TRST, četrtek 12. junija 1958 Lelo XIV. - Št. 139 (3981) PRIMORSKI DNEVHIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. C, II. nad. — TELEFON 93-898 IN 14-838 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA « » — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 hr, letno lOOOUr Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni Ukoci račun. OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banici v Ljuoljam m)-k.b-i-s-ji» Anglija sporočila grški vladi svoj načrt o Cipru Turki še dalje napadajo ob brezbrižnosti m požigajo angleških oblasti Danes na Montecitoriu in v palači Modama Včeraj so zažgali več grških trgovin in eno pravoslavno cerkev - Celodnevni spopadi v Limasolu - Od sobote do včeraj je bilo sedem mrtvih in sto ranjenih - Grki se izseljujejo iz turških predelov - Turčija pripravlja izkrcanje na otoku? NIKOZIJA, 11. — Ko so danes v Nikoziji odpravili Policijsko uro, ki je veljala včeraj ves dan, so krdela Turkov znova začela napadati Grke. Pri tem so za-zgali več grških trgovin. Prav tako je prišlo do napadov na Grke in na njihovo premoženje v Limasolu. T Nikoziji so Turki ubili enega Grka, tako da je od začetka turških napadov od sobote do danes bilo ubitih 5 Grkov in 2 Turka. 100 Grkov ranjenih. Medtem poročajo, da je britanska vlada sporočila grški vladi svoj načrt za rešitev ciprskega vprašanja. Grška vlada bo načrt skrb-Uo proučila in dala svoje Pripombe še pred 17. junijem, ko bo britanska vla-podala v spodnji zbornici izjavo s tem v zvezi. škof iz Kitiuma Anthi-®'0s, ki nadomešča nadško-1® Makariosa na Cipru, je fitnes pozval glavnega tajnika OZN, naj ta organizacija posreduje, da se od-Pravi nevzdržni položaj na °toku. Anthimos obsoja v ^ojem pozivu vandalizem Turkov in brezbrižnost, ki jo kažejo angleške varnostne sile. Sinoči pa je urad grške et-■Mrhije v Nikoziji rja izredni ‘eji razpravljal o položaju, ki Je nastal zaradi turš.kih napadov in zaradi neredov, ki so 'ib Turki povzročili. Iziava, bi so jo objavili po seji pravi. da so člani urada sklenili °Do/oriti mednarodno svet ovil0 javnost na te barbarske (Jupade proti Grkom m njihovemu imetju. Izjava obso-k «škandalozno in zločinsko Dopustljivost, ki so jo pokale britanske silen pred turskimi napadi, ter obtožuie an-Neške varnostne sile. da so Dreteklo soboto prepozno podedovale. Omenjeni svet je tudi skle-h'l ustanoviti odbor petih čla-htiv. ki mu nredseduje župan 12 Nikoziie Dervis. Odbor bo Sel nalogo poskrbeti za zakonito samoobrambo proti 'hrškim napadom. Hkrati je Syet pozval ciprske Grke, naj ?s!aneio mirni in naj se brzdajo Pred turškimi izzivanji. Preteklo noč so Turki pomočili nerede v vasi Pyroi ?*i*u Nikozije in ranili 3 Gr-,*e' Britanske čete so aretira-e nad 100 oseb. V istem času je bilo nad Proti večeru so Turki zažgali v Famagusti skladišči: lesa, ki je last nekega Grka Nekaj pred nastopom policijske ure so Turk zažgali v Pafosu dve grški trgovini. Zatrjuje se tudi, da so blizu obilc na severnozahodnem delu ctoka opazili neznano ladjo in v bližini je stal tovorni avtomobil. Ladja je izginila in je niso mogli izslediti kljub temu da so jo i-skali judi z ietali. Domnevajo, da je ladja pripeljala o-ložje v Turke. Grški župan v Nikoziji Der. "is je poslal ciprskemu guvernerju brzojavko, o katero ga , oživa, naj si ogleda mesto, o a si bo lahko ustvaril sliko o vandalskih dejanjih Turkov. V Nikoziji so danes raztrosili letake, na katerih je podpisan voditelj EOKA Digenis, ki pravi, da so Grki pripravljeni postaviti se po robu slehernemu napadu Turkov. «Ce guverner Foot ni sposoben spraviti Turkov k pameti,« je rečeno v letakih, «smo pripravljeni prevzeti to nalogo mi. Naša potrpežljivost je na kraju«. V Londonu je Foreign Office sporočil, da je angleška vlada pozvala turško vlado, naj posreduje, da bo mogoče vzpostaviti red na otoku. Ciprski guverner Foot pa je pozval voditelje turške manjšine na Cipru, naj »pokažejo zmernost«. Danes popoldne pa se je angleški zunanji minister Lloyd sestal z glavnim tajnikom NATO Spaakom, s katerim sta govorila o položaju na Cipru. Kakor je znano, so na grško zahtevo o tem govorili na včerajšnji seji stalnega sveta NATO. Sinoči pa se je grški poslanik v Londonu sestal s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Rossom. Grški zunanji minister Ave-rov je nocoj v parlamentu izjavil, da se bo Grčija pritožila na Varnostni svet OZN, če se bodo turška nasilja proti Grkom na Cipru nadalje- tem Veliko Britanijo, da je v največji meri odgovorna za turško vmešavanje v ciprsko vprašanje. Neodvisni list «To-vima« piše, da so po mnenju grškega ljudstva nerede v Nikoziji že prej pripravili istočasno z demonstracijami v I-stanbulu, in dodaja, da je treba odgovornost za dogodke v enaki meri naprtiti ankarski vladi, turški manjšini na Cipru, angleški upravi na Cipru in londonski vladi. Medtem pa se po vsej Grčiji ponavljajo protestna zborovanja, ki so jih organizi-ale sindikalne, univerzitetne in strokovne organizacije. ((»---- Mac Millan povabil Eisenhowerja v London WASHINGTON, 11. — Po petdnevnem bivanju v ZDA je predsednik britanske vlade Mac Millan odpotoval nocoj z letalom v Ottavo. Uradno javljajo, da je Mač Millan po- vabil predsednika Eisenhower-ia, nai novembra obišče London. Načelnik tiskovnega u-rada Bele hiše Hagertv, ki je to sporočil, je izjavil, da se ne ve, ali bo Eisenbovver lahko sprejel vabiio. Dodal je, da je ilisenhcwer vedno želel obiskati Velike Britanijo, če mu bo domišča. čas. Tudi sedaj se ri še odločil. Mac Millan je predi igal, naj bi Eisenhovver prišel v London po ameriških upravnih volitvah, ki bodo prve dni novembra. Danes je Mac Millan pred svojim odhodom nadaljeval, razgovore z Dullesom Po razgovoru je izjavil, da sta z Dullesom govorila tudi o včerajšnjem predlogu angleškega obrambnega ministra Duncana Sandysr glede razorožitve. Predstavnik državnega departmaja ie popoldne izjavil, da sta Mac Millan in Dulles govorila danes predvsem o vprašanjih ki se tičejo propagande v okviru hladne vojne. Zato sta bila pri razgovoru med drugimi tudi načelnik a-meriške informacijske službe Ijal o zakonskem osnutku za začasno izvajanje proračuna do 31. oktobra t. 1. Vlada bo dala ostavko parlamentu 18. t. m., t. j. takoj po odobritvi IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIlllllllllflllllllllllllllllltlllllllfllllllllllllltllHlIlllllllllllHlllllllllllltllllllinilllilllllllllllllllllllllllllllllliIHMIfIfflllllllllilllllllilltllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllMIIIin Allan Dulles in ravnatelj u-radne informacijske družbe George Allin. V krožku narodnega tiska je Mac Millan izrekel zadovoljstvo nad razgovori z Eisenhovver; .m »zaradi enakih pogledov«. Izjavil je, da je bil velik del razgovorov posvečep potreb' večje medsebojne odvisnost med zavezniškimi državami na gospodarskem, političnem in vojaškem področju, da se bodo lahko postavile proti sovjetskemu gospodarskemu prodoru. Mac Millan je dalje obsojal, ker Moskva vztrajno moti zahodne radijske oddaje, in je izjavil, da so zahodne države dovolj močne, da lahko preprečijo oborožen napad. Ni pa :ako getov glede sposobnosti Zahoda, da bi paraliziral sovjetsko propagando in gospodarski prodor. Na koncu je še poncvil dosedanjo stališče Zahoda glede konference najvišjih in je dodal da bi morali na tej konferenci obravnavati vsa aktualna politična vprašanja. Prvo zasedanje novega parlamenta Fanfani pristaja na pogoje PSDI? Fanfani ba verjetno predsednik vlade in zunanji minister, Saragat podpredsednik, Pella zakladni m proračunski minister, Andreotti za notranje zadeve, Tremelloni pa za finante • Tudi Togliatti polemizira z IKJ (Od našega dopisnika* RIM, 11. — Jutri se prvič sestaneta oba dela parlamenta — 596 poslancev na Montecitoriu in 256 senatorjev v palači Madama. Na dnevnem redu bo izvolitev obeh predsedstev. Danes pa so se sestale posamezne parlamentarne skupine, ki so izvolile svoje predsednike in odbore. Socialistični poslanci so izvolili za predsednika Nennija, senatorji pa Negrija, hkrati pa so določili, da bodo kandidirali za podpredsednika senata dosedanjega voditelja senatne skupine PSI senatorja Lussuja. Komunistična parlamentarna skupina je izvolila za predsednika Palmira Togliattija, senatna pa Terracci-nija, v odboru poslanske skupine KPI sta za podpredsednika izvoljena Giancarlo Pajetta in Fausto Gullo, med člani odbora je poleg Alicate, Lajola, Romagnolija in drugih tudi Vittorio Vidali. Predsednik demokristjanske skupine bo poslanec Gui, senatne pa Piccioni. omenjenega zakona v zbornici in senatu. Predvideva se, da bo nato Gronchi začel s posvetovanjem za sestavo nove vlade, ki bo 19. in 20. t. m. Skoro gotovo je, da bo pooblastil Fanfanija, naj sestavi novo vlado, ki bi 25. t. m. že lahko prisegla in se predstavila parlamentu. Nato bi 1. julija sledilo prvo glasovanje o zaupnici. Danes se namreč kar precej na splošno govori, da bo Fan-fanijeva vlada dvostranska demokristjanska - socialdemokratska ob zunanji podpori republikancev. Saragatovi pogoji za vstop v vlado bodo skoro gotovo sprejeti, če pa ne bi bili sprejeti v celoti, se govori, da je Saragat to- i liko elastičen, da bi v mar-j sičem popustil. Včeraj našte-Nato bo parlament razprav- lih 11 Saragatovih .točk za Fanfanija ne p-redstavlja ne-i remostljive ovire. Te pogoje je namreč danes s sedmimi glasovi proti trem (Matteotti, Žagari in Faravelli) odobrilo vodstvo PSDI. Matteotti je iz- Oster odgovor na ultimativno resolucijo iz Alžira De Ganile opozarja generala Salana da se mora držati navodil General je pozval Soustella v Pariz - Chaban Delmas ustanavlja svoje gibanje PARIZ, 11. — General De Gaulle je poslal generalu Salanu pismo, v katerem izreka nezadovoljstvo zaradi včerajšnje resolucije alžirskega odbora. V brzojavki pravi: «V zvezi z obsojanja vrednim in neumestnim incidentom, ki ga je povzročila ultimativna resolucija alžirskega odbora za narodno rešitev, Vas opozarjam, da ta odbor nima druge pravice in druge vloge, razen da pod Vašim nadzorstvom izraža mnenje svojih članov. Redna oblast in predvsem Vi sami Tv rp * • i-r j v* vjiivum vipi u uauaijc- V- .es zjutraj so Turki. K-- vala. Minister je dodal, da se r zp nmpmeno. ubili n bo Grčija obrnila na Ždruže- T že omenjeno, ubili k'1 Eri-keca pometača, ki je Dornetal v turškem delu Ni-*,°?ije. Takoj ko se je razši-vest o umoru, so se zače-,Vozila in oešci um.kati iz ?rškega predela. Na področ- ja so poslali vojaška oja- Na. , no hujših turških napadov )e Prišlo v Limasolu. Grki so Postavili v bran in prišlo 1?. 6o nrave bitke. Varnostne *,’.e .so uoorabijale solzilne ’Pe pri razeanjaniu množi-V mesto so ponovno u-*61i policijsko uro. V prvih DopoM-nskih urah so bili po J 'cnh Limasnla še vedno moč-, 'Popadi. Pdicija ni uspela ,?.zEPati množice niti s solznimi plini. V grških cerkvah . Piestu so bili plat zvona J1.R tem opozarjali Grke. naj ,'doio na pomoč napadenim >,“»ratom. Grki so v velikem !“vilu pritekli na kraie ne-l ™v, oboroženi s palicami. , Pieniem in z vsejn. kar jim ;* Prišlo pod roke. Vzklikali 7 «Hi'imo na oomo* svojim . .stom » Več ranjencev so ^'Peljati v bolnismco. Govo-, se. da .ie bilo 11 ranjenih, j“{nih nodntkov pa ni mogo-dobiti. Med spopadi so se ,'ali tudi streli, ti^ed poslopii, ki so jih Tur-6a-.es zažgali v Nikoziji, t hld; grška pravoslavna cer-',v sv. Lu'-e, ki je v musli-i7skfm delu mesta Radio *PZ"a je javil, da so Tur- ^.“Pskrm delu mesta Radio it . . i.,Povzročili požare na enai-Jb krajih mesta Toda nnčel-V.,. Gasilcev v Nikoziji je o-t.J1,17 ure iziavil. da je do v!j' izbruhnilo v turških , .JJaeph mesta 23 požarov v i h) b trgovinah. Vsakikrat, J- *° skušali gasiti požar, so th. .i gasilce napadli s ka-W,,e’'i Načelnik je tudi iz-fjl '*• da je požar do tal uni-lijflj Pravoslavno cerkev sv. ne narode, tudi če bodo britanski predlogi nezadovoljivi. Predsednik turške vlade Menderes je danes sprejel angleškega poslanika v Ankari. V zvezi z angleškim pozivom turški vladi, naj pozove ciprske Turke na mir, pa je turško zunanje ministrstvo objavilo nocoj izjavo, ki pravi, da je Tunizija s sprejemom angleškega predloga za razdelitev otoka »dobro služila stvari miru«. Kakor piše dopisnik carigrajskega lista «Millet» v Nikoziji, se angleške oblasti bojijo turškega izkrcanja na Cipru in so okrepile svoje vojaške položaje na severni o-bali otoka. Na tem področju so baje zavzeli položaje tanki in druga oklepna sredstva. Več enot pa stalno nadzoruje vse podi-očje. Grški tisk zelo ostro piše o turških napadih na Grke. Vladni «Katimerini» obrazlo-žuje vzroke, zaradi katerih se je Grčija obrnila na stalni svet NATO. List dodaja, da se bo grška vlada obrnila na Varnostni svet OZN, če ne bo hotel svet NATO odločno posredovati. List obtožuje za- ne morete zavzeti stališča o tem, kar ta odbor ali katera koli druga politična organizacija lahko izrazi ali zahteva. Na drugi strani je potrebno opozoriti prizadete osebe, da delo, ki sem ga jaz začel s svojo vlado, terja mirnost duhov ter iskreno in razumno sodelovanje vseh tistih, ki mi hočejo pomagati pri rešitvi narodne enotnosti, celovitosti in neodvisnosti.« O resoluciji in o brzojavki so razpravljali tudi na današnji seji vlade. Minister za informacije Malraux je izjavil, da je De Gaulle poročal o celotnem položaju v Alžiriji. Kar se tiče morebitnih disciplinskih ukrepov proti vojakom članom alžirskega odbora, je Malraux izjavil, da je samo general Salan pristojen za take ukrepe. Glede volitev v Alžiriji je Malraux izjavil, da bo ministrski svet določil dan teh volitev na eni svojih prihodnjih sej. Dalje je Malraux sporočil, da je za 5. julija predviden Dullesov obisk pri De Gaullu. Na seji je minister za prekomorska ozemlja poročal o senatnih volitvah v prekomorskih ozemljih. Zunanji minister je poročal o mednarodnem položaju, zlasti o razgovorih za konferenco najvišjih. Malraux je izjavil, da je s tem v zvezi razorožitveno vprašanje na prvem mestu. Dejal je, da bi francoska vlada lahko sprejela samo razorožitev v pravem smislu in ne verjame, da samo ustavitev jedrskih poizkusov pomeni zadosten pogoi. V zvezi z odnosi s Tunizijo je min:ster izjavil, da se bo fiancoski veleposlanik Gorše čimprej vrnil v Tunis, ter da je v odnosih med obema državama napetost znatno popustila Jutri pa bo iz Alžira odpotoval v Pariz Jacques Sou-,telle na poziv generala De Gaulia Predstavnik alžirskega odbora Neuwirth je izjavil cta bo Soustelle verjetno ostal v Parizu dva ali tri dni in .-e bo nato vrnil v Alžir. Po njegovem mnenju pričakuje -^ousteiie, da ga bo De Gaulle imenoval za državnega mini-.-tra za Severno Afriko in Srednji vzhod. Glede Da Gaullove brzojavke generalu Salanu je Neu-mirth .zjavil, da nima nobenega komentarja k temu. ker Ja gre za De Gaullovo »osebno brzojavko« Salanu Podpredsednik alžirskega odbora Delbecque pa je dopisniku lista «Paris Presse« izjavil, da je bil namen včerajšnje resolucije tega odbora »pomiriti druge odbore v Alžiriji«. Dodal je, da resolucija »ni bila pripravljena za Pariz«, pač pa «za druge odbore narodne rešitve v Alžiriji, za- Jurki so hudo pretepli av-trj Ea novinarja Barnetta vskušal slikati, ko so varil, 'ne sile preiskovale Turke (nSo sodelovali pri napadih ki so danes začeli iz-S, Jt-vati tiste kraje na o-h, > kjer so Turki v večini. V Ali zapuščajo turški sektor *°4iji in v Lefki na za-1tie r'en’ delu otoka. V Lefki, SLj so Turki zažt/ali več gr-t.j, hgovin poteka evakua-tltii Pod nadzorstvom britan-lii'\iet Grške družine se se-Iji 1* Lefke v Morphou, petku kilometrov od Lefke, V.jv!" Uh pojebna občinska de-*-ct’“ svečano sprejema. * i!>t«k- koziji, kjer se grški ' |t07‘*C‘ selijo iz turškega SBg« v grškega, ie po po-“tit„ očividcev videti malo tiskih čet. Včerajšnjim zatrjevalo« Suvernerja Foota so o-»H-g®ici mnenja, da se je na otoku poslabšal. Dulles pride 5. julija v Pariz na razgovore z gen. De Uaullom Podajanja za sestanek Mac Millan-De Gaulle . Francoski načrt o razorožitvi llruščev ene zavrača« zadnjih Eisenhowerjevih predlogov PARIZ, 1' — Predstavnik rranco»ke vlade je danes sporočil rta bo ameriški državni tajnik Dulles prišel 5. julija v Pariz na razgovor z De Gaul-lom. Predrtavnik zunanjega mini-.rtrstva je izjavil, da general De G udle in predsednik Ei-ienhower m moreta odpotovati v tujino zaradi nujnih poslov 'n zato je Eisenhower piedlagal, naj Dulles obišče Pariz. De Gaulle je predlog -Preje.. .... Predstavnik je tudi izjavil, ui so v teku pogajanja, da bi okušali določiti sestanes med Mac MJlanom in generalom De Gau-lom. Glede morebitnega sestanka med De Gaullom n Adenauerjem pa niso še nič sklenili Tudi ameriški državni departma je potrdil, da bo Dul-lts odpotoval 4. julija v Pariz na razgovor z generalom Dulles predlagal De Gaullu, raj pr oe v London ob priliki predvidenega Eisenhotverjeve-ta obiska v britanski prestolnici. Zvedelo se je tudft da je fiancoska vlada danes sklenila predložiti državam načrt za «popolno in nadzorovano« svetovno lazorcžitev. To je sporočil minister za informacije Malraux. ki je pripomnil, da bo načrt v celoti francoski. Iz Moskve pa javljajo, da je Hruščev na tiskovni konferenci, ki jo je imel v Moskvi, sporočil britanski delegaciji «sveta za mir«, ki je v Moskvi, da «ne zavrača« zadnjih predlogov Eisenhowerja, naj bi konferenca strokovnjakov bila v Ženevi. «Ceprav bi SZ želela, da bi sestanek atomskih strokovnjakov bii v Moskvi, je izjavil Hruščev ne zavrača , Eisenhovverjevega predloga, naj bo sestanek v De Gi.ullom in s francoskim t Ženevi, s pogojem, da bi ta zunanjim ministrom. Pc mne- konferenca obravnavala življu političnih opazovalcev bo I ljenjska vprašanja za vse dr- žave.