Danic» izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr ▼ tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld., začetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIV.
V Ljubljani, 11. sušca 1881.
List IO.
Cerkvene himne.
Poslovenil Janez Bile. (Dalje.)
V petek.
1.	Pri juternicah. (Tu Trinitatis Unitas).
Edinost Trojstva svetega, V mogočnosti ki vladaš svet, Poslušaj hvale pesmico, Katero hočemo Ti pet
Se dvignili iz spanja smo, Ko krije zemljo tiha noč; Da Tebe milo prosimo, Da ranam pošlješ lek, pomoč.
Kar po zvijačah zmajevih, Grešili v temnih smo noččh, To rajska milost zbrise naj, Omije naj vesoljni greh.
Teló naj vmázano ne bo, Naj merzlo nam ne bo sercé, Naj v kugi hudobije nam Duhá gorečnost ne umerje.
Zató, Zveličar, prosimo, Navdaj nas s svojo lučjo Ti, Da ne zaidemo v prepad, Po naših delih v teku dné.
Premili Oče to nam daj, Ki s Sinom vladaš vekomaj, In s Tolažnikom blaženim Na večne čase stavljenim. Amen.
2.	Pri hvalnicah♦ (Aterna coeli gloria.)
Nebesam slava, večna čast, Zemljanom blago upanje,
Gromečega *) edini Sin, Otrok Device izvoljene.
Vstajajočim daj roko, Naj vzdigne duša trezna se, Za slavo Božjo naj gori Ter peva hvalne pesmice.
Danica svitla vzhaja že, Naznanja solnca nam izhod, Se nočne sence vmikajo: Razsvitli luč Človeški rod!
V poČutkih naših naj žari, Preganja naj noči svetd, Ko pride konec časom vsim Naj čiste ohrani nam serca.
In zaželjčna vera naj Se v sercih naših vkoreni, Živi naj v njih tud' upanje, Ljubezen v persih naj gori.
Očetu slava bode naj In Sinu ž njiin — na vekomaj ; S Tolažnikom preblaženim Zdaj in na veke slavljenim. Amen.
3. Pri večernicah. (Hominis superne Conditor.)
Človekov Stvarnik iz višin, Ki sam si vstvaril, vredil vse, In zemlji ukazal, naj rodi, Goldzen in zverin verste,
Telesa veljk.; vstvarjene, Na Tvoj oživljene ukaz. Po dobah časa razuega Naj bojo v pravi prid za nas.
*) „Gromeči,; = „Tonans," pomeni tu vsegamogočnega Boga. Že stari ajdje Rimljani so svojemu malikn Jo*u ali Jupitru dajali ta pridevek.	Prestav.
Odverni, kar je nam na kvar, Ko nas napada huda strast; Naj misli naših, naših djanj Ne vlada nikdar ta oblast.
Veselja daj plačilo nam, Daj milosti nam svoje dar, Zatri pritožbe in prepir, Naj vlada sveti mir vsikdar.
Premiii Oče, to nam daj, Ki s Sinom vladaš vekomaj, In s Tolažnikom blaženim Na večne čase slavljenim. Amen.
(Dalje nasl.)
Trojna božja pot
s svetimi stopnjicami na Kranjskem. 111. Žalostna gora pri Mokronogu.
(Dalje.)
Na južnoizhudni strani od cerkve nižje so svete Stopnjice, ali kakor jih ljudstvo navadno rajši imenuje 88. Štenge. Leta 1872 so b le po velikodušnem daru župnika Kastelca popolnem prenovljene, le škoda, da ne po kaj srečnem in primernem načertu. Vseh 28 stopnjic s ss. ostanki različnih svetnikov je primerno in lično izdelanih iz černega marmorja, ves obok pa je ozališan s čednimi slikami, ki predstavljajo Jezusovo britko terpljenje od zadnje večerje spodaj pri vratih do njegove smerti in častitljivega vstajenja. Ta podoba je že na koncu nad altarjem sv. Križa. Prav primerno torej to človeka opominja, s kakim duhom in s kakimi čutili mora sv. stopnjice obiskovati, akoj hoče kedaj s svojim Zveličarjera zmago obhajati ter srečno dospeti v nebeško kraljestvo.
V tej kapelici nud ss. stopnjicami se večkrat ma-šuje; nekdaj, pravijo, se je opravljala vsak petek in je altarček imel svoj privilegij. Na koncu ss. stopnjic je zvonček, s kterim molivci navadno pozvone. To je, kakor po drugih božjih potih , vošilni zvon, ki je pa nekdaj imel drugačen namen, kakor čitatelj dalje spodaj najde.
Pisatelj Hieinger, ki je bil nekaj let tudi tukaj ka-pelan, pise, *) dajete ss. stopnjice dal popraviti J. Lukman, rojeu Mokronožan, vsled obljube, ker je bil kot kapitan v baron Cojzovi službi v hudem viharji ob španjskem bregovju čudežno smerti rešen v morskih valovih. Povod k postavljenju ss. stopnjic zna biti res
*) F. Mittheilungeu dca hiat. Ver. 1853 pg. 24 «mb e, in Cerkveni časopis 1. 1848, sub: Žalostna gora. Odkod je to zajemal, ni povedal. Tudi letuice se ne vjemajo; ta vihar postavlja zdaj v 1. 1753, zdaj pa v 1.1755. Zidanje stopnjic je nad vratmi 1. 1775. In vender kronogram kaže letuico 1767, ktero je tudi on čital nad vratmi. Sicer pa tudi pravijo, da je bila ta letnica na starem stolpiču , ki se je pri popravljanji poderl,, zapisana. laz sc slednje deržim. — Drugi zopet terdijo, kakor mi je omenil g. župnik Trebelski Jan. Šolar, da jih je vstanovil nek človek, doma iz Debenca ▼ Mirski fari; nekteri pa celo terdijo, daje bil iz Mirnopeške fare doma. Kaj je na teh govoricah, ne vem. Mislim pa, da bi se vsakako kaj zanesljivega moglo izvedeti iz listin v kapiteljskem arhivu v Novem mestu, kjer so bili namestniki oglejskih in pozneje goriških škofov, kamor je do 1. 1787 večina dolenjskih fara spadala.
