Slovenske narodne Podporne
(APRIL) 1916.
CHICAGO, ILLINOIS« 7
Člani in članice, ki bo ca to, d* Uide dnevnik ne glede na Število prostovoljnih naročnikov, naj glasujejo z da, tinti, ki ao proti pa z ne.
Ko odhaja list v tiak je krof tri tisoč naprej plačanih naročnikov. Tri tisoč članov in nečlanov se W naroČilo že na Hat, ne da bi ga videli. To kaie veliko zaupanje do K N. P. J. To število popolnoma zadoatuje, da poštni sakon M ko MM nobene ovira pri agitaciji sa list, da dnevnik tako rasUrlmo Atol Kluba, da ja razširjen, da vspe-va. V ifodovihi slovenskega ča#nikalptra do danes ča ni nobeden slovanski Ugi imel tri tiaoč predplatopk naročnikov, proden ja izšel. Pisma agitatorjev, društvenih tajupv bi tajalo dokaaujejo, da se Števila nardfaikov podvoji v dveh jjbeoih, ko prične list iahajati..
Odvisno je adaj od članstva & l|L P. J. in ne od gl. upravnega in fL nadzornega odbora, Ča dnevnik M« v osmih tednih. CU.gprevni in gl. nadzorni odbor sta v zmizln afcvil storila, kar ja bilo v njuni moči, sedaj ima pa odločiti članstVtfcar bo članstvo odločilo • splošnim glasovanjem, to bo izvršil gi wavni odbor. Oe sedaj članstvo glasuje proti dnavnOra, aa bo aMlrvtif imelo prilika, da prične izdajati dnevnik a tako velikin iHil|fr needplačanih naročnikov, kot sedaj. Olaaatvu i. M. P. J. ae sedaj Maja ugodna prilika. Ali jo bo članstvo izrabilo?
Samopoeebi sa raznma, da daevfJk ostane prostovoljen, t. j., da se vsak naroči nhaj t zmizlu eprajafc resolucije na šesti redni konvenciji, ča tudi člaaatvo spre jam aH tavrfa inicijativo gl upravnega ln gL nadzornega odbora. 8 prvim Ipetyom je prenehala javna razprava o stavljenih predlogih Članatvf na splošno glasovanje in ae ne debatira o njih, dokler traja sploH glasovan je. Lahko se pa razpravlja o njih na sejah društva, pre An prične glnaovanje.
Splošno glasovanje je prlčelp wvega aprila t. 1. in konča 37. maja t. L Časa aa splošno glasovanj« Osčm tednov.
DRUŠTVENIM TAJNIKOM II ttJVIOAM S. N. P. J.
Društvenim tajnikom in tajnfoam ae priporoča, da na sejah pra* vihro''raktolmačijo članstvu stavljenanredloge. Do 27, maja t. l. naj naznanijo izid splošnega glasovanja John Verderbar ju, gl. tajniku, 2708 8o. Lawndale eve, ChieagA 111. Če je pri drufitvu splošno glasovanje preje končano kot pred 2tfmajem, to se pravi, dk ui upanja. da bi 5e%kteri Članov ali članic |t|Krval, naj rezultat splošnega glasovan ja aporoče takoj gl. tsjniku.FI . •. ,
SVse oddane glasovnice naj bre«llti|V društvenem arhivu in si-cer najmanj do prihodnje konv^neij^&j boljše, da potegnejo akozl nje nit iu konca zapečatijo, da	j, odvzeti ali dodati.
iz glavnega urada
Ameriške vesti
da pravijo, du jo Villa speljal vae ua lsd.
Nezanesljive so tudi druge vesti. Ako zjutraj časniki poročajo, da vojaki Carrauze pomagajo loviti Villo, teda j zvečer prsvijo, du jc zvestoba Carrauzevega vtijnšt-vu zelo dvomljiva in da se najbrž pridruii Villi. Uerrera ao je baje z 2000 mošmi že pridružil Villi. Tako je storil baje tudi polkovnik Ca 119 z 900 jezdeci. Pri Gfucrerru je prišlo do majhne praske med ameriškimi vojaki in dozdevnimi toljmnii VUle, v kateri ju padlo kakih M0 četašev in jo bilo ranjenih par ameriških vojakov. Po praski ao Četaši zopet izginili, kot bi jih polrla zemlja.
Če so poročila o prestopu vojaštvu Carrauze ua strau Villo resnična, so to prva znamenju splošne ljudske vstaje proti invaziji Američanov. In če ae ljudstvo v Mehiki dvigne proti ameriški ar-mndi, imamo pravo vojno s sosedno republiko, tleueral Miles kot strokovnjak je dejsl, da jo treba najmsuj 800,000 mož in od 500-600 miljonov dolarjev, uko so ho-ve zasesti Mehiko.
Zdaj je še Čas, ds se Združene države ne zapletejo v vojno, ki bo zahtevala številne Človeške in gmotne žrtve. Zvezna vlada ne ho Izgubila prav nič na ugledu, če odpokliče ameriško ekspedicijo iz Mehike in dobro zsstraŽi mejo, da roparji ne bodo prihajali plenit ns ameriško ozemlje, s ladjami ps blokirg- ob težja, da ne morejo u-važati v Mehiko orožja ln strelj-
SPLOfiNO GLASOVANJE ŠTEV. 1 IN ŠTEV. 2.
— Samomor dr. Saoha v Ohioa-
gu. l)r. Theodore H. Sachs, načelnik mestu^fn sauatorijs za jctlč* ne v Chieagu iu avtoriteta za zdravljenje jetike - pmletarske bolezni v Ameriki, je izvršil samo« mor. Najprvo je podal resigned* jo, da se umakne sluŽJiolovski politiki Thompsonove uprave. Preden je izpil strup, jc napisal poziv na ljudstvo v Chieagu. V po* zlvu je iiupisal par stavkov v svojo obrambo proti očitkom brez* vestnih huržoazuih polltlčsrjev. Potem apelira ua ihestni.avet, da naj izvede temeljito preiskavo v sn us t »»rlju in prekriža načrte brezvestnih polit Ičarjev, Apelira na javnost, litij ue dovoli gotovim kontrast or jeiu dotakniti se sena-torija, ki si hočejo napolniti svO* je žepe z denarjem davkoplačevalec v. Denar, ki je hi) dovoljen za ta zavod, gre siromakom ln bol-uikoiii.
Ilopf, mrtvaški oglednik za o* kraj Dupage, ki jc vodil mrliško* ogleduiško poroto, Jo po obravii* vi podal sledečo izjsvo o samotno* rut "Po zaslišanju prič in najdenih dukazil Jo nošo prepričanje, da jo preganjanje chlkažkegs ro-tovža prisililo dr. Hiiehaa do tega dejanja, in du jo to političen umor."
1 — Panamski prekop , zopet odprt. Iz Pa nem o. poroča jo, da je d. W. (.JontHsls, guverner prčkopne* ga pasa, pregledal prekop, pašah-
I	Člani in članioe S .N. P. J.l
I Prvo splošno glasovanje v zmialu pravil, sprejetih na šesti re-Idui konvenciji S. N. P. J., je pred vami. Udeležite se društvenih ■sej polnoštevilno, tako, da ae bo vsak član udeležil društvene seje v ■teh osmih tednih, ko traja splošno glasovanje. Od seje naj vua pe Izadrži drugega kot bolezen, delo ali oddaljenost. Oddaljeni, bolni In vsled dela zadržani člani in članice naj izražajo flaaovnioo iz41 dla-Itila," pravilno glasujejo, podpišejo in pošljejo društvenemu tajnika I ali tajnici, če niso od društvenega tajnika ali tejnioe prejeli glasov* Inioe. Vsak član in članica naj glasuje, zato imamo splošno glasova-Inje v svojih pravilih. Vsak naj z glasovnico izrazi zvoje mnenje. ■Neudeležba ali mlečnost pri splošnem glasovanju dokazuje, da je nepotrebna taka naredba v organizaciji in da zadostujejo konvencije. Če so delegatje na konvenciji sprejeli referendum in iniciativo v pravila, potem naj se članstvo tudi posluži te pravice in jo izvršuje. Nihče se ne more izgovarjati, da ni prejel glasovnice. Če od društvenega tajnika ali tajnice ni prejel glasovnice, jo ima v "Glasilu," če ni prejel "Glasila," jo lahko zahteva od društvenega tajniku ali tajnice.
Ko je itaša jednota sprejela splošno glasovanje v svoja pravilu, je dokazala, da jc naša orgauizaeije ljudska, v kateri vsak član iu članica izrazi svoje mnenje z glasovnico. Večina oddanih glasov v smislu pravil odloča pri splošnem glasovanju in manjšina se mora podvreči večini.
Članstvu 8. N. P. J. sta predložena dva važna vprašanja, o katerih ima odločiti a splošnim glasovanjem. Prvo vprašanje je: Ali naj ustanovimo Jugoslovansko Akademijo v Ameriki Ia aa kakšen način aaj ae ustanovi ta prosvetna organizacija. Drugo vprašanje jc dodatek k resoluciji glede dnevnika, U vprašuje članstvo, ali sme gl. uprava! odbor začeti s izdajanjem dnevnika "Prosreta" brez ozira na število dobljenih naročnikov takoj, čim Je to glasovanji končakio, ako članstvo sprejme ta predlog.
V zmislu sprejete resolucije na šeeti rodni- konvenciji je isto-tum izvoljeni odbor, ki sestoji iz bratov Joha Vogrič in Paul Bcr-ger v La Halle, lil., in brata John Rezelj v.JlMwaukee, rtdslel prod*
sovanje.
zultat priobčen v "Glasilu" ln drnfttveai tajniki ir tajnice naj primerjajo izkaz v Glasilu z zaznamkom v zapisniku, ds se lahko popravijo slučajne pomote.	______ _ ^
Glasovnice so bilo odposlane vsem društveuim tajnikom iu tajnicam, če jih kteri društvenih tajnikov ali tajalo al prejel, naj Jih nomadoma reklaaiira pil gl. tajniku br.; John Verderberju.
Ali naj Si N. P. J. sprejme načrt J. S. Z. za ustanovitev Jugoelovauske Akademije v Ameriki f
2. PREDLOG:
Ali naj bodo prispevki za vzdrževanje "Akademije," 5c na uicsd^a vsakega člaua obligatni, to je obvezni T
8. PREDLOG:
Ali noj se pobirajo za ta fond'Akademije'od članov prostovoljni prispevki?
Iz Washingtoris poročajQ, da je angleški poslanik isročil Lensin-gu, tajniku državnega departments, odgovor na protest ameriške vlade proti zaplcnjenju pošte. Angleška vlada zavzeinz stališče, da ima pravico zaseči tovorno poj^t^ če je v zavojih blago, ki je prepovedano za Nemčijo. , s >
Iz Dunzja poročajo, da zpaŠa škoda v Galiciji $4OQ,00Q,000,' ki jo je povzročile vojnfct Od 0M trgov, vssi in mestcc y vojnem pasu jih je 271 več kot na polovico raz-sntHi. Okoli 100,000 prebivalcev je bežzlo v Rusijo, 60,000 družin, ki niso bežsle, so pa brez strehe.
Iz Rima poročajo, ds je nemški cesar določil havarskegs vojvoda Leopolda za poljskega kralja. Avstrijski cesar je baje v to dovolil, ko je bil vojvoda pri njem na oblaku ue Dunaju.
Napad zračnega hrodovja na Angleško. — Tz Berlina poročajo, da so zeppellni napadli Anglijo in Hkotako, V Kdinburghu in licithu so bombs rdi rili pristauiščne na-ivrlve. Hlizo Newcastle so vtihnili baterijo. Rombe so zapazile ladjedelnice in tovorne ob reki Tyjie.
Napad talijuiiskih letal ua Postojno, — Iz Rima poročajo, ds je šest letal Cap-onijevega sistema metelo bombe ns PosUjno, Vrženih jc bilo 40 bomb, ki ao povzročile več požarov.
— Z bojišča. Boji za Verdun ae nadaljujejo z opotekajočo srečo, vendar ao pa večji uspehi na strani nemške armade, ker razpolaga
z boljšimi težkimi topovi kot francoska grmada. Nemško topništvo jc noč in dan' na delu, kar pričajo goreče iu razsute hiše in gozdi, ki so v plsmeitu. Francoski lets!-ci se trudijo, da bi odkrili pozicije težkih nemških topov. Odkar so sc Nemci utrdili v gozdu Cailletto, so eeverovzhodno oddeljeni od Verduua 1$ še tri milje.
Kljub temu, de so Francozi izgubili že razne postojanke, upajo, du Xomci odpehsjo z obstreljevanjem in napadi, ker naakoki zali tcvsjo velike Žrtve.
Z drugih Imjišč ni poročil o velikih in hudih bojih. Vrše se msnj-ši boji uied predstražami in topniški dvoboji.
Podpis
Vsak član in članica dobi po eno glasovuico o tem vprašanju, ki naj jo izpolni po avojem prepričanju. Za prvi predlog glasuje Ishko vssk član, če je zato, da so mesečni prispevki za vzdrževanje "Akademije" obligatni (obvezni), ali če meni, da naj bodo prostovoljni Prvo vprašanje je le načelno iu radi tega lahko glasujejo o drugem in tretjem vprašanju vsi, ki ao glasovalifa prvi predlog. Drugi in tretji predlog si nasprotujeta in če kdo glasuje za drugi predlog, glasuje logično proti tretjemu, če pa glasuje proti drugemu predlogu, glasuje za tretjega.
Koristi, ki jih bodo imeli jugoslovanski delavci v Ameriki od Jugoslovanske Akademije v Ameriki, so bili jasno povedani. Slišali smo tudi nasprotna mnenja in vaak ai je lahko do sedsj na podlagi rszprsvc vstvaril mnenje o potrebi "Akademije."
8PLOŠNO GLASOVANJE STEV. 2.
Na pritisek članov in članic od zunaj ata glavni upravni in nadzorni odbor na seji dne 20. marca t. 1. vzela inicijativo za isdsjsnje dnevnike "Prosveta" v amislu ustave, nt ran 22, točka 4, "Referen-dum." Nektcra društva ao poslala inicijativni predlog, mejtem ko so drugi bratje priporočali, naj gl. odbor vzame inicijativo. da ac tako okrajša splošno glasovanje, Jier je zadeva tako BUj^.^a j? ne* potrebna inieijativa društva. Vprašanje dnevnika naj reši Članstvo in čim preje ac to vprašanje definitivno reši, toliko boljše za organi-zacijo. Le članstvo s splo'nim glasovanjem lahko reši to vprašanje pravilno, ker ima vaak član in članica pravico izreči z glasovnico na kakšen način in pod kakšnimi pogoji naj izide dnevnik. Vsak član iu članica dobi po eno glasovnico o dnevniku, ki ae glasi:
Glavni upravni in nadzorni odbor je nz svoji seji dne 20. msr-ea t. I. inicijetiral v smislu ustave, stran 22.. točka 4. "Referendum" sledeči predlog, ki ga daje člsustvu Jednote ns glssovanje:
AU sme f L upravni odbor začeti z izdajanjem daev- D ™ nika Prosveta" brez ozira na število dobljenih narečni- _ _ kov takoj, čim Je to glasovanje končano, ako članstvo sprejme ta predlog?	L_L_
- Anglija. Zastopniki organist-ranih rudarjev so bili pri ministrskem predsedniku, da izvedo, kaj sc zgodi z rudarji po vojni, ki so bili ua podlugi novega vojsško-obveznega zakona poklicani pod o-rožje. Ministrski predsednik jim je obljubil, <fa bodo po končani vojni takoj vsi odpuščeni iz voj*> ške služIte Hplolno se sodt, ds je 270,000 rudarjev v vojaški službi in da je njih meats zasedlo 100 -000 delsvcev iz drugih industrij. Ta problem u« ho prav lahko rešiti.
— Na morju. Ameriška vlada še ni dobile odgovora iz Nemčije glede potopa periilkov "Huasez" iu "Kugiishman," ki ste bila baje potopljena, ue da bi bila posvsrje-118.
Iz Csrigrsd* poročajo, da je turški podmoraki čoln potopil v Črnem morju velik ruaki transportni psrrflk, ki je odrinil 12,000 ton vode, neki manjši pamik, ki je odrinil le 1,500 ton vode in neko jadrnico.
~ Strojniki Atrajkajo. Iz Prsn-
klina, l'a , poročajo, <la so zsštrsj-kali strojniki v podjetjih Chicago Plieumafie Tool Co, folhurn Ms-ehine Tool C o, in Producers' Hup-ply t'o Ih-layei zahtevajo osem* urni delavnik lil povišanje mey.de,
-» Mehika. Iz glavnega meata poročajo, <Ja so mnogi trgovci, ki ne dmpatizrejo » Carrsnzo, zaprli svoje trgovine, češ, da jih odpro, ko zsvledsjo zojiet normslne rssmere v mestu. Carratise je nato u kszsl, nsj lokalne oblasti zaseže-jo blago v zaprtih trgovinah in prodajo Idsgo ns javni drsžbl, ker ao trgovci zsptti trgovine, ne ds bi imeli vsžen vzrok ze teko po-stopsnje.
Ameriški vojski še vedno love Villo po prsvi sisertfki metodi, Dsnea gs imsjo obkoljenega, drugi dan je ranjen, da rp more ube. žeti, s dsn kasneje ni duhs ne sluha e njem Čaaoikl, ki ao prejšnje vsoti priobčili kot čisto res-nieo. Jih arrk lieu jejo ns te nečln,
— Eansda. Iz Winlpega, Man., poročajo, ds jc V soboto in nedr-I Jo ponoči prišlo do bojev med vo* jski in civilisti, pri katerih je bilo več oseh ranjenih. Zdaj policije strsžl civiliste, vojaške patrulje pa vojske. '
Med vrstieami brzojavke Je či-teti, ils so bili vojski pijani in ao sel* v pfjsnoati sf/istrali zs boljše vrste ljudi, ki iiusjo ukazovati ei-vilietom.
Nedeljsld počitek. Iz (The-yenne, W,yo, poročajo, ds su mestni komisarji izdali na red ho, ki določa, da so trgovine ob nedeljah zaprte, Trgovski uslužl»eiiei aogls-ta jo r naredbo.
V podjetje Leokewaaaa Bridge Co v Buffalo. N. Y. so zsstsvkili dels v ti, ker je družim odpustila osem delsvcev, de bi o-strsšils delsvee, ki so zsbtevsli O-M-murui ilelevnik in |Hivišenje me-rde Htavks je konča Is z zmago zs delavce. Družhs Je sprejele odpn-ščene delavce in prlznsla zahteve delavcev.
Vojee tre ia tre, "Psll Mali G s zet te" je izreku ns Is, ds bo dosegla skupna vsota vojnih izdat kov za vse bojujoč« se države koti-eem lete 191« znesek 'M*) miljard
Calumet, Midi.
Onji urednik! — Odstopit« mi malo prostora v našem "Glasilu," da poročam o raxmeraii v naši naselbini.	'
Dela se tukaj vsaki dan, izvzem-ši ob nedeljah in zakonitih praznikov, a delati tukaj, pomeni trpeti kot suženj.
Rudarjem so n. pr. povišali mezdo za deset odstotkov v januarju. Povišanje mezde ni prav nič izda lo, ker so šle življcnske potrebščine ravno za isto ali pa še večjo vsoto kviško.
Delavei ugibljemo ns vse mogo-le načine, ksko nsj si pomagamo do boljših razmer. Kden se oglasi za ligo, drugi za zavetišče. Gospodje, ki so obogsteli od delsvcev ne dajo nič za stvsr. V redu bi bilo, da se oglasijo tski gospodje z večjimi svotsmi, ne pa ds odkla-dajo bremena ns ramena revnih delavcev. Odločno sem proti temu, da M se od delavcev pobirslo prispevke zs take stvsri. Član društva štev. 62 8. N. P. J.
Chisholm, Minn.
Cenjeni br. urednik!
Tuksj je Se precej hlsdno vre mo. Delsvske rszinere so tske, da f sc lahko dobi delo, če hoče Človek trdo delati in za nizko plsčo.
Pfi delu mi včssi pride na misel "očensš," poeebno pa besede: "kakor v nebesih, tsko ns ženi lji." iz tegs sledi, da se moramo organizirati in strmoglaviti kapitalizem, da vstvarimo, na zemlji take razmere, kot jih nam "poznavalci nebes" slikajo v nebesih. Veren kristjsn moli vsaki dan, da nsj bo us zemlji ravnotako kot v nebesih, zsto ga veže dolžnost, da se bori proti ecssirjem, krsljem, papežem, škofom, kapitalistom, sploh proti vsem ljudskim pljav kam. Veren kristjan se mora bo jevati, da sc spremene velike kste drale v ljudsks šole, ljudske dvo-rane in ljudsks gledslišča. Veren kristjsn mora zastaviti vse svoje duševne sile, da se strmoglsvi ka pitslisem ln človeško družbo vspo-sobi sa vsprejam socializma, ker drugače njegova molitev ue prihaja iz srca, ampsk jo s jezikom lile-bets kar tjevendan, da se mu le blade usta.
V sadnjem času je bila tukaj velika agitacija sa cerkvene orgle. Agitacija je vspels. Prepričan sem, ds bi sgitaeija ne iuiels us )*ba, da prigsujači niso hodili od delovce do delavce iu pritiskali uaffj, nsj od svoje borne plače daruje nekaj za orgle, ki nimajo nuij nobenega pomena. Na ta na čin so delevee prisilili, da so dajali od & do 10 In še več dolarjev.
Za delavce imata večji poiueu j u gosi. soc. klub in tamburaški zbor "Napredek" kot najlepše ocrkvene orgle. Mnogo koristnejše bi bilo za delavec, da pride ob nedeljah v cerkev tamhuraški zbor in uderi marseljezo, rdečo zasta vo, delavsko himno, kot da orgle jokavo |K>jcjo čast in slavo Mariji iu svetnikom, ki so že zdavuej mrtvi.
Neki drugi agitator za klerika-
tega ne morejo plečeti asesmeuta. Član društva štev. 59. Pripomba gl. upravnega odbora. Vsaka stranka je imela enkrat zagovor v listu. 8 tem preneha jav
Jfcjjjg slovens**
>DP01
>noti
■ipp .
potem ne vedo, kaj delajo. 11 čana sem, da bi Američana ne cele denarne globe, če bi ne hne-
Hromim za seled da ne omaJ ji stopnic. Prodajte kolikor vem, dim, da se tpdi dobro ne počutiš tSu tTi^s^ možTsnov. da J. E£še vstopnic do 12. aprila t. Stopi bliže, pa uprazni kozarec na JO	J	- - " L Tega dne morajo biti tiketi vr- moje zdravje."
uieni RavnoUko prosimo čla-1 J: "Danes nisem dobre volje, ne društva "Zvon," da nam po-l M: "Kaj pa je takega, ko si na-Igsjo po svojih močeh, kajti gre vadno Vedno židene volje!" aa korist skupne društvene dvo-| 9 i " Ej, sinoči sem se sestal z ro-JJ	i jakom in povedal mi je, da mora-
Blovenci udeležite se te predata- j mo člani katoliške jednote k spo-ve v nsjvečjem številu in ne poslu- vedi za veliko noč. Kdor se ne po-i ajte par klepetulj, ki bi rade vrže temu pravilu, bo suspendiran kodovale skupni slovenski stvari, ali še celo izključen.
Člani in članice društva "Tri- M: "Beži, beži . . . devet let glav" in "Zvon"! Hvala vsem, sem že član katoliške jednote, pa (i ste darovali »a društveno dvo-1 še nisem bil pri spovedi in tudi ne f%no iu tako pripomogli do lastne- grem. S takimi strašili prihajajo ga domq, do kfcerega imate vsi e- pop je vsako leto, k<£r je to njih
I yirin IIU J- • | '	—---------ml , -
na debata. Ako ee stranki šc ni- la preveč alkohola v glavi. Ge kdo sta pobotali, naj ena ali druga v j pije. naj pije smerno in nsj ne smislu prsvil zshtevs. da »e skli- pije svoje pameti. ^^^^^ če društveni porotni odbor in Pozneui tudi družimdce očete;ki stvsr reši v smislu prsvil.	niso Slovenci, ki toliko potrošijo __ za opojne pijače, da njih družino
Gross, Kans. trpe pomanjkanje.
