uspelo najti marsikoga, ki bi nam vedel o delu kranjskih odrov povedati zanimive stvari. (P. C.) — V Galeriji v Prešernovi hiši razstavlja akademska slikarka Mira Pregelj. Razstavlja 20 del, ki so nastala od leta 1962 do danes ter so motivno vezana na Kranj, na kraje ob morju, na opažanja na ipriščih, v koncertnih dvoranah in podobno. — Slikarka je znana po prizadevnih in neprisiljenih slikarskih prijemih. Njena dcia so se izvila iz temačne obdelave in prešla v močno barvite vode, celo v abstrakcijo, ki je dosledno dekorativna. Mira Pregelj je bila rojena v Ljubljani I. 1905. študirala je na slikarski akademiji v Zagrebu. Po študiju še je naselila v Litiji. Razstavljala je.že v Pragi, Bukarešti, Londonu, na Reki in v Opatiji slednje igre: HANICE POT V NEBESA (gostovali so tudi v Gorjah), KRIVOPRISEZNIK, RO-KOVNJACI, TRIJE TICKI .CIGANI, DOMEN, NASA KRI, MLINAR IN NJEGOVA HCI, LUMPACIJ VAGABUND, REVČEK ANDREJ-CEK, MIKLOVA ZALA, PRI BELEM KONJIČKU. Na dan mrtvih, na Silvestrovo ter na pustne veče-. Pogovarjati se s človekom, kije avtorjev del, ki so jih igrali, pa ^ so vedno prirejala tudi krajše še v času Avstro-Ogrske oživljal tudi letnice so že zbledele, človeške like na odru, je prav ta- K Ljudskemu odru je prišla že ko, kakor da bi bral knjigo, ki ji takoj ob ustanovitvi. Njen prvi ni nikoli kanca. Toliko ti ve tak nastop, ki ga je imela, je bil na človek povedati, da komaj uspeš svečani otvoritvi Ljudskega doma, zapisati vse misli v beležko. Koli- ki ga je zgradil Koblar. Komaj ko je lepih spominov na tiste ča- petnajst let ji je bilo ob tem prse, na mladostno zagnanost, na ve- vem nastopu leta 1909 (15. julija), cej težko. Igrali smo celo v Vele-selje, ki pride ob vsaki premieri, ko je recitirala na novem odru sovem din Gorjah. »Kadarkoli smo ko mine čas trdega dela za spu- prigodnico, ki jo je napisal ne- šli na gostovanja«, mi je pripove-ščendmn zastorom. znan avtor. Se dobro se spomni PAVLO BIDOVEC roj. STRNI- pesmi in uspelo ji je, da mi je ŠA sem pred dnevi obiskal na do- povedala celo nekaj verzov. Po mu. Bolezen jo je priklenila na obeh enodejankah, ki so jih igrali dom. Kaj kmalu je pogovor ste- na svečani otvoritvi, so sledile na-kel sproščeno in že sva bila sredi pogovora o delu ljudskega odra še preti pno svetovno vojno. Vsa dejstva, dogodke in vse ostale kronološke podatke, ki jih bom tu napisal, mi je povedala ona. Zal, toda šestdeset let je že od takrat in kljub naporu, ji ni skeče, recitacije in večje zabave. Prva dva režiserja, ki sta režirala vse te naštete predstave, sta bila prof. ADOLF ROBIDA in prof. MARKO BAJUG. Nekajkrat so celo gostovali, kar je ob tistih pogojih, ki so jih imeli takrat, pre- dovala,« smo imeli vedno polno dvorano. Največkrat je bila dvorana veliko premajhna«. (nadaljevanje prihodnjič) B020 SPRAJC Razstava v Prešernovem muzeja Kulturni delavci na skupščini... Te dni razstavlja v Kranju akademska slikarka Mira Pregelj. ;Je predstavnica dobre, a maloštevilne skupine umetnikov Četrte generacije, ki se ni v razliko od prvih treh impresionistov, vesnanov in ekspresionistov, šolala v tujini, ampak na akademiji v Zagrebu. Četrta generacija je hitela zdntže- • V jeseniški občini se pripravljajo na skupščino sveta Svobod in prosvetnih društev. Na zadnjem plenumu so sprejeli poslovnik zitivno. Število prireditev iz leta tudi raznih programov in uslug v leto narašča. V občini delujejo kulturnih ustanov. S samostojnim štiri godbe na pihala. Vendar ima- sklepanjem pogodb z gostinskimi jo težave predvsem zaradi slabih in turističnimi organizacijami za skupščine in predlog statuta zveze materialnih možnosti. Primerno re- redne nastope, se je vpeljalo tudi kultu rn o-ip ros ve t n i h o rgan i zacij, kot naj bi se svet imenoval v bo-cloCe ... Skupščina bo jutri, 25. tega meseca. Na njej bodo podelili nagrad« »Toneta čufarja«, in sicer c!ve kolektivnim društvom in tri na j/.aslužiicjšim kulturno-prosvet-nim delavcem. Letos bodo podelili šitev bi našli le, če bi sodelovale v turistično gospodarstvo, tudi gospodarske organizacije. V Kljub temu, da vsa društva ra- podobnih težavah so tudi pevski zen Svobode na Hrušici, delujejo zbori. v zastarelih prostorih in da mate- Togost v programiranju dela rialna osnova ni najboljša, pa so društev puščajo zbore, da si sami dosegla pri organiziranju vsako- utirajo pot in iščejo možnosti jav- vrstnih nastopov in prireditev lepe nih nastopov, namesto da bi jih uspehe. Jeseniška knjižnica zelo aktivna Na Jesenicah ima knjižnica svoie omejile nakup knjig in se v večji prostore v Titovem domu. V knjiž- meri posluževale potujoče knjižni-nici so imeli lani 17.793 knjig. Obi- ce. Nabavna politika knjižnega skalo jo je 7655 izposojevalcev, ki fonda naj bi se načrtovala v so-uspelo, da bi se spomnila večino so si izposodili 19.113 knjig. Med glasju z matično knjižnico, tako da obiskovalci je bilo 50 odstotkov bi obogatili knjižne zbirke in lah-učencev in dijakov, 20 odstotkov ko nudili vsakemu bralcu primer-je bilo delavcev, 16 odstotkov no čtivo. uslužbencev in 14 odstotkov ostalih. Najbolj brana dela so: Angeli-ka, Trije mušketirji, VVinetou in Jezdeci škrlatne kadunje. Kaplan Martin čedermac, Vstajenje ter Zločin in kazen. Financiranje na podlagi pogodbe se je v glavnem obneslo, ker je stimulativno in se sred&tva poirabliaio načrtno. V lanskem letu je bilo na osnovi obsega dela iz sklada za kulturno-prosvetno dejavnost knjižnici do Lani 252 filmskih predstav na Jesenicah V sklop kinematografskega podjetja na Jesenicah spadajo kino »Radio«, »Plavž«, »Koroška Bela«, »Žirovnica«, »Dovje Mostra-na« in kino »Kranjska gora«. V lanskem letu so predvajali 252 filmov, od tega 30 jugoslovanskih. Bruto promet je na- deljeno 8,059.400 din, za letos pa je Pram letu 1963 narasel za 10,7 vati tedanje pariške fovistične tudi izredno nagrado gledališču To- uvrščali v organizacijsko manj zah- Vse preteklo delo in bodoče na-smeri umetnosti z lastno domačo nota Čufarja za prvo mesto ob levne kombinirane programe. Iz- loge na tem področju pa bodo na vsebino. Zato nas pri Miri Preglje- lanskem tekmovanju amaterskih j em a je vsekakor jeseniška Svo- Jesenicah pretehtali na skupščini. vi ne preseneča snontano opažanje gledališč na Hvaru. boda. Društvo uvaja vse zvrsti in živahna sproščenost izraza. Sli- Na plenumu so delo kulturno- kulturno-umetniške dejavnosti, za karka je znana po prizadetih in prosvetnih društev ocenili kot po- katere ima pogoje, poslužuje pa se neprisiljenih slikarskih prijemih, po svoji skiciozni in zelo slikoviti obdelavi motivike. Sledovi mračne in brezbarvne sivine so še vedno prisotni, čeprav se je prav iz temačne obdelave izvila in prešla v močno barvite vode, celo v ab-stKikciio, ki je dosledno dekorativna. Motivika