obljuba, storjena v nevarnosti na morji, za kar bi pričal kos mornarske vervi, ki se še hrani v cerkvi na ženski strani pri podobi žalostne Matere Božje, ktero je nekdo 1. 1756 daroval v zahvalo. Memo grede naj omenim, da je ta Čudežna slika Matere Božje s 7 meči v persih zelo enaka čudodelni podobi žalostne Matere Božje, ki se zdaj hrani na velikem altarji pri sv. Florijanu v Ljubljani; zdi se, kakor bi bili obe od istega slikarja. —
Da so bile stopnjice res kmalo potem postavljene se razvidi iz letnice , ki se bere v kamnu nad vratmi in se glasi:
QVI CVpItls In aLtos asCenDere CoeLos, Per Istas sanCtas ple sCanDIte sCaLas.
Velike čerke kažejo tedaj letnico 1767. Po slovensko bi se to reklo:
Ako želite dospeti v visoka nebesa, Le pobožno hodite po svetih Stopnjicah.
Ko so 1. 1878 11. maja milostljivi knezoškof gospod dr. Janez Krizostom ob konični vizitaciji iu po birmovanji blagovolili obiskati tudi gorsko cerkev in ss. stopnjice, jim je v soglasji ranjcega g. župnika pisatelj teh verstic izrazil ponižno prošnjo in željo, ako bi bilo mogoče da bi se dobili za pobožnost pri obiskovanji ss. stopnjic kaki odpustki in da bi blagovolili poterditi neke molitve in premišljevanja, ki 30 6e za to pobožnost so-stavljale. Na to so precej milo6tljivo dovolili, da se naj le obernemo do knezoškofijskega redništva. V svoje veselje sem nedavno dobil od prečastitega knezoškofi}-stva naslednje pismo na pergamentu:
Leo PP. XIII.
Universis Christifideiibus praesentes Litteras inspec-turis salutem et Apostolicam Benedictionem. Ad augen-dam fiideüum relegionem et animarum salutem coeles-tibus Ecclesiae thesauris pia charitate intenti, omnibus et singulis, utriusque sexus Christifideiibus vere poeni-tentibus et confessis ac sacra Coinmunione refectis, qui Scalam Sanctam Orationi tantum destina'am in Cappella sub titulo S. Crucis existentem loci = Mons Dolorosus = nuncupati intra fines Paroeciae „Mokronog * cui vulgo nomen factum, Dioecesis Labacen. tribus per annum diebus cuiusque fidelium arbitrio sibi eligendis, flexis genibus pie adscenderint, ibique pro Christianorum Prin-cipum concordia, haeresum exstirpatione, peccatorum couverslone ac S. Matris Ecclesiae exaltatione pias ad Deum preces effuderint, quo die praedictorum id ege-rint, ut eas omnes et singulaä ¡ndulgentias, peccatorum remissiones ac poenitentiarum relaxationes consequantur, quas consequerentur, si Scalam Sanctam de Urbe devote adscenderint, Apostolica Nostra Auctoritate prae-sentium vi concedimus atque indulgemus. In contrarium facientibus non obstantibus nuibuscunque. Praesentibus ad Decennium tantum valituris. Nolumus autem ut dicta Scala aliis usibus non inserviat. Datura Romae apud Sanctum Petrum sub Annulo Piscatoris die I Februarii MDCCCLXXXI. Pontificatus Nostri Anno Tertio.
Th. Cardis. Mertel.
L. S.	Vidi Chrysostomus m. p.
Vsled tega pisanja tedaj zamorc vsak vernik trikrat na leto po prejetih ss. zakramentih, ako kleče ss. stopnjice obiše in obiskaje pobožno moli za edinost keršanskih poglavarjev, zatrenje krivoverstev, spreobernjenje grešnikov in povišanje sv. Cerkv, zaraore zado-biti popolnoma odpustke, ravno tako, kakor ko bi obiskal svete stopnjice, ktere se nahajajo v Rimu.
Mz ¿ieljenja Marrielja Totnana.
X. Vernitev v Goa in ondotni misijoni.
(Dalje.)
Po omenjenem potopu pod našim varstvom stoječe barke vernili smo se bili v pristan nazaj in čakali prihodnje spremembe lune, in tako smo še le 22. listop. srečno pri pešnjatih nasipih se odpeljali. Po tej zelo nevarni poti vozili smo so dvanajst dni in prišli smo 2. grudna na otok Mozambik.
Poveljnik tega otoka je nas šestero jezuitov med oboroženimi vojaki ukazal v terdnjavo odpeljati in v ječo djati, kjer nas ie že eden zmed jezuitov čakal. Vsa-cemu so dovolili za potrebščine en terdnjak; ker je pa vse silno drago, namaknili so vsacemu toliko, da je bilo okoli dva goldinarja denarja, pa oskerbnik je vse spravil, mi nismo nič videli.
Sploh rečeno, bili so poveljnik, ondotni kapitan in njegov spremljevavec nam prav dobri. Dovolili so nam v majhni kapelici, kjer se hrani čudodelna podoba Matere Božje, maševati, pa nazoč ni smel nihče drugi biti, nego poveljnik in kapitan, ktera sta nam tudi pri maši stregla. Ker bi pa pretežavno bilo vsim sedmerim btreči, nismo nikdar vsi maševali. Pozneje smo po povelji kraljevega namestnika pri zapertih durih v terdnjavski cerkvi maševali ; ker smo pa omenili, da vsled tacega povelja prosto ljudstvo misli, mi smo izobčeni, so povelje preklicali. Kapitan pa, ne vem zarad česa, postal je sumljiv, in ni smel več z nami občevati. Bil pa je pobožen in pravičen mož in storil nam je veliko dobrega.