Cenjeni br. urednik! - Odsto-! Noben pameten človek ne obso-pite mi malo prostora v našem; ja rojakov, ki se snidejo, ds se po-"Glasilu" in priobčite moj dopis, govore in pri teh pogovorihspi j« Preklete ženske, ali so sitne v I vsak po eno ali dve steklenici pi-Grossu " bo rekel urednik, ko do- ve. To ni pijančevanje! Obsojanja
bi tretji d wis od ženi'Kljub tel vredno je, če si človek zaliva grlo, „ake pravice. Imena darovalcev biznis. Pri jednoti sem zavarftvan. mu apeliram l urednika, da ima da izgubi pamet in v pijanosti de priobčimo kasnejše v slovenskih | za posmrtn.no in bolniško podpo-
po trpi jen je z ženami v Orossu. da la največje neumnosti. In proti ta-odgovorim na dopis z dne 17. mar- kemu pijančevanju je treba na-
ca. v 11. štev. "Glasila."
Čudno se mi vidi, da delavska gospodinja nasprotuje delavskemu conzumneinu društvu bodisi direktno ali indirektno, ker je jasno dokazana stvar, da konzumna društva ojačujejo gospodarsko moč delsvstvs, če se vodijo po pravih načelih delavskega zadruž-ništvs. Te resnice ne more nihče ovreči, ker ns tisoče in tisoče de-Isvskih konzumnih društev govori jssno in določno, koliko so kon-sumns društva storila dobrega za delavstvo.
Sestra X pravi, da je Gross tako velika naselbina, da se lahko o vsem pogovorimo na društvenih sejah ali v soc. klubu. Y. nekem drugem odstavku nadaljuje, da smo se še pred tremi leti pričeli naseljevsti v Grossu, v nekem na daljnem odstavku pa dostavlja, da bi inetlje morale biti v konzu mu take, da bi pometale pred svo jim pragovi, lopate pa take, da bi lastniku kopale jame.
Dobro! Ako drug drugega ne poznamo, potem ni treba v kon-zumu takih metelj in lopat, ko jih priporoča sestra X v dopisu.
Napačno uasiranje je, ako sc hoče v kteri že bodi naselbini o-snovati koiizum ali kaj drugega koristnega za delavstvo, in čc stvari nekteri nasprotujejo, da se tega ne pove v dopisu. Popolnoma pravilno je, da sc to pove javno, ker s tem učimo drug drugega in se spodbujamo k nadaljnemu dur lu. Ako pogledamo naše nasprotnike, spoznamo, da sc o vsem dogovore potom časopisja, kar jim koristi. Zakaj naj jih ne posnemamo T N. pr. tudi jaz potrdim, da nismo bili vsi složni zs konzum. Ali ni bolj pametno, da še tiste, ki nasprotujejo stvari, podučimo, da je stvar dobra in jih pridobimo sanjof
Sestra X piše, da smo bili prekratki na vse načine, kedar se jc za kakšno atvar agitiralo. S temi besedami sestra potrdi, da smo bi li tudi prekratki v slogi, ko se jc agitiralo za konzum.
Nekteri so sc norčevali, drugi so skrbeli, kdo bo kupoval v konzu-inu. Tisti, ki poznajo koristi koti zuma, so šc danes za konzum. Popolnoma nepotrebno je vprašanje, kdo bo kupoval v konzumu. V konzumu naj se pazi na red, točno postrežbo, v zalogi naj bodo vedno sveža živila in odjemalcev ne bo manjkalo. Trgovci se ne strašijo, ako jc treba iti po naročila po |H>t do šest milj daleč. Odjemalci se tudi ne ozirajo na na
stopiti s podukom, ker vničuje duševno in telesno moč.
"No, proklets ženske, kaj p« sit" poreče kteri rojekov, ki me ne pozns, "ps ne da si prohibici-onistksf" — Nisem! Tudi jaz l mam včasi suho grlo in prav do-bro se mi prileže par kozarcev je-čmenovce.
Omeniti hočem tudi nekaj glo-de delavskih razmer. Priporočam uredniku, da naj bo previden s de-» pisi, ki poročsjo o ugodnih delavskih razmerah, da se kdo ne vja-me in pride iskat delo. Kdor prt poroča, ds so delavske razmere »• godne, naj se podpiše, če ne na, se pa dopis vrže v koš
Tukaj se je res precej čaas delalo s polno paro, delavskih moči jc pa toliko, da jim primanjkuje prostorov, za t d imajo vpeljano listo, na kteri so zapisani vsi, da čakajo po vrsti na prostore. Včasi jc treba čakati 2 do 3 tedne. Ako so zaposljeni vsi domači delavci, potem pridejo na vrsto šele drug Tudi vozičkov primanjkuje in parne piščalke so pričele piškoti po enkrat.
tfKo to pišem, se sliši, da bo tukajšnja družba zaprla en rov. Koliko je na tem resnice, ne vent Prav lahko se zgodi, da naši pre. mogarski baroni pošljejo nekaj delavcev s trebuhom za kruhom* in potem bomo zopet z malim M-dovoljni.
• Kar se tiče dela pri "entrah,"
Naznaatta in vabila
Gilbert, Minn.
Priporočam članom društva 'Slovanski Rudar," Štev. 182 S. N. P. J., da se polnoštevilno ude-eže prihodnjo seje dne 16. apri. a. Na dnevnem redu imamo več važnih stvari in glasovsnje o dnev. niku "Prosveta" in Jugoslovan-ski Akademiji.
Opominjam še enkrat člane, di se udeleže te seje. Če jim je le mo-goče. Seja sc vrši v dvorani br. Jolin Francelna.
Andrew Vertačnik, tajnik.
Ustih.	I ro, pa ne za druge reči. Če mislijo
Na svidenje dne 13. aprila pri popje, da so zavarovane tudi naše gledališki predstavi! Vsi Slovenci duše, naj pa plačajo asesment za
dobro došli!
Louis Lovšin, tajnik skupnega odbora.
Boammon, Kans.
nas. Veš, za bolno dušo še ni dobil nihče bolniške podpore in tudi za dušo še niso izplačali posmrtni ne, če se je preselila na drugi svet kdor verjame popom, kar mu pri Delavske razmero v tej okolici I povedujejo, naj pa verjame. Mene so take, kot so navadno okoli | ne bodo vlekli. Poznam jih Še iz rudnikov. Ni ga rova, da ne bi i- starega kraja, kako je kaplan ho meli liste, na katero se vsakdo vpi- dil v vas . . . No, pa ksj bi pra še, ko izdela prostor, m potem ča- vil, saj me razumeš. Veš ljudi stra %a, da pride zopet nanj vrsta, da fiijo s peklom in vragom, no, pa to prične delati.	je njih biznis. V te bedarije nit"
V tej okolici je več parnih lo- sami ne verujejo." pat, s katerimi odstranjujejo se- J: Nisem se nadjal, da imaš ta meljsko plast, debelo 25 čevljev, ke pod kapo. Na tukaj mojo roko da pridejo do preinogove žile. Par- popolnoma se strinjam s teboj. Tu ne lopate so mnogo krive, da raz- di jaz ne grem k prisiljeni spove mere v okolici postajajo neznos- di . . . Točaj, da jše dva vrčka ne. Razume se,«da tisti, ki produ- pive, pa konjska oira cenejše, jwodaja tudi blago Ko je točaj postavil pivo na mi cenejše. Operatorji, ki delajo s zo, sta trčila, M. je pa nadaljeval parnimi lopatami, lahko za polo- •«Vidiš, čitam več časopisov, pa vico cenejše producirajo premog tudi Glasilo 8. N. P. J., ki mogoče od operatorjev, ki majo rudnike z v kratkem izide kot dnevnik. Po rovi in hodniki. S parno lopati en glej, ta jednota ne goni članov sam Človek naloži na dan od 25 gpovedi in jim tudi ne brani, če se do 30 ton premoga za $2.70. Ope- hočejo vsak izpovedati grehov. Je-rator dobi za premog $60 ali več dnota smatra za svojo dodžnost, da dolarjev. Sliši se. da bodo tudi ti podpira svoje člane v bolezni in delavci zahtevali plačo od tone, nesreči in jednote napreduje, da ker so vsi organizirani v U. M. W. je veselje. V zadnjem Glasilu S of A. in jo tudi dosegli.	N. P. J. sem čital, da se je v enem
Pred dobrim mesecem sem bil v mesecu ustanovilo kar devet novih državi Texas na željo tukajšnjih društev. Kaj takega ne čitaš v na rojakov v svrho preiskave solid-Uem "Glasilu," ker pravijo, da nosti Smith Havith Oil and Gas moramo k spovedi. In ravno to Cp.	pravilo ovira napredek pri nas...
)lalo mesto imenom Electra, le-1 Tako sta se pogovarjala rojaka,

Gilbert, Minn.
Opozarja se člane društva 'Sparta," štev. 61. S. N. P. J., da se vsi zanesljivo udeleže prihodnje redne seje dne 16. aprila 1.1. točno ob pol desetih dopoldan. Ni dnevnem redu imamo več važnih stvari in obenem tudi splošno glasovanje o Jugoslovanski Akademiji v Ameriki in splošno glasova-nje štev. 2. o izdajanju dnevnika "Prosveta". Pridite vsi na sejo, da glasujete vsak po svoji misli.
Po zaključku zadnje seje je tudi 25c naklade na člana v društveno blagajno.	— John Komatar, tajnik.
Farrel, Pa.
Članom društva "Slovenci," štev. 262 S. N. P. J., se naznanja, da se udeleže redne mesečne seje, ki se vrši devetega aprila v *' Društvenem domti'' 1112 RicF wood ave, Parrol, Pa. Seja se vrši kot dogovorjeno na marčevi seji Na dnevnem redu imamo splošno glasovanje o "Akademiji" in dnevniku in še dosti drugih važnih točk, ki jih bo treba rešiti.
Posebno člani, ki so bil preje pri društvu "Slovenski Dom," Štev. 31, naj se zanesljivo udeleže seje.
Anton Biček< tajnik.
se žensko Pirav nič no rasupteqtfi ši «a Ft. Worth and Denver B. nečlana S. N. P. J, o jednotinih sa-
lizcm, jc šd tako daleč, da se je Iz- L-odnost, ampak kupijo tam, kjer razil, da hočemo zgraditi še drugo j,. ,|0|,ra postrežba.
cerkev. Po mojem mnenju je še sedauis prevelika, ker ljudstvo noče duševne teme, ampak stremi pu izobrazbi iu poduku.
Bolf.
Po mojem mnenju jc tukaj dovolj Slovencev, da lahko pričnemo s konsumom. Naseljeni so |m» 2 in :i leta in bodo še tukaj osta I i Tudi nove preniogorove bodo se odprli v tej okolici.
De Pue, IU. Ako račuuiin vse življcnske po-(Vnjeno uredništvo! I'pa m, da trebščine, živež, obleko iu drugo, moj dopis ne roma v koš in da se se ne motim, ee pravhn, da pora-tudi nični prizna pravico do oil go- bimo mesečno krog $1000 blaga voin, da odgovorim br Badovincu Ali ni to v našo škodo, ker nima-ua njegov dopis z dne 10. marcu mo svojega konzumaT t<gs leta.	Sestra X kritizira poročilo radi
lir. Bsdovlusc prizna sam za- nesreče, ki sc jc dogodila v tej ns-Kasnclost v svojem dopisu. Kdo je selbini.
zakrivil to zakssucktst? Br Hado« Dovolite, tla tudi jaz spregovo-vii.se pravi, da društveni bratje, rim psi besed glede slkoholnih pi> ker so neredno plsčevsli asesment.' jač. Nihče ne more utajiti, ds so Iti Badovinsr trdi, ds 32 brstov alkoholne pijsče, Če se jih všlvs
ker nam gre delo bolj od rok v
kuhinji, kjer je naše mesto.
Tukaj sta se zgodili dve nesro či. Dne 23. marca se je dogodila rasetrclba v rovu Western, štev. 18 na Franklinu. Sedela sem pri mizi in se pogovarjalai. ko se Čuje strašen pok in čuti tako močsn sunek, da se je hiša stresla. Mi smo oddaljeni pet milj od rova, ali ljudje pripovedujejo, da sojdišali eksplozijo še tri milje dalj oft nas.
Zjutraj ob štirih je pričelo goreti pri br. Frank Znidaršiču, blagajniku našega društva. Pohištvo jo skoraj vse zgorelo in rešili so le nekaj malega. Br. Žnidaršič ima precej škode. Imel je delavce na hrani in stanovanju, torej je j;uel tudi precej pohištva.
Br. Žnidaršič in njegova soproga sta zelo vljudna in sta v bolezni vsakemu prav' rada pomagala
Pozdrav bratom in sestram S. N. P. J. in želim, da "Prosveta," kmalu izide kot dnevnik.
A. S.
Opomba ur. Tri sestre so povedale svoje mnenje v javnosti. Čas je, da skličete sedaj sejo za ustanovitev konzuitiuega društva in tam v stvarni debati odstranite malenkosti, ki vas le navidezno še ločijo. Skoraj vse tri so enega mnenja, lc vsaka pove in v temelj uje svoje misli na drug način. Skupna seja je najkrajša pot, da sc izravnajo take malenkoati.
R. v okraju Wichita. Po tridnev-[devah. nem bivanju sera se prepričal, da družba ne pretirava o svojem pod jetju. Olja se pridobiva velike množine. I£akor je nam znano, sc nahaja en Član te družbe v Du
Martin Železnikar.
jo
Indianapolis, Ind.
Cenjeni br. urednik! Shod mednarodne unije se ltithu, Minn., in prodaja parcele I Vršil dne 28. marca t. 1. v prosto lote imenovane družbe.	rjh g. Bishofa. Sodr. Joseph Bru
Ako jo kteremu našemu rojaku jer je	0fo osmi-h zvečer od-
kaj znano o 3tvari, bi rad videl, tvorji zborovanje in predlagal,
da se oglasi v "Glasilu."
Frank Žitnik. Opomba uredništva. Mi ne poznamo družbe in se tudi ne brigamo zanjo, kaj ima sploh na prodaj.*
Rojakom povemo odprto, da so časi, ko so v Ameriki ljudje obogateli čez noč, ker so denar naložili v zemljišču ali naravnih zakladih, minoli. Danes je vse to lepo razdeljeno med trustovce in druge kapitaliste in kjer je velik dobiček, ne pusti ta gospoda delavcev blizo. Danes čaka povsod delavca trdo delo, četudi denar naloži v kakšno podjetje.
Colorado City, Colo.
Priroda je spala, a zdaj se vre ča lepa, zelena spomlad. Minols je zima iu porajajo se topli pom ladanski dnevi. Semintjc že zeleni zgodnjo grmovje in tudi v ja^ljV nah se budi življenje. Tako prihai ja čas, ko zopet pohitimo v prosto naravo, da vlivamo sveži iu Čisti zrak in se zabavamo na pro-
Barberton, O.
V Barberton sta došli dve gospodični iz stare domovine: Agues fiega in Marjeta Kovač. Doma sta iz vasi Grahovo,- okraj Logatec. Gospodični sta mi povedali, da jc življenje v starem kraju res žalostno. Vse, kar lahko nosi puško, ee nabaja v armadi. Poljedelska iu druga dela opravljajo vojni ujetniki. Kljub tem žalostnim razme-
naj se izvoli začasnega predsedni ka, zapisnikarja in reditelja. Izvoljeni so bili J. Bruder, A. Mrov lje in F. Stonich.
Bruder pojasni v daljšem govoru, kako velik pomen za delavce ima strokovna organizacija (unija). Za besedo se oglasi predsed nik mednarodno unije, ki pojasni, zakaj se morajo delavci organizi rati v unijah, če hočejo kaj doseči. Mnogo delavcev ne pripada k organizaciji in kapitalisti jih izkoriščajo, da je groza. Z delom pri čno zjutraj ob petih in garajo do šestih ali še dalj zvečer. Za njim se je oglasil za besedo Frank Bav dek, ki govori o velikem pomenu unije za livarje. Spodbujal jc rojake, naj pristopijo v unijo. Opozoril je na dejstvo, ksko sc šopi rijo slovenski bosi pri Malliablc Casting Co. Za besedo se oglasi tudi V. Milhar<*ič, ki s toplimi be-
Lawrenoe, Pa.
Vsem članom društva "Prosveta," štev. 245, ee naznanja, da je zadnja seja sklenila, da .ge ima vsak član udeležiti prihodnje redne seje dne 9. aprila, ker na dnevnem rodu ao važne stvari.. Društvo raste v članstvu, zato smo bili prisiljeni se seliti iz starega prostora v dvorano br. Samuel Ofsay; delujmo nato, da bode kmalu tudi ta prostor premajhen. Sklep zadnje seje se glasi, da po treh mesecih se vstopnina zviša; do tedaj pa ostane samo en dolar. Rojaki in ostali Slovani, sedaj se nudi še prilika, da postanete člani mogočne organizacije : S. N. P. J. za malo svoto.
Bodimo agitatorji vsi!
Odbor.
111 plačalo aaeetnents. Če je to re «>x mero, povzročile že mnogo ne snies, /akaj ni br. Bedovinac pri 'sreč, Iwilje rečeno neumnosti. Na-
Slovenci v Colorsdu City smo kupili društveno dvorsno ali "Slo-
Šel z imeni na dsn, da bi svojo vesti hočem v dokaz resničen do- venski dom "Lepo je za teko maj-
trditev dokszal
Kolikor je meni znano, plačuje
irodek
Pred nekaj dnevi srečsta
hno število Slovencev, ds imamo
ram, je ps ljudstvo navdušeno za vojno, posebno veliks je ogorče-| rila strokovna organizacija "zs de nost v usrrnlu proti Itsliji. Celojuvee v stsrein kraju. Rojaki nc mnogo ženskega spola je priprav- zamudite sestankov, kise vrše Ijcnega zadeti puško na ramo in ( vsaki torek v tednu v svrho stro-oditi na italijansko mejo. Grome- kovne organizacije, nje topov s talijanskegs bojišča sc' Kdor hoče pristopiti k uniji, naj .'uje prav v liOgsteu in ljudstvo se oglasi pri sodrr Brudcrju, 701 je temu tako priučeno, da smatra Holmes sve. gromenje za navadno godbo. — | Omenim nsj še. kako so pri nas To je Ishko razumeti, ker se po- ljudje odkritosrčni. Komaj se je navljs vsski dan.
Cleveland, 0.
V prihodnje Viaj se pošiljsjo vse reči, ki so v zvezi, s tajniškim poslom pri društvu "Naprej," štev. 5. S. N. P. J., na sledeči nsslov: Joseph Vovk, U33 Norwood Bd.( Cleveland, O.
Joseph Vovk, tajnik.
Cleveland, 0.
Naznanjam članom društva "Jadranska Vila," štev. 178 S. N. P. J., da se polnoštevilno udeleže društvene seje dne 21. eprila. Na dnevnem redu imamo več važnih točk za rešiti: Volitev tajnika; vkrepati glede veselice, ki se ima vršiti dne 21. maja t. L; glasovati o Jugoslovanski Akademiji in o sedsmi priporoča rojakom, da ne| bodočem dnevniku "Prosvets." zamude ugodnega časa in se naj!	Matija Klemen, tajnik.
organizirajo v mednarodni uniji,	-
ker tako priboro sebi in svojim po-	Barkortoa ,0
tomecm boljše življcnske razmere.	urada društve "Triglav,'
Pojasnil je, koliko dobrega je sto- &teV. 48 S. N. P. J. v Barbertoiiu
Ohio. — Naznanjeni Členom " članicam, de se vrši izredna seji dne 16. aprila t. 1. ob 9 uri dopol dne v navadnih proetorih. Gre *< za interese društve in S. N. P S členi, ki sc ne udeležijo te sej«; se bode strogo rsvnslo po P»*"VI lih. Cpsm in prlčekujem, ds both udeležba obilns.
Brstski posdrsv vsem Člsnoii ustanovila unija, so nekteri že vsc in članicam S. N. P. J.
*	nesli na nos bosom. Odkritosrčno
Rojsk in br. Anton Pcčnik in povem, da si dotični ni s tem iz-John 3fgA Hta kupils obsežno far- dajstvoin pridobil nobenih zaslug.
John Rata j, Ujnik.
OaBo&sfcarg,
............. .......M-------------- --------/T* kjer «e Ishko zhirsmo ,no v bližini Barbertons. Bsrber-	Delavci prietopsjte v unijo. Čc Naznanjam članom društvi
jo brsije večinoma redno ase- pijana Američan* dva eivolaas «1» plesnih \eseiiesh ln gledsllfikih j Slovenci bomo zdsj imeli	smo organizirsni smo močni, ako,"Postojnska Jama." štev. 188, di
siuent, bi biti ps neredni plsč- stsrčks. Kden teh pijancev skoči pre*ts%sh. lepo priliko sa prirejsnje vrtnih	smo neorganisirsni. ps delsjo bo- se polnoštevilno udeleže eeje dn<
inki, l»i luli suspendlrsnl, in bi bil po puško iu s puško v roki prisili Dne trinajstega aprile bo v|veeelic Br. Anton Pečnik je nov- si z nami, kot se jim poljubi.	16. aprila. Na dnevnem redu »
1 a ■ t i a _a____ t__1 1 r t *. _ _ a __a L^ J. _ _ »Ui^A _ ^ 1 št Ul/tft miimLam. Jaimu • • 1 am a aIaJmII i .. m __ ___1 1 t • • ■ • • *	_ . . . j _ 1
It. U zgled drugim brstom, ksj jih	ohs stsrčks, ds aapleieta sredi I "Slovenskem domu" lepe gledali-1 dušen rodoljub ln napreden rojek,
čsks, ako neretluo plsčujcjo ase	javne ceste. Obs pijance posnem šks predstava In sicer grofica Ge- tseno je ustsnovitelj in tsjnik
sme nt.	In prepričsns sem, ds bl v tre« novefe Začetek točno ob osmih društva R. N. P. J. v Rittmsn.
Pri net je v tovarni plačilni dsn	nosil nc storils kaj takegs. Mogo^ »večer Vstopnina zs odrsele je (>hlo. — Obilo uapeha!
tlite 10 in 26. v mesecu, mesečna	ee kdo poreče: "No, saj sta bila Me, za otroke lOe. Igralci so do-	— •
m je se vrši tretjo nedeljo v meee	kaznovane, kaj dajei to V jSv bro usštudirsli svoje uloge. člani, tako da ima veskdo čss plača- noett" ti mesečne prispevke. Irvtamem I« Moj namen ni nol>eneniu
A. M rovi je, zapianiksr.
vsine stvsri: glssovanje štev in o "Jugoal Akademije." Zat«
— V Kanadi izdelujejo sdsj mn-lraj vsi ns sejo, ds pove vssk iveijo v dve sto tovsrnah.	je mnenje. Oposarjem tudi ©n - člane, kateri ksj dolgujejo društ
t * 1 i ,	, ^ , „,. v	■ ■■L-. - v dršavi Colorado pridelejo vu, de porevnejo vse pri društvu
F ne ln članice društva "Triflsv/V le tukaj Ali ti j# snano, de je ob.xs.ko leto več sledkome pese V ker bom moral knjige predlo!''
u ^ . . .. . , » ..	■ ■_8 V pl^mo',dl Pajkih moja nevsds zdraviti okrsju Lorimer so Isni pridelali nadzornikom društva v pr***"1
brate, ki eo bree dela ln ki vsled dovsti, ampak enaki dogodki naj nam pomegajo posebno pri prode- mačke. Pe še pogledom tebe. vi- sladkorne pese se $2,300,000. ! Vsskega člane je	"
V jevnem lokalu. — M : "Ksj si
GLASILO SLOVENJ
|se
»čno
»ravna svoj dolg, ne da bi se ga Kxninjalo. John Kern, tajnik štev. 138.