je zelo raznolika, od krajine do figure v lokalih ali na šoortnih igriščih itd. Mira Pregljeva razstavlja v K raniti dela, ki so nastajala od leta 1%2 pa do danes in so motivno vezana na Kranj, na kraje ob morju, na opažanja na igriščih, v kon- B. B. SKUPNI NASTOP GLASBENE IN BALETNE ŠOLE Uspehi organizacij v Gorjah Prizadevanje za poživitev kulturnega življenja Družbene in kulturne organizacije v Gorjah si prizadevajo, da bi postalo kulturno in diužabno življenje v tem kraju ter v okolici bolj razgibano in živahno. V certnih dvoranah in podobno. Vse, ta namen je bilo v zadnjem čakat smo dejali zgoraj, velja tudi su nekaj prireditev in zanimivih za razstavljena dela, ki učinkujejo predavanj. Minulo nedeljo pa je z navidez neskrbno a učinkovito domača Svoboda uprizorila v do-potezo čopiča skoro preveč skicioz- mx* v Spodnjih Gorjah vojno dra-no. To so pač nepretenciozni za- mo Antona Korena Vohunka. Dc-piski slikarke, toda zapiski, ki iz- '° Je rež i ral dolgoletni sodelavec V četrtek, 15. aprila je bil v koncertni dvorani delavskega doma nastop učencev glasbene in baletne šole v Kranju. Tokrat so se publiki predstavili mladi solisti iz oddelka za harmoniko in kitaro. Prvič pa se nam je predstavil harmonikarski orkester, ustanovljen na iniciativo ravnate-zc mino nastopala na prireditvah lja ^asbone šoie Petra Liparja, na Bledu, ob Sobcevem bajerju, v ki jo pod tnktirko Josi St Bohinju ,n drugod. Svoboda pa je j,aigral dela domačih planiranih 8,200.000 din. Prostori občinske knjižnice pa so zaradi premajhne površine že nekaj let neprimerni. Odkar je bil v oddelku pionirske knjižnice pavšal znižan na 50 din za 48 knjig, je število izposojenih knjig v tem oddelku narasel skoraj 100-odstotno, pri čemer se lastni dohodki niso zmanjšali, ker je bila istočasno zvišana zamudnina. V matični knjižnici, ki ima podružnici na Hrušici in Blejski Do- sodeluje kinopodjetje s filmsko bravi ter 5 vaških knjižnic, ki jim komisijo pri občinskem svetu za nudijo strokovno pomoč, so misije- prosveto in kulturo, v sporazumu nja, da bi manjše vaške knjižnice z njo tudi nabavlja vse filme. odstotka, obisk pa za 4.7 odstotka. Ugotovili so, da je obisk v porastu zaradi dobriz repriz, ki so na sporedu vsak teden. Podjetje ima vedno včr?je težave s kino-dvoranami in projektorji, ki so izrabljeni in zahtevajo pogosta popravila. Kmalu bodo kupili nove »xenol« žarnice za kino Radio in Plavž, v Radiu pa bodo uredili novo projekcijsko platno. Pri vodenju programske politiko Pevski zbor iz Goric žarevajo svežino in bistro slikarsko intuicijo. Kulturna vest KRANJ — V petek zvečer je bil v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja večer poezije pesnika T. S. Eliota. Večer je vodil Beno Taufer. To je bil že drugI večer poezije, ki ga je v svojem, sicer kratkem toda vseeno plodnem delovanju pripravil kranjski študentski klub. Jakob Vodnjov. Z omenjenim de- uspola sestaviti tudi orkester harmonikarjev, ki so tudi že nekajkrat uspešno nastopili .V letošnji sezoni predvidevajo, da bodo šli skupaj z vokalnim zborom iz Zasipa na gostovanje po Koroški. Lani je bil na podobnem .obisku na Koroškem pevski zbor iz Krope. Precejšnje težavo pa ima Svo- lom. bodo igralci iz Gorij še enkrat hoda v Spodnjih Gorjah z vzeli in tujih komponistov. Nekatere skladbe je posebej za to priložnost priredil sam dirigent. Mladi smisel za orkestralno i.rjro, za muziciranje. Glede na njihovo, sicer skromno tehnično glasbeno znanje po dvoletnem intenzivnem študiju, so dosegli viden uspeh. ObtfinstvO, ki je polnoštevilno napolnilo dvorano, so posebno navdušile skladbe: Marš na Drini — skladatelja Birilskega, Mascagni-jev Intermozzo iz opere Cavalcria Socialistična zveza in krajevna & Gotovčcv zaključni skupnost v Gor j ali pa se že pose- kol° iz opere Ero iz onega sveta, hej prizadevata,'da bi v tem kra- Glasbeni večer je še popestrila ju pričeli z rednim prirejanjem baletna skupina, ki je občinstvo no dobrodošel je njen delež tu- 1 rimskih predstav. O tem se pogo- navdušila s tremi plesi. — dd na turističnih prireditvah. Le- varjajo s kinopodjetjem Kranj; tos bo folklorna skupina iz Gorij J. B. D. STANJKO Pred nedavnim se nam je predstavil nov pevski zbor Gorenjski nagelj iz Goric. Pod vodstvom tovariša Peternelja je imel prvi javni nastop 8. marca letos. Zbor ima 15 članov. Pevci so doma iz okolice Goric in Trstenika. Čeprav nekateri precej oddaljeni prihaja-izvajalci so pokazali lep jo redno trikrat tedensko na vaje. gostovali, danes pa jo bodo uprizorili tudi v Rihncm v okviru občinske dramske revije. V sestavu Svobode v Gorjah zelo uspešno dela tudi folklorna skupina. V letih svojega obstoja je priredila že vrsto uspešni,h nastopov, tako na domačem kot tudi na sosednjih odrih. Poseb- ževanjem kulturnega doma. te dali časa hranijo sredstva za to, da bi ga nekoliko obnovili. Posebno pogrešajo prostore za klub in posvetovanje ter za knjižnico, Člani pevskega zbora so se posvetili predvesm študiju slovenske narodne glasbe. Vzroki za tako resno delo nekega podeželskega pevskega zbora, so nedvomno v dobri1 organizaciji in sodelovanju s kulturno prosvetnim društvom. Svoboda iz Goric je pokazala precejšnje razumevanje za porajajoče se pevsko društvo. Omogočila jim jc vaje v kulturnem domu in kupila klavir. Začetek dela je bil uspešen, vendar ga najtežje delo še čaka. Ze danes bodo sodelovali na reviji pevskih zborov v Dupljah, nato 9. maja v Cerkljah in 16. maja v Preddvoru. Za zaključek pa bo- do nastopili 24. maja v Goricah, kjer bo velika pevska revija na kateri se bodo pomerili z nekaterimi odličnimi zbori Gorenjske. Ingoligč na jeseniškem odru Cufarjevo gledališče na Jesenicah je vključilo v repertoar letošnje sezone tudi dramatizirano povest Antona Ingoliča »Milica ne sme umreti«. Režiser Bojan Ce-bulj je zaupal glavni vlogi najmlajšima igralcema Ivu Sčavnl-čarju in Simonu Cebulju, ki sta uspela ob sodelovanju celotnega ansambla. Premiera je bila včeraj. Glavno generalko^ so si ogledali učenci jeseniških osnovnih šol, kar je vsekakor za pozdraviti. Po Ingoličevi povesti »Milica ne sme umreti« jc osnovni moto igre »Nikoli več vojne!« Delo opisuje naše ljudi izseljene" leta 1941 v Slezijo in je polno spominov na trpljenje in boj naših ljudi med drugo svetovno vojno. — U. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KIJ NAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA »Taki smo ljudje,« je rekla gospa Josefine in menila, da jo Grete samo žrtev svojih staršev. »Taki so bili kakor moji. Zato sem zdaj pri Štiridesetih letih že vdova... To bi morali razmisliti. Toda saški kralj je zavrnil prošnjo za pomilostitev. Stresel je svoj bos nad Grete in najbrž bi najraje dal obglaviti vse ženske na Saškem samo zato, ker jc kraljica raje odložila krono, kakor da bi živela pri človeku, ki ga ni ljubila. Poslušala jc srce in pobegnila za italijanskim pianistom Tosellijem.