Velika vročina, smrad v ječi, in pomanjkanje potrebnega s panj a zarad vednega vpitja straže oddaljenemu tovaršu : „straži, dobro straži!" vse to bilo je vzrok, da smo štirje močno zboleli. Mene je tresla neka vročinska merzlica. Dali so nam nevednega podzravnika, ki me je po nekem zdravilu popolnoma ob vse moči pripravil, in skoraj ob življenje. Treba je bilo, da so me prevideli. Okreval sem po malem; pa kmalo sem postal taki, da sem bil popolnoma za nič. Bolelo me je vse; ako je kdo glasno govoril, rae ie bilo vedno strah, in tresel sera se na vsem telesu. Glava se mi je zmešala, padel sera v medlevico in ni bilo znamenja življenja pri meni videti. Zdravnik, naglo poklican, reče, da me zopet oživi, ako najde „spiritura fuliginis." Pripetilo pa se je, da je poprej francoska barka se razbila na pešnjatih nasipih: vendar tako, da so zaraogli vse rešiti. Streljaj daleč bila je omenjena barka in tje je šel v lekarnico zdravnik zdravila iskat. K sreči ga je našel, vlil nekaj kapljic v rae, me na nosu, in sicer po životu poraazal, in zbudil sem se, kakor iz dolgega spanja. Ozdravel sem skoraj popolnoma, le oteklina je ostala na vsem životu , in še le na potovanji proti Goi sem jo zgubil.
Leta 1760 je angleška barka prinesla novico, da je umeri portugalski kralj in njegov minister Kavalo. Jezuitom zadosti prijazni kraljev namestnik, grof Ega, je vsled tega sporočila jezuitom stanje olajšal, če tudi so še vedno bili deržavni jetniki. Smeli so prosto po otoku hoditi, ker mislil si je, po smerti teh dveh se bo jezuitom reč popolnoma spremenila. Tako ravnanje kraljevega namestnika je zvedel poveljnik v Mozambiku, ki je bil pervemu bratranec. Dal nam je mesto ječe lepo sobo z izgledom na prosto, in sprehajat smo se ho-d li po terdnjavi v družbi z glavarjevim spremijevcera. To vse se je zgodilo okoli velike noči 1. 1760. Vsled tega polajšanja smo se kmalo opomogli, in živeli smo v sladkem upanji. da perva portugalska barka nam do-nese veselo novico, da je preganjanje naše — končano.
Ali 30. mal. serp. barka je iz Portugalske, imenovana „Franc de Paula,4' prinesla za nas najojstrejši kraljev ukaz: vsi jezuiti iz Azije in Afrike morajo te kot deržavni jetniki na Portugalsko odpeljati. Vsled tega povelja peljali so nas 21. vel. serp. z nastavljenimi bajoneti na omenjeno barko, in odkazali so nam polovico sobe v stanovanje Okna so zabili, vrata zaklenili, spredi pa stražo postavili, in noben drug ni smel z nami govoriti ali občevati, kakor kapitan, ali služabnici.
Izročili smo barko vgodnemu vetru in zdelo se nam je, da hitro plava, ali tek morja na tistem kraji bil je tako močan, da je velikanska ponosna barka rakovo pot začela iti. Naposled vendar veter zmaga in dospeli smo do otoka Komoro. Tu smo našli barko, ki je bila ravno v tistem času iz Lisabona odjadrala, kakor naša; pa je bila zarad bolezni zaderžana, da ni mogla še tisto leto v Indijo priti. Pozdravili smo se s streljanjem in ustavili. Ko smo omenjeno barko preskerbeli z živežem , peljali smo se dalje pod ravnomerora, jaz že peti pot.
Kapitan je z nami lepo ravnal. Hitro, ko smo se odpeljali, ukazal je zabite okna odbiti, da smo zaraogli čisti zrak vživati, tudi nam je dovolil sv. mašo opravljati, pa le v nazučnosti enega častnikov, ki nam je stre-gel pri maši. Na mizo smo dobivali narboljše, kar se na barki dobiti more, tudi nekoliko portugalskega vina, in vsaki dan na novo pečenega kruha — na morji dve neprecenljivi reči. Bog jim za to poverni!
(Dalje sledi.)
Ver Hrene določila glede izpozlar-Ifanja «r. Mleti nje g n Teleta.
Prečastito knezoškofijstvo nam je za leto 1881 ukazalo duhovskc posvetovanja ali pastoralne konference, ter med drugim stavilo tudi vprašanje: ,Kteri samo-lastni prestopki zoper obstoječi škofijski red za božjo službo od 31. oktobra 1827 se rahajajo po duhovnijah oziroma na sv, maše z blagoslovom in na izpostavljanje Najsvetejšega o raznih prilikah, kakor tudi oziroma na cerkvene žegnanja pri podružnicah? Kaj naj bi se storilo za odpravo vrinjenih zlordb, da se cerkveni ukazi bolje spolnujejo, ter se doseže zaželena edinost v škofiji, pa da se a patronskira obhajanjem po podružnicah ne zaderžuje redna božja služba pri farni cerkvi?
K vspešnejemu posvetovanju o tej važni reči utegne koristiti, ako v naslednjem spisu sostavimo cerkvene določila glede izpostavljanja sv. Rešnjega Telesa.
Najprej nekoliko zgodovinskega.
Sv. Rešnje Telo izpostavljati v očitno češčenje, kakor je dandanes v navadi, bila je perve čase sv. katoliške Cerkve pa do 13 stoletja neznano. Najsvetejše je takrat še ostalo vedno skrito, nekaj zato, da bi pogledi nejevernikov ne oskrunili naj veče dragocenosti sv. Cerkve; pa tudi zato, da bi verniki s toliko večim spoštovanjem hrepeneli po Najsvetejšem, kolikor skerb-nejši jim je prikrito ostajalo (sv. Avguštin). Samo med obhajanjem so verni tistih časov videli sv. Hostijo, pa pri povzdigovanju med sv. mašo, ktero se je pa začelo tudi še ie neki sredi 11. stoletja na Francoskem. Pravijo, da to vsled krivoverstva Berengarjevega, ki je tajil resnično pričujočnost Kristusovo v sv. zakramentu.