Forest Otty, Pa.
Člani in članice druitva "Med-arodna Zveza". itev. 124 S. N. J. Forest City, Pa., so proieni dne 16. aprila udelele seje ob deveti uri dopoldne, da e bo potem kakega kikanja, na j seji se bo razpravljalo zaradi eselice, ki ae ima vriiti dne 29. prila v Vandling, Pa., pri Alojzi-u Miklaučič. Na dnevnem redu imamo tudi aso-vanje za list "Proeveta:" li sme gl. upravni odbor začeti izdajanjem dnevnika brez ozira na število dobljenih naročnikov.
Prosijo se tudi člani in članioe, ilu mi vsakdo naznani natančen naslov, kakor tudi kje in pri kom itanuje, da mi bo mogoče, če je cateri bolan, naznaniti obiskoval-ru pravo bivališče bolnika. Za o-biskovalca so tudi težkoče, če naredi dostikrat brezpotrebna pota, navsezadnje pa še ne najde bolnika. Prosim, naj vsakdo to upošteva. ~
Ernest Krall, tajnik.
Verona, Pa.
Opozarjam člane druitva "Notranjska Zarja," štev. 216 S. N. P. J., naj ae zanesljivo udeleže prihodnje seje, ki se vrši dne 9. aprila ob dveh popoldne v navadnih prostorih.
Na omenjeni seji se bo volilo | novega blagajnika. Radi tega vas ^Olivljcm, da se udeležite seje vsi in brez izjeme. Na dnevnem redu je veliko važnih točk.
A. Kastelio, tajnik.
Pogovor z Italijanskimi ujetniki.
Socialistični dnevnik "Arbeiter-wille" v Gradcu prinaša zanimiv pogovor z italijanski ujetniki, ki ko socialisti.
Prvi. V jet je bil na hribu Sv. Mihaela, poljski delavec je. — Kakšni so Vaši oficirji! — Mladi fnntjc, samo aspirantje, hrabri. — Kako postopajo z moštvom f — Dobro. — Alt pretepavajo vojake? — Vsi hkrati odgovore z ogorčenjem: No! — Kakšne so toroj kazni f — Železo in vojno sodišče.
—	Drugih kazni nit — N—net
—	Ali ste imeli dosti jesti T — Da, posebno prve čase je bilo vsega v izobilju. — Ali ate zadovoljni, da Nte prišli v vjetništvo? — Sedaj, ko sem že tu, sem zadovoljen, ali tudi umreti bi bil znal, ako bi bilo potreba.
Drugi: Delal je v Nemčiji, kamnosek. — Zakaj ate šli domov, zakaj ste vstopili pod zastavo? — Bil aem vpoklican, bila je moja dolžnost. — Kako se Vam je godilo v vojni? — Dobro 1 Vršil sem svojo dolžnost. — Kako postopajo z vami tukaj ? — Dobro. Zakaj tudi bi morali slabo z menoj? Storim, kar ukaže j o.
Tretji. Zidar je, širokopleč ju-nnk, pogleda divjega, nezaupljivega. — Kje ste bill v jet? — Pri Oslavju dne 24. januarja pri drugem vašem juriiu. Megla je bila.
—	Kaj ste v civilu? — Zidar. Več let aem delal tudi v ftvici. Koliko ate star? — 25 let. — All je res, da vafii oficirji pretepajo vojake? Ali so tepli tudi vas? — Me-ne? s svojo močno pestjo udari po svoj Hi širokih prsih. Njegove bliskajoče ae oči pričajo, da bi ne bil ostal živ oni, ki bi bil položil roko nanj. Nikdar nisem bil te-pen. — Ali imate"volilno pravico?
—	Da, ali nikdar nisem oddal nvo-j'gag glasu. — Zakaj ne? — Zato, ker nočem glaaovati za nikako stranko. — H kateri stranki pripadate? — Nczaupno me pogleda, znkaj ira tako izprašujem. — K nikaki. — Katere čaanike čitate?
—	"Avanti" in <4L' Avenire," tukaj v vjetniitvu tržaški "Lavora-tore." — No, vidite, to ao aanii *« »e i jn listič ni liati. Pred menoj lahko govorite odkritosrčno. — Js* som soeijaJist. — Ali ste Šli nersd v vojno? — Strastno odvrne: Kaj imam od vojne? — Povejte, kaj miali pravzaprav italijanako ljudstvo? — Čisto nič. Danes je teko kskor začetkom vojne. Manjiina je proti vojni, velika večina je tudi le vedno ne štreni intervene! jnniatov. Sevede samo oni. ki niso bili nikdar na fronti. Vojski seveda nieo več intervene! jonist i, vai skoro so ie nevtrsllsti. — Kaj mislite, kdo je povzročil vojno? V Italiji je provzročitelj Salandra Provzročitelj evropske vojne sta, kskor oe to da speeneti is Italijanskih listov, Nemčija in Avstro
Ogrska. — Ali se pri vas douia še vedno misli, da zmsga Italija? ~ Doma verjamejo to, kar piiejo listi. Listi pa govore o samih avet pretresujočih zmsgah. Ako bi bili toliko napredovali, kolikor naznanjajo liati, potem bi bili prišli Že okoli sveta nazaj na meoto, kjer omo bili začetkom vojne. Ali vse zaman. Oni, ki ao ostali doma, so proieti samih blodnih misli. Nekaj mojih tovarišev je bilo doma na dopuatu, tam so pripovedovali, da je vse laž, da nimamo nobenih zmag, da nismo šli niti za korak naprej in kako veliko da je trpljenje in izgube v jarkih velikanske, pa jim nioo hoteli verjeti nobene besede. — Kaj bi bilo treba torej storiti ? — V strastni ekstazi izbruhne: V Italiji je treba revolucije 1 Ako bi bil vaak Človek tak, kakor jaz, potem bi no bilo vojne.
Četrti. Dijak iz Bologne. Cm, uren dečko. — Ali ni le obžalovati, da so se italijanski intelektualci tako ogrevali za vojno? — Kdo je mogel vedeti, da bo tako? Na-
S^S?*^	« «>« P.	i hitro poga-
šiti zgodovinski problem italijan ske edinosti. — Na koga mialito pri povdarjanju "naših" čustev? — Na reformne soeijaliste, pristaše Bisaolattijeve. Mi nismo bili z vso svojo silo proti vojni radi tega, ker amo hoteli odpraviti enkrat za vselej vprašanje italijanske nacijonalne enotnosti s poti socijalnega boja. — In mislite, da je to prava pot? — Sedaj smo dospeli, vsaj mi, ki smo bili v strelskih jarkih, do spoznanja, da smo se motili. Kajti zakaj bi zadostili samo onim nacijonalnim aspiraci-jarn, ki so naperjene proti Avstriji? Ali — ali? Zakaj hočejo samo Trident in Trst, zakaj ne tudi od Francije Nizze in Korsike, od Švice Ticcine in od Anglijo Malto?
Vest iz domovine.
—	Osumljen, da je nbil svojo sestrico, je 151etni Lovro Prešeren na Jesenicah. Naenkrat je izginila šestletna hčerka tovarniškega delavca Apelonija Prešeren in od takrat dalje se nič ne ve o njej. Po ieatih tednih so aretirali njenega 151etnega brata, ki je najprvo pripovedoval, da je avojo aestro zadavil blizu Jesenic ter vrgel truplo v grm in je tam skril, pozneje pa je vso preklical. Sodišče preiskuje stvar.
—	Strašna smrt v železni trani-misiji. V valčnem mlinu Jožefa Okorn v Duplici je železna trans-misija zgrabila llletnega Okorno-vega aina in ga nesla s seboj. Ko jo prišel oče in ustavil napravo, je bil deček že mrtev in strašno razmesarjen.
—	Mrtvega so našli 681etnego Antona Radešček, posestnika v
Dol. Grčevju, občina 6t. Peter pri N. m., v nekem vodnem jarku blizu njegovega doma. V temni noči se je vračal na svoj dom. Gotovo mu je spodrsnilo na obronku. Zdrknil je v skalnat jarek ter se deloma ubil, delopta je utonil.
—	Ogenj. Nad Rihembcrgom so zvečer opazili velik požar, ki se je širil in je povzročil precej razburjenja. Goreli so borovci in suha trava. Požar so kmalu omejili in pogasili.
— Fonočni napad. Posest n i ko-vega sina Jakoba Hočevarja iz Količevega je napadel ponoči na cesti neki mlinaraki pomočnik, s katerim se je prej prepiral v gostilni. Ranil je Hočevarja z nožem. Napadalca ao drugi dan izročili sodišču na Brdu.
— Mrliča so potegnili Is Savi
nje v občini Marija Gradec pri Loškem trgu. Truplu je ležalo že dalj časa v vodi. Po delavaki knjižici ae je dognalo, da je utopljenec 62letni strojni ključar Anton Pokelšek iz ftkofje vasi pri Celju Ali gre za neerečo ali za samomor, še ni jaano.
jaških knjižnic znani roman Ev-gena Kumičiča: "Urota Zrinjako-Frankopanska".
— Blagri vojne ob goriiki fronti. Vaai, ki oe nahajajo tik ob fronti, otrašno trpe. V Kal ao padale granato že oeptembra mesec«. Zažgale so spodnji del vaai. Dvanajst hiš je popolnoma pogorelo. Iz Levpe so ljudje zbežali, vračajo ae pa v mirnih dneh domov po svojih opravkih. Cerkev v Levpi je poškodovana, toda ne močno. Avče nudijo prizor žalosti in ras-dejanja. Ljudje ae pripravljajo na žalostno pot v barake.
Na vogalu ulico Rabata in Vogel v Gorici sta padli dve granati na hišo, ki jo je bil ravnokar zapustil zidar, ki je popravil prešnje poškodbe. Kasneje so močno letelo granate tudi na fit. Andrei. — Ulico A. Ristori so prekratili v ulico Monte S. Michelo. — V ulici vojašnice je granata popolnoma de-molirala trgovino čevljov. V ullei Rabata je granata zanetila požar,
sili. Poznavalci Gorice cenijo, da ae nahaja sedaj v Gorici krog 5000 ljudi. ..
Ljudje so zbežali na vse kraj«, ker niso varni življenja v Gorici.
— Ruski ujetnik reiil življenje.
Posestnioa Stadler v BreŽah na Koroškem jo zaprla svoje tri majhne otroke v sobo in šla v cerkev. V hiši jo izbruhnil požar in vsi trije otroci bi bili zgoreli, če bi ne bil ruski ujetnik, ki je delal v bližini udri v gorečo hišo in rešil vse tri otroke.
-«- Kako žive v domovini I Na-
mentništvo je odredilo, da se mora po celem Nižjem Avstrijskem primešavati moki za kruh" 20 odstotkov koruzne moke. — V Kar-lovcu na Hrvatskem jo zmanjkalo olja in kar ga je sploh še dobiti, so prodaja liter po 12 kron. Kruh pečejo v Karloveu na polovico iz pšenično ali ržene, na polovico iz koruzne moke.
— Vsled stradanja in draginje se mnoie tatvine. V Spodnji Šiški je vkradla neka 151etna služkinja kuharici iz kovčega hranilno knjižico, dvignila na njo K, potem pa knjižico vrgla v freč. — STa Viču jo ukradel neznan tat poscstniei Mariji Zalarjevi 2 veliki kokoši in 25 kg fižola. — Mesarjevemu sinu Rudolfu Zajcu je bil na južni železnici v Ljubljani med tem, ko se jc mudil na stranišču, f>o neznanem storilcu vzet zaboj, v katerem je bilo 40 klobas, 10 kg špeha in kakih 16 kg prekaje-nega mesa. Poizvedbe po storilcu so ostale brezuspešne. — Neki go-spej je bila na Vodnikovem trgu vzetn denarnica z denarjem in listek urarja z Resljeve ceste, kamor je dala v popravilo žepno uro. Na Viču je tat iz drvarnice neki ženi izmaknil rjavo in črno kokos. Po storilcih ni duhn ne sluha. Neki drugi prijatelj kokoši kc je ponoči vtihotapil v hlev Marije O-merse v Nadgorici. Kokoši ao spale na lesenem drogu, valed česar jih ni mogel doseči. Znal si je pa na ta način pomagati, da je pristavil pleten koš, na katerega je stopil in pobral 5 kokoši. Tat jc mo-ral biti s hišnimi razmerami dobro znan. — Na Ježici je vlomil neznan tat v zaklenjeno hišo posestnika Frana Kuftarja ter prebrskal vse omare; pobral jc tri zlate prstane iu arebrno žepno tiro, katere pa je pustil v sobi. Odnesel je samo 16 kron denarja. — Govejih kož v vrednosti 1000 K jc ukradel neznan tat nekemu stro-jarju v Kranju. — Aretiran je bil neki skladiščni delatee na ljubljanskem glavnem kolodvoru In neki premikač, ker ao našli v njunih stanovanjih večje množine raznih predmetov, glede katerih se ne ve odkod ata jih dobila. — V Trnovem pri Medvodah ae je vtihotapila \ stanovanje posestnika Antona Vidiea neka 15letna de-klini, ko ni bilo nolienega doma, in je vkradla 22 kron Izpod za-glavja. —- Prekajenega svinjskega] — Dnovi tlake se vračajo. Izšla Inieaa 80 kilogramov je bilo ukr.i-je miniatraka naredba. ki nalage|denrga pomniku Vinko Albrech-vae m kmetovalcem dolžnost, d.i t tu v Kamniku.	|
obdelajo vsa za eetev ap*mobnn polje. Skrb za pravočasno in smo-'trOno setev prevzamejo aetvene komiaijc. Kdor ae ne pokori, ae kaznuje t globo do 1000 kron sli za porom do enega meeees.
PODPOENB JKDNOTB
Razno.
— Stara Ial Liati, ki ao naklonjeni premogovniškim baronom, poročajo, da se v pittaburškem rudarskem okraju vedno bolj občuti pomanjkanje delovnih sil in da bo treba uvažati zamorce iz juga, da ae odpomorc potrebi.
— Pogodba med sastopniki rudarjev trdega premoga in opere-
torji še ni isdelsna. Pogajanja še vedno trajajo in dogovorili ao ae, da ae dela ne ust s vi v rudnikih, dokler trajajo dogovori o novi pogodbi. Zholjšano mezdo plačajo operatorji po dogovoru od 1. aprila t. I. Pred prvim aprilom je krožila vest, da operatorji s prvim
Ta laž je bila že tollkrat ovrže , ..	. „ . .
na, da je nepotrebno napisati ko-?PnIom	ru<fm™- VeaMo,
mentar o nji.
— Premog v oblilju Orofina,
Idaho, ftpekulantje ao razbobnali v svet, da so v bližini Orofina, I-daho, razkrili bogato premogovno polje.
Charles T. Lupton, član zveznega geologičnega ln zemljemerskega urada, je preiskal polje in prišel do sledečega rezultata:
Vzorcev za analizaeijo niso dobili, vendar se pa lahko reče, da je mehki premog srednje vrste. Pre-mogove plasti so tanjke in premog se bo lahko rabil v bodočnosti za domačo vporabo, ko bo primanjkovalo leRa.
— Is Washingtona poročajo, dn so tajni agent je prignali dozdevnega nemškegt špijona llorsta von der Goltz v New York, ki je napravil važno izpovedi uradnikom department« za notranjo zadevo. Med drugim jo povedni, da jo stotnik von Papen, nemški vojaški ataše j,-vedel o načrtu za eksplozijo Wellandovega prekopa in da je dal tudi potrebni denar. Papen jo baje ugovarjal, da se vpada iz Združenih držuv no more izvesti v Kanado, drugj. pa trdijo, dn je bil Papeti kolovttdja.
Justlčni department izjavlja, da so v New Yorku prijeli še dva zarotnika, tretjega pa stražijo. Zarotniki so tudi ponarejevali ameriške potno liste.
— Delavske lasmere v podjetjih trusta sa smodnik. Na j večje Du Pontovo podjetje je v Wnshbur-nu, Wis., kjer dela krog 3000 de-laveev. Iz tega podjetja vleče trust vsaki dan $400,000 čistega dobička.
Delavec, ki hoče tu delati, mora beračiti krog privatnih stražar-
dčbl delo, peljejo k polleajskc mu fotografu, dn ga fotografira. Podobo dajo na privesek za uro, ki ga mora nositi na vidnem mestu. Vsnk delavce dobi še Številko, ki jo mora nositi na prsih. Ke-dar se delavec pelje na delo in odhaja na delo, gn na vlaku preišče policija. Kedar delavec dela, se ga lahko preišče vsnk trenutek. Po končanem delu se mora delavec skopati. Za to ima časa trideset minut.
V departmentu Triton maJoktc-ri delavec vzdrži več kot oseiu dni. Delavci ga imenujejo osemdnevna hiša. V tem departmentu izdeluje-jo močan smodnik, Plini, ki so rnz-tezajo v delavnici, so smrtonosni. Včasi prinesejo ir nje štiri do pet nezavestnih delavcev.
jrv, da ga pusto do pisarno, v kte riseprejomajo dclavco. Delavoa, ki [prevzeti'.'Belgrad nitake v reasu
kdor pozna situacijo, nI verjel, da je vest resnična.
Poizvedbe ao dognale, da na vzhodu primanjkuje trdega premoge.	_
—	Kruh v Kadru je puntal
slabši, a dražji. Kruh se peče iz dveh tretjin pšenično in eije tretjine koruzno moke. Dalmatinski listi tožijo, da jo romunska koruza slaba.
—	Prvi srbski praiiči na Nem-ikem. Nedavno je došlo prvih 1700 prašičev Iz Srbijo v Dražda-no v Nemčiji. Živali bi bilo morale priti v Hamburg, pa ao bile vsled vožnje toliko onemogle, da so jih morali takoj zaklati in zu-klane potem poalati v Hamburg.
V Hclgrndu ac določili dva postna dneva v tednu za civilno prebivalstvo, mejtem ko izvažajo prn-šiče v Nemčijo.
—	Nedolžne šolske pesmioe niso
po volji črnoioltim oensorjem.
Praški uradni list razglaša, dn je šolska pesmarice za češke ljudske in meščnnsko šolo od F. Sladka, ki je bil že več let v rabi, radi rušenja javnega miru, zaplenjena.
—	Kako js v Belgradu po okupaciji I S 1. marcom se jo pričel tudi redni privatni poštni promet med nvstro-ogrsko monarhijo in Srbijo. Za pospešcvanjo trgovino je ustanovljeno v Belgradu e. in kr. osrednje blngovno skladišča kot posredovalni organ mod pro. ducenti in trgovci v deželi. Trgo-\ina postaja Živahnejša, obrt pa se še ni razvil^. Vendar ao vračajo polagoma tudi obrtniki, v kolikor niso odšli kot vojaki a srbsko armado. Ktahliranjo trgovcev in obrtnikov iz avstro-ogrske monarhije je dovoljeno lo pod gotovimi pogoji, ki jih jo prav težke
Iu, knkor se splošno misli. V no trnnjein mestu so lo poaamezno hiše razrušene, pač pa jo industrijski del mesta pri Topčideru hudo poškodovan. Nekatere zgradbe popravlja vojna uprava v Instni ro-žiji. Vodovod, klavnica, tramvaj, javna razsvetljava zopet redno funkcijouirajo, organizirana je tudi Že gasilska in fijakeraka služba, preskrbljeno je za redni dovoz trgovskega blaga iz monarhije. A-provizaeija mesta je sedaj zadovoljiva, za javni red je poskrbljeno. V lielgrad se vrača dan za dnevom več prebivalcev. Meato Jih šteje danes že zopet 55.000. Bdi nI srbski list "Beogradske No vino" sc tiska v 12.000 izvodih ter ae bo kmalu spremenil v dnevnik (aedaj izhaja trikrat na teden) ustanavlja sc že tudi še eden list dnevnik.
— Južnoruska Žetev. "Pester Lloyd" javljn : Agrnrei v južnozn-pndnih ruskih gubernljah ao imeli zborovanje, na katerem ao sklenili pripraviti, kar trebn, da bi sc |m. \ njiii mogla vsa žetev iz Črne-
Ljudje nimejo kaj jesti, pa kr* de jo.
— Samopoč. V Chieagu so n-gentje najeli 100 delavcev bolgarske narodnosti, da delajo nekje v Cartesvillu, Mont., za milwauško železniško družbo.
Delavci so prišli na določeno meato nekaj dni po 1. marcu. Ko so dospeli t je, so jim povedali, dal^ mčrja prevoziti ua Angleško, no bo dela pred prvim aprilom L|ft |,j v-«CMUi pridelki več ne hodili Delavei so spali v železniških vo |l|(
zeli iu živeli od provizij, ki so Jib	-
prinesli a sabo. Ko so pošla živila, Tragedija posledico vojne. Iz sc je pri njih nastanilo stradanje nkfM M >j|lov(> y uUA|im|x*Ati In delavei ao odločno zahtevali, d« U(||n,m lovgnur Quittner avojo se jim da delo. Odgovorili so jim, L ||0 M,h„ N>„ov| trij« al no v l da ne bo nič pred prvim n pri lom ^ |||||||r|lft y V(|j||j ^ (.(U.n je v ,„.b. Delavce je to vjezilo. Vrnili ao "|„k<,m vjt.l((i4tvu.
v	Železniške vozove, ae oborožili I	_
z lovskimi pušknmi iu samokresi.	.
Ali ao v barako, v kte, i jc branje- -	"T*?^^J*®"
no orodje in potem zlomili vse n* spekulsclje. "N. F. Pr." poro-ključavnice na oglballičlh glavne <l» ■« belgijski škofje zadnji črte. Vrgli so ogibnlišča poleg!*" opetoveno opozorili svoje ver-proge in poslali ljudi na progo, dn »»•	«Wn* razmere,
vstavijo vlake it. preprečijo tako •»	"velovne voj.
M<.y(fJr	ne v Vatikanu. Znano jc, ds Pe-
Mejtem so prišli šerif in njego- l«"«	™	, iT
vi	pomaga/1, pa niso bili ko. obo nvele 3 20IMWO Ur. k jo ji d«mu-roženi sili	J' Italijanski garancijski rakon Ir
Fat a v ill eo šest vlakov za dobo »Ha l"71., ter de pokriva sv.je štirih ur. Železniški uradniki eo *sklh <»cm mil Jonov lir na leto I »o te m stvar vzeli v roke in odpo- fnašsjoče potrebščine poglavitno sla 11 s/, pomožni vlak z živežem P* <»v •	- ""kvenega pro-
Delsvnem so obljubili, da prično motnje, kiI ga jo -voj fit* rapt.-
'»lil papež Pij IX. In ki ae Je ceni-
vojuo čedalje alabše obrestujejo. Za Petrov novfcič ata do vojne največ darovali Francija in Belgija, namreč tri četrtino, a odkar je vojna, so se franeueka in belgijaka darila znatno akrčila. Posledica tega je, da je finančna uprava Vatikana imela 1. 1914. in 1915. več kakor šoat miljonov deficits in dokler traja vojna, ae to resmero ne bodo (boljšale, prej poslabšale. l*o sklopu miru bo papei odredil obhajanjo jubilejnega lots v avrho, tla bi čim več kstoliškoga prebivalstva prišlo v Rliu in mu prineslo denar.«
Najlepše pa jo, da so v Ameriki prosjači za Belgijec, belgljaki škof jo pa opoaarjajo avojo vernike, da je papei v stiski.
Zdaj bi vendar radi lavedell, ali ae pobira v Ameriki dnrove sa papeža ali za Belgijce, ki ao hudo trpeli valed vojno.