« Hruščev je dodal, da bi bila SZ pripravljena začeti že jutri sestanke na najvišji stopnji, da pa »zahodne države onemogočajo začetek teh razgovorov«. Hruščev je tudi izjavil, da hoče SZ na konferenci govoriti o prekinitvi jedrskih poizkusov. o neatomskem področju v Evropi, o delnem zni- žanju oborožitve v Nemčiji in da je pripravljena podpisati sporazum za zmanjšanje napetosti na Srednjem vzhodu. Hruščev je tudi izjavil, da bi imela Sovjetska zveza vso pravico znova začeti jedrske noizkuse. ker niso ZDA in Velika Britanija sledile njenemu zgledu, vendar pa tega ni napravila. Hruščev je dodal, da Sovjetska zveza računa na pritisk svetovnega javnega mnenja in upa. da bodo v Londonu in Washingtonu zaradi tega pritiska menjali svoje ■načrte, to da bi jih pomirili«. »Metropolitanska Francija, je dodal Delbecque, mora razumeti položaj Alžirije.« Dejal je še, da je namen alžirskega odbora «služiti kot blazina med muslimani in metropolo«. Dodal je, da bi po njegovem bila velika napaka, če bi te odbore razpustili. Kar se tiče odborov narodne rešitve v Franciji, je Del-becque izjavil, da jih je pozval, naj ne delujejo več tajno, ker je mnenja, da so na ta način »manj nevarni za javni red«. «Takoj ko se bom vrnil v Alžir, je dejal Del-becque, bom zahteval od odbora v Alžiru, naj sprejme potrebne ukrepe za odbore narodne rešitve na metropolitanskem ozemlju, ker bi ti sedaj utegnili biti zavora za narodno enotnost.« Ko so ga vprašali, ali obstaja fašistična nevarnost, je Delbecque odgovoril: »Morda, res lahko obstaja, ker Vsak dan Soustella, Salana, Massu-ja in mene napadajo na dveh frontah: napadajo nas na metropolitanskem ozemlju in nas obtožujejo fašizma, ter skrajneži v Alžiru, ki nočejo bratenja.« Kar se tiče integracije je Delbecque izjavil, da ta res pomeni enake pravice in dolžnosti. Takoj pa je dodal: »Toda ne pomeni 150 muslimanskih poslancev v francoski narodni skupščini.« Na koncu je izjavil, da alžirski odbor vsekakor v Celoti zaupa generalu De Gaullu. Kar se tiče delovanja članov alžirskega odbora v Franciji. je treba omeniti obisk De!becqua v Parizu. Danes sp je razširila tudi vest, da je prišla z letalom v Pariz delegacija alžirskega odbora, ki šteje osem članov in ki jo vodi Lagaillarde. Značilno pa je, da skušajo vsa ta potovanja prikazati izključno kot privatna. Predstavnik alžirskega odbora Neuwirth je zanikal, da je odbor poslal v Francijo svojo delegacijo, in je dejal, da so vsi člani odbora, ki so prišli danes v Pariz, prišli privatno in da nimajo nobene uradne naloge. Dejal je tudi, da bo morda tudi on čez nekaj dni obiskal svoje rojstno mesto Saint Etienne. Na vprašanje, kakšna bo prihodnja vloga alžirskega odbora, je Neuwirth odgovoril, da ni bilo še določeno, kakšna bo ta vloga in kam bo usmerjena. Zatem je sporočil, da so danes v Alžiru zaplenili večino francoskih listov. Pripomnil je. da niso dovolili prodaje tistih listov, ki so imeli na veliko na prvi strani poziv alžirske osvobodilne fron. te, ki pravi: »V Alžiriji ubijajte vse Francoze.« Na področju Orana v kraju Tlemcen pa so včeraj alžirski borci ubili nekega muslimanskega člana odbora »narodne rešitve«. Centralni komite KP Francije je objavil danes dolgo re. solucijo, s katero obsoja »zaroto, ki je privedla De Gaulia na oblast«. Centralni komite vidi v povratku De Gaulia na oblast #akcijo, ki ima namen varnost fašizma«. Resolucija kritizira alžirsko politiko nove vlade in odreka napovedanim volitvam v Alžiriji, ki jih bodo organizirali pod pritiskom zarotniških voditeljev, sleherni demokratični značaj. Resolucija pravi, da je edina rešitev priznanje neodvisnosti Alžirije in začetek pogajanj za uvedbo novih odnosov med Francijo in to deželo. Na koncu poziva, naj se povsod ustanavljajo odbori za , obrambo republike. Predsednik socialno republikanske stranke (golistična) in bivši obrambni minister Chaban ^elmas pa je napovedal načrte za lazvoj #gibanja za peto republiko«. Izvršn. odbor s*ranke je odobril resolucijo, £ katero napoveduje, da bo stopil v stik z vsemi tistimi, Ki bodr. hoteli »v istem duhu sodelovati pri pripravah za referendum, ki naj odobri »pravo revolucijo«, od katere je odzisna prihodnost Francije«. Chaban Delmas namerava u-.•tanov’‘i odbore po departmajih s centralno organizacijo v Parizu Vendar pa ne predvideva ustanovitve nove stranke. V nekalerih krogih menijo. da je namen te pobude paralizirati širjenje fašističnih odborov pod vodstvom alžin kega odbora. javil, da stranka ne more sodelovat: v vladi z deir.okrist-ani iz štirih razlogov: 1. ne obstaja odnos sil za postavljanje pogojev KD, 2. sodelovanje bi bilo v nasprotju z volilno obvezo PSDI ki je prvi vrsti socialistična združitev in šele potem vprašanje vlade, 3. vlada KD in PSDI ti nuino dovedla do notranjih razprtij in 4. taka vlada ne bi razpolagala s trdno večino in bi morala iskati «darove oeenicei:. Zagari pa je dejal, da bi morala PSDI čakati do prihodnje zime. ko bodo republikanci in socialisti razčistili svoje notranje zadeve na kongresih. Med tem čakanjem pa bi morala PSDI ponovno mačeti z razpravo o socialistični alternativi. Končno je dejal, da nasprotuje vladi dveh strank KD — PSDI, ker stranka na sodelovanje sploh ni pripravljena Republikanski voditelj Reale pa je na vprašanje glede moreb.tne podpore od zunaj Fanfa.'.jevi dvostrankarski vladi izjavil da bo to sodelovanje odvisno od sklepa parlamentarne skupine PRI splošne smernice pa bo dalo vodstvo stranke, ki se bo sestalo še ta ‘eden Tudi sklep PSDI mora odobriti še centralni komite, k: se bo sestal 19. t. m. Sod-- po današnjih komentarjih je gotovost glede vstopa PSDi v vlado že tako daleč, da so sestavljeni celo seznami bodočih ministrov. Taka predvidevanja so vsekakor prezgodnja, čeprav so zanimiva: zunanj minister naj bi bil san-, predsednik Fanfani, podpredsednik Saragat, notra-i-ji m.niste- Andreotti minister z-r proračun in zakladni minister nai bi bii Pella, finančni minister socialdemokrat. ‘rremelloni itd. Socialdemokrat. bi imeli štir. ministrstva .n okrog deset podtajnikov. Kot je znano, bi več kot polovica vseh socialdemokratskih poslancev vstopila v vlado v svojstvu ministrov ali podtaln kov. Zato ni čudno, da so se v vodstvu stranke ko radi izrazili za sodelo-v anje Saragatov center in Simn-ninijeva desnica sta se torej veliko lahkoto odločila za sodelovanje z demokristjani, čeprav je pred kratkim kazalo. da je republikanski sklep vplival tudi na Saragata. Danes se zdi, da se je zgodilo ravno narobe: pod Saragatov kolaboracionistični vpliv so padli celo republikanci. Saragat je na ta način ostal dosleden samemu sebi in svoji preteklosti. Poteptal pa je s tem vse volilne obljube Svoje stranke, katere govorniki so med volilno kampanjo poudarjali, da bo stranka ostala v opoziciji in da bo ponovno načela vprašanje socialistične združitve, ako je vodstvo PS Dl ponovno pokopalo že v Milanu pokopano politiko Pralo-gnana. Ko je Nenni danes govoril poslancem in senatorjem o položaju, je za vse to že vedel. Vendar pa je bil previden in je izjavil: «V prihodnjih dneh bomo videli, v kakšni obliki se bo staro stanje ponovilo. V vsakem primeru bomo mi nenehno postavljali parlament pred politiko stvari in pred konkretna vprašanja«. Centralni komite KPI je zaključil razpravo o Longovem poročilu in odobril zaključno resolucijo, v kateri se predvsem poudarja nujnost nove parlamentarne večine, ki bi izvajala novo politiko miru in reform. Resolucija se izreka za sodelovanje vseh demokratičnih sil na podlagi akcijske enotnosti med komunisti in socialisti. Pred zaključkom zasedanja je govo-ril Togliatti. Tudi on je poudaril nujnost akcijske enotnosti s socialisti. Rekel je, da pomeni «antifrontizem» prvo koncesijo sovražnikom delavskega razreda. Ko je govoril o mednarodnem položaju je izjavil, da je tak, da zahteva strnjenost jn enotnost socialističnih držav. Dotaknil se je tudi spora med ZKJ in Hruščevom ter dejal, da so stališča «jugoslo-vainSkih komunistov globoko zgrešena, ker jugoslovanski komuni-sti hočejo nadomestiti nasprotstvo med socialistični, mi in imperialističnimi državami z nasprotstvom med malimi i-n velikimi državami, pri čemer bi slednje imelo isto teže«. Oporekal je tudi težnji Jugoslovanov, da smatrajo, da je «element socializma že dozorel sedaj v vseh delih sveta in da skoraj ne ostane drugo kot pobrati žetev,« pr, čemer se je skliceval na zadnje francoske dogodke. Nato je Togliatti polemiziral s PSI v zvezi z Giolittijevo kandidaturo in označil to dejanje vodstva PSI kot odkrit atentat proti KPI. V zgodnjih jutranjih urah je zaključil svoje zasedanje tudi glavni odbor KD z resolucijo, ki vsebuje glavne postavke Fanfanijevega poročila Pred zaključkom je govoril tudi Pella, ki je izjavil, da bo nova vlada v vsakem primeru morala voditi centri-stično politiko in dal razumeti, da bi bilo bolje povabiti v vlado tudi liberalce. Levičar Sullo pa je dej«l> da bi v primeru enobarvne vlade morala stranka »zapreti vrata na desno«. Toda v zaključni resoluciji ta predlog ni omenjen, tako da obstaja možnost — v primeru, če Fanfani ne bo mogel sestaviti vlade s PSDI — sodelovanja ali podpore liberalcev. Fanfani je r:a sestanku parlamentarcev danes popoldne med drugim dejal, da je sklep glavnega odbora stranke povsem v soglasju z volilnim programom KD. Danes je bila tudi seja vlade. Ministri so razpravljali v prvi vrsti o sedežih evrop-.kih ustanov. Nato je poročal minister za kmetijstvo, da bo letošnja žetev zadovoljiva. Zalo je vlada sklenila da bodo ostale v veljavi lanske cene, Ki bodo polagoma šele s prihodnjim letom revidirane in s tem odstranjena razlika med domač mi in mednarodnimi etnam- žita Nato je vlada o-dobrila zakonski načrt za povračilo škode, nastale zaradi slabega vremena in druge u-irrepe A. P. • IIIIHIIIIimillltlllllllllllltllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIlllHlimill,MIHIH,III,lllllllllllllllllll . TUNIZIJA SE BO OBRNILA NA SKUPŠČO OZN ČE NE BO PRAVE REŠITVE V VARNOSTNEM SVETU Abdel Krim poziva Tunizijo, Maroko in Alžirijo, nuj postavijo svoje čete pod enotno poveljstvo, da izženejo Francoze Stavke v Londonu LONDON, II. — Voditelji sindikata pristaniških delavcev so pozvali 20.000 stavkajočih, naj se v ponedeljek vrnejo na delo. Sindikat je to sklenil, potem ko se je vlada odločila, da se bo vmešala v stavko. Resolucija delegatov pristaniških delavcev poziva stavkajoče, naj se vrnejo na delo s pogojem, da delodajalci ne bodo več zaposlili nevčlanjenih delavcev za prevažanje blaga, ki se lahko pokvari. Medtern pa še ni upanja, da bo končana stavka 50.000 nameščencev pri londonskih avtobusih. Prvikrat od začetka stavke se je danes tajnik sindikata za prevozništvo Cou-sins razgovarjal z ministrom za delo. Po-budo za sestanek je dal Cousins v upanju, da bo zadevo premaknil z mrtve točke. Minister za delo je sinoči v spodnji zbornici izjavil, da se mu ne zdi umestno posredovati v sedanjem sporu. Zaplemba lepakov ki žalijo De Gaulia CATANlA, II — Državni i roku m tor je ukazal zapleniti lepake, ki so vsebovali stavke, kaitre jr smatral kot žal ji. ve za sedEiijo francosao vlado, sKlicujoč se na člen 1 i:r. zait. odloka 31-5-1D46 št. -61. N,- lepakih je bil podpisan »Odbor za solidarnost s tranco-.kim ljudstvom«, kate-:ega člani so nekateri voditelji delavske zbornice, ki so iih prijavili sqdišču v smislu člena ;,44 kazenskega zakona. Tudi v Anconi je kvestor prijavil državnemu prokuratorju obstoj lepaka, češ da vsebuje žaljive stavke proti De Gaullovi vladi. Prokurator je ukazal lepak zapleniti. (Op. ur. V Trstu smo videli že mnogo lepakov z vsebino, ki je bila žaljiva za vlado republike FLRJ, pa se nikoli noben kvestor in noben državni prokurator ni spomnil na tiste zakonske določbe, ki t« prepovedujejo.) «»------ NEW YORK, 11. — Tuniški pravosodni minister Ahmed Mestiri je danes izjavil, da bo gotovo prišlo do priziva na generalno skupščino OZN, če Varnostni svet ne bo dal zadovoljive rešitve v sporu s Francijo. Rekel je, da računa, da se bo o tem vprašanju razpravljalo v Varnostnem svetu 18. junija. Glavni namen ostane slej-koprej umik francoskih čet, tudi tistih iz Bizerte. Ce ne bo prišlo do dvostranskih pogajanj s Francijo, bo Tunizija prihodnji teden zahtevala v Varnostnem svetu »priznanje francoskega napada«. O bodočnosti Bizerte in morebitni zamenjavi francoskih čet s četami NATO bo treba razpravljati pozneje, ko se bodo namreč vse francoske čete umaknile. Mestiri je zavrnil načrt za ustanovitev »nadzorstvenega pravi konca dejavnosti francoskih čet v Tuniziji in dokler Zahod ne bo nehal podpirati Francije v alžirski vojni. O francoskem političnem položaju ni hotel dati podrobnih komenisrjev. Izrekel je le u-panje, da bi De Gaullovi vladi bilo možno vzpostaviti stalnost v Franciji. «Co je več stalnosti, je tudi več upanja za nase odnose,« je zaključil. V Kairu je maroški voditelj Abdel Krim objavil izjavo, v kateri predlaga, naj Tunizija, Marok i in Alžirija postavijo : voje čete pod enotno poveljstvo, rta izženejo francoske čete iz vse Severne Afrike. Izjava p- živa tuniške in maroške voditelje, naj se zavedajo preteklih napak in naj odgovorijo na izzivanja De Gaulia v Severni Afriki ter začnejo enotno vojaško borbo. Abde Krim dodaja, da je De Gaullovi politika glede Al-ž:rije »v preživelih koloniali- odbora« ali skupine opazoval-1 st'čnih koncepcijah« Ta poličev na alžirsko-tumški moji. t ka ie «neposredna grožnja, Ta načrt je nepotreben, ker J da se v Alžiriji izvede bolj bi naj odbor dokazal tuniško |: vrahoten rodomor, kakor ga pomoč Alžiru. Tega pa ni tre- -vaja Francija sedaj«, ba dokazovati, ker so bile v j Tudi Gana je izrekla Tunt- ji ce'otno podporo v njeni francoskih tej zvezi izrečehe zelo jasne . - , izjave tuniške vlade. Prene-: za u*?1*5. . - pomoči oDir.|Cet Tj- se P°udarJ.a v. »kupni odpraviti republikanski re- hanie tuniške pomoči aizir-; j; javj k] s(j 0bjavili danes žim,» in pravi, da «se za De skmi upornikom pa ie nemo-, -10 dve‘i dneh razgovorov med Gaullovo oblastjo pojavlja ne- * goče, dokler Francija ne na-1 delegatdjo Gane in Tunizije. Gana in Tunizija sta sklenili t-idi, da bosta pomagal alžirskemu ljudstvu, da uresniči svoje narodne težnie po neodvisnost in samoodločanju. Ju{osl.- egiptovski razgovori v Kairu KAIRO, 11. — Razgovtri mešanega jugoslovansko-egip-tovskega gospodarskega odbora so prišli v končno faz-ad. vse osebe, ki želijo do- hiti ka ere koli informacije ali i-a predložiti kakšno vpraša-. i nje, ki ga lahko obravnava I poslanec Vidali se lahko obrnejo na omenjeni urad vsak Na trgu pred glavnim vhodom v velesejem bo letos raz- . w _ ___________________________ stava letalstva, ki jo bo ure- I ,’an jn delavnikih od 17. do dilo obrambno ministrstvo. Ta novost bo gotovo privabila mnogo ljudi, saj bodo razstavili najstarejše in najnovejše j vzorce letal. Toda največje novosti le-i tošnjega velesejma bodo zla-; sti na področju raznih posiov-! h ih manifestacij. 13 tujih dr- 19. ur; V SAVUDRIJI dokler ne. bi posegli stal-ti. Vsekakor pa je narav- vpisu v posebne blagajne in stalno osebje občine je bilo na podlagi posebnih dogovorov vedno vpisano v INPS. Poleg tega pa so bili vpisani v INP 7 tudi vsi nestalni u-tluabenci, kajti teh sploh ne •eb‘-'nž6gdi vpisatPpv posebne ,1 jagajue krajevnih uslužbencev; . nosi . nost absurdno, da je INPS cepit dvrjset let sprejemal prispevke občinskih uslužbencev, sedaj pa se je naenkrat zavedel, dt je to »nezakonito«. Niti ni riiko. predal sprejetih prispevkov zavarovalni blagajni krajevnih ustanov; pač pa je vsa ta leta priznaval u-službencem ugodnosti obveznega zavarovanja, got na primer brezposelnostno podporo, zdravljenje tbc, invalidske in starostne pokojnine s čimer je dejansko legaliziral dejansko stanje. Zato imajo uslužbenci ra vsak način pravico do nadaljnjih dajatev INPS. Zaradi tega je pokrajinski Andika; u.lužbencev krajevnih ustanov poslal ravnateljstvu INPS protest, v katerem med cbugim zahteva, da se priznajo uslužbencem vse dosedanje zavarovalne pravice ter da se nadaljuje zavarovalni odnos. V posebne zavarovalne blagajne krajevnih ustanov pa naj se vpišejo tisti u- .......................................................................... Med občinsko upravo oziroma občinskimi uslužbenci in Vsedržtvnim zavodom za socialno zavarovanje INPS je nastal pred nekaj meseci spor piede uiačila pokojnin in dru. gih socialnih dajatev občin--kim uslužbencem. V Trstu so bili zaradi posebnih pogojev uslužbenci zavarovani pri ustanovi INPS,' kar je postala že stalna pra-Ksa, čeprav sta kraljevi zakonski odlok iz leta 1938 št. 680 in zakon z dne 25 julija 1941 št 934 predpisala, da morajo bit’ uslužbenci krajevnih ustanov v splošnem vpisani v posebno pokrajinsko blagajno islužb’ ncev krajevnih ustanov in ne v INPS. Po dvajsetih letih pa so se pri INPS spomnili omenjenega dekreta oziroma zakona ter izdali okrožnico, po kateri ne pritičej' občinskim uslužbencem n.t' pokojnine INPS niti druge dajatve. 