Se le slovesni praznik sv. Rešnjega Telesa, vsta-novljen 1. 12t;4 od papeža Urbana IV, je glede ravnanja s sv. R. Telesom marsikaj premenil; pa tudi ne kar berž, ker sedaj navadna procesija imenovanega dne začela se je dokaj pozneje kot praznik. Leta 1426 pervič beremo o slovesnem obhodu z Najsvetejšim; takrat nam-
reč je by. oče Martin V y papeževem pismu „Ineffabile Sacramentaos" podelil se dandanes veljavne odpustke ▼sem, ki se vdeležijo procesije sv. Rešnjega Telesa. Vendar pa ni spričano, da bi bili že koj ob sačetku omenjene procesije sv. Rešnje Telo vsem očitno in vidno krog nosili, kakor dandanašnji; učeni so te misli, da •o začetkoma med obhodom nosili presv. Zakrament sakrit, kakor ie sedaj véliki četertek v navadi. Toliko je dokazano, da so kmalo po vpeljani slovesni procesiji ieli presv. Rešnje Telo vernim kazati, najprej med obhodom, posneje tudi v cerkvi, ko so Najsvetejše začeli ▼sem vidno izpostavljati v češčenje. Ljudstvo je z velikim veseljem sprejelo to izpostavljanje; vidno se je ▼sled te nove pobožnot-ti razširjalo češčenje sv. Rešnjega Telesa, in berž se je zlasti po nemških deželah vdoma-čilo izpostavljanje Najsvetejšega.
Ob času tako imenovane reformacije bilo je krivo-▼ercem zlasti to očitno češčenje sv. Rešnjega Telesa pravi tern v peti, in z vso silo so se zaganjali v to pobožnost sv. Cerkve, kar je tridentinski zbor prisililo, da je slovesno izrekel: „Si quia dixerit, in sancto encha-rístiae sacramento Christum, unigenitum Dei Filium non esse cultu latriae, etiam externo, adorandum: atque ideo non festiva peculiari celebritate venerandum, neque in proce8sionibus, secundum laudabilem et universalem eccle-siae sanctae ritum et consnetudinem, solemniter circum-gestandum, vel non publico, ut adoretur, populo propo-nendum, et ejus adoratores esse idololatras: anathema •it."
Iz raznih določil sv. odbora za obrede je spoznati, da si je sv. Cerkev tiste čase prizadevala vstanoviti nekak red in edinost gledé ravnanja s sv. Rešnjim Telesom, ter nastale napake odpraviti. Ako je pa pri vsem tem še dan danes precejšen razioček med rimsko šego in med navado naših krajev, je vzrok večidel ▼ tem, ker se je po nemških deželah očitno češčenje sv. Zakramenta veliko prej razširilo in vdomačilo, kot je nastala rimska navada. Iz Nemčije pa so prišle razne šege ravnanja s sv. Rešnjim Telesom v naše kraje, postavim : obilno izpostavljanje in blagoslovi z Najsvetejšim, božji grobi velicega tedna..ker bila je naša dežela že od nekdaj v marsikteri dotiki in veči ali manjši navezana na Nemce.
Kar je očitna zloraba in popolnoma nasprotno duhu iu namenu cerkvenih ukazov, to je Cerkev vselej grajala ter zahtevala, da se odpravi. Kolikor se pa po raznih deželah in škofijah najde sicer različnega od cerkvenih določil, pa ni ravno slabo samo na sebi in ne
▼	očitnem nasprotji r. namenom cerkvenega ukaza, to Rim dopušča, akoravno želi, da bi gledé ravnanja s sv. Rešnjim Telesom povsod vladala edinost.
Toliko za vvod. Sedaj pa si oglejmo cerkvene določila, da jih primerjati zamoremo z našimi navadami.
Koliktero je izpostavljanje sv. Rešnjega Telesa ?
Rimski obred pozná dvojin način izpostavljanja; enega imenuje slovesno izpostavljanje (expos, publica), drugo pa neslovesno (expos, privata).
Expositio privata je v tem, da se odpró tabernakelj nove vratica ter tako viden postane c:borij, ali tudi monštranica, pa zagernjena, da se ne vidi sv. Hostija. Iz tabernakeljna pa se ne smé vzeti Najsvetejše, še manj pa, da bi se verh tabernakeljna izpostavilo ali sv. blagoslov dal pri takem tako zvanem privatnem izpostavljanji sv. Rešnjega Telesa, kterega lastnija le ravno
▼	tem, da Najsvetejše ostane v tabemakeljnu in zager-njeno. Le tako izpostavljanje je v oblasti duhovnega pastiija in mu zato ni treba škofovega privoljenja. Da se sv. Rešnje Telo smé na ta način častiti, zadostuje causa privatna, to je, prošnja posameznih vernikov, ki
so ▼ posebnih silah, stiskah itd. Papež Benedikt XIV pravi, da se taka „expositio privata" smč zgoditi „pro alicujus aegritudine levanda, vel pro necessitate ac de-siderio alicujus religiosi viri..."
Tako izpostavljanje je v naši škofiji skoraj neznano; pač pa se mnogokrat zgodi, da se na prošnjo posameznih obhaja sv. maša z blagoslovom. Ali to je že „expositio publica", ki ni v župnikovi oblasti.