« . Takrat je bilo poletje. .. Danes pa je siv decembrski dan. Zakaj sploh razmillja 0 poletju, ki je samo že spomin. Bila je nedelja, 17. decembra. Takrat je bilo poletje. Ni hotel več razmišljati o njem. A poletje ga ni izpustilo iz rok. Proti njegovi volji ga je sililo v razmišljanje. Da, Grete Beier... To skoro zveni kakor Anna Bauer. Vsak Nemoč bi se najbrž smejal taki primerjavi. Tujec, ki ne razume nemščine, pa bi lahko imel ti dve besedi za enaki, ko bi jih površno slišal. Prva pomeni tolmun, druga kmet. In vendar se je Grelo Beier izlii ! v Anno Bauer, čim jo jc okužila Grctina zgodba. In okužila jo tudi njega. Ali je prav, da časopisi poročajo o zločinih z vsemi podrobnostmi. Ali je prav, da pišejo pisatelji povesti o umorih in ubojih. Ali je prav, da se pogovarjamo o usodah, ki so kakor usoda Grete Beierjeve. Zakaj tako radi prebiramo časopisne kronike in reportaže o ljudeh, ki so zagrešili tatvino, rop, uboj? Zakaj se nam zde zanimivi kriminalni* romani s svojimi junaki — roparji, morilci, policisti, sodniki in rabi ji? Ali nismo, kadar prebiramo take zgodbe, podobni Greti Beier, ki je ob takih zgodbah zasnovala svoj zločin? Ali se nas ne lotevajo podobne misli, kadar v svojem življenju obstanemo pred podobnimi, na videz nerazrešljivimi problemi, da sejnino po vzgledih iz temnih izmišljenih in tudi resničnih usod? Ali si v takih trenutkih ne želimo smrti človeka, ki se nam zdi nepremostljiva ovira na poti k našim smotrom in ki ga čutimo kot edini vzrok, ki znsu/.n ju je našo usodo in ki nam ne pusti, da bi z njo ravnali svobodno in jo uresničili po svojih željah, hrepenenjih in stremljenjih? Ali bi ne mojdi takega človeka spraviti s poti, ne da bi nas zaskelela vest. Grete Beier jo šla po svojem zločinu plesal. Gospe Josefini, vdovi sodnika dr. Kreuzbergorja, ki jo jc spoznal v Opatiji in pri kateri sedaj i stanuje, je žal. ker ji je četrt stoletja starejši soprog umrl šele v njenem dovotintridosotem letu in ne takoj po poroki, da bi lahko šla za svojim izgubljenim slikarjem. In tudi Anna. ki ni hotela biti v svojem življenju obsojena, na revščino in jo svojo lepoto prodala za bogastvo, jc računala, da bo Bauerju plačevala obroke svojo lepote najdalj pet let. Zone, ki ne ljubijo svojih mož, si' želijo njihovo smrt. »Ali veš, kaj razmišljam,« ga je po tistem pogovoru zvečer, ko sta bila sama, vprašala Anna. Vprašujoče jo je pogledal. Ona pa je rekla: »Mislim, da bi lahko brez pomišljanja opravila z Bauerjem, kakor jc Grete Beier s Pressierjcm. Umorila bi ga, ko bi vedela, da bi imeli njegovo smrt za samomor. Potem bi leto dni žalovala, kakor se vdovi spodobi. Nato bi se izselila v Ameriko. Ti bi prišel za menoj. Poročila bi se.« Se zdaj čuti, kako se je takrat zgrozil ob Anninih besedah. Opozoril jo je, če se zaveda, kaj govori. »Se,« je rekla. Rada bi živela samo zanj. Lahko si zamišlja, kako ji je, kadar lega v posteljo k starcu. Spomnil jo jc, da bi ji ne bilo treba. Njeno in njegovo Življenje bi potekalo popolnoma drugače, ko bi ga takrat v Grazu ne zapustila. Z nikomer bi jima ne bilo treba deliti drug drugega in nikogar bi ne onesrečila, je takrat za trenutek pomislil na Štcfi in otroka. Najbrž je uganila, kaj je mislil, ker mu je očitala, da bi se ne smel tako naglo poročiti. Takrat mu nI mogla povedati, da se je z Bauerjem poročila samo zato, ker je računala, da se ga bo najkasneje v petih letih znebila. Zdaj je minilo že šest let. Ali naj žrtvuje Bauerju še pet ali celo deset let in postane vdova kakor gospa Josefine, torej v letih, ko žena ni več mlada in še ni stara, da bi se odpovedala slastem življenja. Ne, Bauerja ne more več prenašati. Sest let je več kakor preveč, da je zaslužila njegovo bogastvo. Dovolj mu je plačala. Storila bo, kakor je storila Grete Beier. »•In končala pod giljotino ali v rabljevi zanki?« Ne, ne bo, je odgovorila. Storila bo bolj premeteno. Rekel ji je, naj si izbije take misli iz glave. Naj pomisli, da bi bilo njeno dejanje zločin. »Zločin, ki ga ne odkrijejo, ni zločin,« ga je zavrnila. V teh lotih je bila priča že marsikateremu dejanju, ki bi ga lahko imenovali zločin. Ce se spomni samo Bauerjevih špekulacij, ki so spravile v denarni polom že marsikaterega bogataša. Dva med njimi sta končala s samomorom. Bauer se je prav dobro zavedal, da jima je s svojimi uspelimi špekulacijami porinil revolver v roke, a si ni nikoli očital, da je zakrivil zločin. Tudi drugi bogataši so taki. Niso tenkovestni, kakor je on. Vse imajo za dovoljeno in pravično, kar množi njihovo bogastvo. Na žrtve, ki jih puščajo za seboj, se ne ozirajo. Zato tudi nje ne bo niti za trenutek zaskelela vest, ko bo usmrtila moža. »Ljubim te. In vse bi tvegala zate, kakor je Grete Beier tvegala za MarkerJa.« Marker? Primerjava ga je zabolela. Marker se Je gnal za Grete samo zaradi bogastva, a on je Anno ljubil. Ko bi bila pripravljena zapustiti Baucrja, bi šel za njo, kamor bi hotela. Ali ni zapustil zaradi nje žene in otroka? tToda Anna je hotela ostati bogata. Ni hotela v revščino. Obdržati je hotela bogastvo, ki ga je kupila s svojo lepoto in zanj plačala šest let življenja pri starcu. Zdaj je hotela to bogastvo deliti z njim. Ce jo ima v resnici rad, naj obračuna - predsodki in JI pomaga razmišljati, kako bi najlaže spravila Bauerja s poti in potem svobodno razpolagala z njegovim bogastvom in s svojo usodo. Sam ni vedel, kdaj ga je zapletla v svoje naklepe. Prav gotovo bi ji pomagal kovati zločin, ko bi tega ne preprečil prihod Bauerjevega nečaka Gustava. Prihod Gustava Baucrja v Opatijo je Anno prestrašil. Zagledala ga jc bila s svojega balkona, ko se je sprehajal v parku z nekim dekletom, v katerem je še z večjim strahom spoznala bivšo kasirko iz tržaškega hotela Central. 