2e več mesecev rušo namreč nobenemu občinskemu uslužbencu likvidirali pokojn:ne in prošnje uslužbencev za priznanje njihovih so-c alno zavarovalnih pravic ležijo pr* INPS' že več mesecev ter ni nanje nobenega odgovora. Pri tem je torej treba upoštevati da niso na našem področju nikoli aplicirali omenjenega zakona in dekreta o Izpred porotnega sodišča Na osnovi člena 6 memoranduma ustavljen postopek proti Križanu Obtožen je bil žaljenja italijanske zastave in se je razprava vr. tela izključno okoli točnega datuma, tako da je odločalo nekaj ur Včeraj se je na porotnem sodišču zaključila zadeva, ki se je vlekla že od oktobra leta 1954 in je porotno sodišče o njej razpravljalo že leta 1955. Na zatožni klopi je sedel 27-letnj Angel Svab iz Križa 264, ki ga je Emilija Savi vd. Padovan iz Križa št. 183 prijavila, da ji je grozil z o-bešenjem, a psa - . , . , Morskega psa in štirideset žav se bo ieto-s uradno udele- I jcomaj rojenih mladičev so zdo velesejma. Svoj ea& je bi- ulovil, ribiči iz Umaga skupaj lo napovedano, da bo tudi Sovjetska zveza odprla svoj s sardelami in škombri v mre-. . . • , w , žo pri Savudriji,, Onstran mre- informativni^ urad ./in da bo £e je čakal velik morski pes on.la nsro I o no .. — — „4 I _ . C . . _ . „ . . . „ A nihče mčesar rekel glede sra- j ul. G-h rlandaio, kjer je bil za-motitve zastave. Po kratkem poslen in je odnesel 13.000 lir. posvetovanju je sodišče zayr- I y0leg tega so Velikonjo obto-glo to zahtevo. 'žili, da je 31. jan. letos telefo- Ko je sodišče torej ugotovi- | njral dl Liossiniju Zuecku in lo točni datum dogodka, je hotelo upoštevati le določbo memoranduma. «»------- V svoji akciji za zatiranje tatvin motornih koles je porcija predvčerajšnjim aretirala 16-ktnega S. P. in 16-let-cega B. M iz Karnerjev pri Miljah Ugotovila je namreč, da sta omenjena pobalina 5. t. m. vzela v Ul Parini motor ki ga je tam pustil njegov lastni!; Fabio Sare iz Ul. Giustuielli 13. mu zag-ozil, da mora položiti v nekem stranišču pri Sv. Andreju zavitek s 150.000 lirami. Kakor smo že omenili, pa je prizivno sodišče ovrglo to obtožbo, ker ni dobilo dovolj dokaznega gradiva | Čila j tv PRIMORSKI DNEVNIK m širite sodelovala na razstavi lesa. Sedaj pa »poročajo da Rusov ne bo. Kot smo že omenili, je tržaški velesejem namenjen zlasti državam Srednje Evrope in Bližnjega vzhoda, ki so gospodarsko najtesneje povezane. Zato bodo tudi letos prir šotne Jugoslavija, Avstrija, CeškoslovaSka, Madžarska in Zahodna Nemčija, ki sestavljajo tradicionalno tržaško zaledje. Po drugi strani pa bodo prisotne: Grčija. Libanon, Jordanija, Združene arabske republike (Egipt in Sirija). Na teh državah sloni vsa teža mednarodnega pomena tržaškega velesejma. Nato pa pridejo ZDA, Mehika, Brazilija in Indija. Poleg tega pa bodo še mnoge druge države razstavljale po svojih italijanskih predstavnikih raznovrstno blago. Letošnji velesejem bo imel tudi precejšnje število novih blagovnih oddelkov, mnogi oddelki bodo izpopolnjeni in tehnično dovršen.. Najvažnejši blagovni sektorji bodo sledeči; 1. Uradne mednarodne «ko-lektivne« razstave; 2. splošna razstava strojev in proičvajal-nih investicijskih dobrin; 3. VII. mednarodna razstava lesa; 4. razstava o organizaciji im mehanizaciji pisarniškega dela; 5. razstava sodobnih naprav za stanovanja, hotele in urade; 6. razstave letalstva; 7. razstava o osvajanju vse-mirja; 8. razstava ladjedelske industrije in pomorstva; 9. razne razstave, kot na primer razstava o prehrani, siciljan-ska kolektivna razstava; 10. o-brtniška razstava, razstava hišne opreme, razstava založniških podjetij, razstava težkih gradbenih strojev itd. Poseben pomen ima za tržaški velesejem lesna razstava, saj je Trst eno najvažnejših lesnih tržišč v Sredozemlju. Zato tudi uprava velesejma posveča tej razstavi veliko pozornost. Udeležili se je bodo poleg dveh stalnih udeležencev, in sicer Jugoslavije in Avstrije, še generalno ravnateljstvo za gozdove ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, vsedržavna ustanova in podjetja z najrazličnejšimi izdelki. V velesejemskih dneh bo uprava priredila tudi številne manifestacije, zborovanja, konference in festivale. ki je hotel rešiti svojo «ženo» in je grizel mrežo ter istočasno tudi njo, ki je v smrtnih krčih skotila štirideset mladičev. ««------- Sestanek profesorjev Sindikat slovenske šole v Trstu vabi profesorje, ki so v službi vsaj tri leta od 1. oktobra 1948, na sestanek, ki bo v ponedeljek 16. junija ob 19. uri na sedežu sindikata v Ulici Fabio Filzi št. 8-1. Gre za prošnjo za vpis v posebni stalež (ruolo speciale transi-torio). Tiskovna konferenca dr. Guida Zecchina v Trstu Turneja skupine Cesca Baseggia spada v okvir normalnih gostovanj Italijanski generalni konzul o odnosih v zvezi s kulturnim izživljanjem etničnih manjšin - Italijanska Opera letos v Pulju? Italijanski generalni konzul v Kopru dr. Guido Zecchin je imel sinoči v Trstu tiskovno konferenco v zvezi s turnejo igralske skupine Cesca Baseg-gia po Jugoslaviji. Igralci Baseggiove skupine, ki so predvčerajšnjim odpotovali v Jugoslavijo, so sinoči gostovali v Ljubljani, danes in jutri gostujejo v Zagrebu, 15. in 16. junija na Reki, nato pa še v Pulju, Rovinju in Kopru. Italijanski generalni konzul je na konferenci poudaril, da spada gostovanje Baseggiove skupine v Jugoslaviji v okvir normalnih gostovanj brez političnega obeležja, torej v nasprotju z lanskim gostovanjem, ki je imelo poseben namen. Takrat je namreč šlo za dokončno razčiščenje položaja, saj sta v okviru goldonijevih manifestacij predsednik koprskega okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc in generalni konzul dr. Zecchin poudarila nujnost direktnega stika etničnih skupin s kulturo držav, katerim pripadajo, kar je v obojestranskem interesu predvsem zato, da se ohrani in razvija kulturno življenje pripadnikov etnične manjšine. Dr. Zecchin je nadalje izjavil, da mu uradno ni nič znanega o tem, da bi komisija za kulturne stike z inozemstvom v Beogradu prepovedala oziroma ne dovolila gostovanja Baseggiove skupine v raznih krajih Jugoslavije, in da pri je vsej stvari prišlo le do nesporazuma tako glede datumov gostovanj kot zaradi formalnosti pri izdaji dovoljenj. Poudaril je, da se vprašanja kulturnih gostovanj danes rešujejo v duhu splošnih dobrih sosedskih odnosov med obema državama in da do sedaj ni bilo nikoli postavljeno vprašanje reciprocitete; gostovanja se vršijo po potrebah in zahtevah določene etnične manjšine in to je tudi edino merilo v tej zvezi. Glede drugih gostovanj italijanskih skupin v Jugoslaviji je dr. Zecchin dejal, da so sedaj v teku pogajanja za gostovanje italijanskega opernega ansambla v Pulju takoj po filmskem festivalu, in sicer v zvezi s Puccinijevimi proslavami. Sodelovanje pa bo treba razširiti tudi na športno področje, je dejal italijanski generalni konzul in kot primer navedel, da bi lahko organizirali na primer prijateljsko nogometno tekmo med nekim močnim beograjskim klubom, ki bo avgusta treniral v Kopru in enakovredno italijansko enajstorico. Poudaril je še, HiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiirtniiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Po dolgem zavlačevanju Ministrstvo dovolilo gradnjo 4 ladij v ladjedelnici Sv. Justa Poleg teh ladij, ki so za Indonezijo, bodo gradili dva vlačilca za Pakistan da so v teku razrovori tudi za razne druge pi .editve, vendar je o tem še preuranjeno pisati. Potem, ko je odgovoril na nekatera vprašanja v zvezi z italijanskim šolstvom in javnimi knjižnicami, je dr. Žec-chin izjavil, da so ob letošnjem gostovanju Baseggiove skupine jugoslovanske oblasti pokazale vso dobro voljo in šle na roko da bi zadostile kulturnim zahtevam italijanske etnične manjšine v Jugoslaviji. -«»------ Dvignil je zaboj in padel na tla Kot običajno je 23-letni Giu-liano Magris iz Ul. Orlandini 56 včeraj zjutraj natovarjal pred osrednjo mlekarno «SAL-FAT« na Reški cesti 55 zaboje s stek (-nicami mleka. Včeraj pa ni ,mel sreče. Ravno ko je dvigal zaboj, je zgubil ravnotežje m padel na tla. Pri padcu se je hudo udaril po čelu ,i’ doni) pretres možgan ter zgubil spomin. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v glavno bolniši co, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurškem oddelku | 14.30 Fogovor z volivci; 14.40 Glasna po željah; 15.10 z.ajJ>a.vlj^ glauba, vmes rektame; 15.25 igr« tamburaaki orkester Ma..ka Suj* kovica; 15.40-17.00 Prenos Kb, 17.00 Popevke in ritmi; 17.25 Kači ijsk a igra; 18.10 Igra orkester «Fnotz» iz Treta, diriigura R- Krl* ntan; 18.30 Simfonični konrert. Felix Mendelssohn; Simfonija st. 3, op. 56 «Scoth»; 19.30-22.15 Prenos R,L; 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8« 10.00 13.00, 15.00, 17.00, 19-*1' 22.00. - 8.05 Skladbe A. Schvvaba, *• Bernarda im J. Ipavca; 8.35 Melodija in ritem; 9.00 Ura romantične glasbe; 10.10 Odprite spre-jesninik (spored za ljubitelje zabavne glasbe); 11.00 Urkestrami odlomki iz oper in baletov; lj^ Cicibanom. — dober dani; IM® Pesmi za rvaše male...; 12.00 rt-ljubljeni valčki Johanna Straussa; 12.30 Kmetijski nasvetif Poje Ljubljanski oktet; 13.15 rto-šča v ploščo; 13.40 Popili ara« «' kestrailne melodije; 14.20 ZaniOT-vosti iz znanosti in tehnike; IV* Naši poslušalci čestitajo in P®" zdravljajo; 15.15 Zabavna glaSt"’ vmes reklame; 15.40 Humoresk tega tedna — Richard Zdravnik v hiši; 16.00 Z naš®* in iniozeinskimii solisti in tel ji,; 17.10 Havajski zvoki; l(-» Ritmi Latinske Amerike z ork stram Edmundo Ross; 17.45 C«*rc ure z ansamblom Mojmira RAVNATELJSTVO VISJS REALNE GIMNAZIJE V TRSTU vas vljudno vabi na zaključno šolsko prireditev. Dijati zavoda bodo igrali 'Zete v-eteli dan ali Ohatllek de ieni slovensko klasično vesetoigro v 5 dejanjih Predstava bo v soboto, dne 14. junija 1958 v Avditoriju, Ul. Teatro Romano 2 ob 20.30. Vstooo’ce so na razpolago v Tržaški Knjigarni Ul. iv. Frančiška št. 20. peta fn pevko Majdo Sepe; 18. Radijska univerza — Dr. 8f°®.. Brzim: Odpornost proti okužb, 18.15 Benjamin Britten: PraPJ‘' sta simfonija; Boris Papamdoput . Corseertino za trobento in god*' ni orkester; 18.45 Četrtkova «■ portaža- 19.50 Tedenski notranj*" poiitičm pregled; 20.05 Cett**® večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Matej Bor: Sel je skozi atomski vek; 21.30 J06*' Slavenski: Sonata za violino klavir op. 36; 22.15 «Po jazza«; Miles Davis. TELEVIZIJA 10.00 Posebna oddaja otvoritv parlamenta; 16.00 Posebna otvoritve parlamenta; 17.15 za otroke: Oče je postal 'Snl. in Nadzvočni piloti; 18.00 Lov ribolov; 18.30 Vesti; 1845. Eur» višione: prenos tekme: Svete« Madžarska; 20.50 Vesti; 21.2° nehaš ali nadaljuješ: 22.15 r* nos s šestega festivala nav-* tarskih pesmi. ( OI,EPAHSčT3 GLEDALIŠČE VERDI Nadaljuje se prodaja vstx>??!( za nedeljeko predstavo tragedu cOres.e«, ki bo ob 17. uri v P dališču Verdi, medtem ko 50 A vse vstopnice za predstavi v P*' tek in soboto razprodane. ISratT Vii torio Gassman m El en a reschi. / 111 t.___________ Emcelsiur SZ I PH1Č.PE VAJTE ZA DIJAŠKO MATICO) IZLETI Ministrstvo za zunanjo trgo* vino je končno izdalo dovoljenje, da ladjedelnica Sv. Justa v Trstu lahko prične graditi štiri ladje za Indonezijo, za katere je tako dolgo zavlačevalo dovoljenje, izgovarjajoč se na valutarne težave in na napetost, ki je nastala pred meseci v tej državi. Ladjedelnica bo v kratkem postavila gredlje teh štirih ladij na kobilice. Poleg tega Je dobila od Pakistana naročilo za gradnjo dveh vlačilcev. S tem je zagotovljena ladjedelnici polna zaposlitev za dobo dveh let. -e«----- Javna dela Vladni generalni komisariat sporoča, da so na treh privatnih dražbah dodelili naslednja javna dela; nabavo in postavitev tehtnic na bloku pri Fernetičih in Pesku (3 milijone lir); gradnjo centra proti raku v Trstu (136 milijonov lir) in ureditev kanalizacije -na državnem zemljišču na Opčinah. Izpred kazenskega sodišča Sipec je na vrsti kopališče To-polino v Barkovljah Zdi se, da ga imajo malopridneži, ki so pravi strokovnjaki tatvine v kopališčih, prav na piki. Tako so predvčerajšnjim u-kradli v slačilnici uslužbene-ga osebja uro in kopalke, o čemer je policijo obvestila 35*-h tna Giuseppina Torzullo, ki je tam zaposlena. Neznani malopridnež pa je v tabora oriju državnega umetniškega zavoda v Ul. Besenghi ukradei 48-tetnemu Mariu Slo-koviču Nesreča na delu Včeraj popoldne pa se je ponesrečil na delu v ladjedelnici- Felszegy v Miljah 20-letni Albano Frausin iz Cerejev v Miljek’h hribih, ko je s svojimi delovnimi tovariši prenašal pločevino, mu je zdrsnila iz ro*k in padla na desno nogo ter mu jo poškodovala. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti od 8 do 40 dni. OD VČERAJ DO DANES i-1-.avetuo urušivu «S. Škamperle« priredi 22. t. m. izlet z avtobusom V Log pod Mangartom in na Preoii. Pozivajo se čiani, da se čimprej prijavijo za vpis, ki bo vsak večer v društvenih prostorih na stadionu «i-rvi maj«, Vrdelska cesta 7 od zu. do 21. ure. * * * Izlet k izviru Soče. Slovenska prosvetna zveza v Trstu organizira 22. t. m. enodnevni izlet k izviru Soče z ogledom Mlinaric, Kugyjevega spomenika in b< .a-nifcnega vrta. Vpisovanje vsak nan do 14. t, m. na sedežu SPZ v Ul. Rema 15-11. od 8. do 12. In od 15. do 18. ure, razen v nedeljo. Vabljeni vsi člani prosvetnih društev in prijatelji. ■ A D I O C KASNA OBVKNTII.A J Pododbor Slovenske gospoda r-sko-kulturne zveze v Trstu bo imel sejo danes 12. t. m. ob 20.30 v Ul. Roma 15-11. ^ UUUNKA PKONVKTA ) izvršni odbor Slovenske pro. svetne zveze v Trstu bo imel sejo jutri 13. t. m. ob II uri na sedežu. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. junij« 1958 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 12. POROČILI SO SE: zidar Paolo G4 »vtlma in prodajalka Maria Verdnik, šofer Nado Ščuka In gospodinja Maria Stefani, podčastnik OP Silvano Pesel in ši-'7-'3 Glasba za dobro jutro; 12.00 ČETRTEK, 12. junija 1931 TRST POSTAJA A 11.30 Drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Rdečekraki kosec«; 12.10 2a vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Di-i.o Olivieri; 13.30 Zabavna glasba. 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Poulemc: Baletna suita »Les bi-chtss; 18.25 Sibeli-us: Žalostni valček; 18.30 Sirimo obzorja: «Mla«ii državljan«; 18.50 Vokalni sekatet Ubald Vrabec; 19.15 Radijska univerza: Tečaj o lokalnih samoupravah: Občina in pokrajina; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operna glasna; 21.00 Ilustrirano predavanje: Zgodovina odkrivanja sveta: »Naskok na sončnega boga«; 21.15 Glasba Itvlmga Berlina; 21.40 Operni duetii; 22.15 Neapeljska fantazija; 22.30 Beethoven: Sonata št. 23 v f-molu op. 57; 22.55 Franco Russo s svojim ansamblom; 23.30 Svetovno nogometno prvenstvo nato Nočni ples. TRST I. 14.30 Kulturne vesti; 17.30 Beethoven: Sonate za klavir; 17.55 Prenos iz Avditorija «Pesmi brez besed; 19.10 Sto let tržaških popevk; 22.15 Prenos s šestega lest, vaia napolitanskih pesmi. KOPER poročila v »lov.: 7.00. 7.30, 13.30 15.00. Poročila v ital,: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15. 22.30. 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL: vlij« Teresa Parisi, mehanik A-goatiino Sartori tn šivilja Silvana VudaJii, elektrotehnični izvedenec Renato Zampa kn gospodinja En-rica Ober&i, elektiromehaoiik Ser-»10 Fasano in blagajničarka Ali-na Prirncsich, reprezentant Ne-reo Sivimi in šivilja Albina Rut-tac, strugar Olaudlo Spetti in šivilja Donatella Maur, skladiščnik Antonio Barnaba in šivilja Glor-gina Rnsconi, težak Silvestre Cerna in gospodinja Lavra Mi-lcš, šofer Glovanmi Oramersteter iti gospodinja Giuseppina Petro-mo, pomorščak Antonio Mattes-sioh In gospodinja Silvia Bran-dotin, UMRLI SO: 86-letnt Borto-lo Bislaecbi, 66-Ietna Plerlna Gia-sohe por. Merlami, 73-letmd Matej B-rajkovič, 61-letna Vitvcertza Sti-pulinioh ,por. Paganeillo, 52-lebni Glovanmi Kontanot, 67-letmi Fran-ctsco Suzzi, 74-letni Carto Steiner. NOČNA SLU2BA~LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. P. Revoi- Cilaaba po željah; 13.40 Kmetij skj nasveti; 13.45 Zadovoljni Kranjci; 14.00 Gilasba po željah; iiiiiiiiiiiHitininiMiitiitMiMtiimiiimiiiiiiiini Valute Miiari Rim Zlati funt 5.800 — 6.000.— Marengo 4.600,— 4.750,— Dolar . . . 622,— 626 — Frank franc. 130,— 134 — Frank Švicar 144.— 146.— Sterling 1.720.— l 780.— Dinar . , 83.— 85.— Šiling > • 23.75 24.25 Zlato . ; . . 708,— 711.— Zah. n. marka 148.50 149.50 16.00: »Alibi zadnij ure«, Michael Redgrave, Todd, ’ „ Fenice. 16.30: »Podmornica 5» podvodni gusar«. lnJ Nazionale. 