—	Obsojeni goljufi. Zopet eo v Budimpešti ubaodill dva poštenju-koviča, ki sta hotela a goljufijo hitro obogateti. Trgovoo Aleksander llell ln Morio Kinsig ats dn vojno kupčevala a apoeerijaklm blagom, n čim ae jo sačola vojna, sta p resell lain iu poatala liferent a čevljov. Dajala ata za vojake čevlje, pri katerih so bili podplati po večini narejeni iz papirja. Obsojo-nn sta bila: Hell na tri lota aapo-ru ln 4000 kron globo, Rlnzig pa na dva in pol leta zapora In 4000 kron globe.
—	AU so srbski papirji kaj vre-dni? "Frankf. Ztg." pravi a odrom na to, da jo uuiogo arbaklh državnih papirjev in srečk v nemških rokaJi, da ti papirji niso postali brez vrednosti. Če bo Hrbijn nehala biti samostojna država in so razdelila med Avstrijo ln Bolgarijo, ao bodo lastniki arbakih papirjev odikodovall s tem, da bodo za srbske paplrjo dobili avatrljake in bolgnrake. Pred aklopom miru seveda lastniki srbskih papirjev ne bodo dobili ohreatl. Sloor pa Je ozemlje Srbije jako plodovito in jriko bogato vaakovratnih rud, tako da al bo dežela goapodsrsko hitro opomogla.
I Vojna ko ni končana in neum-nost je delati račun ns rssdeljeno Srbijo.	_
—	Zakopani ruski topovi. Is I-
vangoroda poročajo, da so Rusi na svojem begu is trdnjave Ivan-gorod v nekem bližnjem krsju izkopali velik grob ter poatavill potem na ta grob kriio z imeni padlih, Na povelje avstr. armadne-gn vodstva ao aedaj ta grob odprli tor našli v njem 14 vellkokslibr-skih topov, mnogo inunlelje, puik, patron in bodoče žiee.
~ Srbski praiiči. Prašičja raja
je v Srbiji, v Črni gori in v Alba-ni j i Jako stara obrt." Leta 1896. je nastala v Srbiji družbe, ki JI je Ml namen, vzrejatl ln Izvsžstl srbske prašiče ln pospeševati nsrod-uo produkcijo. Po zskonu jo bilo prepovedano uvaiati v Avatro-O-grško prašiče, ki ao bili lažji nego 125 kil, da ao ogrski veloposeatul-ki ložje odirali ljudstvo. Leta 1898. pa so ustanovili v Nišu vsor-no prašičjo zavode, ki imajo dsnes vse usprsve, kstere ao potrebne za izbiro iu ohranitev meea, teko da jo *uiogoče v deželi aaml pripravljati iu izdelovati mesnino, ki je prej prihsjsls v tujino alrova. Albanija in Srbija sta deželi, v katerih živi prašič, ki je bil jako čislan slasti ns Ogrskem radi evo-je pit a nosil, vztrajnosti In prlis* godljivostl, to je takoavani man-galičan, ki ga izvažajo iz Srbije od leta 1700. |*ta 1883. je kupil avstrijski nadvojvode Jožef ml srbskega kneza Miloša večje ite-vilo maugaliških merjascev, ki jih jo aklimatizlral ua svojeiu posestvu m Arndu na Ogrskem, od koder ae Je t s pitama rsailrila po vnem Ogrskem Srbski praiM, ki ima eno leto, <ls 180 do 300 kil ms-ss in masti. Meso Je iavratno. Pri« l*>ro/'ljivo je križanje msngsliike-gs prsiičs u joršlnskiini In berk-širokimi msrjsad. To križanje jo (lonealo doline uspehe ne Ogrskem, Hrvatskem in v Bosni,
— Prekletstvo vojne. Po uradnem izkazu je bilo ne Ogrskem, dne 31. deeembrs 1915. vaegs »ku-V dobi tlake tudi ni bilo hujšellpsj 36 379 otrok, ki ao izgubili o-... '	| čete v sedanji vojni. Všteti niso ti
— Habeboriani oe boje aeneel otroci, o katerih očetih se še Zederak. "Narodni Ust" jsvlja.I»' ve, če ao mrtvi sli v vjetništvo. ds je iolake oblast ukazala, od O A vat ri ji i.i tirsdnegs izkszs, »treniti iz vseh učiteljskih in di-1 koliko otrok je izgubilo očete.
delsti prihodnji teden. Delsvel so ee ns to nmsknili in promet je bil kmalu zopet V tiru. Nekrvsva zmaga je bila na struni delaveev.
— Lastniki papirnic v Kslamaz-
lo na kakih ato miljonov lir, In I r prostovoljnih prispevkov verni* kov. month-pod imenom Petrov noviiČ. Javno tajnost je, ds ae je cerkveno premoženje valed speku-zoo, Mich, iti v Ifamillonu. O. eo leejj skrčilo, tako da znaša še znižali delavnik od 12 ur ns K ne kakih 70 miljonov. Dohodki iz leda M delavcem vtrgoli plačo, ker ga premoženja pe ae tudi manjše boje stavke.	šajo, ker oe vrednostni papirji m*d
—	Fasje
"Hurler Werssawaki" poroča, da je dobile mestna klevniea v Vsr-fcsvi dovoljenje, ds emo klati tudi |i#e, katerih meeo Je dovoljeno za
prehrsujevsiije,
-	Veki francoski kemik je Is
umil novo metodo se ohranitev o-imjnih pije/- v krogijlesh. Amo-rlški prohibieionlati ne) to vse-mejo ns rnsnje, de bodo Imeli I Žgenje vedno pri rokah.
«
r .

PLAŠILO SliOVENSKK NARODNA
PODPORNE JEDNOTE
Slovenske Narodne Podporne Jednote
um a olovbnnabodbb
l*ODFOKNK JBDNOTE fTiililll ii is apravaUtv«:
"tm&vpATm
v«U* a* m tale $IM
MLOVMNIC KA
HOCTKTY.
Laws'* U MOi Batni tpllea. »IjOO pot r«a
Ali za militarizem in inarinizem ločeni od ostalih Jugoslovsiiov in »ji. ae lahko obnovi v eni ah vee I* LouiaviHa, Ky., poročajo, da naj ae mvnje miljone	drugi juffoalovanaki narodi delo- evropakih državah. Nihče ne mo- je bila konferenca zastopnikov ru-
Taka je politik, naših kapitali- jo vaak zaae, ne morejo posamezni re prerokovati, kaj ae zgodi po da rje v m operatorjev preložena atov in njih orodja: republikanake Slovenci napraviti tako velikaca vojni, ko ae bo sklepal mir in bo- na 4. aprila. Zastopniki rudarjev i in demokratične "stranke.	kapitala, da bi konkurirali kapita-jdo oborožene mase imele čas pre -.in operatorji ne soglašajo.
Delavci v jeaeni imate priliko, liatom drugih narodov.	mišljevati, kakšno hudodelstvo so
da protestirate proti politiki na- Keko naj torej skrbimo, da ee povzročili kronani in nekronani kih kapitalistov. Organizirajte se ohrani narodnost. To se izvrši e mogotci.l 'v socialistični stranki in pri prod- pomnožitvijo in. aicer v širokih
ORGAN W Um
tkmk National Benefit Society
_ Isase4 Weakly.
OWNMD BT _TIOHAL
vmvEi
m$ »dmria?AV*
TBB BBN EJTtT
sodniških volitvah glasujte za ao- slojih. V splošnem imajo v delav- di lshko po<lieže. In če revolucija eia listič ne kandidate.	akih in kmečkih družinah več o- podleže, potem-gorje onim, ki so
V kongresu je edini socialiatiČ trok kot v družinah bogatinov, j se udeležili revolucije. Mogotci ne ni kongresnik Meyer London gla- Ali slaba prehrnnitev, nezadoaten j pozna jo usmiljenja in kam naj ae soval proti resoluciji za povišanje zaslužek je kriv. da mnogo otrok obrnejo preganjani revolueionar-armodc na vojno moč. ki jo je ninrje v najnežnejši mladosti. Tu- ji, če jim zapremo vrata v ame-povzročila situacija v Mehiki. Ko di tukaj ne odloči vprašanje, ko- riški republiki, ki je izšla iz krva-je socialistični kongresnik vstal, liko otrok se rodi, ampak koliko ve revolucije proti Veliki Britani-da govori proti resoluciji, je vstal jih zraste.	i Ja.
republikanski kongresnik Madden Delavstvo se bojuje za boljše Zakonska pradloga za "omejitev iz lllinoisa in s" poslužil parla-j zboljšanje svojega tužnega polo- naseljevanju ima še drugo veliko
— Pridobitve pristaniščnih delavcev. Iz Baltimore, Md., poroča-
I{evolucija lahko zmaga, pa tu- jo, da jc prvič v zgodovini akleni-
Kam z oboroževanjem?
Naši imperialist! in militaristi hočejo za vsako ceno pomnožiti armado un suhem in mornarico. Svoje zahtevo zagovarjajo, da sta se Nemčija in Japonske pričeli o-boroževoti, ker se je množilo njuno prebivalstvo in jc ljudstvo zahtevalo boljše življetiske pogoje, iu kar velja za Nemčijo in Japonsko, je inerodojno tudi zn Združene države.	•
Ta logika je prav Šepavn. Združene držovo ao ne dajo primerjati v prebivalstvu in v ozemlju r Nemčijo iu Japonsko. Oglejmo si jjlevilke, ki nuni jih daje statisti-kfrizztt Iota 1910. Japonska je morila brez provinc Chosen in Kwan-tutig 175,540 štirjaških milj in je štela 50,751 ,M9 prebivalcev. Nemčija je merila 208,830 stirjaških milj iu je štela 64,901,423 prebi-valcev. Združene drŽave so merile hivz Alasko :t.02fi,049 štirjaških milj iu štele {»1,972,21»« prebival-cev. Neumnost je ,če so trdi, du v ameriški republiki ni prostora za njeno prebivalstvo.
Za naše imperioliste in militari-ste je vsak argument dober in čo gu ne najdejo doma, gredo ponj v Nemčijo in na Japonsko. Naši imperialist! sicer sovražijo Nemčijo kot konkurent in jo na svetovnem trgu, ravnotako tudi Jnponako, ker jim dela sitnosti v Pacifiku in
mentarne taktike in poslovnika,! žaja in s tem za fizičen nnpredek du je socialistu zarneftil usta. naroda. Tako vidimo, da jc razre-V jeseni je treba, da govori de- den boj slovenskih delavcev v delavstvo z glasovnico in pove ja- inovini tudi obenem narodni boj. srp', dn se ne strinja z oboroževa- V Ameriki pa garajo slovenski njem in kapitalističnimi pustolov-i izseljenci direktno zn tuje kapita-ščinami v inozemstvu, ki tvorijo liste. Mnogi izseljenci imojo svo-nevornost, ds zapletejo Združene1 je družine še v starem kraju. Z države v krvavo vojno, ki bo tir-j vsakim dolarjem, ki ga pošljejo jaht največ žrtev izmed ljudstva, svojim družinam v stari kraj, o-
•hibo. Zaplete lahko Združena drža ve v mednarodne zapletljaje, kor izključuje naseljevanje vseh Mon-golcev, torej tudi Japoncev. . ,
Lepo spričevalo ni za naše politično življenje, da mora ^rvi in najvišji uradnih čuvati človeške pravice napram zbornici.
Zadnjič je predsednik ubranil z vet oni dn zakonska predloga za o
Razredni bo).
jačujejo fizičen napredek naro- meji tov naseljevanja ni postala
da v. starem kroju. Drugi sloven
ski izseljenci, ki so so za stalno
.. ... .,	j naselili v Amo-iki, so poslali že tu-
Pri mnogih S oveneh, k. so se (|j , (|o,nrj(, v kulturne in ,lru:
izselili 4----------------------------1
v Ameriko, zavzema narodno vprašanje še vedno prvo mesto. Zanje je narodnostno vprašanje še vrdr.o vprašanje vsoh vprašanj.
ge skupno namene v staro domovino. Nekteri podpirajo tam svoje stariše in korodnike. V Ameriki je pa boj «a obstanek ray not ako hud
. ..... kot v stan/m karju. Neorganiziran Boj narodov kn svoj jezik in za	^pav|ja nnjt(.žja in naj.
ohranitev svojega značaja jo dej-|._______________
stvo, o katerem so sodi, nc da se pa utajiti. Posebno v sedanji vojni se lahko prepričamo, da narodni boj ni utihnil in du tlačeni in razkosani narodi hrepene po osvoboditvi in narodnem edinstvu. Socialisti niso nikdar odrekali tem zahtevam upravičenosti iu na raznih konferencah so izrekli, <bi ne mora po končani voj. ni priznati tlačenim iu podjarmijo-uiiu narodom pravico, določati o svoji usodi. Josno in določno so sc izrekli socialisti, da se ne sme
."IT" JVrJ'|*Jibšc plačana dela. Delavec, ki lahko različno ^^ ^ ne mor(, „krhcti /a NV0.
jo družino, še manj pa kaj ))oslati v stari kraj.
Da si. delavce opomore v Ameriki, mora biti strokovno in poli-
tično organiziran. Kdor delavca v Ameriki odganja od strokovne orguuizacije iu socialistične stranke, ne moro bili njegov prijatelj, ker mu no privošči, da hi se /boljšale njegovo gmotne razmere.
Vera nima prav nič opraviti 7. razrednim bojem. Ameriški tover-
anektirati nobenega ozemlja, kjer	dfUvce fi'mko:
oh »vi I iodatvo r«,lične nsrndnoJ ^toliko, protestante, mohum?-
danee, žtde, brezverce in drugfe. Tisti, ki v imenu vere priporoflk-
pa živi ljudstvo različne narodno sti, naj pa ljudstvo s splošnim glasovanjem odloči, v kateri državi hoče živeti. V rczolucijah so izre-
kli socialisti naj so, narodno vpra-v Mehiki, dn jo no morejo pobaaa« Šauje reši pravičuQ in obenem ao
ohaodili rovanje šovinističnih hur-žoazuih strank, katerim no gre za narodno osvoboditev, marvoč jim io za nadvlado nad drugimi narodi in hočejo z narodnimi vprašanji zaplesti delavce, da ne izpoznajo razrednih Interesov iu nalog.
Slovenci v Ameriki smo večinoma delavci. SlužImo si svoj kruh /. ročnim in umskim delom. Nekaj jih je med nami, ki so postali mali obrtniki in trgovci. Njih gospodarski položaj ni tako sijajen, da bi jih prištevali med kapitali-
ti, kot jo njih volja, vpeljsti pa
lo hočejo, kar smatrajo zo dobro v deželi lyijonetov in deželi kri-zanteinc.
Imperialist! in militaristi hočejo vse naenkrat: ložke obrežne topove, več obrežnih trdnjav, poninožitcv pehote, konjenice iu topništvo, letala, oklopnjače, križarje in ptslmorske čolne. Ustanovila ne je |mi vzoru evropakih držav "Ar-madno iu mornariška liga," "Zre-koplovna družba," ki ima zopet nulogo, dn so pomnoži zračno brodovje. (Via visita kapitalistov, kapitalističnih easnikiyjcv iu kapitalističnih 5>olitičarjev roti ameriško prebivalstvo, naj odveže svoje denarne mošnjičke in daruje za drednote, podmorske čolne iu letala. Kapitalisti iu zsgovoruiki kapitalizma so mnenja, če so znoreli v Evropi, naj /norimo še mi.
Neki ameriški admiral se je pred štirinajstimi dnevi celo i/ra /il, da je naši mornarica nič v primeri z nemško. Z drugimi bese-dami In rekli, da so rtcdsujt* ladje staro iu nerabno železo. Na ta način delajo reklamo /a večjo mornarico.
Armade, brodovje in letal se ne more pomnožiti brez denarja Da vlada dobi poln lini denar, bodo ljudstvu naložili nove davke.
<'e In hoteli našteti, zakaj vsi« ni denarja v ameriški republiki, mejtem ko »»a je doati /n militarizem, je ležko uuanili, kje hi uehnli šle priznali, da so Slovenci v neugod-ti Itolnisiiie ni, in v iudustrijalnih nem položaju vsled maloštevilno-krajih umirajo ljudje včasi na ee sti in vsled nejasnih ciljev jugo-slah, ker ni l»o;oišmc ra siromake slovanskih buržoaznih političar-Z ravodi /H siare in izmučene de jev v jugoslovanskem vprašanju, lovec je še •dnhšc Nižji državni Ven slovenski narod nc more usta-uslu/benei in delavci ludi niso ts noviti toliko iu ne takih kultur-ko dobro plačani. da lu jih kdo nih postojank kot n. pr. Chicago zavidal ravnih* njih plače Pn ali New York. Ves slovenski na-vseli državah je mnogo puščav iu r«n| ae lahko nastani v Chicagu, močvirja, ki In se lalikn preuredi- pa hn še lahko poleg Slovencev
jo delavcu, naj ne pristopi v strokovno organizacijo in socialiatj-čno stranko, so prijatelji delavčevega bosa in dobivajo nugradeWl
delavskih izkoriščovalccv, če u-spešno nejejo some razdora in nesloge med delavei.
Delavce mora biti organiziran strokovuo iu politično v socialistični stranki, če hoče zboljšati svojo gmotno razmere.
Naselalška predlaga.
zakon. Z<laj pa obstoja nevernost, da predloga poslano postava. Na-tivistični agitatorji pritiskajo z vso silo nn senatorje, da glasujejo
zanjo.
Razne vesti.
—	V Chicagu jc bil izvoljen socialist Rodriguez občinskim svetovalcem. Kondidatje, ki jih jo priporočal župan Tompson, so bili no celi črti poraženi.
V	Milwaukee jo bil izvoljet\ za župana socialist Danici A. Hoan.
V	državi Illinois so nektera mesta, ki so bila do sedaj brez stiln, glasovala, (Tn se gostilne od-pro; v mnogih mestih, v katerih so bile gostilne odprte, so pa glasovali, da jih zapro. Med zadnjimi jo tudi Waukegan.
—	Drzno gusarstvo. Iz Lewes, Del., poročajo, dn imajo v ječi nekega Krnsta Schillerja, ki je hotel sam zaseči angleški pamik "Matoppo" na visokem morju, ki jc imel 57 pomorščakov na krovu. D we yri potom, M j<* parnik zapu» stil luko, se je Schiller predstavil kapitanu z dvema samokresorna v rokah v njegovi kajiti. Kapitan se je podal in Sohiller ga je zvezal. Potem je razdrl aparat brezžičnega brzojava, vrgel šest pušk v morje, segnal moštvo Nkupaj in mu ^grozil, da.z bombami požene parnik v zrak, če se gane. Vso noč je bil Schiller gospodar na parni-ku in zapovedul je, da pnrnik plove ob obrežju. Zjutraj je odvezo) kapitana in mu zapovedal, naj vozi proti obrežju. Ko so pripluli blizu zemlje, j«> Schiller dal spustiti čoln v morje jn vzel je vanj dva častnika kot talca. Ukazal je
zapustiti
Burnett • Dillingovo zakonsko predloga za omejitev naseljevanja, ki je bila Ihiii sprejeta v o-ste in njih interesi so vočalimanjj beli kongresnih zbornicah in jo jo združeni z delavskimi. Slovensko!potem vetirnl predsednik, je zdaj buržoezlje v Min zniislu hot jo v v senatu. Zbornica jo je sprejelo
starem kroju, nimamo v Ameriki. | z naddvetretjinsko večino in Bur- nioštvu, <la mora takoj Tistih par Slovencev, ki imajo:nett Že vriska veselja, da bo tuii Pa^'dk, ko stopi na suho, da se tsko premoženj«, da bi jih lahko v senatu oddano tsko visoko št^-šteli med kapitaliste, pn ne pride- vilo glasov ztvijo, da je predse^, jo med slovenskimi izseljenci v nik sploh ne ho mogel vetirati. ^ PnKtev.	j Nativisti črtijo vse, kar prihl-
Kljuh temu skušajo 'poedinei ja iz Evrppe in se ne vdaja nestra* slovenske naseljence odvrniti od1 nemn puritanskemu duhu. Najrnj-m z redne ga boja. Eni jim -priporu-! še hi videli, du bi bila ameriška
čajo republikansko nli demokrat sko stranko, ki sta obe ponlušni dekli ameriškega kapitala, drugi jih hočejo zbegati z narodnim j bi zrakoplovbo knkSen. lujec vprašanjem, »lasi živimo v Ameri-1 preleti zidu. ,
reublika obdana z visokim zidoai kol nekdaj K itn j, no moji bi isi morali še z letali strnžiti, da v do-
>0
ki in tretji jim pihajo ua uho, da Je vera v nevarnosti.
Poglejmo dejstvo, če je delavski razredni boj na kvar narodnosti Nihče ne more utajiti, do smo Slovenci tudi onkraj luže majhen narod. Kdor j:« odkritosrčen mora
Zuučilno je, da vprav sedaj, ko v Evropi divja vojno, pritiskajo,
lahko potem vrne in požene pnrnik v zrak. Ko je Schiller zapustil .pnrnik, je kapitan signaliziral svetilniku z zastavami za pomoč. Kmalu je bila na mestu nbrežnn stražo, kateri se je Schiller podal brez bojo.
Splošno poročajo, da pride Schiller radi gusarstva pred sodi-ftčo. „
Schiller, ki jc svoječasno služil v angleški mornarici, sodi najbrž v norišnico in ne pred sodišče. Moštvo parnika pa zasluži, da ga
da so predloga zo omejitev nas<v angleški kralj odlikuje rodi atro-Ijevanja spravi na vsak način pod hopetnosti z re«loni sv. Jurija in streho. Noben pameten človek nc redom hlačne pmlvefe. Če se 57 pričakuje, ko bo vojna končana, »dravih in krepkih niož vstraši o-da bodo naseljenci iz Evrope drli »»oren, potem taka strahopet-v Ameriko. V Evropi je vse raz-j"0** zasluži, ds se jo odlikuje z suto iu razdejano, kjer je divjala največjim priznanjem, ker so red-vojna vihra; železniške lokomotivi ^ahedaj zgisli, do se toliko strsho-ve, železniški vozovi, železniški| Petccv ukrea na enem pnrniku. proge in stroji \ tovarnah so v
Ia unija pristaniščnih delavcev pogodbo z lastniki ladij in parnikov. Dosegli so višjo mezdo in boljše delovne razmere. Prizadetih je 2,500 delavcev.
Unija pristaniščnih delavcev je razvila veliko agitacijo ob atlan-tiškeni obrežju. Članstvo se je pomnožilo od 3,000 na 9,000 članov. V splošnem sodijo, da bo u-nija s prvim julijem tega leta štela samo v New Yorku 15,000, članov.
—	Zakon proti aodmjskim odredbam je sprejela legislaturna
zbornica v Trcntonu, N. J. Za predlogo je glasovalo 35 poslancev, proti pa 12. Enak zakon jc zbornica sprejela lani, ki ga je senat zavrgel.
—	Povišanje mezde so dosegli
organizirani livarji v Cantonu, O. Minimalna plača jo štiri dolarje na dan in jo stopila v veljavo s prvim aprilom. Povišanje se je doseglo brez štrajlca in potom kon ference.
—	Zmaga rudarjev, ki delajo na polju trdega premoga. Iz Harris
burga, Pa., poročajo,, da so ru dorji dosegli zmngo v predpreteklem tednu. Charles P. Neil, ki je razsodnik v odboru za poravnavo, je odločil, dn so morajo operatorji strogo drftiti po zaključkih fitrajkovne komisije izza leta 1902, knr sc tiče sporazuma glede pla če.
Vsled tega odloka jo najbolj prizadeta Pardee Brothers & Co., in bo morala povrniti rudarjem do $8,000 na plači.
Neil je dejal, da kompanija ni hotela priznati zahteve delavcev in da so uradniki družbe z ozirom na pogodbo ignoranti, ker ne ve do, kaj je zapisano v nji.
—	V New Yoiku je zaštrajkalo ,300 delavcev pri National Biscuit Co. Delavci zahtevajo osemurni
delavnik in $2 50 plače na dan Družba se trudi, dn bi dobila stav-
kokoze.