5 _ PF pošilja borbene pozdrave vsem Iju lem gornjesavske doline za delavski praznik 1. MAJ Tovarna preši tith odej Škofja Loka želi svojim dobaviteljem in odjemalcem čimveč uspehov Za, delavski praznik 1. maj pa jim pošilja borbene pozdrave ŠKOFJA LOKA Ob jubilejnem prazniku dela čestitamo vsem delovnim ljudem in se toplo priporočamo z našimi renomiranim! izdelki: aparati za sušenje las, električnimi pečmi, električnimi kuhalniki itd. Zeleas esen: Trgovina s športnim blagom Slovenija šport čestita za 1. NAJ Medobčinska komunalna banka Kranj SU Tekstilna tovarna IIN O ZAPUŽE priporoča svojo bogato izbiro damskih in moških tkanin in volnenih odej Ob delavskem prazniku pa žr'i vsem ljudem veliko uspehov čestita k delovnemu prazniku 1. MAJU Kmetil ska zadruga SKOFJfl LOKA čestita vsemu delovnemu ljudstvu za praznik 1. maj ter dan zmage 9. maj Trgovsko podjetje Železnlna Radovljica priporoča potrošnikom še nadalje svoje kvalitetne artikle ter jim ob delavskem prazniku 1. maju ter dnevu zmage pošilja borbene pozdrave Zavarovalnica Kranj Industrija za elektromehaniko, telemunikacije, elektroniko in avtomatiko čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. MAJ zavarujemo: požar, vlom, točo, živino, avto, nezgode, življenje in drugo. Ob praznovanju prvomajskih praznikov in prazniku dneva zmage želimo vsem ljudem Gorenjske še mnogo uspehov pri svojem delu SOBOTA, 27. marca 1w5 UP £BLED= IZDELKI: Žagani les smreke-j d!:2 Vezane plošče za grad- Obeništvo Vezani les Ladijski pod * * -j Opaži vseh vrst Stropne in stenske obloge Lamelirana gladka vrata Strešne konstrukcije a Sredice fisšn? Lesna mbka Lesna embalaža vseh ■ vrst Častita vsem svojim poslovnem partnerjem ter bralcem Glasa ob delavskem prazniku 1. maju f------ INJDrSTRUA USNJA, KEMIČNIH IZDELKOV IN PLASTIČNIH MAS ndard A USNJA KRANJ želi vsem ljudem Sirom domovine velike uspehe ob delavskem prazniku l.maju B «3 93 w o o on g m te *D C 5 3? ® z O c$ SSS Si § g -2 « C3 i c/2 © £ UD C3 TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME RADOVLJICA čestita vsem ljudem širom domovine za delavski praznik -71 • IVI A. J ELEKTRO KRANJ PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN DISTRIBUCIJO ELEKTR. ENERGIJE s svojimi enotami: distributivna enota KRANJ ŽIROVNICA Proizvodna enota in Skupne službe čestita vsem ljudem širom domovine za mednarodni delavski. * praznik 1. maj Trgovsko podjetje i »ROŽCA« JESENICE pozdravlja vse svoje potrošnike za 1. MAJ Komunalni servis Kranj pošilja borbene pozdrave delavnim ljudem za 1. MAJ đBk TEKSTILINDUS KRANJ S SVOJIMI PROIZVODNIMI OBRATI: predilnice, tkalnice, barvarne, tiskarpa, srereture in šivalnica IZDELUJE KOMPLETNI ASORTIMENT: raznih pestro tkanih in tiskanih tkanin iz bombaža in staničnih vlaken IZVAŽA: svoje izdelke priznane kvalitete v razne države Evrope, Azije, Afrike in Amerike . UVAŽA: surovine, barve, kemikalije in utenzilije Nastopa kot samostojni uvoznik ozir. izvoznik v vse države. Delavni kolektiv pa pošilja ob L Mi! rave Postrežba točna in solidna! Prepričajte se o naši kvaliteti! TOVARNA KOS IN SRPOV TRŽIČ čestita vsemu delovnemu ljudstvu za njihov praznik 1. MAJ Tovarna verig Lesce nudi v zakup svoje kvalitetne izdelke: vse vrste vijakov in verig za široko potrošnjo, industrijo in ladjedelništvo ter opremo za pomorstvo in pošilja za 1. maj iskrene čestitke vsem delovnim ljudem VARIEKS iiSzoiiSli lUSIIlll KOUSIlUi1 Kolektiv prodajalne Kranj se toplo priporoča in želi k 1. maju mnogo delovnih uspehov PE KAR KRANJ A • •••• •••••• pozdravlja svoje potrošnike ob delavskem prazniku Komunalni zavod za pošilja borbene pozdrave ob delavskem prazniku 1. maju vsem ljudem širom Jugoslavije k K A V pošilja vsem ljudem borbene pozdrave ob praznovanju delavskega praznika 1. maja Škofja I Loka Vsem kupcem svetovno znanih klobukov »PICCADILLY«, ki jih izdelujejo v tovarni »ŠEŠIR« v Skofji Loki, želijo člani kolektiva prijetno praznovanje prvomajskih praznikov KRANO Priporoča se za obisk v svojih prodajalnah ixu:jjju iiiiniiuiiH rnrmTTTTTTi i rrrrn nnimiiinint Ko planiraš letni dopust, ne pozabi na zračne blazine znamke »SAVA« TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV Stare cene Nove barve Novi vzorci Ob L maju in 20-letnici prve slovenske vlade čestita vsem delovnim ljudem, potrošnikom in bčisd trgovskim partnerjem ^riiirt kolektiv o «—* •P—T) mam ^ S •m rt ■O . Q r—< nO A S « S rs « o g p O C TJ K N ',J > rt n o o A H O rt O ELEKTROTEHNIČNO kolektiv iskreno čestita vsem poslovnim sode-lavcem Gorenjske za praznik 1. maj A* * I * * » i ♦ <>*■»♦ • *«*♦ > • <•« ♦ <\ «•» *•♦■»♦ {9 S31 O 0) Ob delavskem prazniku vam pošilja delovni kolektiv borbene pozdrave in se še nadalje priporoča Trgovsko podjetje KRANJ o C :::x:x:x:x:::xv::vx::::' in 9. niaj Projektivno podjetje Kranj pošilja borbene pozdrave ob praznovanju 1. maja ter se svojim potrošnikom še nadalje priporoča. Tobačna tovarna Ljubljana želi vsem kadilcem in ostalim veselo prvomajsko praznovanje ter jim čestita za delavski praznik in dan zmage. \ Samopostrežna resla v racija Kranj Pošilja najlepše pozdrave za delavski praznik in dan zmage vsem ljudem širom domovine. čestita vsem ljudem Gorenjske za j / mednarodni praznik dela in Dan zmage 9. maj ter jim želi še mnogo nadalnjih uspehov. Kovinsko obrtno podjetje Kranj Vsem delovnim kolektivom in ljudem a za 1. MAJ čestita ^\ občinska skupščina Kranj ObK ZK, ObO SZDL, ZB NOV, ObSS, ObK ZMS Ugodno in poceni (prodam novo klavirsko harmoniko. Sr. Bitnje 11. 1779 Prodam enostanovnnjsko hišo v Poljanski dolini. Naslov v oglasnem oddelku. 1786 Prodam slamoreznlco s puhalni-kom in verigo v dobrem svanju. Naslov v oglasnem oddelku. 1796 Naprošam osebo, ki je videla, kako se je mopedist zaletel v mojo kosilnico na Mlaki naj sporoči svoj naslov. Sajovic Peter, Mlaka 21, Kranj. 1809 Dobro ohranjeno usnjeno obleko, škornje, čelado in očala /a večjo postavo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 1820 Opel caravan dostavni 1962 poceni naprodaj. Paulus, škofja Loka, Partizanska c. 1821 Motor NSU 250 cem nemški prodam. Kosmač, SO III, Suha šk. Loka. 1825 Prodam 6 tednov stare prašičke. Okroglo 15, Naklo. 1826 Prodam suhe smrekove in borovo 25 X 50 plohe. Naslov v oglasnem oddelku. 1827 Prodam kravo, ki bo čez en mesec tretjič teletila. Breg 11, Kranj 1828 Prodam macesnove dvokrilne vrata, trodelno okno, ročno slamoreznlco, 8 m štirižilni električni kabel in vprežni kultivator. Sp. Brniki 65, Cerklje. 1829 Prodam kravo, ki bo v nekaj dneh teletila. Trboje 10, Smlednik. 1830 Prodam moped T 12. Tenetiše 25, Golnik. 1831 Prodam debelega prašiča 115 kg težkega. Rupa 15, Kranj. 1832 Prodam plug obračalnik navaden ter kravo, ki bo v nekaj dneh drugič teletila. Zg. Bitnje 23, Žabnica. 1833 Ugodno prodam dobro ohranjeno vespo 1. 1956. Zali rovt 5, Tržič. 1834 Prodam enostanovanjsko hišo z velikim sadnim vrtom v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 1835 Prodam kravo, ki bo čez en mesec tretjič teletila. Štefana gora 11, Cerklje. 1836 Prodam zidno ln strešno opeko. Naslov v oglasnem oddelku. 1837 Prodam razrezano slamo. Lahov-če 47, Cerklje. 1838 Prodam 500 kg sena. Visoko 50, Šenčur. 1839 Prodam prašiča 150 kg težke'.'a, Prebačevo 43, Kranj. 1840 Konja 500 kg težkega, in gumi voz, 15 eolski prodam. Požcnk 6, Cerklje. 1841 Prodam otroški voziček iadran in moped za 60.000 din. Britof 12, Kranj. 1842 Poceni prodam skoraj nov radio. Naslov v oglasnem oddelku. 1843 Prodam pralni stroj maris A-04 še z garancijo. Britof 13, Kranj. 1844 Prodam vprežne grablje ln prehi-ralnik za krompir. Prebačevo 45, Kranj. 