16.00: »Kruti stolPJ Jc.nn Er.icsom, Ma,ry Btetk*™ Filourammatico. 16.30: «LepoHfJ zraka«. Varietč: «Tri ženske ljubezni«. »i Grairacieio. 16.00: «Kako um»* bogatega strica«, K. Johnson^ Supercine.ua. 16.00: «Liana, * j. pragozda«, M. Michael, I-ter, technicolor h0j- Arcooalenu. 16.00: «Severozan ni jezdeci«, J. Wayne, J- u technicolor. o. Astra Rojau. 16.30: «Odongo», Flemming, cinemascope, teCn coior. V| Cap,to*. 16.00; «Ljubezen na P-pogled«, W. Chiari, I. Corein-21.00; »Odnehaš ali nadaljuj", Cristallo. 16.3u: «Ljudje in,-«, kovi », S Ma,ngano, Y. w 21.ou: »Odnehaš ali nadalju^jj. Alabarda. 16.30: nFortunella1’' Mašina, A. Sordi, P. DouP3i’g Aldebaran. 16.00: »Alibi Je«.0ii. pravilen«, D. Andrevvs, 3, e taine. . rMs Aurora. 16.30: »Neprekosljjvi frey», D. Niven, J. Allišobunj, Garibaldi. 15.30: »Veliko ne® K. Douglas, cinemascope- hUj, lmpero. 16.30: «Ujetnik stra Anthony Perkins. ,,„ieš», 21.0U: »Odnehaš ali nadaljuj Ideale. 16.30: »Tajfun nad N _ sakijem«, D. Darrieux, ra,s , D- Italia. 16.30: «Vrtinec veselja*’ Reynolds. ,i„ieS»’ 21 00; «Odnehaš ali nadaljuj Moderno. 16.00: «Večno žens« G. Rogers. VV. Holden. S. Marco. Zaprto. ^,i,,ieš»’ 21.00; «Ocinenaš ali nadaljuj. Savona. 16.00: «V Bentleyevo “S| žlno se Je vrnil mir«. D- u J. Wayne. I, Viale. 16.00: »Velikan Texasa», Bridges, L. J. Cobb. ,,„ie5»’ 21.00; »Odnehaš ali nadalJ J s V,ttorio Veneto. 16.30: «z?Lr i, tremi lici«, Joanne WooW‘ David Wayne. vrt*' Belvedere. 16.30: «NeapeljSK1 ljak«. Heiaoi* Marconi. 16.30: «Izredna ueJ Pichiarella in prijateljev«-Massimo. 16.30: «Zarota v 8* M. Roney. linije5’’’ 21.00- »Odnehaš ali nadfJ Novo cine. 16.00: »Tujec th'u geli«, A. Blyth. ^,i»uj«s*‘ 21.00; »Odnehaš ali nadaiju^a Odeon. 16.00: «Gerva'lse»,. j0iet* Schell. Prepovedano h1 nim. « » . KINA NA PROSTEM ,ca Arena dei fiori. 20.30: «rr do rojstva«. , listj*** Paradiso. 20.35: «Jesensko i* Joan Cravvford. , Ponziana. 20.15: «Veliki 10y'irit>f' Valmaura. 20.15: «Pozor na narje«, D. Martin. J- , . eaid’; Arena Diana. 20 30: HOP1 D-eKR., Arlston. 20.30 in 22.00: »P , W’ močvirje«, M. Thompson Parker. Arena Armonla. 2030 In »Cesarske viioll-ce«. -vel**4 Garibaldi. 20.15 in 22.00: « nebo«. . ,-ni«, Stadio. 20.30: «L.iubimci 8 Jones. J. Cotten. dela™ Marconi. 20.15: oDredn;1 Pichiarella In prijatelje ^of Roiano. 20.30: »Viharji po“ Jem«, cinemascope. „j-itnje«*' 21.00; »Odnehaš ali n?Mf‘inIK Secolo Sv. Ivan: »Biez R. Scott, technicolor. [ MALI OOLAgL »EMPORIO DELLO SCAMp^ove ME«. Trsi, Ul. Mazzini «• ra(ije, pošiljke: svile, najlon* prava popeltna, tiskanega “ ..»od*108 priložnost, največja Prodaja samo na tezo. i c liiAsiii u ivi n i i u oiu- * £,(,1,. a*) «-* ~.. . • t* m , iviču iz Ul Canrii, feiu • Depangher, Ul. San Glu- v\ ‘'isto 1; Alte Madonna del Mare, , v kateri je bilo 20.000 lir L argo Piave 2; Zanetti Testa 1 l-azr*, dokumenti, Jd’oto, Ul. Mazzini 43 V TRSTU KUPUJTE V T^avini čevlje* Drevored XX. septetn,, NABAVILI BODETE OBUVALA NAJBOLJŠE KVALITETE J PRIMORSKI dnevnik 3 — 12. junija 1959 OB LITERARNIH PRIZADEVANJIH NAŠIH DIJAKOV Več topline in podpore naši dorašča joči mladini i Pred dvema tednoma je tr-la*fco Društvo slovenskih tr*dnje$olcev priredilo dva ‘'ter ar n« večera, v pripravi P® je še tretji. Na prvem so vdelovali mladi literati iz Slovenije, na drugem pa do-ločini. Obe prireditvi sta le’ Po uspeli in na obeh večerih !° prisotni poslušalci sledili * vidnim užitkom in žanima-posameznim izvaja-kar nam zagotavlja, da večeri niso odveč, tem-le potrebni, da se na le- teti postavi neposreden stik toed pisci in občinstvom. E-t,n* nedostatek, katerega ob priliki že omenili in Oa hoteli še tukaj podčr- je ta, da bi lahko bilo iQ take večere več odziva publiki. Razumeti mora-da napravi na mladinca t^jete?? vtis dejstvo, da se *a njegovo literarno udejstvo-zanimajo ne le njego-sovrstniki ali ožji prijate-*n znanci, temveč tudi Varejši in morda tudi profe-t0rn, kateri bi mu ob primi lahko dali tudi koristne ^šsvetz in navodila za nje-•0,,o bodoče delo. Tržaški iv. nasploh primorat Slovenci so dali velik iri>pevek za obogatenje slo-l^nske narodne literature in ,e Povsem naravno da tudi eia tržaška mladina nada-ttjje danes pot svojih prejš*-JJih generacij. Saj izhajata v r*tu dve mladinski literar-** *evijit poleg tega pa za-s edtmj od časa do časa ime-^ naših mladih piscev tudi . °*rednjik slovenskih revi-kat potrjuje dejstvo, da f° delu teh piscev tudi ka-f°t>ostno na višini in se lah- ko primerjajo s tistimi, ki so v Sloveniji že več ali iQTlj uveljavili. Iz tega sle- da ne smemo prezreti ta- t«ra te in podobnih prireditev, več jih moramo po svo-možnostih tudi podpirati 71 to najmanj vsaj z našo u-*ležbo Kaj se je v tem po-*du napravilo in kaj se ni opravilo, je treba tudi kri-oceniti. Vsekakor pa **ramo na tem mestu pri-***** srednješolskemu drnš-tu posebno zanimanje za to-l,«tno dejavnost. Ze od vse-jj začetka svojega obstoja Društvo slov. srednješoi-uvidelo, da mora dati.. *tim mladim talentom z U-,t(lTntga področja možnost, * svoje stvari dajo v jav-ne le v tiskani besedi (ne bi hotel tu niti najmanj zmanjšati vloge, ki jo ima časopis ali revija). ampak tudi neposredno poslušalcem-Ijubiteljem literarne besede. To pa se doseže edino na ta način, da mladi pisec podaja svoja dela na literarnem večeru. Želel bi tukaj $e posebno omeniti koristnost, ki tii jo lahko nudil po prebranem de tu širši razgovor s poslušalci, kjer bi le-ti podčrtali, kar jim je od prebranega ugajalo, oziroma bi kritizirali negativne stvari in to brez : sakršne zamere, kajti dejstvo je, da se človek pretežno največ nauči iz dobre n kor.stne kritike. Z druge strani pa bi v zvezi s tem lahko osnovali širši literarni k^rožek, v katerem bi sodelovali vsi mladinci in mladinke. ki se ukvarjajo ll|,MiiiriiiMiii,iiii„iiii,iiiiiMiiiMlii,iiiiiiii,i,iiiliii,iiiiii,i,i,iiiiii,iiii . Aluminij izpodriva jeklo Je sicer dražji, pleskati pa ga ni treba hh aluminijasti most so I, v Ameriki pred 24 le. Hi je bil pogumen tehnič-Doikus, ki lep čas m našel il^^nialcev Sele v minulih |etih se je začel alu-•> širšem obsegu uve-Pr' Srafinj> mostov. i» 8v se gradbeni inženirji Vedno bolj zanesejo na je-1,6 konstrukcije. l,)t_a^rjmo nekaj prednosti a-. hija. Predvsem velja o-'1' majhno težo, saj alu- r‘'«i lik i!11'! 'ehta komaj tretjino to-0 ^°t gradbeno jeklo pri •uti tri, ttin- istv.) nosti. Ker nosi sleher-samega sebe. je to še posebnega pome-t*H z'a *. pr' daljših mostovih. turii aluminijaste stebre in M. je laže napraviti. iš„ delov konstrukcije in H, V|)t. vazno pa je tudi to. tuiAtumimj ne rjavi Pod nJv°tn zraka se na r.0Jre tanka plast oksida, ki varuje material pred l-tik1' drugimi vplivi. Precej ;itj,>rj"imo torej pri pleskar-kl* debli, ki so zlasti pri je- *Hh raznih profilih, kar pri jeklu ni tako lahko izvedljivo. V endar ima aluminij dvoje pomanjkljivosti, zaradi kate-■ ih pri graditvi mostov še ni povsem izpodrinil jekla, in si. ier piedvsem zato, ker je znatno dražji. Trdo jeklo na pritisk ne popusti, gumi pa reagira povsem drugače. Z •lajhnim naporom lahko gumijasti trak podaljšate tudi trikratno. .Aluminij popušča t.ikrat hitreje kot jeklo, kar pomeni da se pri enaki obremenitvi upogne aluminijasti most Mokra’ bolj kakor enako uolga .r klena konstrukcija. Na to mora misliti graditelj aluminijastega mostu. (o,------ Nevarne i£rc BOČEN, U. — Osemletni de. ček iz Vnllabasse v Puslriški njem | dolini, ki se sedn.i nahaja močno opečen v bolnišnici, in njegova petletna sestrica sta povedala, da je prišel k njima v času, ko so bili starši zdoma, neki «grd mož s črnim obrazom«, ju polil z benci- mostovih izredno dra jih je treba' ponavljati | nom, ki se je nahajal v ste-nekaj let I« nekaj let. I klenici v kuhinji, ter jima t, '"hlinijeve litine je mogo- potem zažgal obleko. Nato pa ji so daleč naokoli vse preiskali, pa niso nikjer ugotovili niti sledu kakega podobnega človeka; niti kakega berača niso nikjer staknili. Tako je začelo preyladovati mnenje, da sta se otroka igrala z bencinom in se preveč približala ognju, v svoji domišljiji pa sta si potem izmislila «grdega moža s črnim o-brazom«. Lastno barako je zažgal NEATEl J, 11. _ Neki 33-letni brezposelni je začel nenadoma kazati znake blaznosti. Najprej se je skregal z ženo, ki je opazila, da je začel mož blazneti in je takoj pobrala dva otroka ter zbežala. Mož pa je v baraki, kjer je bilo njih «stanovanje», znosil na kup vnetljive stvari in zažgal. Ostal pa je kar v baraki. Gasilci so preprečili, da bi požar zajel še druge barake. Blaznež pa se je šele v zadnjem trenutku odločil, da je prišel iz goreče barake in pravili so ga takoj v psihia- v “tiskalnicah oblikovati v|je naglo pobegnil. Karabinjer-j trično bolnišnico, «filma» trajala komaj nekaj sekund. V dimo tudi, da je pri praviini projekciji potek filma giadek in povezan, če se slike izdelujejo pozorno in potrpežljivo, kakor hitro* nas pa. potrpežljivost mine imamo pri projekciji vtis. da so gibi skakljajoči telesa ' 'n neP°vežani. Prve naprave za prikazovanje gibajočih se slik. Problem gibajoče se slike je vse preteklo stoletje mučil številne resne glave, ki so z vstrajnostjo izumitelja korak za korakom odkrivali vse boljše in boljše naprave, da bi vrsto risb prikazali v obliki gibanja. Prva taka naprava je bila »stroboskop«. To je okrogla plašča iz lepenke, ki ima na robu kakih dvajset zarez v smeri premera. Med temi zarezami so narisane slike v posameznih fazah gibanja. Ce se plošča obrača okrog svoje osi ter se postavi pred ogledalo tako, da se slike odražajo v njem, potem se nam bo zdelo, da je plošča pritrjena, narisani liki pa se gibljajo. Nadaljnji izum je bil tako imenovani «čudežni valj«. To je nizek valj, zgoraj odprt, spodaj zaprt; v zgornjem delu ima vrsto zarez, ki so enako oddaljene druga od druge. V spodnji del valja se vloži papirnat trak, ki se prilega valju in na katerem je narisano toliko risb, kolikor je zarez na valju. Ce se valj Vrti okoli navpične osi ter pri tem gledamo skozi zarezo na papirnati trak, bomo kot pri stroboskopu videli narisani lik, ki se giblje seveda tu že mnogo bolje, ker je pogled na gibajočo se sliko krajši. Prihajale so naprava za napravo; Emile Reynaud je izdelal «optično gledališče«, pri katerem so bile slike narisane na neomejeno dolg preluknjan celuloiden trak, nato je slike projiciral na ozadje, ki ga je tudi projiciral z drugo lanterno mišico. S tem optičnim gledališčem so doseženi zelo lepi uspehi. izum Louisa Lumierea Leta 1836 je Louis Lu-miere patentiral v Parizu napravo, ki jo je sam imenoval «cinematographe». To je naš današnji filmski aparat. S lem aparatom se je lahko posnelo gibanje v naravi ter nato zopet prikazalo. S tem so ustvarjene nove možnosti za gibajočo se narisan i sliko in tako je nastal risalu film, kakršega poznamo danes. Kako izdelujemo risani film V čem sestoji težko delo pri izdelavi risanega filma, bo vsak razumel šele takrat, ko bo izvedel, da je za vsako sekundo filma, ki ga gledamo, potrebno narisati 24 posameznih slikic. To pomeni, da jih za eno minuto potrebujemo 1440 in v filmu, ki traja 10 minut okrog 14400. Za tak film je potrebno obširno delo. Imeti moramo vsebino ali scenarij, na osnovi katerega se izdela knjiga snemanja, kjer je do potankosti opisan vrstni red dela /a vsaik posamezni lik in za vsak premaknjeni predmet. To moramo natančno pr-računati za vsako sekundo posebej. Na osnovi tega se potem napiše glasba za film. Ker ima v risanem filmu največji učinek ritmika in na glasbo vezano dogajanje, moramo najprej posneti na poseben trak glasbo, sele na osnovi gotove glasbe rišemo gibanje. Liki, ki se v risanem filmu gibajo, stoje pred ozadjem, ki je večinoma negibno. Da ne bi mo . ali neštetokrat risati ozadja, se narišejo liki na prozoren predmet, na primer celuloid ter se pri snemanju postavljajo na papir, kjer je narisano ozadje. Za vsak posnetek je treba položiti nov list celuloida z novim likom, torej za sleherno sekundo 24 risb. Pri počasnem gibanju lahko napravimo tudi po dva posnetka od vsake risbe. Da bi listi celuloida točno fiksirali na zaželena mesta, imajo ti na vsaki strani dve luknjici, ki se pritrdijo z žebljički na mizi za risanje in na mizi za snemanje. Vsaka nova posamezna faza se nariše na prejšnji gotov list, da bi lahko imeli kontrolo o napredku kretnje, ki jo želimo prikazati. Snemanje se vrši na posebni mizi, ki ima okvir z zrcalnim steklom in ki služi zato. da se z njim pritrdi vstavljena risba- Nad mizo se nahaja snemalna kamera z objektivom, obrnjenim navzdol. Aparat je pritrjen tako, da se lahko počasi dviga navzgor in navzdol, tako. da se lahko snemajo večji ali manjši detajli predložene izvirne risbe. Na robu snemalne mize se z obeh strani nahajajo luči, ki nudijo stalno razsvetljavo, kakršna je potrebna pri snemanju. S posnetega negativa in negativnega zvočnega traku, se kopira pozitiv, ki služi ža predvajanje. Pri barvnem risanem filmu se izde-lujejp liki in ozadje v barvah. ves ostali postopek je enak kot pri črnobelem iflmu. MILAN LJUBIC De Sicov film in film o De S/c/ Dve mednarodni ekipi snemata hkrati v majhnem mestu Camogli blizu Genove, Prva ekipa z nemškim režiserjem Wolfgangom Stauteom snema «Topovsko serencdos z De Sicom v glavv vlogi, v tem filmu nastopa tudi skupina slovitih nemških, francoskih in italijanskih igralcev. Druga ekipa pa je angleška in snema f-.lm o Vittoriu de Sici, v režiji njegove nekdanje sodelavke pri filmu eUm-berto D«, Marije De Reis-ner. ■ — Ne. Steklo zadržuje vse žarke, ki povzročajo izločanje pigmenta in prepušča le infrardeče in svetlobne žarke. Če se bomo sončili pod steklom, utegnemo dobiti sončarico, nikakor pa ne lepe rjave barve. Kako dejstvujejo pripomočki za sončenje, ki jih moremo kupiti v trgovini? — če se v teh sredstvih nahaja snov, ki pospešuje izločevanje pigmenta, so ti pripomočki priporočljivi. V splošnem ustrezajo olja vsem normalnim kožam; mastne in goste kreme suhim kožam, tekoči pripo-, . . _ močki za umivanje kože na va na ’ ogorimo. bazi alkohola in tanina pa so nepriporočljivi za občutljive kože. Ali je 'noč ogoreti pri oblačnem vremenu? — Zelo lahko, ker ultravioletni žarki, ki so zelo močni, prodrejo z lahkoto skozi oblake in učinkujejo na kožo. Kraji, kjer je pogosto oblačno vreme, predstavljajo idealno mesto, kjer je moč lepo in hitro ogoreti. Kako moramo ravnati v primeru opečene kože? — če je koža močno ope- — Da. Korenje, paradižniki in zelena solata, skratka vsa povrtnina, ki vsebuje karoten — provitamin A, pospešuje izločanje pigmenta, zaradi česar koža porjavi. Češnje.. Za češnje pravijo, da niso le zel' okusno sadje, ampak c! a so pravo pravcato zdravilo. Zato kar sezimo po njih edaj, ko je najugodnejši čas, saj jih je na trgu veliko Pole;; gornjega nasveta, ki Čena, položite nanjo obkla- ISP tiče uživanja svežih če-dek prekuhane vode. v ka- i ;eni. bomo za to priložnost tero ste dali nekoliko sode bikarbone. Po desetih minutah odstranite obkladek in potrosite opečena mesta s smukcem. povedal tudi, kako si češnje pripra-dmo tudi za teaaj, ko h na trgu ni več. Lepe. zdrave, po možnosti debelejše češnje lepo operite. Kako se moramo šminkati, prej jjm pa odrežde peclje. poleti? ~- Po možnosti čim manj. Tudi pudra uporabljajte čim manj. Zvečer, ko ste odstranili vse zaščitne kreme, otrite obraz s pripomočkom za u-mivanje kože na bazi alkohola in kafre, ki vam bo Nato jih postavite na pr. v tiičetrtlitrske steklenice za vlaganje sadja. Hkrati s tem delom smo na štedilniku ž» zavrele sladkorno raztopino, r.i naj jo sestavlja pol kilograma sladkorja na liter vode. Na češnje, ki smo jih vložili že v steklenico, nalijemo »Hlajeno sladkorno raztopino in stek.enico nato dobro zapremo z dvojnim pergamentnim papirjem ali pa z običajnim pokrovcem, če imamo patentne steklenke. S tem pa šc nismo končale. Steklenko vložimo nato v lonec vode in ku. hamo 20 do 25 minut, računa-ioč seveda od trenutka, ko so se v steklenki začeli dvigati mehurčki. Ce vlagamo češnje v patentne steklenke, damo nekoliko manj sladkorja, • • • Češnjev liker je tudi okusen. Poskusimo ga napraviti. En kg očiščenih češenj zložimo v steklenko in nanje na. lijemo 3 četrt litra dobrega slivovega žganja. Temu dodamo tud1 kako dišavno sredstvo. Steklenko nato dobro zaprem in jo damo na son-■e kj.tr nal ostane tri tedne. Paziti moramo, da steklenka m popolnoma polna. Od časa jo časa jo nekoliko pretresemo. po treh tednih scedimo liker skozi gosto ..ito, na katero uno dale tudi gosto belo krp.. Liker nato prelije- mo v steklenič-ke, ki jih moramo braniti na hladnem. Ce Sloviti »kralj rock’n’roila», Elvis Presley, ki sedaj služi vo- >,0ste zdržale in nočakale na jaški rok, je nedavno obiskal svoje starše. Zatem bo odšel Limo, bo liker boljši kajti v neko ameriško enoto v Evropi 1 čim st-rejš' je, tem boljši je. ■■■ ' \ -* . llllllltHIIMIIIinilllHIHIItlllltlllMllllfll||||||||||||||||||||||M|||M|||||||||||||||||||||||||||||||||,|||||||t|||||,|,|M|M|||„||||||||„||||,,M|||)|||,||||mM|,||||||||||||t|||m||||||||||||||m|||||||||||||||M||||||||| VITKA LINIJA NI LE VPRAŠANJE LEPOTE Kako