— Pred lconfiTcsom je zakonska
predloga, ki določa za zvezno uslužbence tri dolarje kot minimalno dnevno plačo. Kongresniki bodo i-nieli priliko, dn dokažejo, če so za to, da sc zboljAajo delavske razmere.
—	Tovarnarji v Pattersonu N J. so uvedli devoturni delavnik v nndi, da odvrnejo stavko.
—	Stavka costnošelezniških u-aluibencev v Wilkesbarre, Pa., še vedno traja. List "Scrantonion" jc prinesel članek, v katerem hudo nopada družbo, ki noče priznati pravičnih zahtev štrnjkojočih uslužbencev in hoče, da se občinstvo vozi v vozovih, ki jih vodijo stnvkoknzi.
— S premogovnega polja. Produkcija premoga so jo znižala le v rudnikih, ki so oskrbovali železniške družbe s premogom. Želez-niške družbe so se bale stavke dne 1. aprila in so se preskrbele za vsnk slučaj z zalogami premoga, ki jih zdaj rabijo. Železniška družba Big Four je roaložiln na svo-ijh skladiščih do 200,000 ton pre-mogn.
Mnogo premogn gre zdaj v Italijo. Itnlijnnskn vlnda je za pre-vnžanje premoga najela potrebne pomike.
V Corn i n gu, O., so zopet odprli rudnik, v katerem je pred dvema
\ tovarnah so v ta-j	-
keiu stanju d.t bodo po končani. - Konference rudarjev. Z dnainnstn, po^r vojni potrelmvali temeljitega po- 28. marca t. I. poročajo iz Pitts- Bortren Coat e« i.	^
pravit*, /a .....v, .n k^ .Jlmrrt.. |M.. rf. „ „	k pri S, CUirta
lavce hodoma dela. pohnbljeni dežniki rudarjev in operatorji, da iz-li»„	vioirju.
lavei pa ludi |m> nbstnječih i nih ne morejo v Ameriko,
Iz Meyersdalle, Pa., poro^ da je med rudarji v okolici JS0lIltr acta veliko zanimanje za rudtn^ organizacijo. James Monney i, Thomas King sta obdržavaU T u namen shode v vseh večjih prem^ ga rakih naselbinah. Premoga i k družbe, oziroma njih podrepniki odgovarjajo rudarje od organih cije. Seveda jim' to rovarsko delo ne nosi uspehov, pač pa se mno. ži število organiziranih rndmj^
V	Coal Runu so'organizirali ^ družnico rudarske orgauizacije» 158 člani, v Garretu z nad sto Člani, v Boytonu se je vpis.i0 v organizacijo krog 100 članov 18 rtldarjcr ao družbe odpustile radi njih delavnosti za organi^, cijo. Odpuščene rudarje zdaj pod. pira dUtrikt štev. 2, ki prav vrlo pomagajo, pri organiziranju. Ha?, mere so tako napete, da rudarji zaštrajkajo vsak trenotek, če dru-žbe ne priznajo zahtev, ki so jih stavili rudarji.
Iz Mt. Olive, 111., poročajo, da so mislili, da poneha konzuiono društvo s poslovanjem vsled sli-bih delovnih razmer v rudarski in-dustriji. Zdaj je ta nevarnost mi-nila, ker so sc delovne razmere /.boljšale jn je konzumno društro kljub slabim delavskim razmeram imelo $259,23 dobička.
Iz Ayendela, W. Va., poročajo, da so rudarji zaposljeni v rudniku Maryland Coal Co. pritoževali, d« ne tehtajo pravilntf premoga. Vse pritožbe rudarjev ao seveda romale v koš in rudarjem so pripovedovali, da ni bolj poštene tehtni-eo na svetu. Ko so rudarji spozna-li, da so vse njih pritožbe bob ob steno, so^ so, odloČili, da se prepri-čajo, če' je tehtnica res poštena.
V	neki temni ndci, ko je burja brila in lil dež so $li dve milji daleč in si izposodili tehtnico za dve sto funtov, ki so jo potem nesli v rudnik štev. 2. Napolnili so vrečo a premogdm in stehtali, potem jo pn izpraznili v voziček. TAko «o nadaljevali z delom, dokler voziček ni bil poln. Naložili so v voziček 4,800 funtov; Rudniška tehtnica je pa pokazala le 4,000 funtov. Tatvina jc bila torej očitno dokazana, 4
Iz Donvcrja, Colo., -pijejo, da gre z delom ~v premogorovih zelo slabo. V nekterrh rudnikih ne delajo več kot tri ' dni v tednu,- r mnogih pa tudi le en dan v tednu. Premogarji naj ne hodijo za delom v Colorado;
In m kulturo \li /a take potrebe ni denarja, ki bi rni?ale hrerpo-
živelo še nekaj atotiaočev prebi-! Zakonska predloga z. omejitev vslatva druge narodnosti. Če hi j naseljevanja bo zaprla pot v Ame-|
celilo armado del.veev čile produktivno«! rrml
rtški republiki nimamo nil i pošle- vsaj v eni državi, bi bilo seveda nih cest kotna j človek pride ven nekaj drugega Ali huržo.tni ju-ir mesta ali sebi. pa se ob dežev-1goslovanaki |Nibtičarji se cepijo nem vremenu j>e udrre do kolen v in niso edini. Eni so veliko Sr-blato. I h >n\ miIi
.	..uerenee.,.a- Pittah|irff r,tn] Co , , .
- , „	,	premoga, ali S00.000 več kot v
7. une SJ. marca t. I. poročajo iz prejšnjem letu Čisti dobiček rna m pouiitn- bili vsi jugoslovanski usnsli sdru- riko ljudem, ki hočejo iskati za- Peorije, III., da so se sešli zostop- ša *1 (»53 '>2.1
te Vame- ženi v jugoslovanski republiki, ali vet ja pre.1 evropskimi mogntei v niki rudarjev že 23, marca t. I.t Chesapenkc A Ohm »•u^uv.
------- ------Afriki, že ^.čakajo vislice i« IHctatje ao .večino odobrili družba se je «vllo,'-iU da zgradi
jeea ranoco ljudi, če SC vrnejo v meddržavno mezdno lestvico. stranako prngo v Kentucky ki bo območje krvnikov ker se ne atri-, Is Columbusa, Ohio, poročajo, -lužila z« prevazsnj? premogi njajo s hudo«lel«t vi svojih vlad. da so se mršilo nrinr. JV. .J'	n '.. J Premoga ir
— Patriotizem, U ae iaplača. Z
58 proti 23 glasovi je zvezni aenat sklenil, da sC zgradi zvezno jeklar-no za jeklene plošče* ki bo stala 11 miljonov dolarjev. Zaatophiki jeklarskih družb Betlehem, Mld-vale' in Carnegie so vporabili w svoj vpliv na senatorje, do bi onemogočili zvezno jcklarno. Ko n« videli, da nič ne opravijo, so ponudili nižje oene za dobo petih let. Ko je bila ta ponudba zavržena h «0 proti 25 glasovom ao "patri-otični" gospodje zagrozili, da ne bodo producirali jeklenih ploši m bojne ladje, ki jih zdaj grade za Združene države.
Betlehem Steel Co., ki je do v-daj produclrala jeklene plošče z« Združene državo po $425 tono, je stavila ponudbo, da jih od sedaj producira po $3%. Iz tega je m* videti, kakšne moatne dobičke w> imeli jeklarski baroni, če pomislimo, da je adaj cena za jeklo višja, kot jc bila v prejšnjih letih. Izvedenci so dognali, da lahko vlada producira jeklene plošče po $230 tono, torej za 4165 ceneje, kot *> jih producirali pat riot ični kapitalisti. V potih letih, ki jih določa nov mornariški program, lH° vsako leto rabili 120,00 ton jeklenih plošč. Ni čudo, če kapitalisti pretakajo aolze po tirkem mastnem dobičku.
Kako ao kapitalisti odirali Združeno države, govore Bledeča dejstva. Leta 1893 je Betlehem Steel Co. prodajala Združenim državam tono jeklenih plošč po $616, mejtem ko je od Iluaije v istem let« dobila naročilo za tono jeklenih plošč po *249. Japonska, o kateri vedno kapitalistični liati pišejo, da je sovražnica Združenih dršav, je dobila jeklene ploftče po $404 tono, 7x1 m žene države ao jih pa plačevale ©d $440 do 504 dolarje* tono.
Za kapitaliste se izpUča. če služijo domivini.
--------------„, „, j.- m-vnrini np.m.
nevinha; rs vdove iu sirote ni de.,v lawoatnjni jugnslovsnakr drtavllstvom v S.biHU Kar se'is 7w»a. J ' jk^Hi	,rVni itiri n,,,«rje. Dva rudarja sta do-
narja	^ali republiki Dokler an Slovene!, dil« pn niskojapnnski voj^ Z T^IiS ShSSJS* U^vl^l!^.^^' ^ "U
— Is PitteVrarg^a, Pa, poročajo, de je v podjetju Westmghmn* Elect He Co. zaštrajkalo «00 delaT-eev. Delavci zahtevajo, da ae a^ zda poviša aa deeet odetolkov, nedčes in delo ch nedeljah ae p> plača dvojno.
ni.A8IIX> SLOVENSKI? NAKODNK PODPORNE JKDNOTK
I if Hm

aprila
Niparii JMuti
Inkorp. 17. iunija 1907 ▼ dri. Illinois.
0LAVNI 8TAN: CHICAGO, ILLINOIS.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: John Vogrič, box 214, Lagali«, 111.
I. Podpredsednik: J. Bratkovič, R. P. D. 4, b. 86, Girsrd, Kam
K. Podpredsednik: Jožef Kuhelj, »469 Ewing ave. S. Chicago, 111.
Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago, HI.
Telephone Lawndale 4635. IT . . .__.__, n	t ra tu	uročim ljudem. All misliš. da me
prostost, da bi pomagal ubetyiii ; sužnici pri begu. Mirno je položil i dolgo puško na stari prostor in' | pogledal pazno sključeno dekle,1 J iMiteui |»h rekel, ko se je obrnil, ; 'ds zapusti ksjito.
"Da, seveda, potem ne potrebujem puške — to bi moral preje vedeti."
"Kaj ps hočefi storiti, mož!" je vzkliknila Žena, ki ga je hitro prijela za roko.
"Kaj hočem atorlti?" je ponovil jenki pogledavfii jo začudeno — "no, čoln zopet pokličem in jo
. NADZORNI ODSEK:
Jože Ambrožič, 351 box, CanonsbuVg, Pa.
Paul Berfer, 741—1st St., La Salle. lil.
F. S. Tauchsr, 674 Ahsay Ave., Rock Springs, Wyo.
POROTNI ODSBK .
Anton Hrast, 811 95th Ave., New Dulutb, Minn. Anton Peterlin, 6307 St. CJnir Ave., Cleveland, O. Jože Radiiek, 679 box, Smithon, Pa. Kudolf Pieterfiek, 43G box, Bridgeville, Pa. Albina ttrfčevnr, 680 Washington St.. Milwaukee, Wis.
URSDNIK "GLASILA":
Jože Zavertnik, 3019 So. Crawford Ave., Chicago, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kern, M. D., 0202 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
bližnjem mestu prodajal blago z moje ladje na dražbi, in sc seznaniti z louizijanskimi kaznenelf — Moral bi znoreti."
"Poglej no vendar dekleta," je prosila žena, ki jo jc bolelo srce I pri misli, da se nesrečnico zopet 'izroči njenim mučite!jem. — "Poglej." j<* rekla in ubožiei potisni-la roki z bledega ohjokančga o-brnza, "poglej dete, belo je kot •'•resiijev cvet, in njen obraz je podoben obra/.u moje sestre Lucije kot jajce jajcu, ns, poglej sem", ie uadaljevHlu in dvignila dekleta 1 kviško, da je it len mož videl njen krvavo marogasti hrbet, "sem po-
Vse denarno zadive in stvari, ki m tičejo glavnega urads, se »''J; t«kole so ubogo dete bičali
isjo polil jati ua |l. tajuiks.
Pritožbe glede nerednega poslovanja na predsednika nodzornegs leaks Jože Ambrožiču. f-VV.
Zadeva prepirljive vsebine predsedniku porotnegs odseka, A. istto.	.
Vsa druga stvari, ki Imajo stik z "Glasilom", izvzem&i spre-
radi malovrduega psu, ki ga jc požrl aligator. Ali so ljudjet
"llm," je rekol ftfgovee "slabo je, kaj takega je zmožen lopov, ki tam zunaj plava v čol nu — zakone ima na svoji strani
kembe naelovov uradnikov krajevuih društev pa Glasilu, 3019 So. ■ >« f nc »»ore lizati. l e bi i-awford Ave., Chioago, 111.	!mcl Punlc,) »« m°Jl fftpnu v ,ndl
mn, bi se dalo govoriti, in našli bi mogoče pota in sredstva, da jo spravimo v Kanado. Ali tukaj,
ŽOičV V i krova, "ln prvi, ki pokaže svojo	___
glavo brez mojega dovoljenja na | Kj;or^ s PeJi"m mojjm preinože-
njem v območju njiji zakonov, ne
OOZJTAft.
pisal Piiiarik Oerstaecker, po-
»lovsnil J. S.
> t i •
"Da, če jc on, — no, ta lump," » prikimal stari nejevoljno, —M rihaja ob pravem časii. Nujprvo li jo skoZll kupčijo im suhem, poem hoče pa še ttikaj na vodi i-nfti prvo besedo!« Kaj pa ima z «'! i ni dekletom 1" ' Me jtom se je -čoln približal lad-, fin jč plivkl v tokii njenega p<v i, da hi ložje govoHli s čolnarji, "(lospod Poleridge." j® pričel elokožee, ki je sedel pri krmilu, nekaj imam govoriti z vami. r/.lte nam vrv, da lahko pridemo a krov."
Žal ml je," je spregovoril tr-ovec mimo, "dsnes zvečer me ni mi m . — Če hočete kaj od mene, idite tako vljudni in pridite po-icvu."
"Neumnost," sc je krmar ogla-1 v čolnu. "V tem čosu ste že vi ajset milj po reki niiilol." "Da, r. božjo pomočjo," je od-avoiil trgovec, "ali ponoči in v egli ne dovolimo radi tujini lju-cin ua ladjo."
"Jaz vendar nisem tujec," se r oglasil zopet človek v čolnu, moje ime je Hoof, nadzornik cin ua plantaži, pri kateri ste bi-do dsnes zvečer zssidrani." "Takof" -— je rekel jenki su-o, "potem me veseli, da vam lali-o zakllčcm srečno, ker mi je bilo lanes zvečer nemogoče poaloviti e od vas."
Nsdzntnik je stisnil zobe; nje-tovi ljudje so potdguili vesla v loln ih čoln jc plaval v toku za ladja.
i krov, jc lahko prepričan, da mu i bo mesečina svetila skozi. K vragu, zdaj bi pa vendar rad vedel, kdo je gospodar na stari "Suzani."
V par trenotkih mu je neki čolnar dal puško in lloof kC ni upal prelomiti prepovedi. Stari mož bi j>il iftvršil svojo grožnjo in nobeno sodišče na svetu bi gn ne spoznalo krivim. S strašno kletvico na ustih jc nadzornik porinil čoln od ladje in ljudje so zastavili vesla. Pri tem jc neki zamorce udaril z veslom ob , pogreznjeni fcoln, kar je prigaujne zamorcev takoj opazil.
"Pri vragu, na ladji je!" je vzkliknil glasno in vriskajoče. "Zdaj bomo videli, če imate z vašimi severnimi ubolicioniškimi ladjami pravico se zasidrati pri plantažah in krasti zamorce. Ali se se branite izročiti sužtiieo?"
"Krasti zamorce, ti lopov s sc-1pp^itila žens. gnitimi usti! je vzkliknil zdnj1
morem nič storiti, četudi bi hotel kaj napraviti zanjo. Lopovu tam le zunaj ni t roba drugega kot pla vati za nami, in ko nastane dan, pritisniti h kraju in me naznani ti. Potem imamo šerifa in beriče gorke na ladji. Mislil sem, da me poznaft, da se za take stvari ne iz-postavljam.
"Otroka hočefi res izročiti t" je rekla Žena.
"Oc bi prejo vedel, kako stvari stojo,1 bi jo ne1 pustil na ladjo. Ali sds j ee ni nič hndegs. — Nad' zornik bo vesel, če dobi svojo lastnino in ml pa mirno plavamo naprej. Vseh sužnjev vendar pc moreni osvoboditi, da zučnein z c-itim, pa nc tvegam svojega premoženju in vratu. — Ne govori dalje, ko veš, da nc pomaga."
"Potem ji dovoli, da vzame čoln in odpluje proti bregu;" je
di v čoln, ua ktore se lie more zanesti. — Kam pa hočeš? — Na desni jc Louisiana, na levi Mississippi — obe sužnodržki državi; vsaka spolujuje vestno zakone druge države. ( e srečno dospei v svobodno državo, še tam liiai varen, ker naše svobodne drŽave iz-ročajo sužnje".
"To mi jc znano,' 'jc rekel Jak mirno, — "vse sem preudaril in itioj načrt jc dovršen: Vas ne zadene kazen, čc pri vas ne dobe dekleta. — Nihče ne more dokazati. če je bita na ladji, lin-di mule sitnosti pa vendar ne izročite dekleta zopet strašni bedi? -s- Pa če tudi ne bi hoteli" je mladi čolnar pristavil dfllnčno, "dati mi vašega dovoljenja, tedaj vatli priaežem, da nalašč vzamem od tukaj dekleta s sabo, četudi z njo poginem. Moja kri uaj potem pride čez vas, in glejte kako bodete stopili preti mojega očeta, vašega prijatelja izzu mladih nog." ' .
"Kako gre fantif jezik," jc re-kol stari in začudeno gledal Čolnarja, "podnevi! pa ni spregovoril deset besed — pa meni hočeš pobegniti?"
".Mene ne potrebujete," je rekel Jak,'ki mu je vprašanje odvalilo težak kometi od srca. Vedel jc, da je Poleridge dovolil. "He-ka je tukaj široka iu globoka iu nevarnosti so za nami. Dajte mi plufo, ki sem jo pri vas zaslužil gponiln. —- ne zahtevam veft za drugo že sam skrbim."
Vin dekle," je rekel stari in zvedavo pogledal dekleta.
Napelo je nesrečnico poslušala govorico, ki ji je dajala novo u-panje, du,si je bilo šibko. — Po-Mina je nevarnosti, Ui ho prcŽale nanjo bolje kot mladi mož, kate-rogu plemenito srce in drzni mla-doniški pogum sta bila slepa zalije.
Ali izročiš svojo usodo meni,"
BDaHH!«!HHH!BH!B!aHMMHHHKlM!2MiaK1!
Mr. OlMWl Raduoha.
3m iMMUI »UMI m :
i "'111 Mm k»UM vW
k>«ni Sdnvthi
pOpumfaiu
3*4 fftlwar ftl . lMra4l, Mink. jo ratal town«. )au« ko i mrl KhtktHo Mprillko %*r mm w i»i-kiM »no Wi.i i« pot. I N,«m «tm U v»WI o k«««.
m Ml
' li«u III >»tr« <»f M-III hi I ol»Mll ludl lH> kUiko to ••travlln v«iia. kl lrpl)o **k«l obt,inlli nvprlltli.
Kadar vas hrbet boli
Učita vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprilika in zato rabite
Seven's Kidney end Liver Remedy
(Severovo Zdravilo za obisti In jetra) kl vse bo spravilo na pot k zdravju- Rabi se naj v slučajih vnetja obleti sli mehur-js. zsdrževanja ali puftčsnja goste vode, oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obiitne neprilika in v slučajih zlatenioo ali kislega želodca. Izkazalo sa je tudi kot zelo usps&no ca odpravo močenja posteljo pri otrocih.
Zapeka
!• ponavmil tu<ll wicvlja luni fnaoiu obl.tiilh n»prlltk In tU trn |M>mnf« *ilr»»lji>uj«. n»j »• i«U IihII SCVCSA'S BALSAM or uri: |3ev»n»v llvl)M>lit IUI»«iii| k uwl t*
UitaMl ivo)« vwlin'.t v .m- 11 v'lvr« \uii ZkihU.uiu «.i >.U.»u iu J. lru.
i'*n* srit-mvi>«4 z.lMVllrt 11 obleti In )fO'.lt toi> » (i (xv (.'mi ikvmwm IlTl)«n*llV|i| lUU.ilim: T.i«.
VpruAkjt« vili|i lakuriurj* m kovaMS« IVipruvk«. Nflt« jlW.nl u»».
Ako v»» ua m or« (alulIU. im-
g	W. F. SEVERA CO., (Mar Rapids, Iowa |
BiHfflrararafflHHEiHHisiHWinra^	I
VSAKEMU, kteri mi pošlje naslove svojih prijateljev in znancev živečih v Ameriki, mu pošljem lep
HKNRT J. S0HNITZER, Bankir
141 Washington St. New York.
DR. ADOLF MACH
. WBOIDBA VMS
AKO
se le niste saroMU as b* doti dnevnik ••Prosv«to> poism storite te le Asses.
AKO
botet« svsdaU ss saslov kakasa VU«|i sorodnika, sasaaca lu prljatalja,
jc rekel Jak, pristopil je k nji in jf pomolil roko. "Dekle, nli
OraAae srei t de IS dep. I de • pep. TiM de • svs-let. os aaJaljak f doge> vsm.
AKO
"S tem se ne znebimo topova,' jenki, kl ga jc pričela srbeti-ro- je xai>reiuia| k„h. "Ali odkrije-ka — "zdaj pa glej, da sc zgubiš jo (-,o|n H nyf{]o oh|rko v njt,n)> o<l tukaj, čc nc izvršim nekaj, kar mi 1» mogoče kasneje žal. "Staii
z menoj in verjameš, da po-š.l«iiio inislint s teboj J"
^emiia rdečico je pri teh bese-<la|i zalila bleda lica dekleta — tresoča se po životu je vstala, se-mlademu možu v . roko in Ip glasno s tresočim glogom: ^'srni pojdem kot s nvojlm bratom in Bog naj vas poplača za to, kar storite mlademu, zapuščenemu bitju."
"Potem z llo/foni," je vrisku! Jald," in čc tsm gori kraljuje tako bitje, mora naju varovati, da ne pogineva. — Zdaj pa le proč — noč je še dolgs iu »noje srce jc zdaj lahko in veselo, da bi rad celemu svetu povedal, kako sem vesel."
(Dalje prihodnjič.)
teti S. Lawndale Ar. vogal SI SI
CH1CAOO, lUJNOia.
RAD BI IZVBDBL
za Alojzija Kuntarič, domu ju iz K ost on jo v iee pri. Krškem. Kolikor je meni znano, se iiahuju ne. kje v Missouri, Kans. tlljudiiolj prosim cenjene rojake, ako kedo! ve za njegov naslov, da mi ga na-1 znani, za kar mu hodom hvaležen, | lili pa naj se ml sam prijavi —1 .loku Lustig, :i:»<m K. 01 Street, I South Chicago, 111.
- IA VSKBDTO OOLASOV j« la toUko odgovorno,
tmsu na prodaj kako so«-IJlIAo, farmo, trsovlno ali
AKO
hotete—da bed« Vala trgovina, ali podjetja ls bolj ssprodovsloi
OGLAŠUJTE
v najvo^jMH slovsnakom
todalku v
"Glasilu S. N. P. Jednote"t
19,000 naročnikov.
jc gi*ozeče dvignil puško, nadzornik, ki je bil strahopeten, če je videl, da ni premoč nu njegovi struni, jc hitro obrnil čoln. Veslu »o zopet zu.Htokulu in coin se je kmalu oddaljil za streljaj od ladje. Staremu jc pa beseda "sužnica" kljuvula v glavi. Ali jc bila le zvijača nadzornika, dr. pride na ladjo ill se polasti iihežnegu belopolt nega dekleta-? Seveila so bili tudi sužnji, ki so imeli bolj belo polt kot njih gospodu rji, vender ae jc pn pretakala v njih žilah zamorska kri. Dvom mu je presedal in hotel mu je hitro napraviti konec.
ali se pa peljejo za menoj in mi napravijo, vrag vedi> kakšne sit-' nosti v prvem kraju."