Bistvo slovesnega izpostavljanja, „expositionis pu-blicae Sanctissimi", pa je v tem, da se Najsvetejše iz tabernakeljna vzame in v nezagernjeni monštranici ali tudi v ciboriju postavi na vzvišeni kraj, to je, „in throno sub umbella" — verh tabernakeljna, kakor pravimo. To očitno izpostavljanje pa je zopet ali bolj slovesno, ali manj. Bolj slovesno, „expositio solemnissima", je to, če se sv. Rešnje Telo za dalj časa na altarju izpostavi ▼ češčenje, n. pr. ob 40urni pobožnosti, ali kedar je ia-postavljenje po viši duhovski gosposki ukazano iz važnih, vso Cerkev zadevajočih vzrokov. — Manj slovesno (minus solemnis) pa je izpostavljanje, kedar se Najsvetejše izstavlja le za malo časa, n. pr, med mašo, pri litanijah.
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
li Ljubljane. (Predstavljanje Kristusovega terpljenja v zgornjem Amergavu na Bavarskem. [Dalje.] Jezus kri-ian.) Neizrečeno ginljivo je bilo, ko je zdaj zbor pevcev na oder stopil, pa niso bili več v pisanih oblačilih, kakor dozdaj, ampak vsi v žalnih černin oblekah: šapli, plajši, pasovi, sandalije — vse je bilo v černih barvah. Pohlevna glasba je spremljala naslednji nagovor pevskega vodnika:
O duše pridite keršanske, Serce naj žalost vam topi, Britkosti glejte preneznanske — Za vas jih Bog Sin zdaj terpi! Obsipa Ga psovanje, smčh, Ko umira Srednik za naš greh. Ah! v ranah in brez oblačila Na grozni križ visi razpčt; Ni sita pa derhalska sila, Mu novih muk še prizadet'. In On, ki, grešnik, ljubi te, Molčč terpi, odpuša vse! — Oh! pčkat' slišim Njega ude, Ko rabelj vleče jih strašno; Že misli sercu so prehude, Ko grozno kladva pokajo, Ko bridko bijejo žebljč Skoz roke mu in skoz nogčl
(Sliši se za zagrinjalom bijenje s kladvi, kar slehernemu kosti ia mozeg pretresa.)
OvČice k Jagnjetu tecite, Na križu že za vas medli; Solze pregrenke mu točite: Med tolovajema visi — Za greh Sin Božji lije kri! In vč s solzami ne vračujete? Priserčno prosi še Očeta, Morivcem prizanese naj, — Se končno loči duša sveta: Odpert nam spet je sveti raj... Ljubezen le še žgč in žgč: Še sulica Mu stran odprč.
(Z naslednjimi versticami nagovor pevskega vodnika neprevidoma prehaja v petje, ktero z blago pobJevnostjo naj bolj boleče občutke
budi v duši.)

O ti Ljubezen večna! Terpiš 'z ljubezni smert; — A ta derhdl nesrečna
Kvartet:
Dihti ie mor in čert!... Ljubezen tč ljubite, Z ljubeznijo verni te Ljubezen križano!
Petje utihne, vse je poterto, vsaka duša naj glo-bokejše presunjena — Kristus na križu — veliki petek.
(Dalje sledi.)
Teržaski postni pastirski list spominja v začetku, kaj so storili Izraelci svoje dni, da se med spačenimi Babilonci niso okužili. Pravi namreč:
„Ko se je v starodavnih časih večji del izraelskega ljudstva klanjal lažnjivim bogovom, so oni Judje, ki so ie hranili vero svojih očakov, popotovali v Jeruzalem, da se poklone pravemu živemu Bogu in vterdijo v veri. Storite tako tudi vi, ljubi moji, nikar se ne ozirajte na brezbožnost in popačenost današnjega sveta, ampak vter-jujte se v veri in v strahu Božjem. Vera v Jezusa Kristusa je tisti dragocenjeni biser, za kterega je, po besedah sv. evangelija, tergovec dal vse svoje, da si ga kupi. Ne bogastvo, ne čast in vse dobro tega sveta ne more se primerjati ali v eno versto staviti z vero v Jezusa Kristusa. Sv. Lavrenc Justinijan pravi: „vera vodi
grešnika k zveličanju, slepemu na umu daje vid, ozdravlja olnega na duši, ona grešniku po padcu pomaga, aa vstane, spokorniku podeljuje stanovitnost v dobrem, pravičnim pomaga k večji svetosti, venča mučenike in device, tolaži vdove in žalostne nesrečnike in sploh vse vernike pripelje v posestvo večne dedišine, v blaženo društvo izvoljenih božjih v nebeškem raju". Vi predragi Bte se rodili od starišev, ki to vero očito spoznavajo, v imenu te vere ste bili kerščeni in v sveto Cerkev sprejeti, služabniki te vere vas so podučevali v nježni mladosti in potem ob nedeljah in praznikih vam božjo besedo oznanovali: Vi ste verni katoličani. Kolikor več dandanašnji popačeni ljudje gledajo, da bi katoliško vero zaterli, toliko bolj si morajo verni prizadevati, da ei jo ohranijo krepko, živo in rodovitno, in ravno za dosego tega je štirdesetdanski post naj vgodniši čas."
Nasleduje nekoliko čverstih naukov o branji dobrih in o škodljivosti kužljivih bukev in spisov. Spominja, kako se je bil veliki grešnik Avguštin spreobernil, ko je bral:
„Verzimo tedaj od sebe dela teme, in oblecimo orožje (dela) svitlobe, kakor po dnevu pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v kregu in nevošljivosti, temveč oblecite Gospoda Jezusa Kristusa in ne strezite mesu v poželjenju." (Rim. 13, 12—14.) Kakor blisk so te besede bralcu od-
{>odile dušni mrak in mu napolnile serce z britko ža-ostjo nad velikimi grehi preteklega njegovega življenja. Mahoma je terdno sklenil za vselej od sebe otresti grešna dela, in obleČ^ dela svitlosti po Jezusu Kristusu, dela vere in strahu božjega; postane eden naj večjih učeni-kov svete katoliške Cerkve in velik svetnik. Tukaj imamo izgled vrednega sadu čudodelne božje milosti in pobožnega branja in premišljevanja, združenega s pravo voljo branje si na korist obračati. — Se je pa li kedaj
5 ¡salo, tiskalo in bralo toliko knjig, kakor se jih dan-anašnji? In pri vsem tem: ali napreduje med ljudmi ■podobno življenje, želja za red v posameznih družinah in v obče v društvenem življenju? Naj več bralcev z branjem skoraj le prazno slamo mlati, ali pa ljuliko, od ktere se posebno mladini zaverti v glavi in ostrupi ae ji serce. A vi, dragi moji, Bežite po zdravem berilu,
ki vam um razsvitljuje in serce gane in ga okrepča za vse, kar je dobro, pošteno in hvale vredno" itd.