1845 Zelo ugodno prodam, rabljeni postelji z vložki, nove posteljne vložke, divan, omare in pisalno mizo. Krumpak, Kidričeva 30, Kranj 1846 Prodam dva nova štiridelna okna za rolete. Naslov v oglasnem oddelku. ,1847 Prodam novo motorno kolo puch 175 ccm. Čemažar, Lenart 8 Selca. 1857 Magnetofon grunding TK 19 avtomat ic prodam. Grmek, Kran'. c. JLA 32. 1358 Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL Kranj razpisuje za hotel GRAD HRIB v Preddvoru naslednji delovni mesti: 2 natakar jev(ic) POGOJI: kvalificiran natakar z večletno prakso in znanjem enega ali več tujih jezikov. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Samsko stanovanje zagotovljeno. Prijave sprejema uprava podjetja Central Kranj, Majstrov trg 11. Gostinsko podjetje Dom 4 na Jezerskem oddaj sobe za razne seminarje, konference in druge aranžmaje. Vas postreže z domačimi specialitetaml. V okolici Doma prijetni izleti. Cena pen-siona od 1900 do 2200 din. Za informacije se obračajte razen Doma tudi na Turistično društvo Jezersko. OBVESTILO V nedeljo, dne 25. aprila 1965 ob 14.30 uri bo na Okroglem SPOMINSKA SVEČANOST za padlimi v Okrogeljski jami S to svečanostjo pričenjamo letošnje proslave 20. obletnice osvoboditve. Vabimo občane občine Kranj t da se te svečanosti, kot prejšnja leta, tudi letos polnoštevilno udeleže! Predsedstvo Združenja borcev NOV občine KRANJ Prodam fiat 750. Petan, Šk. Loka, Novi svet 4. Ogled od 16.—18. ure. 1859 Prodam dobro ohranjen pralni stroj AEG in brzoparilnik 75 1, Kranj, Partizanska 19/a. 1860 Prodam kravo, ki bo v tretje teletila. Aljančič, Bistrica 2, Duplje. 1861 Prodam tesan les. Arncž Jože, Kokra 3, Preddvor. 1862 Prodam nov hladilnik boseh 130 1. Tro jar jeva 3, Kranj. 1863 Poceni prodam dobro ohranjeno kompletno spalnico, fikus in sobno lipo. Naslov v oglasnem oddelku. 1864 Prodam popolnjoma novo sobno in kuhinjsko opravo. Naslov v oglasnem oddelku1. ' 1865 Prodam 130 kg težkega prašiča in gumi voz 16 eolski. Zapoge 11, Vodice. 1866 Prodam" konja po izbiri in kupim svinjo po prašičkih. Virmane 42, Skopja Loka. 1867 Prodam puch roller 125 ccm. Jelene, Dražgoše 3, Železniki. 1868 Prodam črne cevi in podolitne ventile. Naslov v oglasnem oddelku. 1869 Seno in olavo prodam. Pavel Mrak, Gabrk, Šk. Loka. 1870 Prodam lepa prašiča po 100 kg težka. Predoslje 21, Kranj. 1871 Prodam po ugodni ceni 12 let staro kobilo za poljska dela. Javor-nik, Pionirska 15, Jesenice 3. 1872. Prodam dobro ohranjeno motorno kolo galeb. Lahko tudi na ček, KoŽuh Ivan, Kopališka 8, Škofia Loka. 1573 Po zelo ugodni ceni prodam pralni stroj 5 kg. Ponudbe oddali podružnici Glasa Jesenice pod »Ijmis-superavtomatic. 1874 Gospodarsko poslopje primerno za preureditev v stanovanjsko zgradbo ugodno prodam v Žirovnici. Ponudbe poslati pod »Ugoden nakup v oglasnem oddelku. 1875 Prodam hladilnik himo. Krani, Sfafleta Rozmana 5/8. 1876 Prodam pralni stroj alba v odličnem stanju. Kranj, Kidriče« va 15/11 telefon 25-94. Ogled popoldan. 1877 Prodam novo trodelno okno 130 X 120 cm in nov električni Štedilnik Gorenje. Naslov v oglasnem oddelku. 1878 Kupim prašiča do 25 kg težkega. Trata 17, Cerklje. 1848 Kupim levi namizni štedilnik na tri plošče (nerjaveče) v dobrem stanju ali novega. Naslov v oglasnem oddelku. 1849 Kupim majhno hišico na deželi tudi v slabem stanju. Ponudbe poslati pod »Kajžica«. 1850 Kupim hišo, lahko kmečko v vaseh okoli Kranja ali Šk. Loke. Ponudbe pošljite: Trontelj Mari, Kranj Valjavčcva 13. 18=51 Staro kaščo ali kmečko hišo kupim, najraje od Ccrkelj do Tržiča. Ponudbe poslati pod »vvikend«. 1852 Kupim mizarski stroj (kombi-nirko) na šliri operacije. Naslov v oglasnem oddelku. 1879 Kupim dvosobno stanovanje v Kranju ali primeren prostor za predelavo v stanovanje. Ponudbe poslati pod »Takoj ali jeseni«. 1880 Kupim enostanovanjsko hišo v gradnji v bližnji okolici Kranja ali Medvod. Naslov v oglasnem oddelku. 1881 Za opravljanje gospodinjskih del nudim hrano in stanovanje. Vprašati Bistrica 26, Tržič. 1853 Oddam otroka v oskrbo v dopoldanskih urah. Plača po dogovoru, strava, Kebetova 20/H, Kranj. Informacije samo popoldan. 1854 Zatekel se je pes ovčjak. Naslov v oglasnem oddelku. 1855 Fant ali dekle dobi hrano in stanovanje za pomoč na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku. 1856 Vajenca-ko, prešivalko in pomočnika za torbarstvo sprejmem takoj. Ivan Jakopin, torbar, Kranj, Maistrov trg 9. 1882 Sobo išče pošteno dekle. Nudi posojilo ali plača v naprej. Oddati ponudbe pod »Nujno«. 1883 Za nekaj mesecev oddam opremljeno garsonjero. Naslov v oglasnem oddelku. -1884 Pomagam za hrano itn stanovanje na kmetiji ali gospodinjstvu. Čir-čc, Staretova 1, Kranj. 1885 S 1. majem dam v najem privatno pekari j o s stanovanjem. Peka-rija krije krajevne potrebe. Mesečni promet 10—12.000 kg kruha brez peciva. Izredno dobra priložnost. Dostava kruha obvezna z motornim vozilom. Poslati ponudbe na naslov: Jakovac Fran, Brod na Kupi. 1886 [Zgubil sem v torek popoldne taško in pumpo za kolo od kasarne do Goric. Oddati proti nagradi, Stare, Sr. vas 5, Golnik. 1887 Ijgubil sem denarnico, izkaznico in 7000 din v Lescah. Najditelja prosim, naj vrne na ime v izkaznici. f 1888 Mlada uslužbenka išče opremljeno ali prazno šobo v Kranju za eno leto. Ponudbe poslati pod »Uslužbenka«. 1889 Napovedane plesne vaje dne 25. 4. 1965 v Preddvoru odpade jo. 1890 »STEKLARSTVO« Kranj prodaja naslednja osnovna sredstva: moško koto znamke ROG, prednost imajo gospodarske organizacije. 1891 »RESTAVRACIJA PARK« išče šivilje za krpanje perila na domu. 1892 Sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov Kranj, vabi vse člane, da se udeležijo občnega zbora, (lic 25. 4. 1965 ob 8. uri v sejni dvorani ohč. skupščine Kranj, poleg restavracije »Park«. 1894 Dom oddiha zveze slepih Okroglo išče za čas letne sezone kvalificirano kuharico ln servirko. Plača po pravilniku ustanove. Interi-sentke naj se javijo v pisarni zveze slepih Kranj, Tavčarjeva 41. Ponedeljek in petek dopoldan aH sreda popoldne. 1895 Nujno rabim dekle v dopoldanskem času za varstvo dveh otrok. Nudim hrano in stanovanje. Bcne-dik, Ješetova 28, Kranj. 1896 Iščem dekle ali fanta, ki bi po službi pomagala na mali kmetiji. Kranj, škofjeloška 25. 1897 Preklicu jem besede s katerimi sem razžalila Tavčar Milko, Luša št. 14, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Marija Rejc. 1898 Nov namizni električni šivalni stroj Elna prodam. Bukšek, Re-glnčeva 1, Kranj. ' 1899 Ciklostiram matrice, sponkam skripte. S. Luznar, Kokrški breg 3, Kranj, 1686 mi HI JIH GIGDRmO RAZPIS Razpisujemo mesto NGSAČA za prenos živil iz Begunj v Ro-blekov dom na Begunj ščici. Zaželena je oseba s stalnimi bivališčem v okolici Begunj. Javite se na naslov: Planinsko društvo Radovljica« »Valvazorjcv dom pod Stolom bo redno oskrbovan od 30. aprila dalje. Roblekov dom bo zasilno oskrbovan od 30. aprila do 2. maja, zato priporočamo planincem, da prinesejo nekaj hrame s seboj. Roblekov 'doni bo v maju za.silno oskrbovan le ob sobotah popoldne in nedeljah, redno pa bo postojanka odprla in oskrbovana od 1. junija dalje.