"Izročite me," jc spregovorila dekle tiho in odločno."— "1'utini, da nimam pravice vas izpostavljati taki nevarnosti . . . zgubljena j sem vseeno, ('o pobegnem v fiunio, kaj nd pomaga ... V divjini' moram poginiti ali — pu obiskati: obljudene kraje, iu povsod so v veljuvl strašni zukoni, ki me ob-soja jo. Izročite — ne preostaja mi drugo kot umreti."
"Mogoče se še najde pot," se jc nekdo oglasil mirno in resno, iu ko so sc začudeno ozrli, jc Jak stopil i z teme, v katero sc je u-J iiiakuil, ko je vstopil trgovec — "sli mi zaupaš dekle?" V Tebi, Jsk T" je rekel jenki
je I
...... .......—........- i	...................... ........... na
le n bežno suŽnico In jo hočete j »»egli iu čr imam tudi deset zan.or-1 nji. jo HUrijem jaz ali kdo dru
cev, ki so lastnins njegovcg.-i su-žiuMiršea. (r hoče kaj od nas, nsj
^te'lllliliriillllli;«!!!! I ^
STUD DO JEDIL
"Bil pazi na Čoln," se je obrnil
"Gospod Poleridge." je rekel j krmarju, "če se približajo, ___________ ______________
nadzornik resno, "bojim se. da l-|rac l>«»<l»<;'- *^pov ne sme ns no i(,knj pi.5hajn „„ vniHC.|; [w,dja prate nevarno igro. Na ladji ima bcn h«4'"1 na ladjo ponoči in a 04|tfnvonm m (\o]o ljss«li. ki so
prikriti. Vi veate, <U vas čaka je-j cev, ki so lastnina njegovega su Ču po naših zakonih."
gi, je vseeno. "To mi je znano,
"Ubežno sužnieot" jc ponovil	11,1	nwm P" Uovoril čolnar. - "Vem tudi.
trgovce, pa vendar malo vznemir-	lo trSl,	£ "^"Ije rešiti ne morete, če bi jo t
jen - "neumnost - pojdite do-	. hoteli. V prvem strahu mi je ,
inov, ps ležite v posteljo in ne pri I	Hn'°' Jhk'	> r^ ' l^ko zmešalo glavo, da * m
Ka ladji nimam nobenega in vami"' >
več „e odgovarjam."	,n JO ihlt " r°k° '
p«ileg
ali
videli," je vzkliknil ^'	.mr	kl J° ne,,i vsled bičanja in kmalu bi sc
t ki mu je vzkipela jeza.',wl " |,l>,no,n ,uk,J' rpkH	utrudila. Stvsr se,n preudaril In
'me morste ns Isdjo, ds "Resnico, mož," je zsšcj»etala ;„. %vrrtmm jo."
jc mirno odds
liujsjte ^K'fMtal	k»> ^T1/	^usTo. lima tudi uliežat/ne
more v čolniču. Daairavno zna dobro veslati, so njeni udje otip
"" " — — ~	____ __I .ia^ i/, i .a Inniiu n.•> I IriAT u t in
Komo nsdzoniik,
"Sprejeti______________
se prepričam. Vi ne smete tega njegova žens.	/ "Neumnost," jc go^lel stsrl,|
brsniti!"	"Vraga." jc vzkliknil jenki "kaj misliš, da s čolni«'*ein uideš
"Ne smem. o, o," se je smejsl preatrašen, dekle je pa In.ječe falnu s štirimi vesli? V fml ure tc jenki, "Hs, ha, vsak čoln bi se ns skrils obrsz v roksh. Jak je med-1 doMcjo, in kaj potem f začni; tale način lahko približal, da bi is- tein že ragoraHedlno in ra^unil / tukaj s sužmnlržci? Vsled našegn ksl uliežne sužnje. Tsko varno nI dobrim srcem stare dame, ki gs delovsnjs ns severju proti sužno ns Missinsippiju, ds bi ksj tskega jc pridobil zusc. Ksj brignjo nje-i trt i so žc tako razjarjeni, in če pri tvegali. O "morste" ps tukaj ni ga zakoni sužnodržcev. Pred se-idež prsvi drhsli v roke. te oh«ai-govora."	l»oj ima vbogo bitje, žrtev IImkV- jo na prvo drevo, ds se norčujejo
Nadzornik jc molčal t nsenkrat,rih. ki vsako leto izkrrsve I i* voeh šerifov in sodiš/ ns sve-je ps ukazal svojim ljudem, nsj bičem njih krvnikov, zs ksterega 1«."
Primejo za vesla Par udarcev z je pripravljen zsstsviti svoje živ 1 "Ds, čc me ujamejo živegs," se veni i in čoln |e bil oh strsni lsd|e. Ijcnjc. Bolj hls<lnokrvno je rsču- |e smejsl mlsdi eolnsr — "kdo ps Nadzornik je vstal, da prime lad- nil jenki, ki je bil že večkrat v||e v /olnu? — l»e|i lopfiv in štirje
Kaj je vsrok Ugubo slasti do j*dllt Tolkrat so pripeti, da aa aaeakrsl RfuMmo slast 4o jedi in ds so ssm eslo studi. Kdl so kot bl ssrsvs sssia
sakUvola, da snssjlsmo jomsnjs jadll, ksr jih so mursu.o proliavltl. Oslabla-sl prsbsvNl ftlvsl ns roorsjo vs« prsbavljsti kot nsvsdno ls uto so upreje vsoti ved. To sns'1, ds |Mtrsliujsju |n»wo«I, ds sofist prlfnojo svojo dolnvaaje brss Mtrujsnostl. Ml priporoma,»o
TRINERJEVO
Ameriško Prebavno Grenko Vino
Ta vslsrssna taios bods ssJ|trvo Is^lstlla not ras Js prsbavso dslo, Jtb ojs/llo in dsls ji« dsvolj moti /gubs slasti In stud d« jodlt so bodo j*l*«<"»» tgubll la vi bosto aopst Imsll
slast do /bdi. OJAČMtl ŽIVOT ZM MOČ SA MISLITI.
Kakor kltro prl|>oaio^kl aa vooolo llvljonjo prlmanjkujsjo, morali bl rabiti Trl*rrj«vo aniorllko prsbavso grosko vino io spoznali bosto aglsdsai, da je aslo koristno. Kobile ga tsdi proti
iraBBovogri po nun, CAPS9IV,
AfJ OEBMEO KObOAMK HUHk pum — ujtbd
t^bko Sto fotovl, da Trinerjevo A morilko probavae grooko viae vasi
CENA $1.00
Vsaka drttMaa morala M vodno Iwotl 4obro sdravilo proti kadijo pri rskok. Morsli bi oajrajo i moti Tftoor's Cottfb aoaouvs, kstori no vooOsjo otcapealb
snovi, kot morfio In kloroform. Kobilo pr«Hl Sadijo, brooklUai, aofrtjooj«,
bolo#ioom v fin I t d. Cooa SAo in ^o polti Iflo la SOo
Jos. Trincp
jo za rob.
I^ttizijnni. ».ploh v sužnodržiiili za m ore i — pa kaj je tof
I Z D C LO V A T K L i
tm-SI So. ASHLAND AVE.
CHICAGO. ILLINOIS.
"Tom— daj mi pttfko!" je kot državah, da ne hi poznal nevarno . "Več kot ti m'mlii fsnt." je re grom naenkrat zakričal stari prek sti in bi tvegal svojo Isstnino in(kri stari, "nadzornik nI vzel lju-


oi,Asn/» turnmn wahodnk podpobnu .tudnotu
Učitelj modrosti.
Oskar Wilde:
Od tvojega detinatva je bil nav-i lah n jeu m popolno znanostjo « !i«»mi. Ko je lili še mlad deček, a*)
odgovarjal Iu ko je bil sedmi me-	ga razbojnika, da ju ni ni* več vi-
<ee dopolnjen, je doapel v pušča	del.
* o kiV imenuje puščava velike	In ko je ležal na tlek »n jokal, je reke In tam je našel iatno. v ka	opazil nekoga zraven sebe. In titer! je nekoč »rcbival kentavr, p«	* i. ki je atal poleg njega je imel yt K izbral za avoje prebivali-	železne noge in njegovi laije ao .i Hpletel itorjo iz ločka, da!bili kakor mehka volna Pa ja v» . _	dignil puščavnika rekoč: "Doalej
4ee in
bi ležal na aji. .n je |»oaul pufc'ar
prihajali svetniki in avete žeae eo,M,k |n	uro je puščavnik j ai imel popolno znanje bo/je. Od-
priba jale, ki no stanovali v avobo-dnem meirtu njegovega rojelvs in atrmeli nad globoko modrostjo njegovih odgovorov. In ko ao mu
davil Boga. ki mu je dovolil nekaj j alej boš imel popolno ljubezen bo-r.iianoati o arbi in o avoji čudežni i žjo. Zakaj plaksšt" Pa ga je po-
velieini. Ko je neko.*- rvečer
ljubil.
puščavnik	f
atarii dali moško obleko »J*-|eedel ptvd jeiao. ki ai jo je bil iz- fo ŽivljeDSIte IllOZOlJje stan, jih je poljubi) in zapustil ,br>| M prl4,ivjdi«e. je videl mla-
I de ga eloreka a hudobnim in le-; <uui obličjem, ki je šel alabo o-
|ki avetn je odi« I. da bi avetn g«» vonl o Bogu Z*kaj tisti čaa jih jc
bilo mnogo, ki niao vedeli ra Bo ^rtf|jrR i„ praznih rok mimo. gs ali pa jc bilo njih znanje ne v%ak v(jrr ^ |JO<jj| mladenič pra )K*polno in ao obožcvsli malike. ki ^^ ^ mimo in vaako jutro ae hO stanovali v gajrh in ae niao me ^ Vr»eal v škrlstu in biaerih. Kaz-uili zs avoje čaatile*. In avoje ob |Mtjtt||c j* bil ,„ karavane trgovcev ličje je okrenil proti aolneu in po^ je ntpši
toval. Brez aaiulal jc hodil, kakor (n pU^aVnik sc je oziral nanj je videl svetnik*, in ns svojem pa in p«niiloval. Ampak nobene
Carlylove.
Dr. Dragotin Lončar:
kar moramo storiti, drugi to, kar moramo ljubiti; toda tudi prorok pozna lepoto, ker bi drugače ne vedel, kaj naj storimo. Lepota je
mi je nosil u«tn je n« torbo in aUkle nieo iz žgane prati.
In ko je hodil po deželni eeati, ga jc obalo v»-*rlje. izvirajoče od znanosti božje, in brez preatanka je prepeval pesmi Bogu na slavo: in čez nekaj čaaa je doapel v Čudno deželo, kjer jc bilo mnogo meat.
In ens jat mea'. je prehodil. Mnogo meat je ležalo v dolini, druga ob bregu velikih rek iu zopet druga na holmih. In v vaakcm mestu jc našel učenca, ki ga je ljubil in mu aledil. In tudi velika množiea ljudstva mu jc sledila v vsakem mestu in nsuk božji sc je širil po vsej deželi in mnogo vladajočih oblastnikov se je izpreobr-nilo in svečeniki v svetiščih, kjer ao stali maliki, so videli, da ao ob jm>I dobička. In če ao opoldne u-darjali na boben, ni prihajalo nič več ali pa le prav malo ljudi s pavi In mesnimi darili, kakor je bila pred njegovim prihodom navada v deželi.
Ampak čim več ljudstva mu je sledilo, čim večje je bilo število njegovih učencev, tem večja je bi la njegova bridkost. In aam ni znal, zakaj jc bila njegova bridkost tako velika. Vedno je govoril le o Bogu, zajemajoč iz bogate znanosti o Boku, ki mu jo je po delil Bog asm.
In nekoč zvečer ac je napotil iz cnajategs meata, meata v Armeniji, in njegovi učenci in velika ljudska množiea ao mu aledili; in šel jc na goro in aedel na akalo vrh gore in njegovi učenci ao ga olnla-jali kroginkrog in množiea je kle-čola v dolini.
In svojo glavo je aklouil na roke In ae rszjoksl rekoč v svoji duši: "Zakaj sem poln bridkosti lit strahu iu zakaj mi je tako, kakor, da jc sleherni učence moj ao-vrsžnik?"
In dušo njegova mu je odgovorila rekoč: "Bog te je navdahnil a popolnim znanjem in to znanje ai izročal drugim. Žlahten biaer ai razdelil in oblačilo brez šiva Ni raztrgal na kosec. Kdor izroča mo-droat, oropa e.nmegn aebe. Podoben ai t lat emu, ki daje avoj zaklad razbojniku. Ali ni Bo« modrejši od tcbcf Kdo ai, da ruzu osa a
Iteaediec ni izumil. Zakaj vedel je, da kdor govori, izgublja vero.
In nekega dne, ko ae jc mladi človek vračal roke polne Skrlata in biserov, jc obstal, namršil obrvi iu udaril z nogo na pesek rekoč puščavniku: "Kaj me gledaš, kedar grem mimo t Kaj je v tvojih očeh T fte nihče me ni gledal s takim pogledom. Kakor želo je tvoj poglad in me moti."
In puščavnik mu jc odgovoril rekoč: "Kar vidiš v mojih očeh, je sočutje. Sočutje gleda iz mojih oči nate."
In mladenič se je porogljivo za-krohotal iu zaklical puščavniku s trpkim glasom rekoč: "fikrlat in bisere imam v svojih rokah in ti imaš štorjo iz ločka. Kakšno jc tvoje sočutje in zakaj eočutjet
"Sočutje im.ua a teboj," jc dejal puščavnik, "ker nimaš zna nosti o Bogu."
"Ali jc ta znanoat o Bogu dragocena reč t" je vprašal mladi človek in pristopil bližje k vhodu.
"Bolj dragocena je od vsega Skrlata in od biserov vsega ave< ta!" je odgovoril puščavnik.
" ln ti imaš to dragocenost?' je dejal mladi razbojnik in pri stopil še bližje.
"Nekdaj sem jo imel," je odgo voril puščavnik. "Imel sem popol 110 znanje o Bogu. Ampak v avoji noroati aem sa ločil od njega in ga delil z drugimi. Ampak še zmerom je znanje, ki ml je oata-lo bolj dragoceno od škrlata in od biserov."
In ko je mladi razbojnik to zaslišal, je zagnal proč škrlat in bi-aere, ki jih jo nosil v rokah, in izvlekel kratek meč iz ukrivljenega jekla rekoč: "Daj mi takoj znanoat o Bogu, ki jo imaš, sicer te ubijem. Zakaj ne bi ubil človeka, ki ima večji zaklad od mene?
In puščavnik jc razprostrl roke in dejal: "Ali ne bi bilo bolje zame, da atopiin v vežo božjo in ga slavim, kot da živim na »vetu, Tie da bi imel znanost o njem. Ubij me, če hočeš, ampak znanja o Bogu ne odstopim."
In mladi razbojnik je pokleknil in trn proeil, itmpnk puščavnik tnu ni hotel govoriti o Bogu lir ni um hotel izničiti svojega zaklada; in
Tomaž Carlyle (1795-1881) — angleški zgodovinar in ntodroslo-vec Fichtejeve smeri, mož globoke vernosti in nravnosti, akozi in skozi idealen značaj.
Carlyle je bil zaatopnik t. zv. individualističnega naeiranja v zgodovini in je imel velik vpliv na mišljenje sodobnikov — Goethe jc apoštovsl v njern "moralno ailo". Njegovo pojmovanje aveta in živ-jenja se zlasti jaano kaže v spian o junakih in junaštvu. Tu je ves in cel Carlyle. —
Verstvo jc po Carlylu vsekajo najvažnejši faktor v življenju posameznika iz človeške družbe. Ne gre pri tem za cerkveno vero, marveč v prvi vrsti za to, kar človek dejansko veruje v svoji notranjo; sti, kar določuje in vodi njegova dejanja. Nekateri razlagajo postanek verstva, kakor bi bilo samo aleparstvo, sama izmišljotina duhovnikov. To je napačno. Sicer ac nahaja ntnogo sleparskega zlaMi v propadajočih verstvih, toda samo aleparstvo nc zadošča za živ Ijenjc iu smrt. Neistinit človek n<* more ustvariti ničesar stalnega, priroda zahteva resničnost in človek se ji mora pokoravati, druga če razpade njegovo delo.
Nekoliko več resnice je v teori ji, da jc verstvo simbol, alegorij; toda tu sc zamenjava vzrok a po-sledieo. človek ne potrebuje simbolov, marveč hoče najprej vedeti, kaj je svet in on v njem. kako naj živi, kaj naj dela in česa sc naj veni je. Človeško mišljenje, čustvovanje in hrepenenje je notranji jedro, ki je le odeto v ztfnaVijbTu pino, v almbole in alegorije, bre« katerih ni nobeno verstvo in, ko Se izpreiuinja človeško mišljenje < vsemirju, se ž njim izpreminja tu di aimbolisacija. Jedno je vzrok ln drugo jc posledica. Podlaga aifa-1 Milom so gotova dejstva, čeprav {spremenljiva — za golo alegorijo človek ne tvega življenja. „ Pri rodni, prvotni človek Ife bil podoben možu, ki o njem pripoveduje Plato, da jo vzrastel v nesoln enem kraju in je še le v avoji mo ški dobi prvikrat prišel ua avetlo in videl vzhajajoče solnce. Kako začudenje! Prav tako je stal tudi prirodni človek nasproti pojavom obdajajoče ga pri rode. Vae mu Je bilo novo, neizrečeno, nadnarav no.Občudoval je neznano mu vae mirje a čudovitimi prikaznimi klanjal se je vsemogoči prirodi
skrivnoat, ki ti jo je Bog razodel!jm|(|<|. ra/bojnik jo Vf,t0| in dejal to jc bilo obožnvanjc.
Nekdaj aent bila bogata iu ti ai
me osiromašil. Nekdaj aem gleda- N(||K||im H4, v mCHto MP<jnu,rih gre-
puščavniku: "Naj bo kakorkoli. Kaj delamo mit Kljub vsemu
la Bouh in zdnj ai ml un znkril.
In iznova ne je razjokal, zakaj vedel je, da ji- duša njegova rea nieo govorila in da je druuim izročal znanoat lioJjo in da ae je oprijemal oblačila boijcga in j«' njegova vera \ tej meri |M'Knlit, kakor je rnalo itevilo tistih, ki ao mil verjeli.
Sam aebi je dejal: "Nič več ne liom govoril o M..umi . kdor oddaja modro*!, ffhipa *nnn'«a nehe
In čez nekaj ur no priali k nje mu učenci in ae mu priklonili do tal rekoč: "Učitelj, govori nam o I logu. popolna j<* t \ n ni rnniKMit o Mogu m raren trbe nima nihče te rnanoHti "
ln on jun je odgovoril rekoč "O vaeh rečeh \ nebcaih in na remiji vam bom govoril, ampak o Mogu \am nočem govoriti Ne ac daj In ne porneje \am ne boni go voril o Mogu
Pa ko ac rarljutili in tnu dejali
hov, ki jc oddaljeno le tri dni hoda odtod, in za moj akrlat mi odstopijo nawlado in za moje bisere mi prodado ra/košje.'
zuaiiNtvencmu napredku moramo reči ,da je vsemlrje nekaj neizrei nega, božjega. Svet naj bi bil ka kor at roj t Poslednji vzrok v človeškem življenju naj bi bilo
Po je vrel svoj škrlat in svoje mo uživanje v tej ali oni obliki biacrc iu odbite!.
In puščavnik je kričal za njim in mu aledil iu ga rotil. Tri dni
je aledil razbojniku po cesti pro-seč ga, da ac obrne in do nc vstopi v mesto sedmerih grobov.
•er.ni;
lava! vae stvaratvo, tako še poae- peare, pesnik. Dočim dojema ju-buo človeka, velikega človeka, ju-limk - prorok a%ctovno aknvnost nsks Ns Um ouvatvu temelji vas- Imlj z morabie at rani kot zapoved ko verstvo. Prvotni človek je stali in prepoved, nam kaže junak-pca-nem pred vaemirjem, pred neraz- nik njeno estetičao jedro, lepota
loino uganko, dokler ae ni poja- Sicer ae oboje prepleU in je neraz-
vil mož, ki je skušal podati sebi | družno. Eden nam razodeva Jo.
in svoji okolici primerno razlago vaemirja. To je bila prva misel, to je bil prvi misleči človek, učitelj iu vodnik drugih, ki so ga občudovali brez meje in mere. To jc bil prvi junak, za primitivnega človeka na najnižji atopinji omike nadnaravno bitje, ki mu je odkrilo akrivnoet. kaj jc svet in kakšno nalogo i um človek v tem svetu, to je bilo žarij učlovečeno božanstvo. ki mu jc pripisoval vsa mogoča in nemogoča dejanja.
Kakor hitro m? je pa zasvetila prvo iskra spoznanja, prikrojena za dotične čase in ljudi, potem ni bilo več te&ko zidati na dani podlagi dalje in tako je nastala ta ali ona mitologija. Za nos, ki živimo naprednejši dobi, je seveda že premagan primitivni avetovni na-xor primitivnega človeka; toda zanj je bila tukrot to resničnost, ejstvenost, ki je vanjo veroval, po njej živel in v nji umiral. Naše današnje svetovno noži ran je se K>lj približuje resnici, ker srno že globlje prodrli 'v prirodne tajno sti, ki jih je prvotni človek samo slutil — toda tudi naše pojmovanje je enostransko, nepopolno; nikdar ne pridemo vsemirju do no, ker je predmet neizčrpen, neizrekljiv, nepojmljiv, presegajoč oveške ntoči . .
Na primitivni stopinji jc verstvo v prvi vrati poosebljanje pri rodnih pojavov, ki jih prirodni človek spoznava kot nekaj čudežnega, veličastnega, božjega. Dalj nji verski rnrvoj dovaja človeka o spoznanja nravnosti, dn jc zanj glavno vprašanje razloček med dobrim in slabim. To spoznanje se nahaja sicer tudi v pogonstvu vendor kot bistvo je lastno višjim e rak i m sistemom. Najstarejšo obliko, v kateri je častil človek svojega soČloveko, je junak kot božanstvo. To jc bilo in sc ne povrne nikdor več. Velik človek se nam odslej v drugih ob-ikoh kot prerok, pesnik, duhovnik,: krolj. Hazličtia imena za isti lojeni. Po delokrogu, ki ga je i-mel ta ali oni veliki človek, po načinu, ki se je izražala v njem sila velikega človeka, po časovnih in crojevnih razmeroh delimo juna-ce v proroke, pesnike, kralje. Ve-ik človek bi bil lobko vse to, a zgoja in življenske prilike odločujejo, v katero smer se razvije njegova velikost..
Kdo je junak? Kaj je junaštvo? Velik človek ima pnrodno zmožnost, da spozna bistvo stvari in soglasje v njih; zakaj brez notra njega soglasja nc more obstojati nobena reč. Poprečen človek vidi zunanjo lupino, zunanjo pojave, to, kar je podvrženo časovni in krajevni izpreincmbi, vsokdanjo-ati. Junak prodira pojovom do njih bistva ali jedra in kože z bc-aedami ali dejanji to, kor je v njih resničnega, večnega, božjego. Temeljna lastnost vsakega zares velikega človeka jc odkritost. Junak
in rrcničnoat je lepota. Pesnik je mislec, ki misli mu^jkal-no. Poezija jc muzikalno mišljenje. Vae, "kar prihaja človeku iz globočine srca, je petje, glasba. Že vsak govor inta nekaj ritmičnega na sebi, zlosti pa postane mu-zikalen vsak strastni govor. Zdi sc, kakor bi bila petje in glasba bistveno lastna nam in ostali pri rodi. (Irki ao govorili o aferni har moniji.