Poslednjič govori še tehtno besedo o pomanjkanji duhovnov in pravi:
Zdaj pa se obernem posebej še k Vam, častnim svojim sodelavcem v Gospodovem vinogradu. Česar smo se že od več časa bali, to nas zdaj hudo muči, namreč pomanjkanje duhovnov. Po mestih je še dosti dovoljno število duhovnih pastirjev, ali po tergih in vaseh na deželi manjka že zdaj okoli šestdeset duhovnikov, in v četverih, naj manj v petih letih nam jih bode manjkalo še enkrat toliko, kajti v vsih štirih letih imamo v goriškem semenišču namesto petdeset samo sedem bogo-slovcev. Mnogo izmed Vas je že obnemoglih, nekteri so bolehni; verno ljudstvo pak je razkropljeno po daljnih, semtertje pustih krajih: kako bote le Vi zamogli na-domestovati šestdeset duhovnih pastirjev, ki nam jih manjka itd.?
Lansko leto je umerlo osem duhovnov, štirje so iz Blužbe stopili v pokoj, posvečen pa ni bil nobeden. Tudi se nam ni spolnila vroča želja vstanoviti in vtemeliti mladeniško semenišče ali zavod, ki bi bil v primeri s potrebami razširjene škofije, ki šteje tri sto in dvanajst tisuč duš; za taki zavod se je denarja še premalo nabralo. .. Zato raj se bo milošnja še nadalje nabirala in se bode dajala denarna pomoč ubožnim. dobrim dijakom za obleko in knjige, naj siromašnišim pa tudi za živež. Za tako podpcro se je do zdaj potrosilo od obresti nabrane 8vote čez štiri tisuč goldinarjev; pomoč je dobivalo in jo še dobiva pet in šestdeset mladenčev. Vsim milostljivim dobrotnikom naj Bog stotero poverne njih dobrote in naj obudi še v mnogo druzih vernih blago željo in veselje podpirati to škofiji toliko potrebno pod-vzetje.
Zvezdica za šolo in dom.
Pregovor pravi, da „besede mičejo, zgledi pa vlečejo". Ta pregovor se mnogokrat vresniči. Po nasvetu mičnega ilustriranega Časnika „Schutzengel" (angel vareh), ki izhaja v Donauworth-u na Bavarskem, in stane na leto 48 kr. (poštnina se menda posebej plačuje, kar se na vsaki pošti lahko zve); po nasvetu tega lističa tedaj s^ je že od več Ičt v neki ljudski šoli naše (ljubljanske) škofije priporočevalo o postnem času mladini, naj im1! tuai ob delavnikih pridno hodijo k sv. maši; naj ri.di molijo sv. križev pot, in hodijo ob sa-botnih večerih k večernicam. Za vsako tako pobožno djanje naj si otroci napravijo spominski listič, n. pr. taki-le:
f Jezus f
in naj te lističe do srede v velikem tednu shranijo. (Se vé, da mora voditi mladino pri tem poštenost, da si le toliko lističev napravi, kolikor omenjenih pobožnih djanj je bilo v resnici opravljenih.) Leta 1877 se je v dotični šoli to spodbujanje pričelo; veliko sredo so prinesli otroci lističe v šolo, in oddanih jih je bilo: 1723. Leta 1878 so oddali otroci omenjeno sredo: 1490 lističev; leta 1879: 1348; leto 1880 pa celó: 1862. Tudi za letošnji postni čas se je mladini omenjene šole ta pobožnost priporočila; in če jo hočejo posnemati še kje drugje: zdaj je za to pripraven čas!
V ravno tisti šoli se opravlja že več lét z nekterimi zdihljeji tudi mesca marcija kratko počeševanje sv Jožefa s pristovkom očenaša in češena Marije na koncu.
To se godi pred podobo st. Jožefa, ki >e nahaja na prednji strani v šolski sobi.
Na take in enake načine se samore med mladino razširiti marsikaka lepa in koristna navada; še več: is šole se zamorejo po otrocih celó preseljevati koristne navade v domačo hišo. Naj bi bilo tako!
da se bodo Cerkvi noterdile njene pravice. Te besede nam odpirajo nov^jpbzor za stanje Cerkve v Avstriji, zlasti ker je č. g. profesor Werner izvoljen v vodstvo bogočastja.
Med temi zborniškimi bitvami, pravi omenjeni list dalje, škofje ne morejo ostati vnčmarni. Linški škof
cLit JLcUc tGCtetiž*^*. /^UmjB^M. P^Rudigier je proglasil pastirski ljst, v>terena zaznamnuje
Kdo svitle angelce nebá	¿
Spreménil je v hudiče, Jih prikovái na dno peklk — Pravice Božje priče?
Kdo perve starše je izgnal In nas iz paradiža? Grenkost življenja kdo nam dal In smert, ki se nam bliža?
Kdo zvezal je ció Jezusa In tiral pred sodnika? Kdo v smert obsodil grenko ga In v muke prevelike?
Kdo je ga tepel do kervi, Mu s ternjem kronal glavo? Kdo bil ga je v obraz s pestmi In smčšil ga norčavo?
Kdo težki križ naložil bil, Pod križ pa metal ga na tlá? Kdo suval, pljuval ga, rotil, In prestrahotno šibal ga?
Kdo Golgate je grelna tla S Kervjo njegovo močil? Do zadnje kaplje iz serca Kdo Kri mu je pretočil?