« PD Radovljica Sindikalna podružnica ZDRAVSTVENEGA DOMA Kranj razpisuje za Počitniški dom v Piranu v času od 25. 6. do 6 . 9. 1965 delovno mesto samostojne kuharice in pomočnice za raizna dela OD po pravilniku Vloge pošljete do 15. maja na naslov: Sindikalna podružnica Zdravstvenega doma Kranj Dežurna služba veterinarjev za 1. maj in v maju Od 24. do 30. IV. ln od 1. do 8. V. Bedina Anton, Ješetova 29, telefon 27-30; 8. do 15. V. Vehovvc Srečko, Stošičeva 3, telefon 20-70; od 15. do 22. V. Rus Jože, Cerklje, telefon 831-15 in od 22. do 29. V. Dr. Ru-tar Franc, Planina 4, telefon 27-04 Gostinsko podjetje HOTEL »POŠTA«, JESENICE sklicuje javno licitacijo, ki bo dne 29. aprila 1965 ob 8. uri na sedežu podjetja za PRODAJO naslednjih osnovnih sredstev: dostavni avto »Škoda« 1201 v nevoznem stanju moped »Colibri« in »Pomy« v nevoznem stanju moško dvokolo v nevoznem stanju Ekspres za kavo, uporaben točilno napravo, uporabno Prednost nakupa imajo gospodarske organizacije. Po 10. uri zasebni sektor. Interesenti naj so v navedenem času zglase na upravi podjetja. Šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Skofji Loki organizira za odrasle ŠOLO ZA DOSEGO POKLICEV v kovinski stroki vključno za poklic avtomehanik in za dosego obrt. poklicev v lesni stroki (pohištveni in stavbni mizar) Pouk se bo pričel 14 maja 1.1. ob 16. uri in bo trikrat tedenske od 16. do 19. dre Prijave za vpis v šolo pošljite gornjemu naslovu do 10. maja 1965. »STEKLARSTVO« Kranj obvešča svoje cenj. stranke, da trgovina posluje vsak dan od 6. do 14. ure, v sredah od 6. do 16. ure, v sobotah pa do 12. ure TVD KRANJ, Kranj, razpisuje mesto HIŠNIKA v svojem domu v Stražlšču. Pismene ponudbe poslati na naslov: TVD KRANJ, Kranj. Pogoj: zamenjava stanovanja. — Informacije dobite v gostilni Benedik, telefon 25-18 ZAHVALA Ob prerani smrti naše ljubljene mame, žene in sestre MARIJE BOC roj.Zaplotnik se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so lajšali trpljenje in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku Ivanu, župnikoma g. Blaju in g. Rozmanu ter vseni darovalcem vencev in cvetja. Žalujoči: mož Alojz in sinko Lojzek ter ostalo sorodstvo Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda '20, sobota 30 din. Mali oglasi za naročnike 30, za nenaročnike 40 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Kmetijsko gospodarstvo Škoija Loka bo prodalo na JAVNI DRAŽBI v torek, dne 4 maja 1965, naslednja osnovna sredstva: 1. Kamicn -— 3,5 tone znamke fiat v voznem stanju 2. Tovornjak - 1,5 tone znamke renault zaprt v nevoznem stanju 3. Molzna naprava znamke »Belje« za molžo na stojiščih 4. Traktorski plug znamke »Stever« 5. Traktorski obračalnik plug znamke »Stever« 6. Traktorska škropilnica »Stever« 7. Prenosno motorni prašilec »Vulkan« 8. Akumulatorski voziček 9. Trodelni vprežni valj 10. Žična brana 11. Konjska oprema 12. Decimalna tehtnica 13. Mlin za začimbe — neuporaben 14. Elektromotor 11 KVV Javna dražba bo na dvorišču Kmetijskega gospodarstva Škofja Loka, Suha 22, za družbeni sektor ob 7. uri. Za vse ostale kupce pa ob 9. uri. Interesenti si lahko ogledajo vsa ponuđena osnovna sredstva na istem mestu 1 dan pred javno dražbo. ZAHVALA Ob alostui in prerani izgubi na-lega moža, očeta in starega očeta ANTONA KONCA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in ny.anccm, ki so pomagali in ga spremili na zadnji poti Ln mu podarili vence. Posebna zahvala tovarnam Iskra, IBI in Elok. podjetju Kranj, ter družini Šimenc, Nadižar in Vid-marjevim. Posebej še g, župniku. Še enkrat vsem iskrena hvala Družina Konc ZAHVALA Ob bridki izgubi naše mame, stare mame in tele JERCE KATRASNIK-MOHORIĆ Medvedove mame iz Podbilce se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so pomagali in jo spremili na zadnji poti, ji poklonili vence ter nam Izrazili sožaljc. Posebno zahvalo smo dolžini zdravniku dr. Hriberniku in č. duhovščini. Še enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoči: hčerke Tinca, Micka, im Pavla z možem, sin Janez, vnuk Franci, Medvedovi iz Podblice ter ostalo sorodstvo. Mlaka, 21. aprila 1965 PRIVAJANJE NA ZAKONSKO ŽIVLJENJE ameriški film igrajo: Jim Hutton Jane Fonda Spored tega tedna sloni na dveh konvencionalnih amertišikih filmih. Prvi je komedija: Privajanje na zakonsko življenje, po dramskem delu T. VVilliamsa. Nima nobenih pretemzij izven svojega krogotoka bulvarske gledališke komedije z naiviko, milijonarjem iin poroko. Včasih se njegov humor že skoraj ujame z razigrano filmsko komedijo, a takoj nato presihne v dramski dialog, ki mora mnogokrat nadomeščati dogajanje. Vse filmsko v tem dolu je omejeno na nevsiljivo, dramske kvalitete ne-ovirajočo, a vendar povsod, kjer je potrebno, pričujočo kamero. KAJ SE JE ZGODILO Z BABY JANE ameriški film režija: Robert Aldrich igrajo: Bet te Daviš Joan Crawford Drugi konvencionalni film tega ledina je Aldricheva predslav t v osebne tragedije sester lludson, katerih def orani rana mladost povzroča v starosti bolezenske konflikte med njima in med svetom; konflikte prav Freudovskih razsežnosti, ki končno privedejo do nasilne smrti ene od sester in do neozdravljivega iufauliliznui dinge. Težišče tega, melodrami do kraja naklonjenega dela, je prav gotove-povratek dveh velikih imen tridesetih let: Bet le Daviš in Joan Cravvford. Obe sta zlahka interpre-linuli senilni svet ostarelih Mlinskih zvezd, ne da bi pri tem trpel igralski ugled prve in zvezdniški mit druge. Njun pojav je prav zanimiv (za poz.nava-lee njunih del celo sen I i men talen) obračun duha neke generacije. V tem smislu je celo konvencionalna režijska in dramatska shema dobronamerno podrejena akademski igralski predstavitvi, ki je v Cannesu žela največ priznanja, številni skrajno ekspres ion iKtični zorni koti snemanja in ubijajoči refreni nekaterih scen in detajlov nudijo gledalcu še kar adekvaten prikaz, razvoja neke manije, v našem primeru vedno večjega nagnjenja k bolezenski infantilnosti, po drugi strani pa je ta metoda mnogo preveč obrabljena, da bi lahko izpovedala kaj več kot bolezensko deformacijo. Kajti film Kaj se je zgodilo z Babv Jane ne izpovedu-je ničesar preko, posebnega primera, ne prenese kreativnega prehoda iz posebnega na splošno. Njegovi pretencioznosti to vsekakor ni v prid. Križnar Naško Kranjski pevci na gostovanju Kranj, 23. aprila — Učiteljski pevski zbor »Stane Žagar« iz