Dante nam je podal a spevom 'Divina Commedia" simbol avoje vere o vsemirju. "Peklo, vice in nebesa" — to ko zanj življensko dejstva; dobro in zlo — nasprotu joča si tečaja, okrog katerih se au če vse, absolutno, t. j. večno ločena tečaja. Ali — ali! Večna pra vica, ublnžena a pokoro in večnim usmiljenjem — to jc srednjeveško krščanstvo, čigar glasnik je Dante. Vse miselno delo srednjega veka, polnih deset stoletij, najde v njem svojo muzikalno obliko. Kamen in bron preideta, Dante o-stane za vse čase in vse kraje, ker njegove besede prihajajo iz globočine človeškega srca, ki je isto včeraj, danes in vekomaj.
Dante je utelesil srednjeveško varstvo, notranje življenje , tedanje Evrope — Shakespeare je razgrnil pred narni sliko o zunanjem življenju tedanje Evrope, njeno viteštvo, njene družabne šege in novade. Njegova, umetnost raste iz pri rodnih tal, nezavedno kot del prirode, zato je pristna inresni čno. Marlborough je dejal, da ne ve o angleški zgodovini drugega nego to, česar se je bil nauči od Shokespear ja. ,
.Junak je bil Luter, duhovnik reformator. Kako je prišlo do te ga, da je Dantejevemu katoličan stvu moral sledili Lutrov prote stontizem?
Proroki store zoveze so bili neizprosni nasprotniki malikovalstvu, češčenju mrtvih malikov. Zakaj? Reči moramo, du so bili tudi ti maliki prav za prav v prvi vrati le simboli, prispodobe božanstva, kakor je končno vse bogoslužje simbolično. Malikovalec, ki obožava malika, stoji na/l iivalijo, ki sploh ničesar ne obožava. Lahko pomi-lujemo inalikovalca. toda ne moremo go zato sovražiti, ako iskreno veruje v svojega malika, ki ga moli. In tu smo pri pravi beaedi; iskreno veruje. Proroki so spoznali, do molikovastvo žc ni bilo več odkrito bogoslužje, marveč razjede-no od dvoma v pristnost moliko. Telo sc je še oklepalo nečesa, ko je duša že dvomila in čutila prevaro. In proti te; -hinavščini so vstajali proroki s svojim svareČim in pretečim glasom.
Tudi Luter je bil nasprotnik in uničevalec ntalikov. Lastnost vsakega velikega človeka je, da sc
sc niti ne zoveda te lastnosti, a po|vračo k pristnosti, da mu gre za avoji naluri ne more drugače, ne-1 stvar in nc za videz, čeprav ac o
To je zmoto. Fiehte pravi, da jc vse, kar vidimo, zlasti mi somi, aa mo čutni pojav; prava podloga vaem pojavom, njih hivstvo iu r$-sničnost je "božja bleja avetC." Vai veliki misleci vseh časov ao t »d čnna do čosa ae je ozrl mla-! spoznali, da jc ta svet ai*nO feno
men ali pojav, nikakšna* rcsiilč-noat, da je ts gmotni svet samo vi-
go biti odkrit, t. j. iskati ]Kivsod dejstvenosti nasproti dozdevnosti. Njegov |H»klic je, do odgrinja zaveso videza, ki zakriva resnično jedro. Vse šege in navade, vse o-blike, vsa tradicijo moro obsegati nekaj, kar ji daje pomen in upra
di razbojnik na puščavnik o in ga klical rekoč: "Ali liti doS svoje matije o Bogu, ki je bolj dragoec j t no od skrlata in biserov? t"'e mi ga pridnosti. "I* »Me amtvi amo, ki daš. ne pojdem v incato."	se iz nje |Miraja|o sanje!" Verstvo
In vselej je odgovarjal puščav- jr življenskl princip, duša vaega nik, "Vac, kar imam. ti dam. le praktičnega dejstvovanja* zakaj t ego nc Zakaj tega ne emetn od- človek živi od vere, a ne od argu-
mentiranja in fh»ha&iranja — skep-ntraku tretjega dne ata do- je duievna ohromelost, ki one-
deva to videz v Se tako pravilne, okusne oblike.
Protestantizcin se je uprl tedo nji duhovni vladi. Očita se mu ra do, do je s tem uničil vsako avtoriteto, do«i človeštvo ne more izhajati brez nje. Ako bi bilo to res,
vičenost — če ne, je vse prazna | potem bi bilo treba obupati; zakaj pena, puhlico, mamilo in slepilo, | posledica bi bilo popolna anarhi
ntalik. In velik človek kože člo- joj Protestontizem jc začetek no-veštvu večno resnico in lepoto | ve zgodovinsko dobe v razvoju brez nascmljcuo<ti, zajemajoč iz evropskega človeštvo, a tem, da se globin, iz osrčja p rt rude, ki je pri- je uprl napačni vlaTTi in pripravil stna in resnična. Junak prinaša pot za pravo vlado, duhovno in polni in čutni izraz božje moči in1 razodetje, rozklepo misel, rozvne- svetno, ker prva je podlago drugi.
dati." lu v
apela do velikih škrlatnih vrat me
ms čuatvo, odpira okno v večnost.
Velik Človek ali junak Mohamed, prorok. Ni sc
Svoltoda lastnega preudarka jc jc bil bilo bistveni temelj rcaničnoati. mogel Nobeno zunanjo silo ne more pri-
mogoča ustvarjenje. Mi aleer
zadovoljevati z dosedanjim moli- praviti človeka, do bi veroval ali kovolstvom svojih rojakov, ki mu nc veroval. Kdor resnično vemje, ni dajalo odgo\ora no vprašanje; iz prepričanja, a polno razaodno-kaj je vacinirjc" Kaj je življenje at jo — nepristna je po vero one-n*lin amrt? Topo arabsko malikoval- ga, ki dela zato, ker delajo drugi
tako, no alepo besedo, ki Veebuje
ata aedmerih grehov. In iz mest a. nboiavamo t afco. kakor pri rodni L|vo, golo navado in obliko	.______. _________ _________
človek; I odo v bivstvu je to iato,;xu mu jc prišlo razodetje: mali- tudi preročunano prevaro, ali kjer tudi nam ae razodeva Bat v vaa ki „jHO resnični, aamo en Bog je, zunanja oblika izpodriva notranje
. , se je razlegal hrup in glasen kro
\ pIlHČavo al lili* peljiil, ' IU .j
nam ...Ki dal Jhda <> Bogu nam ^ ^^ r(,fl,ttj|||k Hr jc Bmrj„i ki zvezdi, v vaaki bilki, aka imamolfci fr Vae ustvaril, udaj.no se v njc-1 jcdro. Srcc in dušs ostaneta pra-
le odprto oko In arc^.
govor., to nam l»o zadoščalo." A.iiliak niti besedice jim ni oil
govoril
M'i»i "ji Botru
Zakaj
Jud. čl
odgovoru in hotel potrkati na vra ta V tem pa je skočil puščavnik
gov o voljo. Allah! Mohamed je, zna'. Ni potreba, du bi ai vaak člo Ako ao vae vidne atvari podoba dovcdcl Arobee do s|x»z.nanja dol- vek moral som odkriti reanieo, kiidez sc mora umakniti
teatantizma, nečemo biti krivici nasproti katohcanatvu, ki je bilo pred njimi. Dokler omogoči lato. ičanatvo ljudem pobožno življe. nje, dotltj oatane. Zakaj vs^ resnična misel, ki sc naseli v člo. veško aree, obsega košček veča« resnice, ki je nikdar ne dojmemo popolnoma. Kako žalostna, neum. na in neverjetna je na drugi strani miael, da ao vai ljudje pred na. mi, ljudje vseh krajev in časov živeli v pogubni zmoti, le mi sami smo dospeli do pravega in končne, ga spoznanja! Vsi iakreni ljudje so bili in ao vojaki iste armade, ki ima akupnega sovražnika: kralje, atvo teme in krivice. A»li se hoče. mo ločiti zaradi različne uniforme? Vae, kar jc pristno in renti«, no, je tfeminljiva last vseh.
Junak je bil Crowell ali Xa. poleon, kralj. Kakor je po Dante-jevfm katoličanstvu moralo nasto-piti Lutrovo protestanstvo, tako sledita Sh akespeare je vem tT fevda-lizmu angleška in francoska revolucija.
Najboljša posvetna vlada bi bi. la ona, ki bi ji načeloval najzmoi, nejši, t. j. na j pravičnejši, najple-menitejši mož. Odveč bi bila po. tem vsaka ustava, vse volitve, vri parlamenti. Toka idealna vlada je v življenju nemožna; toda ide-olont ae je treba približevati in gorje nam, ako jih ne upoštevamo. Matematično je nemogoče, da bi zidar poatavil zid popolnoma navpično; zadošča mu, oko stoji zid navpično, kolikor se pač dn. Oe bi ae pa zidar preveč oddaljil od navpične smeri m metal kamen na komen, kakor se mu rovno nameri, brez ozira na težnost, potem je gotovo, da se mu vse podere. V tej primeri je obsežena zgodovina vseh revolucij. Vlado so imeli nesposobni možje, vider, zmožnosti, kar je proti prirodi, ki sc ne da varati.
Ako kdo trdi, da vsakega poljubnega moža, ki mu položimo krono na glavo ;n žezlo v roko, takoj prevzame božja moč, ki mu da zmožnost in pravico, da trajno vlada nad drugimi ljudmi, potem moramo reči, da spada taka trditev v zaprošene knjižiiice. Res pa je, da vodi vse človeške razmere ali božja pravica ali aatanska kri-yica. Gorjč mu, kdor zahteva pokorščino, ako mu ne gre; gorj£ mu, kdor odklanja pokorščino, kontur jo je dolžan!
Oblike, forme ao potrebne. Ve* svet je oblikovan, ker mora biti, sicer bi ne mogli prebivati na njem. Oblike so kakor pota, ki vodijo do določenega cilja. Vsi hodimo po istem potu, da postane zelo iriiojen, široka cesta, ki jo radi uporabljamo, dokler nos vodi do kake resnične točke. Ako pa gfe tej poti nc dosežemo več svojega namena, ako izgine tiRta točka, potem zapuatinto dosedanjo pot, ker bi bila brezuapešna. napačna, poiskati ai moramo novo. Tako tudi resnična oblika raate iz vsebine in ji je primerna; toda neresnična postane oblika v tem trenotku, ko nima svoje vsebine in je aamo zato tu, da pokriva nedostatek vsebine. Žc v navadnfem družabnem življenju ne ljubimo uljudnosti, ako so prazne oblike brez notranje resničnosti in pristnosti.
Angleški puritanizem s Crom-wellom na čelu je bil odpor pr«J> nepristnim oblikam. Luter se le bojeval za resničnost v aperkv«, Cromwell za resničnost v cerkvi m državi. Angleški puritanizem j« stol na stališču: rajši ničesar, nego neresnične oblike l Kar je pristnega, si že samo najde potrebno zunanjo obliko. Uprl ac jc zahtevi: "Ne veni j, kar si spoznal sam pravo, marveč veruj to, kar imam jaz za pravo ali ae vsaj delam, kakor bi imel za pravo!" Odg^r nn to zahtevo se je glasil: "V Vzemite mi moje imetje — moj« vesti mi ne morete vzeti!"
Angleški puritanizem se je boril za uveljavljcnje božjega zakon« nn zemlji, t. j. za uveljavljeni« pravice in resnice tudi v vsem J«v; nem, državnem življenju ** ljudje, tudi kralji in ministri * morajo ravnati po tem zakonu. |n ako ne? Ako ao kralji samo po i menu, oprti na pergament in tradicijo, ki drugače mialijo in dr* ga če govore, ki ljudatvo alcpe* »1
* dejstveno;
1.1 je, do tnldo prfM|,,„j „, ull ugrabil za oblačilo]božja, potem je človek največ aim Anoati, ki je največje duševno dej- noj vonjo vernic. Saj to je nemo- ati, prazna oblika resnični vsebin«
Im h«»i "ift»\oril o
rekoč: "ltazpro»ti svoje
\
roke in bol hožanatva. Sv. Krlzostoni jelatvo, do apoahauja, da položi jih okn.g mojega \ratu in dejal o skrinji zaveze llehrcjcev: veško življenje lahko visoko do j iskrenost, za globokost. ki
In ujigMxi tieriin *u >i»lo-»ti.o |»r it «*a««i a\ oje ul.o na moji ustni. " I'tav a skrinj.t zaveze je človek!" neba ali po ae nogrezs globoko do odali .u mno/.ii'ti se je vrnila d«v |,t« ti dam. ksr .ni je ostalo znanja Kakor je prthodni človek abo dna pekla. Začel aeje orabaki pre »nov lu mnogo jih |e umrlo sj»o „ n,H.M loma.
Iti ko jr bil »{kill, jr vatal i.l o krenil svoje olilič-je pioti meacett
in
ril
sega elo-Jgočc. Nc gre za novost, marveč za brez krone in žezla — Crom«f ^ iskrenost, za globokost, ki ž njo, Napoleon!	.
i sprejemamo, kar nam nudijo dni- Ali pa ni bila francoska retola • gi. V tein je Izvratuoat. ssmorast- cija vendar le nekaj grozne?" por.nl, ki je iz revnega paatirake- loet, kako aprt-jmemo vaac reani. Da. bila je grozna, peklenaka. *rT lu mladi rszl i jink jc obatal	• iTa informativni članek nejga plemena ustvaril mogitčen na- eo, ki so jo odkrili dmgi pred na- rti mogla biti nebeška. Pravo,
im'.'-ax nik riiaujo o Bogu, s»« jo
avoj. dokumentarna razprava — je po- rod, čigar kultura ae je rasproati-, mi. Iu le iskreni ljudje ac morejo prav atrašno, razodetje za "»k(V
uddnl
k " odd i.a snet po preda\ sn ju, ki aem ga Ulrala od
je potoval sedem meaeeev in zemljo, ae raz|okal in glolNika te mel dne t. oktohra 1914. v idrijaki' D«-hli v luluiiuur ni govoril in nikomur ni .mn mu )e zastrla meata in uilstle itmlrušnici "Pi wvete."
Granadc Indiji.
v Npamji do dnižiti med avejitn bitjem in iit-jem.
Junak je bil Dante ali Shakca-I Ako pa poudarjamo pomen pro-ira zmagati iakrenoat, naj se
- gar, da ac resničnost nc da tral no nadomeščati s videaom, da
hoče. Toliko napačnoh av-je spoznalo ljudatvo, da je lo izgubiti smisel ta avtori-iploh. In vendar je bila fran-revolucija prehod od laži k »i. Vsak pravi človek ljubi saj je vse človeško delo na (ji urejanje, oblikovanje. Bo-nasprotniki nereda amo in no je, da moramo v revoluei-| podirati, da moremo zidati
svetovna zgodovina jč /go-na velikih mož, ki ao stvari-voditelji in uzorniki člove-V časih zmedenosti, pobito-egotovosti, ko ne vemo, kaj ako, ko hitimo v pogubo, na-i velik človek, ki poda pravec revzame vodstvo, da hodimo cm praven in se tako refiimo.
vani časi, brez orientacije in la za dejslvenoat, so podobni lemu gorivu, ki čaka bliska iz-nebs, da pra vžge. Tak bliak unak. Ali moremo reči, da je vo ustvarilo ogenj? Nobena sa, nobena neresnica ne more no omajati vere v velike mo-tudi njih lastne napake ne. so vse človečke nepopolnosti i finemu večnemu boju med rim in slabim, ki ga bije v svo-otranjosti vsak resni, iskreni ek! V t^em boju padamo, a zo vstajamo in za to gre tu: ne napake, marveč za vstajenje, dkrito iskanje boljšega in resnejšega življenja. To je ista mi ki jo izraža naš Župančič v na ezno neznatni, a v resnici glo-i pesmici "To je tako":
"Pojdi, moj sinko, na pot, na življenja pot, čuvaj, moj sinko, se zmot,
življenja zmot!"
C! le j, in sedaj sem nazaj, ali, majka, znaj: sinko tvoj često je pal, ali vselej je vstali
PODPOINB J1DNOT1
proslavo trpinovemu bogu.
Spisal Monte Carlo.
učil: "Kar tebi ni prav, ne stori tega drugemu," kar so potem nastale vere predrugočile in patentirale sa svojo originalo. Sicer pa tega reka ni spolnjevala niti ena ne druga vera do danes. Poleg teh treh velikih bogov, nahaja se še večje število manjših "bog-nev", rodi katerih bilo bi neumestno tratiti čas na tem mestu. Toraj pustimo jih in raje preidimo k četrtemu in največjemu bogu. To je trojeglavi, rimaki bog. Alah Budo in'judovski bog ao ničle v primeri z njim in niti eden izmed omenjenih nebeških simbolov, se ne more ponašati s toliko trgovino na tem svetu kot trojeglavi rimski simbol. Število njegovih hlapcev in agentov je večje kot armada ruskega earja. Tovarne njegove obratujejo vedno e polno paro, v katerih ae izdelujejo različni predmeti: topovi, handžarji su liee, bodaia in druga rezala. Služile ao mu vislice, kolo, natezalo in bič, glad, raztrgane obleke in črev-lji brez podplatov. Obenem tudi poaeduje brezštevilne rafinerije (čistilnice), v katere se pošilja mlade ljudi obojega, spola z nepokvarjenimi zrci in neomadeževa-nim življenjem, iz katerih se po-vračajo fino predelani eleparrji in lenuhi, hinavske in moralne pro-palice. Toraj kaj ne, nemogoče je tajiti, ampak priznati moramo, da je res vsegamogočen in njemu ni enakega med bogovi. Da, silni duh je, ki je povzročil brez številno krvavih daritev in zlega skozi dolge veke. Vsadil je skalo, iz katere je vzrastla Petrova hiša. iz katere sc je varalo hlapčevski rod celih dvajset-stoletij. Vprizarjal je Čudeže skozi dolga'stoletja, na katera nam je ostal spomin Še do današnjega dne, ki pričajo o še bolj Čudnih sredstvih. Bil je voditelj dolgim križarskim vojnam, ki so narodom vsekale krvave rane in polnile grobišča. Postal je toli slaven, da mu je zapeljani svet postavil spomenik iz samih človeških lobanj in okoatij in "gloria" tebi črni bog, se še vedno ponavlja. Ali s časom se reči spreminjajo, ravno tako se bogovi zamenjajo z boljšimi in stari romajo v staro šaro. In ravno tako kot za vsako drugo stvar, je prišel tudi njegov čas. Konec prihaja njegovemu kraljevanju. Propasti mora kot vsaka druga kruta sils. Kmetič bo nosil njegovo krono in iz njegovega plašča bo narejeno oblačilo malim nedolžnim sirotam, ki jih je njegova kruta roka toliko časa potiskaJa v pomanjkanje in zlo. Iz njegovega kinča in njegovih sveteev bo narejen okrasek, katerega si bodo naše mlsdenke vpletale v kite. Obsodba grozna in težka je zan j, ali pomo<-gati si ne more. V duhu vidim, kako se mrvi skala, na kateri stoji Petrova hiša. Mrvi se pod težo grehov in zločinov, ker duhovi mrtvih se maščujejo in žive k temu vzbujajo. O le j tam le ob vznožju Rima, «e jo utrnilo Sest strel druga ob drugo, ki naznanjajo prihod delavčevega boga. Ozračje vže diši po cvetju — in vetriči se delajo od pahljanja palmovih vej — kar vse pomenja prihod naaega boga s Kriataf v o-zadju. Obleka našega boga ni ae-šita po kroju starih pagannkih šeg, niti kinč ne bleak jo krasita in zlsts krona mu niti na misel ne pride.
Da, on je noš bog, bog brez sveteev poleg sebe, ki ljudske prošnje narekajo in odrekajo, pre-dno tebi rimski bog v roke pridejo. Da, naš bog ne trpi nikakšnih "bebcev" poleg sebe, čemu, ssj vsi smo njegovi sinovi in hčere; enako pošteno je nase življenje,! ksr pričajo žulji na rokah in one zlste srsgc, katere nam kapljajo od čela, od katerih je odvisno, nsše hlapčevsko življenje. Torej, ksko ae večjih sveteev kot smo mit Li msri je ksteri sveteev ve-J čji kot oni, ki ne znoji od zate do mraka. O, ne I Kedor pravi, da je, i on je lažnjivec in diii po Ri/nu. Tam le je zopet še en bog pol Toraj vzbudimo se tudi mi in matu Hudo. Moč njegova je ve- j odpovejmo se odločno hudiču in kn, ker vsi drugi bogovi so nje- njegovim »isksnam, pridružimo ae u podložni in delovati morajo po drugim narodom, ki so se odpove-j krovom ukaz«, in ako je kje <lali krutim bogovom in se pri-j »kšen bog, je to Buds. To vam je previjajo ns prihod delavskega ravo čiato bitje Itožje, na koje-lboaa. Mlade matere, ne zabite i povelje ae vsi nebeški svetovi j svojih malčkov vzeti s seboj. Pri retnikajo. iu vetrovi pihajo. Sta -vzdignite jih ns svoje rame, s pr-kitajski filozof in učitelj mo '"»om pokažite na njega in recite1
jim: Olej, to je naš bo* in vseh
Odlomki iz zgodovine Združenih držav«
Po raznih virih zastavil J. S.
Sedmi dan je danes. Vže izza nih dob je bilo ukazalo v sta-pergamentih, da aedmi dan a biti posvečen miru in poku. Hrabri špartanski vojsko-Ija Arnaco, živeč v dobi uče-a Aristotela, dal je popoma nriu in Marfanacu desne ^kc ekati, ker sta mešetarila med rtanci ob bogovom posvečenih h. Marsikaj se je spremenilo fku vekov, ali sedmi dan je le il. Ker imamo dandanea več 'ov, ravno tako imamo več dni večenih njihovi proslavi. Židje jo tudi svoj gospodov dan. V govo čast je posvečena sobota, vže zgodaj v jutro zbirajo se >oŽni verniki Izraela po svetih agogah in darujejo različne dinete v čast bogu v telečji poji. Njihove priprošnje ne roma-iz rok v roke med- nebeškimi tci, nnipak poslane so narav-«t Abrahamu v potrdilo. Alah tudi član bogov, in je aamega >e iz nič vst varil, kot vsi njego-tekmeci. Sicer je veliko hvalo
fl/.an preroku Mohamedu, kateri toliko žrtvoval v njegovo pro-vo, ker drugače bi bil tudi že davno mej staro šaro. Ali šlo \ je za resnično sveto stvan in l»li si je priboril med bogovi pr-mstvo. Velike trume pisanih liožic klanjajo se ob njemu po-Nčenih dneh proti Meki. Ob liričnih zahodih valjajo se po rsgocenih s kinčein pretkanih reprognh, in na tihoma prihaja njih src: Slsvs tebi Alsh, in tala preroku Mohamedu, Meka »j ostane sveta, kot vedno sredice sveteev nsj ostane neomaja-ii na vekom veke. Smrt naj zade-p vsakega, kedor uči drugačne irc — ter strah pred ztolom bož-m naj obrača od tebe tvoje so-rsžnike."
mnogo lnozemeev je zapustilo ||, da je njih brodovje koa aovraž-Združene drŽave, ko je poeta! pra- neniu brodovju, če pride do boja. vomočen. Mnogo oseb je pa pri-1Poročilo o skleujenem miru je u-
LISTNICA UREDNlfcTVA. Olenooe, O. Radovednež, lieee-da uistem prihaja ia grščine iu po-
ile Confucin* mora gotovo ime-bolj nrehko a »delo na onem eve-i, ker mo je v oni davni dobi Že »lil luči v čast, hoteč ostati v pri-Iteljekih odrtošajtfi z Budom ložu, ki je živel v onih zgodnjih 'kih, to je od fifitt	pred roj.
ruta, radi odpuščamo njegovo noto, ker bil je gotovo prvi, ki je
onik, ki dete je svoj Mv dsn in po teg togs pa ob eeatah ginevajo kot psi----"
Pozdravljen bodi trpinovi bog?