Kdo ropa gnado iz serca, Z nebes pa lepe krone? Kdo nas pehá na dno peklá, Kdo tira v večne spóne?
Nedolžno deco kdo mori, In skruni kdo mladino? Za vence z glav kdo jih slepi, Ljudi spreminja v ž'vino?
O grešnik! glej, to dela greh, Ki nočeš ga pustiti Oh, vidiš brate, „greh ni smeh," Nikar, nikar grešiti!
P. Š.
Razgled po -*vetu.
Avstrijsko. „Aurora" v Rimu vidi žarijo boljših časov v nekterih dogodkih poslednjih dni. Piše namreč med drugim: „Lienbacherjev predlog je bil od poštenjakov in vernega ljudstva sprejet kakor predhodnik nove dobe v tej tvarini. Poslanca Giovanelli in Oelz «sta to upanje razodela med obravnavo v zbornici. Rekla sta, da ond v tem predlogu vidita začetek ovračevanja stranke, ktera je Cerkvi uzela njene postavne pravice ▼ izreji malih. Ond verno in zanesljivo pričakujeta dneva,
novami naj imajo nadzorniki od Cerkve poterjeni.
Iz DOVe Šole. Na Dunaju je undan deček Teodor Mayer, vertnarjev sin v ulici „Lustgasse", prišel iz šolo z več ranami in kervaveč domú. Bili so ga na poti Bošolci na tla vergli, ga z nogami teptali, s pestmi bili, in so silo prederzno nad njim se znosili. Vsled tega je deček 28. prosinca umeri. — Nova šola se je tudi na Dunaju ob nekem času z vsimi štirimi branila v šole podobe nebeškega Učenika, kteri je otročiče k sebi vabil, jih blagoslavljal in učil: „ne ubijaj", — „ljubi svojega bližnjega1', — „ne povračuj mu hudega s hudim", — „nikogar ne pretepaj", — „nikomur ne delaj sile' itd. Povračilo za novošegno vojsko zoper Boga se dan na dan očitniše kaže iz nove šole pri malih in od-rašenih šolcih, pri učencih jn učenikih, po začetnicah, srednjih in višjih učiiiših. Šiba Božja pa tudi zadeva vedno očitniši, kakor se je undan skazala n. pr. v Mo-nakovem nad bogokletnimi akademikarji. Božje pravice človek ne bo premagal, naj počenja, kar mu drago! Človek mora odjenjati, večna pravica odjenjati ne more.
Rimsko. Sv. Oče so v armenskem patrijarhatu vstanovili novih misijonov ter so jih izročili oo. jezuitom. Tamkaj bodo redovi imeli saj mir pod turškim varstvom, — kajti zdaj se turčini nekoliko mečijo, mnogi „olikani" (?) Evropejci pa se poturčujejo, — čuda, da poštenih ljudi še na kole ne natikajo.
Sv. Oče žele, da bi veliko slovansko romanje se zgodilo v mescu mal. serpanu za god ss._ Cirila in Metoda. Za šolske gospode bi bil naj primčrniši čas o velikih počitnicah. Takrat bo dogotovljen tudi novi altar, ki so ga Leon XIII dali delati za cerkev sv. Klemena.
Obravnave Rusije s sv. Stolom se godijo tako vgodno, da je pričakovati boljših doi za katoličanstvo v veliki Rusiji.
Prusko. Neki glasovi se zopet slišijo o pomirovanji med Prusijo in Rimom. Nočemo preiskovati, če ima to kaj dosti pomena ali ne, povemo naj le dogodke. Naznanjajo namreč, da paderbornski kapitel si je volil vikarija, kteri je od vlade poterjen, in da v Osnabrüku se utegne ravno to zgoditi. Tudi se upa, da oskerbo-vanje škofijskega premoženja, ki ga je bila vlada na-se zdergnila, dobijo kapitelski vikarji.
V Berlinu se je iz ministerstva umaknil ali umaknjen bil gr. Eulenburg. ,,Germania" pravi, da je bil terd kulturoborec in je o vsaki priliki v zbornici pokazal sovraštvo zoper katoliško Cerkev. Naj novejše naznanilo poroča, da je nemški cesar prav milostno sprejel razministra Eulenburga v zaslišanje in mu je podelil izpraznjeno stolno prebendo v Braniboru (Brandenburgu) z letnino 4000 gl. To je tedaj nekdanja katoliška vsta-nova: naj mu ne preseda katoliški kruh.
Francosko, v zbornici je vedno rogoviljenje zoper katoliško Cerkev. Povsod jud. Zdaj gre za splošne po-kopališa itd. Nasprotvauje od katoličanov zoper ruded-karstvo in framasonstvo pa se tudi tako množi, da n. pr. celó mini8ter8ki časnik govori zoper preganjanje usmiljenih Sester iz bolnišnic; tudi prepoved, da bi pregnani
redovniki ne smeli pridigati, je minister preklical. Še važniši reč pa je, da so se tlači vei katoličanstva sami med seboj spopadli in je prihajalo do ministerskega preklica ter bi imeli štirje protigambettovci odstopiti, kar pa zdaj zanikajo.
Carigrad. Praznik včlikega zavetnika šol in učenjakov, angelskega učenika sv. Tomaža Akvina, se je to leto posebno slovesno obhajal tudi v Carigradu v dominikanski cerkvi, ki imajo cerkev ss. Petra in Pavla na Galati-predmestju. Osnova je bila natisnjena v italijanskem, francoskem, gerškem in turškem jeziku, in slovesnosti so bile od 4. vštevno do 7. sušca. Pervi dan n pr. so bile pontifikalne dopoldanske opravila po armenskem obredu in slovesna pridiga v turškem, popoldne pa pridiga v francoskem jeziku; drugi dan obredi dominikanski, pridiga v malteškem jeziku; tretji dan obredi in pridiga v gerškem jeziku; v god sam pa dopoldne obredi latinski, pridiga v francoskem, popoldne v laškem jeziku. Vse milošnje teh dni so bile odme-njene za sv. Očeta, v slavo nezmotljivemu papežu, ki je tako častitljivo povzdignil „angelskega učenika".