bomo najlaže shujšale iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiii Ze od nekdaj je glavna skrb ženske kako bi si ohranila vitko hnijo in z njo mladostno po.avo. Dostikrat ji to ne uspe, morda zaradi tega, ker ni preveč vztrajna pri izvaja- nju shujševalne kure, najbolj pogost; pa zato, ker terja narava svoje in čas seveda tudi. To kar je mlademu človeku lahko doseči, je starejšemu mnogokrat zelo težko ali sko- Dve lepi poletni večerni obteki, ki ju bomo- rade nosile. O- be sta iz mehkih, prosojnih tkanin, ki so letos še prav po. sebno v modi. Barva je bela, lahko pa si Jih napravimo tudi v drugačnih barvah rajda nemogoče. Mnoge so se zato vdale v usodo ter se sprijaznile s svojo «novo» iinijo, ki sicer ni mladostna, a jo z optimizmom in hladnokrvnostjo prenašajo. Drugg se ne vdajo tako hitro ter se podvržejo najrazličnejšim shujševalnim ku-iam, samo da bi ohranile vitico linijo. No, najprej naj poudarimo, da debelost škoduje ne samo zunanjosti, temveč še mnogo bolj zdravju. Zdravniki so u-gotovili, da je umrljivost med debelejšimi osebami mnogo višja, kot med bolj vitkimi. Torej ni samo zaradi zunanjosti, če se ženske borijo za vitko hnijo, temveč jih k temu silijo tudi zdravstveni razlog'. Naloga raznih tovarn kozmetičnih sredstev in lepotnih salonov je bila in je iskati vedno nova sredstva za ohranitev vitke linije. Naj vam tokrat naštejemo samo nekaj shujševalnih kur, ki jih toplo priporoča svojim klientkam reka znana tovan na kozmetičnih sreds.ev, ki ima ovoje lepotne salone po vsem svetu Prvi nasvet je ta; vsaka ženska naj se posti vsaj en-i rat na teden. Želodec se bo dpočil in ves organizem se bo lahko prečistil. Ta sistem co preizkusili v znanstvenih laboratorijih na skupini' belih miši. Medtem ko so prvi skupini dajali vsak dan redno hrano so drugo skupino pu-ttili enkrat na teden brez hrane. Ugotovili so, da so miši druge skupine dalj časa Jive-e in da so bile tudi mnogo bolj odporne proti boleznim. Ce mislite, da ne boste vzdržaie en dan orez hrane, potem se dvakrat na teden odpovejte večerji. Drugi nasvet; enkrat tedensko uživajte le jabolka. Lahko jih poieste tudi dva do tri kilograme. Želodec je ves dan vsaj nekoliko zaposlen, črevesje pa se prečisti s tako i-meno rano «pectino» (posebno substanco), ki jo je v jabolkih na pretek. Tisti dan, ki smo si ga izbrale za to shujševalni’ kuro, ne pijmo nobene tec, čine ker imajo jabolka že dovolj vode Tretji nasvet; 15 do 20 dni še hrarimo samo s krompirjem in mesom. Skuhajmo si vsak dan približno kg krompirja. Razen tega si specimo r.a žaru okrog 30 dkg mesa. j če ti nasveti ustrezajo resni-Ves ta krompir v oblicah in I ci pečeno meso bosta naša edina hrana (za en dan seveda). ! ahko izpijemo še kakšen sad-i.i soi; toda najboije bo, če se tekrčini čim bolj odpovemo. Ce prebavite mleko, potem sc držite naslednjega nasveta: zavrite mleko trikrat in mu rri vsakem vretju poberite metanu Začnite z dieto zvečer, ptiden greste v posteljo n sicn’ tako, da izpijete skodelico »ega mleka. Zjutraj, ko *e zbodite, izpijte zopet skodelico mleka. Ostanite v postelji ,r. izpijte vsake tri ure kontroliran prodajo Uadol-ma En milijon m pol ,ir bod ■ izdali za nakup teka ijla, k. ga bodo uporabili za izdelavo poletnih oblek za bol inke v umobolnici. Nato je odbor sklenil Se 140.000 lir izdatka za neka popravila v notranjosti zavoda /s pomoč dojenčkom. 113.000 lir kot plačilo za neka po ) ravil i v palači prefekture ciovolienje nekaterim privatni kom. rta pripravijo izhode svo j h st; vb na pokrajinske ceste, izdatek 58.2 0 lir za na kup kovinskih polic za pokrajinski /goiovinski arhiv Dva milijona in pol lir tn.i in odobieni plačilo tvrdki, k. je opravila prvi del nr/arskili dpi z stavbi nove tehnične irrdnje šole Nato so odobril radaljnj' izdatek 900.000.lir z. ureditev cestišča pri mostu tia Fu.t.rio • » na cesti Rolve-uere (iradež. Tul let..s hodo v raznih rnestndi okrajih trart icmnalne »sagru.. Odboru na Placuti je sklenil pokrajinski odbor od-.topiti v dneh 14.. 15 in 10. juniji t , lastno zemljišče v Ulici Ospjtsle Kmetovalce ho zanimala odločitev. ki so jo sprejeli ori-rornikv rta bo pokrajinska u-prava tud letiš nakupila skupne z občinami cep'vo proti kugi Stroške h ido v g!av-i em občin? povrnile pokrajinski Upravi Fred koncem seje so odborniki ra-pravljali o raznih točkah, k so na dnevnem redu prihodnje 'eje pokrajinskega sveta, ki b i v sohotn 14 t m . —— Zanimiva najdba na Krasu Po 43 IH ih našli 400 kj> težko granato Prihodnje oni Jo bodo razstrelili v nek. Kaverni pri Jamljah Kadar iskalci granat s Krasa odkrijejo kakšno veliko granato in za najdbo zvedo vojaške oblasti ali orožniki, tedaj nad to granato lahko napravijo križ: oblasti jim jo vzamejo, odnesejo v kakšno kaverno in jo tamkaj razstre- lijo, ostanke pa odnesejo s seboj. Čeprav se s tem prihranijo človeška življenja, ki se pri odpiranju granat izpostavljajo nevarnosti, so iskalci granat s tako politiko nezadovoljni, ker izgubijo zaslužek. Te dni bodo v neki kraški kaverni znova razstrelili neko granato. Tokrat ne bo »oškodovan* noben zasebnik, ker so granato našli vojaški oddelki na kraju »Monte sei bu-si», to je nekje nad Selcami. Granata je težka 400 kilogramov. Izvedenci posebnega oddelka iz Vermegliana so jo več ur izkopavali, ker je bilo orožje en meter globoko v zemlji in med skalami. Zaradi varnosti so izpraznili tudi nekatere hiše v Selcah, da ne bi pri morebitni nesreči prišlo do žrtev med civilnim prebivalstvom. Granata je bila izstreljena med prvo svetovno vojno. Od takrat do danes je ni nihče odkril. Njen kaliber je 405. Na goriškem doslej še niso našli nobenega podobnega primera. Kaže, da so se vse take granate, ki so jih Avstrijci izstrelili, razstrelile ali pa so Še danes vpisovanje za izlet SPD Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 15. t. m. celodnevni družinski izlet v Soško dolino. Odhod z avtobusom ob 6.15 iz Podgore in ob 6.36 iz Gorice do Mentor na Tolminskem, nato obisk Gregorčičevega groba v St. Lovrencu pri Kobaridu s povratkom v Tolmin, kjer bo skupno kosilo. Popoldne ogled Tolminskih korit in drugih zanimivosti v bližnji okolici. Vožnja za člane 500, za ne člane 600 *ir. Pri vpisu je treba plačati tudi po 100 lir na račun kosila. Vpisovanje v kavami Bratuš samo še danes. Pisnto iz jugoslovanskega obmejnega pasu Volitve samoupravnih organov okrajnega socialnega zavarovanja Zavarovanci sami gospodarijo s sredstvi zavoda za socialno zavarovanje Zavarovanci goriškega okra-1 Starši poseben dodatek za o- V soboto popoldne seja pokrajinskega sveta Razpravljali bodo o košnji goriškega letališča V soboto se bo sestal gori-ški pokrajinski svet. na katerem bodo razpravljali o sledečih točkah dnevnega reda: povišek dodatnih davkov k obračunu za leto 1957, da bo pokrajina lahko najela posojilo za kritje primanjkljaja: dražba za dobavo mesa psihiatrični bolnišnici v drugi polovici leta 1958. Svetovalci bodo tudi imenovali svoje predstavnike pri raznih ustanovah. Na koncu bodo razpravljali o interpelacijah svetovalcev KP1 glede namesti- , __ . _ tve beguncev na zemljiščih u- globoko pod zemljo, da jih ni I stanove Tre Venezie in o koš-mogoče odkriti. | nji na goriškem letališču. ia — vsi zaposleni in upokojenci — te dni volijo svoje predstavnike, kateri bodo na občinskih konferencah izvoli-1: skupščine podružnic in o-.< rajnega zavoda. Kakor u-pravljajo podjetja delavci sami, tako zavarovanci po samoupravnih organih (skupščinah in upisvnih odborih), ki jih letos tretjič volijo, sami u-pravljajc socialno zavarovanje m gospodarijo s sredstvi so-c.alneg; zavarovanja. SocUlno zavarovanje v o-kraju skrbi še za nart 56.000 zaposlenih, upokojencev, invalidov in njihovih družinskih članov v primeru bolezni, sta. lOsti za otroke in porodnice TCato je razumljivo, da na sestankih zavarovancev največ .azprav’jajo o gospodarjenju s sredstvi socialnega zavarovanja in določili zadnjih zakonov s področja socialne, pokojninske in delovne zakonodaje, ki zagotavljajo zaposle-i im, oosebno ženam večje pravice in olajšave, upokojencem pa večje prejemke, s katerim še mso vsi dovolj seznanjeni. Jugoslovanska zakonodaja ie zagotavlja socialno in popolno zaravstveno zaščito zaposlenih od poroda, ko dobijo iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiieiiiiHmiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMtniiniiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiitiiiiimimiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii!,,,,,, Kmetovalci so dolgo čakali Kdaj bo prišlo «slabo vreme» Pašniki so ozeleneli, pšenica se bo morda popravila, povrtnine pa nekaj časa ne bo treba zalivati Neka oseba, ki je bila namenjena na gostovanje SNG na Oslavje, se je hudovala na dež, ki ji je preprečil o-gled igre, o kateri je slišala toliko lepega. »Kaj je bilo treba slabega vremena oiav tisti večer*, se je hudovala. Blizu nje je stal kmet, ki je slišal ta pogovor. Friatopi' je bliže: »Kar se. pa vremena tiče, »o, z vami ne morem strinjati. Za mene ii; za nas kmetovalce je slabo vreme takrat, kadar nam prinaša škodo. To se pravi, dr je slabo vreme, kadar je suša, kot »mo jo imeli še pred enim tednom, kadar pršit slana in toča. Nikakor pa se ne morem strinjati z vašo oceno slabega vremena. Naj vam kar naravnost povem, da smo tako »slabo vreme* dolgo časa hudo potrebovan.* Kar obstrmeli smo. ko smo slišali te besede preprostega kmetovalca, ki ga je dež spravil k taki zgovornosti in dobri volji, da je postal vse drugačen, kot je bil pred dežjem. Saj je od moče odvisen napredek njegove kmetije, ki si ga najboij želi. Kdo bi se ob taki spremembi vremena ne razveselil. Razpoloženje kmeta, ki te komaj čakal, kdaj bo prišlo »slabo vreme* je značilno za vse kmečke j bivalstvo Goriške in’ tudi drugih krajev, ki so občutili pomanjkanje dežja. Vsi so zadovoljni, saj je prišel dež za nekatere pridelke nekako še ob pravem času. Bolje bi bilo. če se ne bi toliko mudil, toda dež ne pozna urnika in zato moramo njegov prihod pozdraviti, kadar pride. Dež je zelo koristil travnikom na Krasu, kjer bi pole*i za potrebo močno deževalo vsak teden Pašniki so čez noč ozeleneli, lako da bo imela živina vsaj nekaj paše. Pred dežjem so bili kraski pašniki tako suhi. da se živina ml: voma. Medtem ko so v marcu zabele* li 15.415 prehodov v • beh smereh, jih je bilo v maju 1766 več. Največji promet je' bil na mednarodnem oioku v Stupici, kjer je šlo cez mejo Skupno z 58 italijan-■kimi c.volastniki 2159 italijanskih državljanov, z jugoslovanske strani pa »kupno s 30 dvolastniki 6576 jjseb. Včeraj so pokopali Marijo Kocjančič Včeraj popoldne so prkopali na podgorskem pokopališču 57-letno Marijo Kocjančič iz Podgore. ki je v torek opoldne umrla v bolnišnici pri Rdeči hiši po dolgi m hudi bolezni. Pokojnica jč bila zelo pridna gospodinja in priljubljena žena. Da sc jo vaščan: te n cenili, je pričala velika udeležba domačinov, ki so jo spremljali na zadnji poti. Bila je zvesta naročnica in čitate-ljica naprednega slovenskega tiska. Zapiišča moža in otroke. Vaščan-, izražajo družini pokojnice najgloblje sožalje. premo novorojenčka, do pogreba, ko zavod plača pogrebnino. Temu primerno visoki so sevi da izdatki zavoda. Samo okiajni zavod v Novi Gorici je lani izplačal za zavarovance, upokojence, invalide in njihove svojce nad milijardo 7tiri sto tisoč dinarjev Sociu;no zavarovanje v centi plačuje stroške zavarovancev in njihovih družinskih Canov za ambulantno oskrbo v bolm nicah, 80 do 90 in ce-jo 100 odstotkov nadomestne plače v času bolezni, zdravila, proietike m ortopedske pripomočke, otroške dodatke za nad 13 000 otrok, nadomestila plače za 105 dni porodniškega riopus*a in skrčenega delovnega čas- v času dojenja do šestih, na priporočilo zdravnika pa do 8 mesecev, potne stroške v zvezi z zdravljenjem zavarovancev in družinskih članov, stroške za klimatsko zdravljenje dečjo opremo in pogrebnino za zavarovance in svojce. Kak z velike koristi uživajo f.ocialn,' zavarovane osebe na področju gorišk“ga okraja, na. zorno kažejo tudi ambulantne .»loritve 84.83 odstotka vseh zdravstvenih ambulantnih u-slug -coristijo zavarovanci in nj’hovi svojci, nepremožne o-soue, za katere gredo izdatki za zdravstveno varstvo v breme ob iinskih proračunov, koristijo 3,56 odstotka, samoplačniki okiog 45 odstotkov prebivalstva v okraju — pa je 11,61 odstotka. Podobno je tudi v zobozdravstvu, kjer ambulante delajo največ za zavarovance. Razumljivo je, da Zavod za socialno zavarovanje skrbi, razen oblastvenih zdravstvenih organov tudi za napredek zdravstvene službe v okraju, ki je bila po vojni, lahko rečemo, postavljena iz temelja. Danes je že prilično dobro razvita, vendar še ne toliko, ca bi brez vnikih težav zmogla na primer hiter velik porast ambulantnih m drugih storitev, ki bo nastal, ko bo uvedeno zdravstveno zavarovanje «e za kmete, za katero tečejo razprave in priprave že več časa. V prihodnje, menijo samo-upravn organi socialnega zavarovanja, bo potrebno $e več ♦ ruda :n sredstev za izboljšanje zdravstvene in zobozdrav. stvene službe in njeno delo, ki je bilo doslej usmerjeno predvsem na kurativo, usmeriti na preprečevanje bolezni NAMIZNI TENIS Sovodenjci v nedeljo prod liojaiičanoin V nedeljo 15. junija bo. v Rojanu povratni dvoboj med namiznoteniško ekipo Rada Pregarca iz Rojana in ekipo iz Sovodenj. S tem bodo So-vod.enjci vrnili obisk Rojan-čanom, ki so pred tedni igrali v Sovodnjah Rojančani so takrat igrali,, neodločeno 8:8. So-vodenjskim igralcem namiznega tenisa želimo, da bi se dobro odrezali. Popoldne oo- do organizirali izlet po Trža- „es“reč‘priTelularadfka-skem. Ob tej pr ilki organizira so-vodenjska mladina avtobusni izlet na Tržaško, kjer se bodo pridružili sovodenjskim in tržaškim igraicem. Odhod iz Sovodenj ob 13. uri. Vpisovanje pri Kuzminu. INCA za ribiče Vsedržavni zvezni skrbstveni zavod (INCA-OGIL) obvešča ribiče, ki se izključno ali pretežno ukvarjajo z ribolovom ter so včlanjeni v zadruge ali družbe, da so bila z zakonom št. 250 od 13. maja 1958 raztegnjena nanje sledeča obvezna zavarovanja: INPS: zavarovanje poti invalidnosti, starosti in za družinske pokojnine. INAM: zavarovanje proti boleznim; INAIL: zavarovanje proti nezgedam na delu in poklicnim boleznim. Ista zavarovanja razen družinskih doklad pritičejo tudi ribičem, ki se izključno ali pretežno ukvarjajo z ribolovom na lasten račun ter niso včlanjeni v zadruge in družbe. Ribičem pritičejo storitve in dajatve, kot jih določajo zadevni zavarovalni zakoni. Zakon določa, da rrbiči v starosti od 45 do 60 let lahko doplačajo vzvratne zavarovalne prispevke, in sicer samo o-snovne prispevke za zavarovanje proti invalidnosti in starosti. Seveda morajo dokazati, da so v času, za katerega nameravajo plačati vzvratne prispevke, res opravljali ribiški poklic. Ribiči, ki so stari nad 60 let, lahko zahtevajo starostno pokojn.no, če dokažejo, da se v času pred 60. letom vsaj deset let opravljali ribiški poklic in če vplačajo samo o-snovni prispevek. Prošnje za vzvratno doplačilo prispevkov se morajo vložiti pri INPS najkasneje do 30. aprila 1959. Za vse informacije ter za sestavo in vlaganje prošenj zavarovalnim zavodom se ribiči lahko obrnejo na Vsedržavn: zvezni skrbstveni zavod (INCA) na Korzu Italia 29 v Trstu. Ta ustanova je juridič-no priznan patronat, zato nudi v vprašanjih socialnega skrb&tva brezplačno pomoč vsem delavcem. «»------- Povozil jo je motorist Ko je včeraj ob 19 uri pred Mitnic., pri Dacju 54-letna I-T anka Eller por. Samec od Dom j a št. 75 prečkala cesto, jo je povozil neki motorist, ki je til namenjen v mesto. Pri padcu se je ženska nekoliko pobila in opraskala po čelu, komolcih in levi nogi. Sprejeli so jo na opazovalni oddelek in bo ozdravela v dveh al' treh dneh VPRAŠANJA IN ODGOVORI Citatelj A. P. iz Hojana nam sporoča naslednje: »Sem upokojenec INPS. Pred januarsk.m zvišanjem pokojnine sem dobival 7000 lir mesečno. S tedanjim 22-odstot-nim povišanjem dobivam sedaj 8.540 lir mesečno, s prvim julijem bo zavod INPS po. novno zvišal pokojnine. Tokrat pa samo tistim upoko-iencem, ki niso plačali predpisanega pokojninskega sklada in katerim je država leta 1952 s posebnim zakonom zagotovila minimalno pokojnino. Tem upokojencem so s 1. januarjem zvišali pokojnino na 8000 lir mesečno, s 1. julijem pa jim bodo zvišali na 9.500 lir. To pomeni, da bi bilo zame bolje, če ne bi plačeval pokojninskega sklada, saj bodo ti upokojenci po 1. juliju dobili višjo pokojnino od moje? Odgovor: Razumemo vašo zaskrbljenost in strah, da bodo tisti upokojenci, ki niso redno plačevali pokojninskega sklada, dobili od 1. julija naprej višjo pokojnino od vas. Torej takoj vam moramo povedati, da to po zakonu ni mogoče, ker bo od 1. julija dalje najniija pokojnina 9.500 lir mesečno. Res je, da je razlika med zvišanjem pokojnine upokojencem, ki so redno plačevali pokojninski sklad in tistimi, ki ga niso in so zato do lanskega leta imeli od 3.500 do 5.000 lir pokonine, prevelika. Tem je bila pokojnina ie s 1, januarjem zvišana (v odstotkih) mnogo več kot vam, , ki so vam jo