•SBfier;r
gesdffv v Kanadi je dvakrat tako velika kot v Evropi.	I
18.
Dne 4. marca 17®7 je bil John Adams ustolifen kot predseduik Združenih drŽav, Thomas Jeffer* son pa priacgel kot podpredsednik. Adams je bil star 62 let in pri polni duševni in telesni moči. V svojem kabinetu ni napravil sprememb in obdržal je tajnike svojega prednika. Uradovanje je pričel z izjavo, da bo za vsako oeno ohranil mir in da ostane nepristranski napram vojskujočim silam.'
Razmere med Združenimi državami in Francijo že dalj časa niso bile zadovoljive. Franeija se je čutila užaljeno radi pogodbe, ki jo je sklenil Jay z Anglijo. Brez obziren nastop plemstva in fran coskega poslanika je povzročil, da so bile pretrgane diplomatičue zveze med Francijo in Združeni mi državami. Francoski direktorij je ukazal zaseči vse ameriške lad je, naložene z blagom iz Anglije, ki so bile saaidrane v francoskih lukah. Obenem ao tako žalili d meriškega poslanika Charleyja K. Pickneyja v Parizu, da je zahteval potui list in odpotoval na llo landsko. Francoske ladje so lov j le ameriške trgovske ladje, z mo štvom so pa ravnali kot z bojni mi ujetniki. Francija se je trudi la v Španiji in na Holandskem, naj nastopijo sovražno napram Združenim državam radi pogodbo z Anglijo, ki jo je skleiiil Jay. V Združenih državah jc še vedno obstala stranka, ki je zahtevala zvezo s Francijo, ki pa ni hotela uvideti, da hoče Francija pogajati se na ta način z ameriško republi ko, kot bi bila od nje odvisna država.
V uiaju 1917 je Adains sklical izredno zasedanje kongresa in inu predložil poročilo o razmerah med Francijo in Združenimi držu vami. Poročilo je napravilo globok vtis na kongres in ljudstvo, ki je vedno bolj črtilo one, ki so zahtevali zvezo s Francijo.
VnadirtftT sc doseže miren in časten sporazum, sta bila poslana v Pariz John Marshall in Klbrid-ge Gerry. Prvi jc bil federalist, drugi pa republikanec. Francoski minister Talleyrand sc je v začetku branil sprejeti oficlelno ameriška odposlanca. Kasneje je pooblastil tajno nekega agenta, da stopi z njima v dogovor, da lahko kasnejši* utaji, da jima ni nič obljubil. Kmalu se je izvedelo, da tajni sestanki nimajo drugega namena kot od odposlancev iztisniti denar. Dali ho Amerikaneeiiia razumeti med besedami, da lahko kupijo mir, če izroče bogato darilo in se zsgotovi posojilo. Tallev-rand je zahteval, da se ga plača kot svetovalca, ali pa kupi k it prijatelja. Američana sta ostala neizprosna in lakomnost franco-ske vlade se jim je še bolj pristu-dila kot njena nepravičnost. Plek-ney ze je v«tem kritičnem času moško in značilno izrazil: "Miljo-ne za obrambo, pa ne centa kot harač."
Maršal hi Pickney sta dobila povelje, naj zapustita . Francijo Herr.v je pa dobil nalog, naj ostane, da uklone pogodbo. V Ameriki so priobčili pisma, ki sta jih menjala Pickney in franeoski a-gent, ki ao povzročili tak vihar, da je francoska stranka zginila s površja.
Okoli trideset tisoč ir.gnanik Francozov je v tem času Živelo v Združenih državoh. Vlada je domnevala, da so med njimi tudi taki, ki vohunijo za direktorij. Znano je bilo, da so nekterl teh izgnancev slabo poplsčali ameriško gostoljubnost. Prosi H fo ljudstvo ns jugu m zapsdu, naj jim pomaga iztrgati lx)uisiano in Florido ftpancein Nekterl so podpirali o-j pozicijo, ki je metala vladi polens pod noge, ker je vlada hotels us vaak način ostati nevtralna. Da se temu početju napravi konce, je kongres npomlsdi 17!*H sprejel zakon z odredbami za tujce in proti nemirom Po tem zakonu je imel predsednik pravico, ukszati vse kemu fnozetneo, ds more zs p usti t i Zed i njene drže ve, te je bil neveren miru in vsmosti Zedinjenihj držav. Kaznjlv je bil vaakdo, ki bi is hudobnega nsmfie pisal prati kongresu, da obrekoj* kongres iti ga izroči zaničevanju. Proti tem zakonom je nastala m o«-na o-, pozicija Ljudatvo je smatralo, da koče vlada uničiti t lakov no k\ oIk»-do. Zakona o inozemeih niso nikdar izrabili proti nobeni osebi, eli!
šlo pred sodišče radi hujskanja iu stavilo nadeljne boje. Armado ao mo„i aeatavljeiioga, zložene-poaledica je bila, da se je ojačila razpustili, brodovje je oatalo m o- g„ — n«kaj kar je po gotovem re-republikanaka stranka, ki je ve bilizirano in ostale so tudi obrež-, du is delov eeetovljeuo v enoto. V nomer trdile, da je zakon protius- ne utrdbe.	umi sinodu govorimo iu pišemo o
taven in ogroža svobodo ameriž- Se preden je došla vest, da je jjVe»»em sistemu, ker je sodelova-kega ljudstva.	podpisana mirovna pogodba, je žlvoev potrebno za Živalsko
Poleti 1789. se je Marshall vr|(ieorg Washington utnrl na zvo-' ftvijenje. Govorimo in pišemo o nil iz Franoije. Predsednik je jem posestvu Mount Vernotv dne planetnem sistemu, ker je gibanje predložil njegovo poročilo kongre- 14. decembra 1799. v starouti 6>V posameznih planetov odvisno od
let. Kongres in državne legislatu- sredittnega telean. Pišemo iu gore ho sprejele žalite adrese, da ta-|vUriiuo o železniškem, upravnem
in poljedelskem sistemu Itd. Be<
au, da se prepriča, da obstoje sporne to^ke med obema republikama. Kongres je spoznal, da ob- (ko izkažejo spoštovanje do moža, etoji vojna nevarnost in izvnšil je ki ni jo stekel velike zasluge za potrebne korake. Sklenil je, da ae zgradi brodovje in ustanovil je mornariški oddelek. Tri dovršene
Unijo.
Poleti 1800. so premestili nedeŽ vlade ia 1'hiladelphije v Washing fregate so ravnokar spustili v I ton, novo glavno zvezno mesto, morje in predsednik je bil poobla- Dne 22. novembra istega leta je
ne-
ščeu, da zgradi, izposodi ali kupi dvanajst novih ladij, od katerih bo vaaka oborožena z dvajsetimi | topovi. Kongres je dovolil na novačiti armado in važne postojanke ob obrežju utrditi. Washington je bil imenovali vrhovnim generalom, ki je aprejel to mesto in takoj ukreuil vso potrebno za obrambo. Podpiral je odredbe predi sodnika iz srca. V kongresnem zasedanju leta 1798.-99, je kongres dovolil en miljon dolarjev zs vojaške priprave in odredil, da se zgradi šest bojnih lsdij.
pričelo kongresno zasedsnjo v dokončanem kapitolju.
(Dalje prihodnjič.)
D0P08LANI MBUBONIKI KNJIGI.
IN
Gas, slovenski mesečnik za poduk in izobrazbo, prinaša v marčni izdaji sledečo vsebino (Tovarna. — Ka j bo po vojni t — Moja vasi. ca. — Naša etara in nova domovina. — Narodni doiui. — Sklep. — Cleveland kot je in nI ... — V
Čani pripravljali za vojno, je Tal !_i„.potH Alaske.
leyrandu odprla oči, da je mlada
senci vislic in bajonetov. — Koli-Kneržija, s katero so se Ainerl- ko je vrcdno Aioveško življenjeT
Eksperiment — podlaga vsemu napredku. — lz astronomije. — Znanstvena ko* košjoreja. — Iz geologije. — Ma-tiče in njegova brlvnica. — Prva pomoč v sili. — lz uredništva iu upravuištva.
ameriška republika trd oreh. Na-djal se je, da ae Amerikanci ne bodo bojevali in ko je spoznsl svojo zmoto, ni Želel Francije zaplesti v novo vojno. Iz tega razloga je namignil Van Murray ju, a-meriškemu poslaniku na llolande-skem, da Francija zopet rada obnovi diplomatične zveze z Združenimi državami. Ko so o tem obvestili predsednika,Adamsa. se je odločil, da še eukrat poizkusi mirno rešiti sporne točke. Odposlal je Oliver Kllswortha, predsednika najvišjega sodišča, in Willisma Van Murray, poslanika na Holandskem, kot komisarja, tla izravnata spor nied obema drŽavama. S tem ravnanjem je dal nekaterim eitnežem in nezadovoljne-Žern v svoji ztranki povod, da mora mirovna ponudba priti od Franeije. Predsednik je poslstiee-ma naročil, naj ne stopita na francoska tla, dokler se njima ne garantira, da ju sprejmejo, kot se spodobi za poslance neodvisnega uarodp.
Po. prihodu na Francosko sta prouaŠla komisarja, da so so izvršile velike spremembe. Državni preobrat je strmoglavil direktorij in na krmilu vlade je bil Napoleon Bonaparte kot prvi konzul. Ime-1 novani so bili komisarji, da sprejmejo ameriške od|>oslaitec. Pogajanja so pričela iu dne !I0. novembra 1800. jc bila podpisana mi l rovna pogodba med Združenimi državami in Francijo.
V tein času so že pričeli boji. Dne 9. februarja 1799. jc ameriška fregata "Constellation" po hudem in vročem boju prizadcls: franeoski fregati "I' Insurgents" hude izgube. V nekem drugem j boju je zspovednik fregste "Constellation" prisilil francosko tre-sgto "La Vengeance", oboroženo s petdesetimi topovi, po izgubi sto šest in |>etdcset mož, da je potegnila zastavo z jadernika iu hc udalz. Ponoči se je posrečilo pre-niagani franeoski fregati pobegniti. Aineričsni so bili s ter.ii uspehi zadovoljni, ker ho doka/.ova-
eiše
V New Yorku Je 4.r>00 prono-In rest a vraci|.
seda sistem pomeni ohravnauo celoto snaiistveiiiU dokazovanj, ki ae dobi na ta način, du sc vse |>oj< me ia enega ali nekaj vižjih principov dobi uli razvija po načinu, kot se dobi celoto znanstvenih spoznavanj, iu se jo različuu modificira.
V naravoslovju pomeni sistem znanstveno nanizavauje naravnih teles po gotovih skupinah zna* menjih in načinih, te zopet v vrste, družine iu razrede. Pri tem l-mamo, umetne iu naravne sisteme. Umetne sisteme iiiismo v rastlino-hIovju, ki vsled svojega debla ločijo vse rastline v zelišča iu drevje.
Sistematičen pomeni eno stvar spraviti v sistem, vreditl jo, delati sisteme.
——————— ♦
— Seno nočejo otrok, da bi jih pošiljali v klavnioo, ko odrastejo.
V Draždauih na Nemškem jo bila sodna obravnava proti 17 ženam in dekletom zaradi odganjanja telesnega sadu. Prvotno je bilo eelo obtoženih 41 oseb! Babica Kuba! je bila obsojena na štiri leta težke ječe, druge obtoženku pa ua ječo od dveh do devetih mesecev.
Zapomnite it
rojaki, ds Amerikanee ne more biti Kranjsc, As ea prav ee-demkrat ne glave poatavli to Je gola resnica. Vnak veetett
la soliden trgovec ne drli tudi resnice s tem, da ponuja In prodaja svojim odjemalcem to. kar e resnici (aipartira. Tega gesla se drli fcirom Amerike snana In edlns samostojna slovenska Importna tvrdka A. Herwat, kar piše na tvoja steklenice "grajski imporilraA brtajevee, 6llvevee alt Treeinavac, ImUri,i v raanlel l»i|Mirllra. S*4si •• U mU«*« m mora dobiti I« »tar*«« kraja, Ja« J« Imam i* I« ubilu na rukah ud »r*Ja. Vlada ZadlnJanlh drla v vaaeaua »t runo kainuj«, kf bi akulal |tr«4a* Jail navadno, blaeo m lnii>oitlran».
In vaadar Ja najti i»rl naa mnogo lah 11« ljudi, bi imnujajn uMInatv* pitajo na ataklanlaat Kranjabl Hrlnjava«, »ama Sa inafaj« »djamalaam nal» ljudi »lai.ijp * takimi br.adaml Ja» i.roSaJam tudi tak brlnJavac.
..... Kfa
T al« fan i Canal rS/4.
ah v nit In tla . hI nI tanMrttrea m«
"•flfirVTafinL CM-«., m.
38 odstotkov več dobička.
Tuko se glfesi noretllo pulJe<|nlske|S depsrtementft *<lriileellnlftov
0	kmetijskih pridelkih na kmetijah v goreajem deU Wieeonalaa. /s l»rl merjeni'« so vrnil vrednost pridelka na enem akru v drlavsh Norih Da kots, Mouth Dakota, Nebraska, Kansss, Oklahoma iu Tesss. In sltrnr od koruw, ovae, pienlee, JeAmena, rW le sees. Povprečna vrwlnost tsh *e-stih pridelkov na vsskem akru je snaiaia v imenovanih Aesierih dr »a »ah $70.UN — ss Wlsconsla pa Js povprečna vrednost lesUrlb erUlelkov as vsakem akru 9100.17, aU sa 38 viljs, kakor V onenjealb drlavah.
Nsjvlijn vrednost teh pridelkov v |isterikoli si bodi driavl Je sa 110% nitja, kskor )Mt ns usti remiji, ketero Vam autftmo v
OOniNJBM WX6cr>IT6nlU, V "DOMOVINI PBTBLJB".
semljo Vem prodsmo po selo niskl eenl sli veliko renele, kskor bi morali pls/sti marsikje drugje, kjer so nridelki veliko menjli. Ml Vem tors| ponudimo nirko eeno in Vein obljubimo neto gostoljubno |.omo/», da se dobre ustanovite mi tem novem semlJitAu, ter Vas postavimo ns pravo
1	tot do neodvisnosti in svobode. Tukaj Je imdnebje ugodno sa vse pridelke, katere bodrt« hoteli tukaj prideloveti, tako da sa Vam ne bode treba ns novo uAitl poljedelstva. Aoie, cerkve in dvorsns. Itd. sit v Idi« šini. (llsvna ftelerniea itelie sredi nroko te semlje. Dobri trgi In dobre ceste. 1'ltlte tskoj po kiijltise, v ksterlh bodete dobili ttotrobne lnfor> menije, kskor tudi ttevilna rahvalna pisma rojakov, ksteri ao od nss kupili. Naaelniki dobiio liri nas tudi delo v ItlUlni lesne industrije s liri-merao pls^o. Tudi is/istimo vsakemu |to A do 10 akrov tur postavimo hite ledeni, pri tamiir rnra^uname ssmo toliko, kolikor atane msterijal, teko da J« vsakemu saeigoren obstoj Ae tekoj s po«etke. (Jbiskovelreui Jn na rsKpoiagit tudi brespla^an vos, Iu kader kupi od nas SO akrov ali ve«, debi povrnjene vee svoje vosna strotke.
Edward Hines Farm Land G).
J. STONICH bi J. GESCHEL (Slovonoki oddelek)
8022 SOUTH KOMAM AVBMVB	OHIOAOO, ILLIN0I6
USTANOV. LETO 1SS2.
KAPITAL IN PREBITEK NAD $$j000j000.00.
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
■■ V PITTSBURGHU, PA.
Pošilja sedaj z garancijo
100 Kron a ZI3.00
v stari kraj; večje z neske pa po ie niijin cenah, ter piilte po iste na:
First-Second Nahonal Bank
-n . or mrseuBoo.
tM t hmku n^ pa.

— Sedaj m odloči vojna. Ruska
javnost je prepričana, da konča vojna šc le leta 1917. Zdaj javljajo švicarski poročevalci is Rima, da bo, po prepričanju italijanskih krogov, padla odločitev šele 1917. Četverozveza da se zaveda, da poprej ne more zmagati, zato hoče vojno za vsako ceno čim najbolj podaljšati.______
Pronaiol, da ja koristno.
Pred malo časom prejeli smo od našega odjemalca pismo, iz kste-rega povemo sledeče: "Prosim pošljite mi Se dve steklenici vs-šegs ameriškega prebavnega vina. 1'rouašcl sem, da je zelo dobro in koristno za urejevanje prebsvne ga dela telesa in ds celo povspe šujc slast do jedil." Rev. Joseph ('on rat h, Ht. Joseph !s Church Rowlings. Wyo. Da mi se popol noma strinjamo s Rev. Conrsth iu želimo dodati le še to, da mi prejmemo na stotine euskih pi sem dnevno od ljudi, ki so posku šsli to zdravilo in so gs nsšli ta kega kukor j« rečeno, da je. Vi se lahko zanesete na Trinerjevo sineriško prebavno grenko vino/ da vem zsmore služiti v velike koristi, ko se počutite "iz reda" valed zaprtnicc, nepravilne pre-Imvnosti in enakih bolečin. V le-j karuah. Cena $1.00. Jos. Triner 1.133—1.139 8. Ashlsnd Ave., Chi j eago, III.
e e e
Kadar potrebujete kak Liniment, uprašajte vediio za Triner-jevega. Le ta je Izdelan iz najboljših snovi in po izučeuih ke-mistih iu lekarnarjih pod vod stvom našega zdravnika. Za hi tro in stalno pomoč ni boljšega kot 'je Triner's Liniment. Cena 25c iu 50e, po pošti pa 35c in GOc
(Advertisement.)
Nnročsjte sc na "Čss", 2711 8. Millard Ave., Chicsgo, III.#
VSADKU KORISTJO.
Za $.1.00 naredim vsakemu 100 pol pisalnega papirja ia 100 ka-rert a vašim tiskanim taaaaoai ia naslovom; pišite po vnetne. Pošljem ga proeto-
MIKE OEBAiEK, BOK 1JS.
VAH VOORHJS, PA
Ali bi radi znali angleško govoriti, brati in pisati f
Ali imate veselje do angleščine in sc ne znate učiti f
Ali Vain ni znano koliko velja angleščina nam tujcem v tej deželi? Naj pomislimo, da denar, ki sc žrtvuje zs ssino izobrazbo, je najbolje naložen, in ne vzsme ga kriza, no vojno. Ptšite za brezpla- j čnn pojasnila ns
Hlovenien Correspondence School till}) 8t. Clair Ave.. Clevelend 0."
IZNAJBE D0MŠAJ0
bogastv01
ZA 1ZKAJDITBLJB bi ss one, ki dslsjo as Iznajdbah,
moja:
Slovenska kaflga
.. i drag • listine s
potrebnimi navodili
Je neobhodno potrebne. Oboje po-Uljem na mojo atroike veakeinu MS zslitovo.
Itrexplsfae Informacije in navo-<llln, na upro&aiija kako se ca-mor« patentirati Unajbe
popolnoma prosto
in zelo povspeino, ker moj urad ■ • »e nahaja v Wsahlngtonu, m«-atu gl. urada Z jed. drŽav ta patente.
Fiats Is dsass slovensko as:
A. M. WILSON
aegtstsrsd Pstent Attorney
314 VICTOR BLDG. WASHINGTON, D. C
RAD BI IZVEDEL.
Rad bi izvedel za nazlov Franc Obida, po«lomoče I veneta iz Bu kovga na Primorskem. Uljudno prosim rojake, sko kedo ve za njegov naslov, ds mi ga naznani, rad mu povrnem vso stroške, ali' pa naj se mi sam javi, na naslov: PETER ČUVAR, P. O. Bos 97 i RELIANCE, WTO.
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO. ILLINOIS.
Pozor rojaki!
Rojakom v Froutcnso in okolici želim naznaniti, da iirffim v zalogi raznovrstne ba^ve (paint), stenski papir, prejemam vsa te vrste tlela dnevno ali pa na kon-trakt za stavljenje papirja ali barvanje poslopij, zunaj in znotraj, kekor si kdo želi ; izvrstno in solidno delo. He priporočam.
Sem tndi zastopnik, Pire laza-ranoe Co. Zavarovalni zaztopnik proti ognju lu (.rugiui nesrečam.
ANTON ROITZ, East Street, Car Lina.
Froatenac, Kans.
5 rJfc\ Edina Slovenska Tvrdki
Zastave, re«ili|e, znake, kape. pečale, ta vse peU-ebšttae za drišl. li |ei
Del« prv« vrste. Cene niake. SloTonak« cenike poliljun« aaatonj.
F. KERŽE, 2711 So. Millard Avenue, Chicago, ID,
J ve je rtsl pe • ia 10s — točslaje 9« prlatra« siakt eeml 1 J% ei etrteme svete grs v es» eerrai femd S. IT. F. J.l Phme-ss ssroHls ss ' ŠftčaJtJS vj^Mg < 4 pe 0. O. D. Nsrots ss ae aeaj ket 1000 seMČk pe Is sli ioe ps ioe.
'odpirajte ieasfte U bratske pečjstjel TpraAa jU aa saoet
John Breskvar
mm » «■* An. i. ft. wnawt m
Največja slovanska tiskarna v Ameriki |e
—Narodna Tiskarna—
2144-48-50 Bine Island Aveaoe, Ckleage, UllneU
Ml tiskamo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem, češkem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jesiku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. - • "GLASILO" se tiska v nail tiakarni.
CORK TIP
Ali ste še pomislili, da imate s SVOJIM PRVIM DRŽAVLJANSKIM PAPIRJEM ravnotako pravico pridobiti v južnem Colorado 320 akrov državne zemlje, kakor s dragim papirjem?
Zemlja leži samo 2 do 5 milj od železniško postaje, pošto, šolo ia trgovino, v bližini velikih meat ln rudnikov, kjer oo Vam nudi prilika, dobiti v prostem čaaa delo. Zemlja Je čista, črna prst ia najboljša sa pšenico, rž, koruzo, krompir, vsakovrstno sadje ia vinsko trto. Dobra, sdrava voda se nahaja 16 do 30 črovljev globoko. V bližini jo dovolj lesa za ograjo, stavbo Is sa kurjavo.
Sedaj oo nudi EDINA IN ZADNJA PRILOŽNOST an W* ftega delavoa, da zi pridobi lepo farmo ia postane aamostojea Ne oiptavljajte oo pa ln ne gabite čaoa, ker to Je edina prffik* ko Je aa razpolago državna zemlja sa majhea denar, in ko bo u pošla, je ae boste mogli dobiti drugače, kakor da plačata sanje vtsoke cene. SEDAJ ZNA&AJO VSI STROftEI, TO JE, U NASELITEV, URADNO VKNJIŽBO IN MERJENJE, SAMO
Tobak-najboljši -
Sostava-izvrstno
Kajenjo-hladno
Okus-poln
Duh-izboren
Izdelek-popoln
t
PRODAJA SE POVSOD
Kuponi p Maki škatlici i»(/ajo ta denar ali
ta krasna darila Pišite po katalog daril
Emil Bachm&n
HOT So. HaaHn ave., Ohkago, DL
Ta svota mera biti plačaaa takoj, toda a tem jo pa vse plačamo in nimate aečooar drnaaga plačati. Opravil o pošteao tvrdko, katero namen je, pomegatl roveiom 4 sto jaootL Ako pišete, prllofthe znamko aa odgovor, wm jo najbolje, da pridete takoj oaebao.
FRANK CHANCHER CO
BOOM S, 1SS4 CURTIS »T, DCNVEMe <
Nebo Department
H Flret St., Jersey City, N. J