Kranja že dobro leto tesno sodeluje z nekaterimi kraji v Spodnjem posavju. Tako je lani nastopil s samostojnim programom na Studencu pri Sevnici, na Raki in v Vel. Trnu. Jutri pa odpotuje zbor skupno z mladimi glasbeniki glasbene šole iz Kranja v nekatere kraje v krški občini. Tako bo predvidoma nastopil v Krškem, Podbočju in v Leskovcu. Oba ansambla bo vodil dirigent profesor Peter Lipar. Vse prireditve so pod pokroviteljstvom množičnih organizacij občine Krško. To dokazuje, da je za kranjske pevce v tem delu Slovenije veliko zanimanje. Sicer pa spada ta obisk v okviru medobčinskega sodelovanja med kranjsko in krško občino, ki imata že prijateljske odnose. Postranski zaslužek nudimo upokojencem in upokojenkam, trgovskim uslužbencem, trafikantom in drugim po vsej Sloveniji. Priglasite se tudi vi rfa naslov »ED-3«, poštni predal 401, LJUBLJANA Šiviljski in kuharski tečaji Zopet vpisujemo v začetni-ške in nadaljevalne šiviljske ter kuharske tečaje. Prigsasite se tudi vi na naslov Delavska univerza Kranj, telefon 21-48 in 22-43 5111551 GLAS SUHU 1 A, CT. HrpTTTB 1 i\K> 148. Buntline je nadaljeval: -Junaki, kakor so bili Davy Cro-ckett, Daniel Boonc in Kit Carsonn, so mrtvi. Potreben mi je pravi, živi junak, ki se jc boril proti Indijancem, lovil bizone in gledal stokrat smrti v oči. Slišal sem, da bi bili vi pravi junak za moje zgodbe. Dovolite, da pišem o vas; postali boste slavni in vaše ime bo prišlo v zgodovino.« Major North jc poslušal moža, ki mu nI bil všeč. Preveč je govoril, zdel se mu je hvaličav in neiskren. Tudi je zamolčal, da jc bil sicer znan pisec, toda pisec cenenih pustolovskih zvezkov, ki so jih morale matere skrivati pred otroki. 149. North je odločno odklonil, češ da ga ne zanima postati junak na papirju. Buntline je bil užaljen. Ko je North to opazil, je skušal svojo neprijaznost popraviti in je dejal: »Glejte, tam pod vozom spi vaš junak. On je doživel dosti več pustolovščin kakor jaz in jc tudi bolj podoben pravemu junaku.« Buntline je stopil k vozu in z nogo brcnil moža, ki je spal pod vozom. Buffalo BiH se je pretegnil, zazchal in se privlekel izpod voza. Zaspano jc gledal v debelušastega možica pred seboj in njegov pogled se je ustavil na številnih svetlih kolajnah in odlikovanjih na njegovih prsih. 150. Buntlinu so se zaiskrile oči. Prepotoval je bil ves zahod in iskal junaka za svoje zgodbe. Le s težavo bi bil našel človeka.1 ki bi po svojem zunanjem videzu tako ustrezal kakor mladi visokorasli mož, ki je stal pred njim. Bil je zares. lep moški, ki so mu padali na ramena gosti kostanjevi lasje. Nosil je obleko iz jelenje kože. Buntline je Billu povedal svoje ime in tudi namen svojega obiska. Buffalo BiH jc bil že po naravi uslužen in ni imel nič proti temu, da ga Buntline ovekoveči kot glavnega junaka svojih zgodb. Sport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Spo Jutri zaključek SPENT-a Ljubljana, 23. aprila — Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu prihaja v zaključno fazo. Tekmovanje posameznikov poteka v glavnem po računih na papirju. Med moškimi posamezno sta se od naših prerinila med 32 najboljših Igralcev na svetu le Vecko in Markovič, medtem ko so vsi ostali odpadli v prejšnjih kolih. Vecko je igral danes zvečer v borbi za vstop v osmino finala s Cehom Stanekom, Markovič pa s Švedom Bengtssonom. Kot Je bilo pričakovati, se je med 32 najboljših na svetu, plasiralo največ Kitajcev, in sicer 9, Japoncev je 5, po 3 Madžari, Čehi ln Severni Korejci, po 2 Jugoslovana in Šveda ter po en Zahodni Nemec, Bolgar in Poljak. Kranjčan Teran je že v prvem kolu izpadel, prav tako mlada Jesenlčanka Krajzeljeva. Izmed posameznic pa Je prišla najdlje od naših Ljubljančanka Pirčeva, ki se je plasirala sinoči med 32 najboljših na svetu. katerem bodo nastopili bivši državni repiezentanl je posa.mc/.n Ih držav. Finalni del prvenstva pa je na sporedu v nedeljo popoldni.' oti 14. ure dalje. Slovesen Zaključek 28. svetovnega prvenstva v namz-nem tenisu bo v nedeljo ob 19. uri, ko bodo tudi proglasili nove svetovne prvake med posamezniki, J. Javornlk Na zasedanju ITTF pa je včeraj po 39. letih predsedovanja odstopil Igor Montagu, kateremu so se delegati zahvalili za dolgotrajno vodenje mednarodne namiznote-niške Zveze. V soboto se prvenstvo nadaljuje ves dan. Na sporedu bo prvenstvo tudi za novinarje in takozvano jubilejno tekmovanje, na Jutri derbi GNL »Kranj« je bil na vrhu lestvice v gorenjski nogometni ligi vse do srečanja s Prešernom, ko mu je le ta nepričakovano odvzel dragoceno točko. Jesenice, ki so bile druge z eno točko manj, so sedaj v vodstvu z istim številom točk, in boljšo razliko v golih. Rivalstvo, ki se je razvijalo med Jesenicami in »Kranjem« že od začetka prvenstva, bo sedaj še bolj zanimivo za ljubitelje nogometa na Gorenjskem. Pozanimali smo se za mnenje o jutrišnjem srečanju v obeh taborih. Andrej Klinar, kapetan moštva Jesenic: »Upam, da bo igra fair in po i pričakovanju kvalitetna. Želim, da bi tekmo sodil sodnik, ki naj bi opravljal nalogo z nepristranskim sojenjem, da M že v kali zatrl vsakršno grobost. Zelja vseh mojih soigralcev Je — zmaga naj boljši«! \ Za Kranjčane nam je odgovarjal njihov trener Franci škrab: »Vsekakor so vsi igralci optimistično razpoloženi. Ce bodo igrali v kompletni postavi in, če nam sreča ne bo obrnila hrbet, lahko računamo na najboljše. So pač vsi še zelo mladi in »polni« športnega duha, borili se bodo z vsem srcem. Mislim, da me ne bodo razočarali.« Jutri bo v Ljubljani'zaključila največja letošnja prireditev SPENT Ekipa »Bratslvo-Edinstvo« prvak V letošnjem letu je bilo v liga tekmovanje z zračno puško vključenih 18 družin i/, kranjske občine. Družine so nastopale z 10-član-skimi ekipami in so bile razdeljene v tri skupine. Ekipa SD »Bratstvo-Edinstvo«, za katero nastopa več odličnih strelcev (Fre-lih, Naglic in Prestor) je tako kot lani, tudi letos zanesljivo osvojila prvo mesto. Tako bo s svojo 5-člansko ekipo zastopala kranjsko občino v naslednjem liga tekmovanju, ki se bo pričelo prihodnji mesec. Rezultati: 1. SD »Bratstvo-Edinstvo« 2462 krogov od 3000 možnih, 2. SD Kakšne so perspektive športa v Kranju Košarkarji brez igrišča Tajnik košarkarskega kluba Triglav Janez Palovšnik in trener moške ekipe Milan Rus sta nam povedala, kakšno je stanje v kranjskem košarkarskem taboru. Čeprav precej skeptična, v svojih izjavah, z optimizmom gledata na pogoje za razvoj te atraktivne igre. Kranjski košarkarji so ostali, brez igrišča. Se igrajo na igrišču v Savskem logu, vendar vsak dan pričakujejo, da jih bodo pregnali (na tem mestu bodo gradili toplarno). Nerešeno vprašanje igrišča prav gotovo vnaša veliko negotovosti v njihove vrste. Pričakujejo, da bodo dobili igrišče na novem stadionu, a ker n; denarja za ureditev razsvetljave, jim določano igrišče ne bo dosti pomagalo. Na razpolago imajo tako samo eno »začasno« igrišče, na katerem lahko trenirata le dve ekipi (moška m ženska). • »V klubu imamo pet ekip, ki pa se ne morejo vse zvrstiti na igrišču. Vsako leto smo organizi- rali pionirske košarkarske šole, a letos računamo, da bodo zaživele v mesecu maju.