zvišali samo za 22 odstotkov. Toda prepričani bodite, da boste tudi vi od 1. julija dalje dobivali 9.500 lir mesečno in ne več 8.450, kot dobivate sedaj, ker bo od 1. julija naprej najnižja mesečna pokojnina INPS dosegla 9.500 lir. Se pravi, da boste tudi vi deležni določenega pouiško. Ostalim upokojencem INPS, ki imajo več kot 9.500 lir mesečne pokojnine, ostane pokojnina neizpremenjena. Obenem pa opozarjamo vse upokojence INPS, ki dobivajo minimalno starostno ali invalidninsko pokojnino (izvzemši sorodniki u- mrlega upokojenca), da imajo po zakonu št. 218 iz leta 1952 pravico do ene desetine zvišanja pokojnine za vsakega o-troka v breme. V. S. .z P. vprašuje: Imam nekaj let staro dete-ljišče, kjer sem opazil, da pridelek močno pojema in je detelja na nekaterih mestih popolnoma odpovedala. Škodljivcev nisem opazil in ne vem, kaj te goline pomenijo. Odgovor: Čeprav ste nam o vašem deteljišču povedali premalo, da bi mogli iztakniti vzrok njegovim golinam, vendar se nam zdi, da bo pravilno to-le naše mnenje: Detelji-šče je najbrž staro. Ce je pridelek detelje padel in je ponekod celo popolnoma odpovedal, niso vzrok živalski škodljivci ali rastlinske bolezni, marveč izčrpanost zemlje na nekaterih hranilnih snoveh. Kot vsaka rastlina ima tudi detelja svoje zahteve glede hrane. Posebne zahteve pa ima po apnu. Ce ji to primanjkuje, rast hira, pa čeprav ima druge hrane dovolj; in kjer apno zmanjka, detelja odpove. Pri nas imamo več parcel siromašnih na apnu, zlasti na lahki zemlji, kjer ga voda izpere v globino. Sodimo, da bo nekaj takega v vašem primeru. O tem se boste lahko prepričali, če boste na jesen potrosili na vsakih 1000 kv. m 2 in pol do 3 stote živega apna. Priporočamo pa vam, da menjate kulturo, se pravi, da deteljišče na jesen preorjete in pognojite s hlevskim gnojem ali vsaj z umetnim gnojem (fosfornim in kalijevim, ker dušik je dala zemlji sama detelja) za drug pridelek, n. pr. za krompir. G. M. sprašuje: Imam skupno z dvema bratoma večje zemljišče v najemu. Najemno pogodbo smo podpisali vsi trije bratje. En brat je dobil delo drugje in zaradi tega nam je gospodar dal odpoved in zahteva, da mu 11. novembra t. 1. pustimo prosto hišo in zemljišče, ker pravi, da smo se obvezali obdelovati zemljišče vsi trije jn se eden ne drži podpisane pogodbe. Ali ima gospodar pra- vico, da nas vrže na cesto? Odgovor: Za točen nasvet bi se morali obrniti na Kmečko zvezo v Ulici Geppa 9, in tain pokazati prepis najemniške pogodbe, da tam ugotovijo, kaj ste podpisali in kako ste se z gospodarjem obvezali. No vsak način smo mnenja, da vas gospodar ne more odsloviti, ker en brat zemljišče ve ne obdeluje. Spolovinarska pogodba v veljavi na našem področju obvezuje vse člane družine spolovinarja, ki s° za varovani in plačujejo združene poljedelske prispevke. da se noben delovni član družine ne sme zaposliti drugje ali za pustiti družino brez posebne- ga dovoljenja gospodarja, jemniška pogodba tega ne Na- ob- vezuje in najemnik lahko obdeluje zemljišče tudi z drugi mi delovnimi silami. V ne kem podobnem primeru je sodišče v Rimu izdalo slede o razsodbo: «Zaradi edinstveno, sti pogodbe, kadar je več najemnikov, zadostuje, da n_. teri izmed njih obdeluje] zemljišče*. Na vsak n vam svetujemo, da se °*,nVi na Kmečko zvezo s pogod in odpovedjo gospodarja, r zite, da vam ne poteče rok, morate 'J teku 30 dni odgovoriti s priporočenim pismom, da ne sprejmete odpovedi. X. X. sprašuje: Pred tedni sem kupil kravo, ki pa ne odgovarja zagotov^ lom prodajalca. Bojim se, je krava bolna. Ali )e Pr'nl<£ ran prodajalec, da jo vza nazaj, če krava ne odgovarj danim zagotovilom? Odgovor: V vašem pismu M' jasno pove dano, zakaj kra ne odgovarja zagotovilom P dajalca. Ali ne da zagotovljene količine mleka, d* jesti in po drugih znakih s mite, da je krava bolna? S* lujemo vam, da daste kTttV pregledati živinozdravniku, nima mogoče kakšne tajne o lezni. Ce ima krava kaksn nap*-vr ima tajno bolezen ali skrito ko imate 40 dni časa za nitev. Izjema je pa bolez ^ na nožnici ali maternici, katere je termin ves čas josti. ■•ii*iii*M»ai««iii«ii««i*i>t,ia»»Miaiviii>iiiBiiiniiiiit«iii«iiiiiiaiiiiiiiuiii*i,>*iiiiiaiii«i«iia«(iiif*iatiiii»iiiiiiaii,i,»iiiiiiiiiiiiaaiiaii,iiiiiitiiiiiiiiiiii,,ii,iiii«iiiiiiiiiifiiii,,iii«i,iiia,riiiiii,iii,,l>l Pismo iz Kopra Lep jubilej slovenskega šolstva v Gorici Šolski tlom ima <»0 let življenja Dogodka naj bi se spomnili s proslavo, na kateri naj bi se zbrali tudi prvi živeči obiskovalci zavoda Letos poteka 60 let, odkar je bil a 1. 1898 otvorjena slovenska osnovna šola v Križni ulici, v prostorih «Šolskega doma». Na zaključno prireditev naših dijakov preteklo nedeljo, ki je bila na dvorišču te šole, je prišlo tudi več «veteranov», to je ljudi, ki so obiskovali to šolo že prvo, ali pa vsaj prva šolska leta. Ob tej priliki je nekdo »propasti m marala. ■ , . . , y . ..... žil misel, da bi se za prosla- Razveselil je tudi vrtnarje ............... iz goriške caolice, ki si s to dejavnosti, služijo svoj vsakdanji kruh. Nekoliko prepozen pa je bil za nekatere vrst? žit, ki so jih že pokosili Upa pa se, da bi popravil pšenico, ki vsaj na Goriškem ne obeta kdo ve kaj. vo tega jubileja šole zbrali vsi še živeči njeni učenci, ki so obiskovali omenjeno šolo v prvih desetih letih njenega delovanja, to je do leta 1908. Sedanje ravnateljstvo šole bi »e lahko pozanimalo in po- Torej, «.:abo vreme* je kot iskalo med starejšimi goriški- medalja, ki ima dve stiani. V MESECU MAJU Povečanje obmejnega prometa v Benečiji Tudi v Benečiji so v maju ■abelezli porast števila prehodov ose? s propustnicami r.ied edema obmejnima paso- mi Slovenci te ljudi, ki bi potem skupaj pripravili malo spominsko proslavo. Za olajšanje te naloge navajamo tu nekaj imel takih bivših učencev: Alojz Kodermac in Marija ter Mario Pia-ninšček iz Gorice, Ul. Brigata Pavia 32; Klement Jeršič iz Ul. Čampi 13; Jožef Velikonja, kmet iz Ul. Della Barca; Nikolaj Jug, mizar iz Ul. Don GORIŠKI SR EDNJESOLCI vabijo svoje starše, sorodnike, znance ln prijatelje k ZAKLJUČNI ŠOLSKI PRIREDITVI v nedelje 15. junija '958 ob 20 30 na šolskem dvorišču v Ulici Croce (Šolski dom). Na sporedu bode pevske točke in Pavla Golje pravljica »JURČEK*. Bosco in Ivan Petrovčič iz Ul. Coronini 18. terih trpi socialno zavarova-.ije i - celotno gospodarstvo veliko škodo. J. J. Kino v Gorici CORSO. 17.15: »Neznani vo- jak*, finski film dokumentarnega u.ačaja, ki obravnava dogodke iz finsko-sovjet-ske vojne leta 1940. VERDI. 165(0; «Krik v noči*, J. Woodward in T. Randall cinemascope Mladoletnim vstop prepovedan. VITTORIA. 17.30: «2ival žen ska», H. Lamarr in J. P> well, cinemascope. CENTRALE 17.00: »Pot v peklu*, P. Armendariz in L. Palma. Mladoletnim vstop prepoveden MODERNO. 17.00: »Telefonistke centrale 04». DESURNA LEKARNA Danes pos'uje ves dan in ponoči lekarna Urbani e Albane-se, Ul Rossini 1, tel. 2443, Ljudsko čitalnico Opozarjamo javnost, da je Ljudska čitalnica in knjižnica v Ulici Ascoli stev. 1 v Gorici odprta vsak dan od 8.30 do 12. ure in od 15 do 18. ure. V njej bo^te jijfu /»beležili najvišjo tem- našli poleg vsakovrstnih slo- ,• eratun 18,8 stopinje ob 16. u- venskih časopisov tudi bogato r. naj/vžjo pa 15,6 stopinje ob TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem leta- izbiro najnovejših knjig. t:eh. Predvideva se izredna turistična sezoni Čez noč prvi naval: 25 tisoč nočnin - Obsežne priprave gostinskih podjetij * V koprskem pristanišču bo 29. novembra pristala prva 10.000- tonska ladja in takrat bo tovarna lav» bodo preuredili Zvedelo se je, da bodo še letos začeli preurejati hotel »Triglav* v Sežani. Stara zgradba, v kateri je bilo doslej skoraj nemogoče urediti brez večjih stroškov prostore tako, da bi ougoaarjan za.H"-vam sodobnega gostinstva, bi že prihodnje leto povsem spremenila svoje lice. Za pre-uieditev in obnovo hotela bodo investirali okoli 20 milijonov dinarjev, ki jih bodo porabili predvsem za napeljavo vode po sobah, za preureditev higienskih naprav, ureditev kopalnic s prhami (deset sob bo dobilo električne grelce za toplo vodo), nabavili bodo novo sobno opremo, do- sedanje velike sobe, v kate 0 jt bilo več postelj, pa ° ^ primerno zmanjšali in.na%. sto njih napravili dvo in e posteljne sobe. . Tudi spodnje prostore & v pieuredili, predvsem tis katerih je sedaj restavrac J hodnik pa bodo nek°Jvo-skrajšali in ga povezali z 0 r rano. Računajo, da bodo s v vmii deli pričeli še v tem P letju, tako da bi bili re?*aDre-ciji namenjeni prostori V q. uiejeni do letošnje jesenj- „ stala dela bodo zak'}uc jLje-prvem tromesečju prihod ga leta. vf Preureditev hotela n'š'T'^ gjto v Sežani je prav gotovo nojvažnejših del na POj^-ijii gostinstva, saj je ta 0 ?0tel. kraj nujno potreboval ki bi vsestransko zadov ^ domače in tuje turiste. *’ ja sezoni pa je uprava ho »Triglav* poskrbela Prcanj« vsem prostor za parkira ^ avtomobilov, poleg tega P.1* j,o najeli dober orkester, st>o geste zabaval s plesno g tfj. čez vse poletje, in sicer klat na teden. predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 18. uri Metrorolor film: Kirk DOUGLAS** T,-• SLA PO ŽIVLJENJU* VAN GOGH (Brama rti vivere) JAMES PAMELA. ANTHONV ___ aUINN* ddnald*brdwn CiNemaScoPE — S — 12. junija 1958 POMEMBNA 50-LETNICA Celovški »Slovenski vestnik« objavlja pod naslovom «Slovenska prosvetna zveza pred proslavo 50-letnice obstoja» uvodnik, ki ga tu ponatiskujemo. Slovenska prosvetna zveza, osrednja kulturna organizacija koroških Slovencev, praznuje letos 50-let-nico svojega obstoja. V minulih petih desetletjih je prehodila ta ustanova slavno pot, pot borbe in dela za obstoj slovenskega življa na Koroškem, za ohranitev slovenske be-sede, slovenske pesmi in Slovenske zavesti, hkrati pa tudi m izobrazbo in prosveto našega ljudstva. 8 tem je prispevala časten delež k razvoju vseslovenske kulture, ki je v prejšnjem stoletju dosegala najvišje vzpone ravno na naših koroških tleh. Pol stoletja prizadevanj v sflužbi naroda pomeni častno tradicijo organizacije, ki je prvotno delala boij kot politična organizacija koroških Slovencev in se je s časom pre-osnovala v osrednjo kulturno ustanovo naše narodnostne skupine. Delo, ki ga je opravila v teh desetletjih, je bilo obširno in vsestransko, porojeno iz potreb in teženj našega ljudstva, katero v borbi za obstoj in enakopravno življenje kljub velikim in največjim težavam, kljub zapostavljanju in napadom nikdar ni klonilo, marveč se je tudi v času najhujšega nasilja junaško postavilo v bran ter se na življenje in smrt borilo za cčuvanje svojih narodnih svetinj. Ta odpornost in volja do življenja seveda ni le slučajen pojav, marveč je plod dolgoletne vzgoje, pri kateri je odigrala svojo vlogo tudi prosvetna organizacija, ki se je zavedala svoje zgodovinske naloge v narodno-obramb-nem delu. To svoje visoko poslanstvo pa je Slovenska prosvetna zveza uspela vršiti le zato, ker je bila'globoko zakoreninjena v najširših plasteh našega ljudstva, ker se ni pustila zavesti na pot ločitve od narodne celote in tudi ne na pot narodnega šovinizma, mar-več je hkrati, ko je vztrajno bodrila in vzgajala naše ljudstvo v ljubezni do ene in edine slovenske kulture in slovenskega naroda, poudarjala in učila tudi spoštovanje kulture sosednega naroda in vseh narodov in prijateljstvo do drugih narodov. S tem se je visoko dvignila nad vse tiste, ki so skušali in še vedno poskušajo prikazovati našo kulturno-prosvet-no dejavnost kot šovinizem in naš jezik kot nekakšno vindišarsko govorico; dokazala je, da je naša kultura del kulture vsega slovenskega naroda, da je naša domača koroška govorica eno izmed narečij tistega jezika, ki ga govorijo vsi Slovenci. Na drugi strani pa je izpričala, da ji je tuje vsako preziranje drugih kultur in sovraštvo do drugih narodov, zavedajoč se, da je le v medsebojnem razumevanju in spoštovanju mogoče ustvarjati pogoje za mimo in prijateljsko sožitje, potrebno zlasti med narodi-so- sedi, ki že stoletja živijo in delajo eden poleg drugega. Kakor je bilo delo SPZ v zadnjih desetletjih pestro in raznoliko, tako so bili enkrat večji, drugič spet manjši tudi podrobni uspehi njenega prizadevanja. Razvoj v svetu je pač ravno v minulem polsto-letju posebno hitro napre-doval in so se s tem hitreje kot kdaj koli poprej spreminjali tudi pogoji za kulturno m prosvetno delo, ki jim je morala naša kulturna organizacija vedno znova prilagoditi svoje delovanje. Ker se ji to v danih razmerah in ob razpoložljivih sredstvih ni moglo vedno posrečiti v polni meri, oblike njenega dela marsikdaj v marsikaterem pogledu niso bile dovolj sodobne, kar je razumljivo vplivalo v danem trenutku tudi na njeno privlačnost odnosno na njene večje ali manjše uspehe. Vendar je ob vseh napakah njeno prizadevanje bilo vseskozi pozitivno Ko se Slovenska prosvetna zveza letos ob svo em zlatem jubileju ozira nazaj na pot, ki jo je skupno z včlanjenimi društvi prehodila v minulih 50 letih, hkrati upira pogled tudi v bodočnost. Ravno pogled naprej pa je še posebno važen, saj si bo le v organizacijski utrditvi in v čim širšem delovanju ustvarila pogoje, da bo tudi prihodnja desetletja uspešno izpolnjevala zgodovinsko nalogo kot osrednja kulturna organizacija koroških Slovencev v borbi in delu za obstoj in razvoj našega ljudstva. Zato želimo, da bi bila proslava 50-letnice obstoja Slovenske prosvetne zveze hkrati tudi začetek nove poti še bolj požrtvovalnega in uspešnega dela v korist slovenske narodnostne skupine na Koroškem. Varnostni svet sprejel švedski predlog Tudi Elsa Martinelli ima eno izkušnjo več: da namreč ne gre žaliti organov javne varnosti. Nekoč je hotela nekje pustiti svoj avtomobil, pa ji tega policaj ni dovolil. Elsa Martinelli se ni hotela uklonjti, češ da ni nikakega napisa, ki bi parkiranje prepovedoval. Toda v hotelu, pred katerim se je vse godilo in kjer je imela igralka nujen sestanek, je bila tedaj neka visoka nemška politična osebnost in zaradi tega ni bilo dovoljeno na tistem mestu parkiranje. Toda Martinellije-va ni hotela vsega tega razumeti in je izrekla nekaj ža- ljivih besed na račun policajev, ki so v tem času bili že trije. Aprila 1957 je bila obsojena na 18 mesecev. Seveda je napravila priziv in te dni so ji kazen zmanjšali na leto zapora, vendar pogojno in brez vpisa v kazenski list. Na sodišču je bil samo njen zagovornik, kajti Elsa Martinelli se sedaj nahaja v Jugoslaviji, kjer v bližini Beograda delajo zunanje posnetke za film »Čolnarji na Volgi«. Eawn Adams, ki tudi nastopa v filmu, se je že vrnila v Rim. Film režira Amaldo Gene ino na Transmonde Film v francoski koprodukciji. ^pinovalri Združenih narodov na sirsIto-libanoBshi meji Sovjetski delegat se je pri glasovanja vzdržal, vendar je izrazil mnenje, da je libanonski protest neutemeljen • Opozicijski voditelj Kerame poziva v generala Sehaba, naj privoli v prevzem oblasti NEW YORK, 11. — Varnost-i svet OZN je odobril z 10 lasovi načrt švedske resolu-lje, ki določa, da odidejo v libanon opazovalci OZN. So-jetski predstavnik se je vzdr al. Glavni tajnik OZN Hammar-kjoeld je izjavil, da bo sku-ina opazovalcev, ki jih bodo sbrali med osebjem nadzor' tvene komisije OZN v Jor-aniji, prišla v Libanon juri. Dodal je, da bo skupine lorala biti »sestavljena iz vi->ko .kvalificiranih elementov, ; jih bodo izbrali med naj-azličnejšimi državami sveta«. Hammarskjoeld je danes lo-eno sprejel predstavnika družene arabske republike uftija in libanonskega pred-tavnika Malika. Zatem pa je kupno sprejel britanskega, a-leriškega in francoskega redstavnika. e Z današnjo odločitvijo Var-ostnega sveta, da se poveri evtralnim opazovalcem nalo. a nadzorovanja sirsko-liba-onske meje, je narastlo na :i število nadzorstvenih orga-izmov OZN na Srednjem zhodu. Prve člane tega orga-izmu pričakujejo že jutri v iejrutu. Sovjetski delegat Soboljev i je govoril pred glasova-jem o resoluciji, je izjavil, a ne bo postavil veta proti vedski resoluciji, ker ji nista govarjala niti Združena arab-ta republika niti Libanon. Dodal je, da kljub temu, da se vzdržuje, meni Sovjetska zveza, da je libanonski protest o zatrjevanem vmešavanju Združene arabske republike v libanonske zadeve neutemeljen. Dodal je še, da Velika Britanija in ZDA niso v ničemer upoštevale dejstev, ki ne dopuščajo dvomov o neutemeljenosti libanonskega protesta. Obtožil je ZDA in Veliko Britanijo, da pošiljajo v Libanon reakcijska letala, namesto da bi pomagale Tešiti spor med to državo in Združeno arabsko republiko v okviru OZN. Zvedelo M je namreč, da nameravajo ZDA in Velika Britanija poslati v ii»HiimiinmiiiiiiiinmiiiinniniinmMHniniii»i»ii»HinmiininiiiiiniHinimniniiiiiiiinimniiim»niii»MiuniuHHHHiniitnHiiinuinintninHmmniiimm»MiHMitnMi«m»MiHHMwm»wwM Mednarodna družba za ponarejanje amenšk listov Oskrbeli so si regularne potne liste ZDA, v katerih so zamenjavah fotografije - Organizacija je imela več podružnic WASHINGTON, 11. — Ameriško državno tajništvo je sporočilo. da je bila s sodelovanjem policije in javne varnosti ZDA, Italije, Francije n Holandske odkrita mednarodna organizacija, ki se je