« 9 »Velik problem v klubu predstavljajo funkcionarji. Igralci, ki prenehajo igrati košarko, se le redko spomnijo na to, da jih še kaj veže na njihov klub. Vse delo leži le na majhnem številu funkcionarjev.« 9 Smatram, da nismo stagnirali v celoti. Prva moška ekipa Je izpadla Iz slovenske lige, vendar po »zaslugi« 8 Igralcev, ki so v istem letu prenehali nastopati, ženska ekipa pa je ena Izmed najperspektivnejših v Sloveniji. Seveda nimajo dovolj zaledja. Zanimanje je veliko, a na žalost ne moremo nuditi igralkam niti igrišča.« 6 »Bolj slabo smo se pripravljali na letošnjo sezono. Ni denarja. Ne vemo pri čem smo. C> Nismo proti prioritetni listi športov v Kranju, vendar se ta lista ne sme sestavljati na nekih zaprtih sestankih. Naj se mladina sama odloči kateri šport je prioriteten. # »če gledamo s stališča k a dira, s katerim razpolagamo v klubu, ima košarka odlične perspektive. Ce pa pogledamo s stališča materialnih pogojev — perspektiv ni.« • »Člani kluba smo optimisti. Računamo, da se bo moška ekipa vrnila v I. slovensko ligo. Upamo, da bomo čim preje povrnili pozicije, ki smo jih imeli v okviru slovenske košarke, Upamo, da ponio dobili igrišče. Na vse upamo in z voljo bomo tudi vse dosegli!« Peter Čolnar Bratsvo-Edinstvo in SD „Iskra Na občinskem strelskem prvenstvu za mladince in mladinke, ki Je bilo preteklo nedeljo v Kranju je nastopilo 9 strelskih družin s 16 ekipami. Z razliko 1 kroga »o pri mladincih zmagali strelci SD Bratstvo-Edinstvo, v konkurenci mladink pa so bile najboljše mlade strelke SD »Iskra«. Popoln uspeh pa so mladinci ln mladinke SD »Iskra« dosegli tudi v razvrstitvi posameznikov. Pri mladincih je bil najboljši Jože Rudolf, enako pa so vsa tri prva mesta med mladinkami zasedle mlade strelke te družine. Športne prireditve »ISKRA« — Kranj 2406, 3. SD »Jože Jereb« — Tekstilindus 2312, 4. SD »Tabor« Cerklje 2131. 5. SD »Sava« — Kranj 1926 krogov. Posamezno je bil spet najboljši V. Frelih — »Br.-Ed.« z 271 krogi pred F. Petcrnelom — »Sava« 263, M. ing. Rodetom — Iskra 262 in T. Prestorjem Br.-Ed. 261 krogov. Božo Malovrh MOŠNJE PRVE Pred dnevi se je zaključila občinska liga tekmovanja z zračno puško v območju občine Radovljica. Sodelovalo je sedem ekip. Prvo mesto so brez poraza osvojili strelci iz Mošenj. S tem so si pridobili pravico nastopanja v višjem tekmovanju. Rezultati: 1. SD »MOŠNJE« 193,50, 2. SD »Boh. Bistrica« 179,60, 3. SD Radovljica 172,33, 4. SD »Ribno« 150,00, 5. SD »Bled« 146,94, 6. SD »Gorje« 106,17, 7. SD »Nomcnj« 86,69. mladinke — 100 m: 1. Mohorič (Tr) 13,4, 2. Berčič (Tr) 13,7, 400 m: 1. Bernik (Tr) 67,1, 2. Prevodnik (JP) 71,5, višina: 1. šifrer (JP) 13,5, 2.-3. Mohorič (Tr) in Franko (Tr) 125, daljina: 1. Berčič (Tr).470, 2. Ošina (Tr) 427, krogla (4 kg): 1. Mežek (Tr) 8,90, 2. Giacomelli (Tr) 7,78, krogla (S kg): 1. štiglic (šk.L) 10,96, 2. Rešek (šk.L) 10,87, 4X 100m: 1. Janez Petetinelj 54,9; pionirke — 60 m: 1. Fojkar 9,1, 2. Tavčar (obe Šk.L) 9,5 , 9,6, 400m: 1. Celeč 71,6, 2. Bohorič 72,1, daljina: 1. Niček 408, 2. Jeras 390, 4 X 60 m: 1. Trata 38,3, 2. Mladi rod 38,4. V SOBOTO KRANJ — Ob 16. uri na kegljišču Triglava pnčetek tekmovanja v republiški ženski kegljaški ligi. LJUBLJANA — Od 9. — 23. ure nadijevanje 28. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu za posameznike. KRANJ — Ob 16.30 uri košarkarska tekma II. rep. lige TRIGLAV : VRHNIKA v Savskem logu. V nedeljo KRANJ — Dopoldne moštveni šahovski brzoturnir ekip kranjskih delovnih kolektivov v tovarni Tekstilindus. KRANJ — ob 9. uri nadaljevanje tekmovanja v ženski republiški kegljaški ligi — nastop ekipe Triglava. — ob 9. uri v telovadnici gimnazije odbojkarska tekma SOL — TRIGLAV : BEŽIGRAD. — ob 10. uri nosrometna tekma GNL (pionirji) TRIGLAV A : TRŽIČ v športnem parku JESENICE — ob 15. uri nogometna tekma GNL — JESENICE : KRANJ, ob 14. uri pionirska pred-teknia moštev istih klubov REZULTATI: eklpnomladinci: 1. SD Bratstvo-Edinstov 945 krogov, 2. SD Slavec Ivo-Jokl 944, 3. SD »Iskra« 930 krogov; ekipno mladinke: 1. SD Iskra 822 krogov, 2. SD Bratstvo-Edinstvo 719 krogov: posamezno mladinci: 1. Jože Rudolf (Iskra) 249, 2. Doro Ogrin (Cerklje) 246, 3. Vinko Bltenc (Ivo Slavec Jokl) 244; mladinke: 1. Zdenka Krštinc (Iskra) 230 krogov, 2. Aca štefančič (Iskra) 215 krogov, 3. Zalka Kren (Iskra) 204 kroge. — BOŽO MALOVRH TRBOJE — ob 10. uri nogometna tekma GNL — TRBOJE : TRIGLAV B, Ob <>. uri pionirji TRBOJE : TRIGLAV B NAKiiO — io.3o. uri nogometni tekma NAKLO : SVOBODA (člani) PODBREZJE — ob 9. uri nogometna tekma PODBREZJE : NAKLO (pionirji) PREDDVOR — ob 9. uri nogometna tekma GNL — PREDDVOR : ŠKOFJA LOKA (pionirji) ŠENČUR — ob 10. uri nogometna tekma GNL — SVOBODA : VISOKO (pionirji) ŠKOFJA LOKA — ob 10. uri rokometna tekma GRL — ŠKOFJA LOKA : SAVICA ŽELEZNIKI — ob 9.30 uri rokometna tekma GRL — SELCA : KRANJSKA GORA ZABNICA — 9. uri rokometna tekma GRL — ZABNICA : STOR-ZIč RADOVLJICA — 9. uri rokometna tekma GRL — RADOVLJICA : KRANJ B , KRIŽE — ob 9. uri rokometna tekma občinske lige KRIZE B : DUPLJE B BESNICA — ob 10. uri rokometna tekma občinske lige BESNICA : KRVAVEC OLŠEVEK — ob 9. uri spomila-danski kros občine Kranj III Intervju tedna Korpa - najzaslužnejši Ištvan Korpa, 19-|etnl študent ekonomije je bil v naši ekipi najzaslužnejši, da so Jugoslovani osvojili odlično 4. mesto na 28. svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu v LJubljani. V vseh odločilnih srečanjih naše ekipe jc bil najboljši Jugoslovan. Sicer pa jc Korpa že v preteklih letih dosegel nekaj odličnih rezultatov. L. 1963 in 1964 Je bil državni prvak, velik uspeh pa Je skupno z Veckom dosegel na evropskem prvenstvu leta 1962 v Berlinu. Naslednje leto pa Je osvojil naslov mladinskega prvaka Evrope, nato pa je začel njegov prodor med najboljše igralce v Evropi. »S četrtim mestom med eki- pami sem zelo zadovoljen, saj smo dosegli več — kot smo pričakovali,« nam je dejal po končanem ekipnem prvenstvu. »Kaj pričakujete od tekmovanja posameznikov?« »Pri žrebu žal nisem Imel srečne roke ln zato ne pričakujem kakšnega posebnega uspeha.« »Kdo bo najbolj uspešen Jugoslovan?« »Po ugodnem žrebu bi moral biti med posamezniki najboljši Vojislav Markovič.« »Kdo bo novi svetovni pr vak?« »Vsekakor nekdo od Kitajcev, vendar dosedanji svetovni prvak čuang Ce-Tung ni veliki favorit.« J. Javornlk B^4/:+/:./:+/^./+.::.^^ C%+$^