specializirala na ponarejanje a-merrških potnih listov. Sedež te organizacije je bil v Palermu Ponarejevalska skupina si Je oskrbela regularne potne liste llllllllllllllllllllllllllllllMIIIIHIHIIIIIMIIItllHII Zverinski napad na mater NEAPELJ, 11. — Neka ženska, ki ima 58 let, je odklonila zahtevo svojega 27-letne-ga sina, ki je hotel imeti od nje denarja. Sin jo je divjaško napadel ter jo začel brcati in suvati s pestmi. Neki podčastnik javne varnosti, ki je skupaj z drugimi osebami pritekel ob klicanju ženske, je sina aretiral. Mater so iz bolnišnice spravili domov in njeno življenje visi na nitki. izdane ameriškim državljanom, bodisi da jih je ukradla ali pa pridobila na kak drug način, potem jih je ponaredila. da je bilo z njimi omogočeno tujim državljanom priti v ZDA. Fotografije zakonitih posestnikov potnih listov so odstranili ter jih nadomestili s fotografijami s ponarejenim suhim pečatom ZDA tistih o-seb, ki so kupile te potne liste, da bi mogle priti v Združene države Amerike. Policija je prišla na sled tej organizaciji, ko je bil v New Ycrseyu aretiran Giaco-mo Siracusa, ki je prišel v ZDA v enim teh ponarejenih potnih listcyv. Doslej je bilo aretiranih 8 oseb v ZDA, 3 pa v tujini. Številni drugi člani organizacije pa so pobegnili in jih iščejo policije raznih evropskih držav. Od tistih treh, ki so bili aretirani v Evropi, sta dva Italijana, ki ju je aretirala italijanska policija v Rimu, ko sta se pripravljala za vstop v letalo, ki je bilo namenjeno v ZDA in sta imela ponarejeria potna lista. Tretji pa je neki Vincen-zo Vitale, k} ga je aretirala to te izkazali kot dobri režiserji: najprej organizirajo nerede na otoku Cipru nato . demonstracije v Ankari proti angleški vladi, češ da pri neredih na otoku ni šči-urške manjšine. Za vsak primer pa so pri demonstracijah uporabili tudi tanke in vojaštvo, kot kaže slika. holandska policija v Amsterdamu, ko je skušal dobiti ameriški potni list, da bi ga zamenjal s svojim ponarejenim, ki je že zapadel. Ni znano, koliko potnih listov je organizacija ponaredila in ne koliko tujcev je lahko ilegalno prišlo v ZDA. Kot se zdi, je imela organizacija svoje »podružnice« v Milanu, Rimu, Neaplju in Messini, od koder so ukradene ameriške potne liste pošiljal: v Palermo, da jih »predelajo«. Francoski fliziolog obsojen v Genovi GENOVA, 11. — Zuani francoski ftiziolog Andre Cazena-vč je bil na sodišču v Genovi obsojen na 6 mesecev zapora zaradi avtomobilske nesreče, pri kateri je izgubila življenje njegova tašča. To je bilo 18. aprila preteklega leta v predoru na cesti Genova-Strravalle. S profesorjem je potovala še njegova žena, hči in tašča,. Zaradi mokre ceste ja avto' zdrčal na levo in prav v tem času je z druge strani prišel kamion. Pri trčenju je bila tašča takoj ubita, med. tem ko sta bila žena in hči ranjeni. Prof Cazenavč je bil prijavljen sodišču kot ne dovolj sposoben za vožnjo in zaradi prehitre vožnje. O-bramba je vložila priziv. Cepivo proti koleri za Tajsko ZENEJVA, 11. — Na poziv Rdečega križa je devet držav pomudilo, da pošljejo cepivo na Tajsko, kjer razsaja epidemija kolere. Znatne količine cepiva bodo z letalom poslali v Bangkok iz Zahodne Nemčije, Avstralije, Kanade, Kitajske, ZDA, Francije, Holandske, Anglije in Švedske. S to količino bo mogoče cepiti 250.000 oseb. Tajski Rdeči križ je objavil, da moba biti cepljenih 8 milijonov oseb. Sestro je rešil MILAN, 11. — Maria Leve-ni, ki ima 33 let, je hodila z deset let mlajšim bratom po cesti ob kanalu Villoresi. V hipu se je pognala in skočila v kanal, tako da brat sploh ni utegnil, da bi ji to preprečil. Vendar se je takoj tudi on pognal za njo kar oblečen. S precejšnjim naporom je sestro dosegel ter jo spravil na obrežje, pri čemer so mu pomagali tudi nekateri drugi ljudje, ki so ves dogodek vi deli. Ranjeni deček na ukradenem avtu MILAN, 11. — V okraju Ma. genta so opazili avto, v katerem je na sedežih ležal 16-let-ni deček. Ugotovilo se je, da je avto dečka povozil, ko se je ta peljal s kolesom. Dva moška, ki sta bila v avtomobilu, sta dečka pobrala, češ da ga takoj peljeta v bolnišnico. Verjetno je da sta avtomobil, ki sta ga zapustila, u-kradla in ata zaradi tega pobegnila. Usodna neprevidnost OECINA, 11. — Zdi se, da nekateri ljudje iščejo nesreče Kolikokrat se sliši, da je kdo komaj ušel smrti, ko je hotel prekoračiti železnico, ko so bile zapornice na prehodih zaprte. In vendar se je zopet našel 24-Jetni traktorist, ki je dvignil zapornice in hotel s traktorjem čez železnico Li-vomo-Grosseto nekje pri Ce-cini. Prav tedaj je prišel tovorni vlak, ki je zavozil v traktor in mladenič je bil na mestu mrtev. -a«------ Kamion zavozil s ceste FARMA, 11. —■ Danes je zavozil neki kamion s ceste v globino kakih 10 metrov. Šofer je bil takoj mrtev, medtem ko so drugega moškega pupeljali močno ranjenega v bolnišnico v Parmo, kjer pa je popoldne umrl. Nadaljnji dve osebi, ki sta tudi bili na kamionu, sta bili hudo ranjeni in sta sedaj v bolnišnici. s«----------------- MILAN, 11. ' — Pravočasna pomoč policije je rešila nekega vozača, da ga niso linčali sorodniki nekega petdesetletnika, ki ga je šofer do smrti povozil, ko je nenadoma privozil na kolesu iz neke stranske potk, Libanon, Irak in Jordanijo 50 reakcijskih letal. Libanonski zunanji minister Malik je ponovil obtožbe svoje vlade, predstavnik Združene arabske republike pa je obžaloval, ker so ZDA ;n Velika Britanija zavzele že vnaprej stališče proti Združeni arabski republiki. Izjavil je. da nima ugovorov proti švedskemu načrtu. Govoril je še iraški delegat, ki je ostro nastopil proti Združeni arabski republiki in izrekel številne žalitve proti Naserju. V dobro obveščenih krogih trdijo, da sta prizadeti stran-! ki odobrili Hammarskjoeldovc • sugestijo, da bi v skupini opazovalcev v Libancnu bili pred stavniki Indije, Norveške in Ekvadorja. Medtem pa poročajo iz Bejruta, da je glavni ravnatelj obrambnega ministrstva Takje. din odstopil. Prav tako je zaprosil za razrešitev glavni ravnatelj notranjega ministrstva Aziz Sehab. Zvedelo se je tudi, da je voditelj opozicije v Tripolisu Karame poslal vrhovnemu poveljniku libanonske vojske generalu Se-habu pismo, s katerim ga poziva, naj privoli v prevzem oblasti. Vlada pa je objavila uradno poročilo, ki pravi, da so bili včeraj v osrednjem in severnem delu države ves dan močni spopadi med vojsko, letalstvom in uporniki. V vojaških krogih trdijo, da je topništvo libanonske vojske praktično spremenilo v razva. line stoletno trdnjavo v Tripolisu med najsrditejšo bitko, ki je bila v tem mestu od začetka upora. Topništvo je začelo obstreljevati staro zigradbo pozno zvečer. Uporniki so na streljanje odgovorili. Do večjih spopadov je prišlo tudi ob severnem vznožju gorovja Sut blizu Zal-te, kjer so tamkajšnja plemena pod vodstvom Jumblatta skušala zavzeti položaje ob glavni cest1 med Damaskom in Bejrutom. Srdite bitke so bile tudi v predmestju Tripolisa, kjer je libanonska vojska skušala preprečiti skupinam Upornikov, da bi se pridružili upornikom v mestu. Voditelj opozicije Karame je včeraj iz- javil, da je bilo med uporniki 5 mrtvih in 20 ranjenih, medtem ko poluradne vesti govorijo o 57 mrtvih in ranjenih. _—«»------ TOKIO, 11. — Deset od e-najjtih rudarjev, ki so ostali zaprti v nekem rudniku zaradi plazu, je zgorelo. Enajsti je hudo ranjen. Včeraj so izvlekli iz rudnika zadnja trup la. Nesrečo je povzročila eksplozija grizuja. iiriiiiitmmMitimiiiniiiiiiititfMiMiiimMiimimuniiitiiiimitiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiimiiiittii Tudi razni športniki med novimi plemiči LONDON, 11. — Na sezna- sbert Sitwell je postal «Com- mu odlikovancev ob obletnici kraljice Elizabete je če/ 2.2f0 oseb, med katerimi so tudi nekateri znani športniki, poleg politikov, sindikalistov, u-metnikov itd. Matt Busby, vodja nogometnega moštva »Manchester U-nited«, ki je bil hudo ranjen pri letalski nesreči februarja v Muenchenu, je prejel čin «poveljnika reda britanskega imperija«. Enako odlikovanje je bilo podeljeno filmskemu igralcu Jacku Hawkinsu, enemu izmed glavnih igralcev v filmu »Most na reki Kwai»; nadalje je enako odlikovanje prejela igralka Celia Johnson, protagonistka v »Kratkem sestanku«, ter dramatik Teren-ce Rattigan. Zelo znana osebnost britanskega športa, bivši svetovni prvak v kolesarjenju na dirkališču Reg Harris je postal ačastnik reda britanskega imperija«. Znani pesnik in esejist O- pagnon of Honour«, to je red, ki je omejen na 65 članov. Znani sindikalist lord Citri-ne, predsednik državne ustanove za elektriko, je bil imenovan za »viteza velikega križa reda britanskega imperija«. Prof. James Crooks, ki je o-periral mandlje princu Karlu v preteklem letu ter kneginji Ani pretekli mesec, je bil i-menovan za «poveljnika kraljevskega viktorijanskega reda«. Nova lorda pa sta postala Oliver Poole, podpredsednik konservativne stranke, ter sir EUis Robins, predsednik Britanske južnoafriške družbe. MEHIKA, 11. — Nekje na zahodni obali Mehike se je neki avtobus zaletel v oviro, ki je bila postavljena pred nekim mostom, pri tem se je prevrnil in vnel. V avtobusu je bilo 35 oseb, od katerih jih je bilo ubitih 17; med temi je 8 otrok. Nadškof Makarios Je bil aa obiska v Egiptu. Pred odhodom je bilo njemu na čast prirejeno kosilo, ki se ga je udeležil tudi predsednik Naser. HMHIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllMlliitlllllHIlimillllllllllllllltlllllllllltllllllllltllllllllMIlllllllllilliiiliiiiiiiMlllllllltlllllitiHiiMiHiiiiiti Zaključek leta na akademiji -of. Segreju z univerze v Trstu. Potem je govoril akademik Giuseppe Montalenti, ki je poudaril jubilej dveh zelo važnih dogodkov: objave dela »S.stema naturae« Karla Li-neja ter sto let pozneje predložitev Darwinovega poročila v Tnejevskem društvu v Lon-di.nu. Spet ena o Sorayi NEW YORK, 11. — Ločitveni akt med perzijskim šahom in Sorayo določa, da sta lo-čtnea avtomatično zopet polnopravna zakonca, če «mož obišče ženo v roku sto dni po podpisu ločitve«. Teh sto dni poteče 14. julija in pravijo, da je še vedno možno, da pride med obema do sprave. Po vesteh, ki niso uradno potrjene, se je Soraya v ZDA podvrgla, ali pa se bo v najkrajšem času podvrgla operaciji, ki ji bo omogočila, da postane mati. Ne v newyor-ški bolnišnici ne v iranskem informacijskem uradu in ne od oseb iz spremstva Soraye ni bilo mogoče dobiti potrdila ali kategoričnega zanikanja o tem. Danes odpotuje Soraya •iz Ney Yorka; najbrž gre k o-četu v Zahodno Nemčijo. «»------- NEW DELHI, U. — V zadnjih treh tednih je v Indiji umrlo okrog 240 oseb zaradi viočine. Vročinski val in suša grozita tudi letini v Severni Indiju «Komedija zmešnjav* v Veroni Shakespearova »Komedija zmešnjav« bo v Italiji prvič predvajana v »Teatro Romano« v času veronskega gledališkega festivala od 3. do 8. julija. Delo bodo predvajali v prevodu Gerarda Guerrierija, igrali pa bodo znani igralci, med njimi Foa, Serrato, Pier-federici, Albertini, Bran-dimarte, režiral bo Mario Ferrero. Del Monaco Z daljše turneje po A-meriki se je vrnil v Milan tenorist Mario del Monaco. Zlasti je bil zaposlen v newyorškem Metropolitanu, kamor se vrne za otvoritev prihodnje sezone s »Tosco«. Del Monaco bo od 18. junija na Dunaju, kjer bo v državni Operi pel v »Othellu« in nato v »Car- Nova Sartrova drama «Ljubezen» je začasni naslov nove Sartrove drame. 1 Zdi se, da se je Sartre, nezadovoljen s skromnim uspehom politične satire «Nekrasov», odločil, da pusti aktualne teme in se povrne k trajnim temam. Baje bo delo sam postavil na o-der. Glavno vlogo bo najbrž igrala Marie Oli-vier, ki je že imela glavno vlogo v »Mort sans sepolture«, »Les mains sales« in »Le diable et le bon Dieu«. Ne marajo iz Moskve «Medicinski delavec«, glasilo ministrstva za zdravstvo v SZ piše, da se študentje medicinske fakultete v Moskvi ženijo tik pred diplomo, da jim potem ni treba iti na Daljni vzhod, na Sever ali v Burjatsko-mon-golsko republiko. List našteva več desetin primerov študentk, ki so se na naglico poročile, da jim ne bi bilo treba iti iz Moskve, ter dostavlja, da se ta »sistem« širi tudi med študenti iste fakultete. Neprevidni Ker je bil v zakonu razočaran, se je neki Dunajčan, ki je sicer še mlad, z vso ljubeznijo posvetil knjigam. Za tako ljubezen pa ni imel dovolj denarja in je pač prinašal knjige domov iz raznih knjižnic in knjigarn, ne da bi jih vračal. Sicer jih je odnašal, tako da se sploh ni vedelo, kdo jih je odnesel. Ni mu bilo samo za romane temveč tudi za resnejše knjige. V zadnjem času je njegovo ljubezen posebno pritegnila »Hi-storia mundi« v šestih debelih zvezkih. Toda ljubezen je slepa in bibliofil ni bil toliko previden, da ne bi padel v past. Ko je že odnesel pet zvezkov, je bil knjigarnar prepričan, da bo prišel še po šestega. Tako se je res zgodilo in posrečilo se je ujeti vnetega ljubitelja knjig. 5:3 za ženske proti seniorjem V Sallesu (Deux - Se-vres) je ženska nogometna ekipa premagala moško seniorsko moštvo s 5:3. Poleg 385 prebivalcev vasi je bilo še kakih tisoč gledalcev iz vse pokrajine, ki so prišli na to nenavadno prireditev. Ubogi župan — prav on je moral namreč pobirati žogo iz mreže in to kar petkrat! Družica iz Rima za Barbarusa Dveletno levinjo Ro-manello, ki se je skotila v rimskem zoološkem vrtu, bodo podarili Palermu. V Palermu namreč že več let živi samsko Življenje 7-letni somal-ski lev Barbarus, ki ga je pred leti podaril predsedniku pokrajine neki cirkus Levove kletke niso nič spreminjali za sprejem »neveste«, ker je dovolj velika, da bo dvojica lahko dovolj udobno živela skupaj. Milutinovič, Člani paragvajske nogometne reprezentance (tretji nasprotniki Jugoslovanov) med malico v Sunbyholmu n r---------------------------------'N Poleg poročil našega po- ' sebnega dopisnika D. Košute, lahko danes po zaslugi našega rojaka, akademskega slikarja Cela Perto-ta, ki stalno živi na Švedskem, nudimo našim člta-teljem ludi nekaj izvirnih in najnovejših posnetkov s svetovnega nogometnega prvenstva. Tov. Celo Per-tot se ie v Vesteraasu pridružil Jugoslovanski repre zentanci kot vodič in tolmač, kot fotograf in kot zvesti citatelj našega dnevnika pa se takoj spomnil na nas in nam poslal več posnetkov iz jugoslovanskega tabora, iz bližnjega tabora Paragvajcev, ki bodo zadnii nasprotniki Jugoslovanov v drugi skupini in včeraj tudi s tekme Škotska Jugoslavija. v / a Cente rhalt. Škotske Ewans ovira Milutinoviča pred škotskimi vrati ^ VLADIMIR BARTOL 99 fALAMUT11!) »Tako za gotovo je bilo vse, kar sem videl v onem prostoru, resnično, kakor je resnično, da ste vi zdaj okrog mene,s je Sulejman nadaljeval. »Lepše dvorane si ne moreš zamisliti. Vse v srebru in zlatu. Ležišča pokrita s preprogami, mehkejšimi od mahu. Posuta z blazipami, v katere se ti kar samo pogrezne. Najizbranejših jedi na pretek. Sladkega vina, ki te razvedri in ti ne vzame razuma. Prav vse, kakor je zapisano v koranu. In hurije, dečki! Polt kot mleko in zamet. Oči velike in prosojno čiste. In grudi, o Alah! Ob samem spominu mi zagori kri kakor ogenj.» Podrobno je pripovedoval o svojih ljubezenskih doživljajih. »O, da bi bil jaz poleg,» se je izvilo Obeidi iz dna srca. »Samo ene bi se bil pritaknil, pa bi ti bil z golo roko iztrgal drobovje iz trebuha.» Sulejmanu so se zabliskale oči kakor blaznežu. Obeida se je nehote odmaknil. Dovolj dolgo je poznal Sulejmana. Res, ni se bilo šaliti z njim. Toda takega, kakršen je bil ta trenutek, ga še ni videl. Nekaj mu je reklo, da se je bil v tej zadnji noči nekje nevarno izpremenil. »Te hurije so moje! Razumete? Moje so zdaj in za vse večne čase. Nobene ne odstopim niti za življenje. O, moje ljubke gazelice! Izvor moje radosti! Vir moje sreče! Nihče izmed vas nima pravice, da bi sl katero poželel. Alah jih je pripravil zame. Ne morem dočakati ure, da se bom za vedno združil z njimi.* Vsi so čutili: Sulejman je čez noč postal povsem drug človek. Oledali so nanj z nezaupanjem, skoraj s strahom. Morda je bil Jusuf edini, ki te izpremembe ni opazil; oziroma da se mu je zdela ta izprememba sama po sebi umljiva. Nezavedno jo je razumel, ker se je v njem izvršil podoben preokret. Sulejman je opisoval dalje svoje doživljaje z rajskimi deklicami. Jusuf je nenadoma vzrojil: »Menda bi nam rad natvezel, da si v tej edini noči napravil iz vse devetorice hurij svoje žene?» »Cemu natvezel? Mar jih ti nisi?» Jusuf se je srdito zarežal. »Sulejman še pri tako resni stvari ne moie izhajati brez pretiravanja.» Sulejman ga je prevrtal z očmi. »Brzdaj svoj jezik! Nič bolj ne pretiravam, kakor pretirava koran.* »Torej koran pretirava.* Fedaiji so se zasmejali. Sulejman se je ugriznil v ustnice. «Moje žene so zložile pesem o mojih ljubeznih. Ali boste tTdili, da hurije lažejo?» »Povej jo.» Poskusa! je zbrati spomin. Toda kmalu se mu je zataknilo. Jusuf je bruhnil v krohot. Od samega smeha se je bil po kolenih. . Drugi so se smejali z njim. Tedaj se je Sulejman kakor strelica pognal preko Ibn Tahirjeve postelje. Z vso silo je treščil Jusufa s pestjo v obraz. Jusuf se je nagonsko prijel za udarjeno mesto. Debelo je pogledal in se počasi dvignil. Kri mu je zalila obraz. «Kaj, mene da bo ta kobilica bila po odrazu?!* Bliskovito je sunil in pribil Sulejmana ob nasprotno steno. Sablje, ki so visele na njej, so zažvenketale. Sulejman je izdrl eno in pogledal Jusufa s krvavimi očmi. «Pasji sin! Zdaj pojde za življenje.* Jusuf je prebledel. V trenutku ga je minila vsa jeza. Toda preden je še kaj ukrenil, se je Ibn Tahir zagnal v Sulejmana in ga pograbil za. roko, ki je držala sabljo. Džafar, Ibn Vakas m drugi so mu prihiteli na pomoč in izvili besnežu orožje. »Kaj si zblaznel? Sinoči v raju po milosti Seidune, danes pa pokol med prijatelji!* Ibn Tahir ga je trdo posadil nazaj na ležišče. »In ti, Jusuf, čemu ga prekinjaš v pripovedovanju? Nismo vsi iz istega testa in vsakdo živi življenje po svoje.* »Prav imaš, Ibn Tahir,* je dejal Džafar »Sulejman naj pove do konca, potem bosta prišla vidva z Jusufom na vrsto * Zdaj so vsi prosili Sulejmana, naj nadaljuje. Jusuf je uporno prekrižal roke na prsih in se zagledal v strop. Sulejman ga je ošinil s porogljivim pogledom. Potem je pripovedoval svojo zgodbo do konca. Nihče ni več dvomil, da je bila trojica zares v raju. Zanimali so se za posameznosti in kmalu je vsak do potankosti poznal prostor in dekleta, kjer je bil Sulejman. 2e 80 začeli na tihem sanjariti o lepih hurijah in ta ali oni se je v katero od njih proti svoji volji zaljubil. »In prav v isti temni celici si se prebudil, kjer si sinoči zaspal?* Naim je spraševal kakor otrok. «Prav tam. Vse je bilo tako, kakor prejšnji večer. Sam® ko sem potipal pod haljo, sem začutil zapestnico, ki mi j® J* bila v raju prepustila Halima.* (Nadaljevanja sledi) Svetovno nogometno prvenstvo na Švedskem Po drugi tekmi vodijo v skupinah: Nemčija, Jugoslavija, Švedska in Brazilija Argentina, Francija, Wales in Sovjetska zveza na drugih mestih (Poseben dopis) STOCKHOLM, 11. — Po drugem dnevu osmine finala svetovnega nogometnega prvenstva, za katerega so bile značilne borbene in kvalitetne tekme, med katerimi nekatere celo dramatične, je dokončen lamo en rezultat: poraz Avstrije proti SZt ki pomeni praktično Izločitev Avstrije, kljub njenim slavnim tradicijam, Tz nadaljnjega tekmovanja. Odigrati mora sicer še eno tešemo z Anglijo, ki pa je po dveh zaporednih porazih ne more več rešiti bridke usode. Druga značilnost današnjih tekem je rehabilitacija južnoameriških reprezentanc. Brazilija sicer ni briljirala kot proti Avstriji, vendar pa e vzdržala borbo s trdimi Angleži, ki so dali vse od sebe, da bi si zagotovili vstop v ! četrtfinale. Argentina, ki je v prvi tek- | mi nepričakovano izgubila i proti Nemčiji, je tokrat rela- j tivno lahko odpravila Severno i Irsko, pri čemer je pokazala I vse vrline južnoameriške no- j gometne šole. Paragvaj, ki je j bil v nedeljo tarča razigranih francoskih napadalcev, je premagal Škotsko s tesnim toda zaslužen,m rezultatom in celo skromna Mehika je igrala neodločeno z Walesom, čeprav je bil Wales veliik, favorit. Slab dan pa so imele britanske reprezentance, kar velja posebno za Irsko in Sk )t-sko, ki sta bili poraženi, medtem ko sta Anglija in Wales odnesla le pol plena. Ena najbolj dramatičnih tekem je bila tista med Nemčijo in Češkoslovaško. Na koncu prvega polčasa so Cehi vodili z 2:0 in vse je kazalo, da se bodo rehabilitirali za ponižujoči poraz proti Irski. Za Nemčijo bi neuspeh predstavljal veliko nevarnost za izključitev iz četrtfinala. Toda z izrednim poletom predvsem pa z borbenostjo sta Schaefer jp ju s Skoti potrdila sloves, ki ga uživa v svetovnih nogometnih krogih z zmago nad svojih tradicionalnim in tudj tokrat direktnim rivalom Francijo, ki je morala tako kljub izvrstni igri proti Paragvaju še enkrat priznati premoč jugoslovanskih nogometašev. Paragvajci so premagali Škote in zaigrali neprimerno bolje kot proti Franciji, vendar pa so njihova upanja za kvalifikacijo v četrtfinale zelo majhna, ker se morajo pomeriti še z najmočnejšim moštvom skupine, z Jugoslavijo. Zanimivo je tudj, da so paragvajski napadalci, poleg francoskih, dosegli doslej največ golov na prvenstvu. V približno istem položaju kot Paragvajci so tu- di Skoti, za katere bo Francija v zadnji tekmi najbrž nepremagljiva ovira. Madžarska in Švedska bosta odigrali jutri »tekmo resnice*, toda ne glede na njen izid je skoraj gotovo, da se bosta iz tretje skupine kvalificirali naprej Švedska in Madžarska, ker je le malo verjetno, da bi mogla Wales. in Mehika v nedeljo doseči proti Švedski oziroma Madžarski kaj več, kot časten poraz. Zelo napeta in razgibana je bila tekma v Goeteborgu med Brazilijo in Anglijo, ki se je končala neodločeno. Angleška enajstorica se je borila srčno, kajti poraz bi jo spričo konkurence Brazilije in SZ prav gotovo izločil iz borbe. Z zmago nad Avstrijo v tretji tekmi, bi imela štiri točke, ki bi ji verjetno zadoščale za vstop v četrtfinale, kar pa bo seveda odvisno od direktnega srečanja med Brazilijo in SZ. Ce ena od teh dveh enajsto-ric izgubi, potem so Angleži avtomatično v četrtfinalu, poleg zmagovalca srečanja med Brazilijo in SZ. Ce pa se tekma med tema dvema kolosoma konča neodločeno, potem bodo nujne naknadne tekme. Za sedaj je v tej skupini položaj tak, da sta v največji nevarnosti ravno dve najboljši enajsterici prvenstva in ravno zaradi tega bodo v nedeljo oči vse športne javnosti obrnjene v Goeteborg. L. L. Takojšnja rehabilitacija jugoslovanskih nogometašev Po naporni in požrtvovalni borbi Jugoslavija porazila Francijo s 3:2 Največ zaslug za zmago imajo branilci Beara, Crnkovič, Zebec in de-butant Tomič • Zmagoviti gol dosegel Veselinovič 2' pred koncem (Od našega posebn. dopisnika) prešla Jugoslavija v vodstvo. I ki je iz sumljive offside-pozi- Z mago val ci In poraženi PRVA SKUPINA Nemčija - CSR 2:2 (#:2) Argentina-S. Irska 3:1 (1:1) Nemčija 2 11» 3:3 3 Argentina 2 18 1 4:4 2 S. Irska 2 1 8 1 2:3 2 CSR 2*11 2:3 1 DRUGA SKUPINA Jugoslavija - Francija 3:2 (1:1) Paragvaj - Škotska 3:2 (2:1) Jugoslavija 2 118 4:3 3 Francija 2 18 1 8:5 2 Paragvaj 2 18 1 8:9 2 Škotska 2 8 11 3:4 1 TRETJA SKUPINA Wales - Mehika 1:1 (1:8) Švedska 1 1 8 8 3:8 2 Wales 2 8 2 ? 2:2 2 Madžarska 1 8 16 1:1 1 Mehika ČETRTA SKUPINA Brazilija - Anglija 8:8 SZ - Avstrija 2:8 (1:8) Brazilija 2 1 1 8 3:8 3 SZ 2 1 1 8 4:2 3 Anglija 2 8 2 8 2:2 2 Avstrija 2 8 8 2 8:5 8 Ralhn deset minut pred koncem izenačila račun s Cehi in Nemci so si praktično zagotovili vstop v četrtfinale, ker je skoraj neverjetno, da bi jim praktično mogla to preprečiti Severna Irska, posebno še, ker Nemcem zadostuje tudi že neodločen rezultat. Argentina se je —. kot smo že omenili — rehabilitirala in zmagala nad Irsko in ji poslej zadošča le še en neodločen rezultat s Češkoslovaško za vstop v četrtfinale. V drugi skupinj je Jugoslavija po nepredvidenem remi- VESTERAAS, 11. — V redko dramatični igri je Jugoslavija danes, v svojem drugem nastopu za svetovno prvenstvo premagala Francijo s 3:2 »n prevzela v svoji skupim vodstvo. Jugoslaviji zadošča sedaj za kvalifikacijo v četrtfinale samo neodločen rezultat proti Paragvaju, s katerim se bo srečala v nedeljo 15. t. m. Današnja igra, kateri je prisostvovalo okrog 10.000 gledalcev, je bila ena najbolj razburljivih iger jugoslovanske reprezentance sploh. Jugoslovan1 so marali zdržati izreden pritisk Francozov, ki so ostro ln nevarno napadali. Prav zaradi tega pa pripada glavna zasluga za zmago Jugoslavije njenim obrambnim igralcem Beari, Crnkoviču, Zebecu (ki je s to teicmo najlepše proslavil svoj 50. nastop za državne barve) ih mladi debu-tant Tomič, k: je zamenjal poškodovanega Sijakoviča. Igra se je pričela z ostrimi napadi Francozov, ki so že v 4' presenetili Bearo. Piantoni se je nevarno prebil po levem krilu in centriral na sredino kazenskega prostora. Žogo je prestregel Fontaine in ostro stteljal nad Bearovo glavo. Jugoslovanski vratar niti ni skušal braniti. Ta gol je podžgal Jugoslovane, ki so brli poslej celih 10’ v napadu, toda zaradi neodločnosti napadalcev ni pri1 šlo do realizacije. V 16’ pa je Rajkov streljal kot. Zogo je dobil Krstič in jo podal Milutinoviču, .ki. je. z 18 m izenačil z ostrim prizemnim strelom. V protinapadu je Kopa o-stro streljal v desni kot, toda Beara je bil na-mestu. Sredi polčasa so Jugoslovani precej popustili. Zadnjih 15’ prvega polčasa se je bila 'ostra borba, ker sta se obe moštvi trudili, da bi prešli v vodstvo. V 33' je Milutinovič poslal o-ster strel v prečko. Po obojestranskih napadih se je prvi polčas končal neodločeno 1:1. Drugi polčas se je prav tako kot prvi začel z nevarnimi napadi Francozov, ki so izvedli tri nevarne akcije, ki sta jih razčistila Crnkovič (v 7’) in Tomič (v 12'). Pritisk Francozov je trajal vse do 15’ ko so se Jugoslovani osvobodili krize in začeli prevzemati pobudo. V 17’ je deloma po krivdi francoske obrambe, Krstič je dal močan far Veselinoviču, ki je prestregel žogo na 16 m, preigral vso o-brambo z Remetterjem vred in prisebno plasiral žogo v mrežo. 2:1 za Jugoslavijo. Po tem golu so Francozi pričeli s pravo ofenzivo, toda Crnkovič, Zebec in Tomič so se borili kot levi. Tempo igre se je vedno bolj stopnjeval. 8’ pred koncem igre je Beara dvakrat rešil svoja vrata z boksanjem žoge, končno pa so Francoz: v 41’ le izenačili. Marche je dal žogo Fontainu, cije dosegel gol. Jugoslovani so se vrgli v poslednji napad. Takoj s sredine igrišča so prodrli po levi strani. Rajkov je dal Pe-takoviču, ta Milutinoviču, ki je prepustil žogo Veselinoviču. Veselinovič se je prebil v kazenski prostor, preigral Le-ronda in od 1Q m poslal žogo v mrežo. Do konca tekme so Francozi ostro napadali, toda jugoslovanska obramba je vzdržala pritisk. D. KOŠUTA Paragvaj - Škotska 3:2 Strelci: v prvem polčasu v 4’ Aguero (P.), v 24’ Mudie (S.), v 45’ Re (P.); v drugem polčasu v 73’ Parodi (P.), v 74’ Collins (S.). PARAGVAJ: Aguilar; Are-valo, Echague; Villalba, Lez-cano, Achucarro; Aguero, Parodi, Romero, Re, Amarilla. SKOTSKA: Younger; Par- ker, Caldow; Turnbull, Evans, Cowie; Leggatt, Collins, Mudie, Robertson, Fernie. Sodnik: Orlandini (Italija), stranska sodnika: Andren (Švedska), Gardezabal (Španija). SZ-Avstrija 2:0 Strelci: v prvem polčasu v 15’ Iljin (SZ); v drugem polčasu v 62’ V. Ivanov (SZ). AVSTRIJA: Schmied; E. Kozliček, Swoboda; Hanappt, Stoltz, Koller; Horah P., Kozliček, Buzek, Koerner, Sene-kowitsch. SZ: Jašin; Kesarev, Kuzne-cov; Vojnov, Krigevsky, Tca-rev; A. Ivanov, V. Ivanov, Si-monian, Babukin, Iljin. Sodnik: Guigue (Fr.), stranska sodnika: Nielsen (Nor.), Ackeborn (Švedska). Argentina-S. Irska 3:1 ČEŠKOSLOVAŠKA: Dolej- ši; Mraz, Novak; Pluskal, Po-pluhar, Masopust; Hovorka, Dvorak, Molnar, Feuereisl, Zikan. Sodnik: Ellis (Angl.), stranska sodnika: Seipelt (Avst.), Leafe (Angl.). Jugoslavija - Francija 3:2 Strelci: v prvem polčasu v 4’ Fontaine (Fr.), v 17’ Milutinovič (Jug); v drugem polčasu v 62' Veselinovič (Jug.), v 85’ Fontaine (Fr.), v 86’ Veselinovič (Jug.). FRANCIJA: Remetter; Kael-bel, Marche; Penverne, Jon-quet, Lerond, Wiesneski, Fontaine, Kopa, Piantoni, Vincent. JUGOSLAVIJA: Beara; Tomič, Crnkovič; Krstič, Zebec, Boškov; Petakovič, Veselinovič, Miloš Milutinovič, Seltu-larac, Rajkov. Sodnik: Griffiths (Wales), stranska sodnika: Dragvoll (Nor.), Wyslling (Švica). VVales - Mehika 1:1 Strelci: v prvem polčasu v 33’ Allchurch (W.); v drugem polčasu v 87’ Belmonte (M.). WALES: Kelsey; Williams, Hopkins; Baker, M. Charles, Bowen; Webster, Medwin, J. Charles Allchurch, Jones. MEHIKA: Carbajal; Del Muro, Gutierrez; Cardenas, Romo, Flores; Belmonte, Re-yes, Blanco, Gonzales, Sesma. Sodnik: Lemešič (Jug.), stranska sodnika: Codesal (Urug.), Latišev (SZ). Strelci: v prvem polčasu v 3’ McParland (I.), v 38’ Cor-batta (A.) iz 11-metrovke; v drugem polčasu v 55' Menen-dez (A.), v 59’ Avio (A). S. IRSKA: Gregg; Keith, Mc Michael; Blanchflosver, Cunningham, Peacock; Bin- ghant Cush, Coyle, MacIlroy, BRAZn.IJ A: Gilmar; De Sor-McParland. j ,jj Nilton Santos; Dino, Bel- ARGENTINA: Carrizo; Del-1 lini, Orlando; Joe!. Didi. Maz-lacha Vairo; Lombardo, Ros-1 zoia Vava Z?ga!lo. Anglija - Brazilija 0:0 si, Varacka; Corbatta, Avio, Menendez, Labruna, Boggio. Sodnik: Se>pelt (Avst.), stranska sodnika: Bronkhorst (Niz.) in Campos (Port.). Nemčija - ČSR 2:2 Strelci: v prvem polčasu v 24’ Dvorak (CSR) iz 11-metrovke, v 42’ Zikan (CSR), v drugem polčasu v 60’ Schaefer (N.), v 70’ Rahn (N.). NEMČIJA: Herkenrath; Stol-lenwerk. Juskowiak; Schnel-linger. Erhardt, Szymaniak; Rahn. Walter, Seeler. Schaefer, Klodt. ANGLIJA: Mc Donaid: Ho-we, Banks: Claop. Wrip.ht, Slater: Doimlas Fet>son. Ke-van, Haynes A’Coo.rt. Sodnik: Dusch (N-m.t stranska sodnika: Zsolt (Madž.), Loeoew (S vedska). Danes III. SKUPINA Švedska — Madžarska (v Stockholmu, ob 18.45 po televiziji). .logovom* urednik STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski ravna /TT trst ŠPORT MED SLOVENSKO MLADINO O telesni vzgoji v V zadnjem sestavku naše ankete o športu med slo-verisko mladino na Tržaškem, smo se nekoliko seznanili s poučevanjem telovadbe na osnovnih šolah in na nižji gimnaziji. Ugotovili smo, da je telesna vzgoja rta teh šolah zanemarjena vn da je le zasluga posameznih u-čiteljev in profesorjev telovadbe, če vsaj v skromnih merah izpolnjujejo vrzeli šolskega programa. Položaj v višjih razredih, o katerem hočemo na kratko spregovoriti danes, ni — kar se telovadbe tiče — žal nič boljši. Telovadnica je ista kot za nižje razrede in program predvideva le 2 uri telovadbe. Znatno boljše pa je v višjih razredih s športnim udejstyo;vanjem, delno zato, ker se mnogi dijaki športno udejstvujejo tudi izven šole, delno pa zaradi vnetega prizadevanja telovadnih profesorjev. Prof, telovadbe Suhadolčeva, k; poučuje na trgovski akademiji in na učiteljišču, nam je na nekaj vprašanj takole odgovorila — Kakšni so pogoji za telovadbo? — Za šolsko telovadbo sta določeni dve uri na teden, ki ju iz praktičnih razlogov vedno združimo. Ker v šol- skih prostorih nimamo telovadnice, morajo dijakinje k telovadbi v popoldanskih urah. To je seveda zelo neugodno, ker mora jo zlasti tiste dijakinje, ki stanujejo izven mesta, izgubiti mnogo časa. — Kakšne cilje zasledujete pri pouku telovadbe? — Ker imam telesno vzgojo za eno izmed vzgojnih sredstev oblikovanja osebnosti in ker je osebnost le tedaj popolna če sta telo in duh pravilno razvita in v pravilni harmoniji, stremim predvsem za tem, da v mladini vzbudim smisel za skladnost in lepoto, pogum in uztrajnost. Hočem ji oblikovati čustva, jo navajati k disciplini m krepiti v njej voljo ter samozavest. Predvsem pa želim krepiti mladini zdravje, doseči lepo in zdravo držo telesa ter sproščenost in spontanost gibanja. — V čem se po vašem mnenju razlikuje šolska telovadba od telovadbe v društvih? — Na šoli moramo paziti na vse dijake; na tiste, ki so že po naravi spretni, še bolj pa na tiste, ki za telovadbo nimajo pravega smisla. iz njih skušamo narediti kar se da; doseči vsaj to, da vzljubijo telesno vzgojo, da se privadijo orodju in se začno zanimati za kakšno športno panogo. Za dosego tega je najbolj primerna švedska telovadba.V društvih pa je telovadna dejavnost spontana in telovadijo le tisti, ki sami želijo telovaditi. — Med tržaškimi m gori-škimi dijaki je bilo že več tekmovanj. Zakaj pa ne tekmujejo med seboj tudi dijakinje? Običajno tso se dijaki pomerili med seboj v nogometu, ker se fantje ukvarjajo z nogometom tudi izven šole in ker je nogomet tudi pri nus najbolj množičen šport. Dekleta bi lahko tekmovala le v košarki »n v odbojki, žal pu nimajo primernih prostorov za vaje. Kljub temu upam, da se bodo letos pomerile v odbojki z e-kipo srednjih šol iz Gorice. V ostalem pa dekleta vsako leto nastopajo na internih turnirjih v odbojki. — Zakaj ne prirejate tekmovanj z italijanskimi študenti, kot jih že nekaj let prirejajo v Gorici? — Nastopov z italijanskimi študenti smo sl vedno želeli, toda z njihove strani ni bilo za taka srečanja nikon zanimanja kaj šele pobud Zelo bi hoteli nuditi našim dijakom nekaj atletike kar pa je nemogoče brez primernega igrišča. Upamo, da se bomo poslej lahko tudi mi posluževali novega šolskega igrišča na Kolonji in da nas bo prav to novo igrišče zbližalo z italijanskimi dijaki. — Kaj pa bi s: želeli za napredek telovadbe na naših srednjih šolah? Predvsem izboljšanja splošnih pogojev od telovadnice pa do urnika. Toliko iz nevezanega razgovora s prof. Suhadolčevo, prof. Maverjeva, ki poučuje na rea : gimnaziji, pa nam je dala na razpolago podatke o šolskem turnirju. REZULTATI: Klasična A -Klasična B 2:0, Klasična A -Realna 2:0, Realna - Klasična B 2:0, Klasična A - Trgovska A 0:2, Klasična B -Trgovska A 1:2. Trgovska A-Rcalna 2:1, Klasična A . Trgovska B 2:0, Trgovska B-Klasična B 2:1, Trgovska B-Trg0V3ka A 2:0, Klasična B -Učiteljišče 2:1. Realna . Učiteljišče 2:1, Trgovska A Učiteljišče 2:1, Trgovska B-Učiteljišče 2:0. LESTVICA: Trgovska A 8 točk, 2. Klasična A 8. 3. Trgovska B 8, Realna 4 Klasična B 2, Učiteljišče '' P zlo. Sekularne in Rajkov se sprehajajo po Vesteraasu Skoti in Jugoslovani pred začetkom tekme v Vesteraasu Plastična parada Beare med treningom v Vesteraa>u