Iz Hartuma v srednji Afriki gosp. misijonar Janez Dichtl v „Grazer Volksbl." poroča, da je uova odprava z milgsp škofom Kombonijem vred 28. pros. srečno tje dospela in 29. pros. je bila v misijonski kapeli zahvalna Božja služba.
Obširniše zanimivo popisovanje pravi, da skoz veliko pušavo so popotvali 12 dni od Suakina do Berbera. Dasiravno je bilo popotvanje silo težavno, vendar jim izmed 48 kamel nobena ni poginila v pušavi, kar je redka sreča; zakaj od Suakina do Berbera gotovo leži 200 kameljih okostij po pušavi, največ njih v drugi polovici pota. Malo pred Berberom so šli memo groba ranjcega Mat. Milharčiča in provikarja P. Jan. Rein thalerja. Mesto Berber ima čez 20.000 prebivavcev. On-dotna misijonska hiša ob Nilu je naj višji med vsimi poslopji v Berberu, je pa čisto prazno, česar je vzrok morivno leto 1878, ko je gosp. provikar bil prisiljen še ostale misijonske moči skupaj zbrati.
Kmali po prihodu misijonarjev je škof sprejemal obiskovanja mestnih velikašev. Pervi je bil Vakil (namestnik) mudirov (poglavarjev), kterega ni bilo domd. Najnestnik je prečast. gosp. škofu naznanil, da je vladni parnik za prepeljanje njega in tovaršije v Hartum že pripravljen in kapitan čaka na njegovo povelje. Skof tedaj je precej 24. pros. popotvanje nadaljeval. V večer 23. pros. so vravnali malo cerkvico; na vse zgodaj zjutraj je mala čedica ondotnih kristjanov prišla k sv. maši in popoldan k roženkrancu in blagoslovu in naslednjič bo se podali na parobrod, čegar kapitan je zamurec. Kuri se parobrod z dervi, ker premoga nimajo. Potrebuje se jih pa prav veliko. Vsak dan parobrod obstane, da se v novo preskerbijo z dervi, in ta zamuda jemlje 2 ali 3 ure. Tudi po noči bo stali, zarad robovja v Nilu in ker je bila zdaj voda majhna.
ll Hong-Konga v Aziji naznanjajo časniki, da v narodu Laos v Kočinčini je veliko gibanje v prid katoličanstva. Nekaj misijonarjev je že tje prišlo, drugi se pričakujejo, ker veliko ljudi se ima spreoberniti h katoliški veri. — Gotovo obilno razširjanje sv. Detinstva ter zadevna molitev malih in odraslih k temu veliko pripomore.
Dobro znamnje za katoliško vero tudi v Kini je to, kar se poroča iz Kantona, da Isemg li-Jamen (svet) v Pekingu je določil, da mandarini (ministri in vrad-niki) se ne smejo več vtikati v kupovanje ali najemanje hiš ali zemljiš po katoliških misijonarjih, temuč deržč
naj se pogodb 1. 1865 med Francijo in kineško vlado. Tega spolno vanj a pravice bo katoličani zastonj že davno pričakovali.
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
14. sušca. S. Matilda. — 15. S. Longin. — 16. Ss. Hilarij in Tacijan. — 17. S. Jedert — 18. S. Narcis. — 19. S. Jožef. — 20. Tretja nedelja v postu. S. Joahim.
Zahvale:
Št 1. Leto in dan me je noga bolela in bilo je prav nevarno, da bolezen bo neozdravljiva; na pripo-ročevanje k N. lj. G. presv. Serca, sv. Jožefu in Piju IX pa 'n po več pobožnih opravilih sem se ozdravil ter mislim, da sem zdaj iz nevarnosti. Toraj naj serčniži zahvalo očitno naznanjam dobrotljivemu Bogu in njegovim svetnikom in prijatlom.
Na Gorenjskem, 4 sušca 1881.
Martin Keržišnik.
Št. 2. Moja sestra je bila nevarno zbolela na oččh, ter je mógla službo pustiti. Vse zdravila so bile brea vspeha; obernila sem se z devetduevnico k N. lj. G.
Eresv. Serca iu k sv. Luciji za pomoč, z obljubo za-valo po „Danici" naznaniti, ako zadobi na njih prošnjo spet zdrave oči. Hvala Mariji in sv. Luciji! sestra že toliko vidi, da je zamogla nam že sama pismeno naznaniti svoje veselje z upanjem, da bo kmalo dobro.
Z Gorenjskega, 7. sušca 1881.	M. K.
Št. 3. Vse, kar je bilo v moji moči, sem storil, in si na vso moč prizadeval, da bi bila se pogodila z nekom, ker šlo je nama navskriž zastran zemljiša. Bolj pa, ko sem si prizadeval za mir, manj sem ga imel. Zato sem se obernil k Mariji, N. lj. Gospej presv. Serca, ter sem opravljal devetdnevnico z obljubo, da hočem uslišanje naznaniti po Danici". In glejte, bilo mi je precej po-magano, da sem velik mir dosegel, čeravne ni bilo nifc upanja k temu. Pa kar je pri Ijudéh nemogoče, je pa pri Bogu mogoče. Kmalo je prišel nasprotnik v take okolišine, da mi je v znamnje sprave roko podal. Kako živo -daj čutim, da sam iz sebe nisem zmožen prav nič; po Marijini priprošnji pa vae premorem. Zato vedno češena bodi N. lj. G. presv. Serca!	G.
Št. 4. Hudo nevarna bolezen na očesu me je bila napadla, ktera pa je na živo priporočevanje k N. lj. G. in sv. Jožefu kmalo minula. Hvala Bogu, češenje N. lj. G. in s v. Jožefu!	U. P.
Št. 5. Štejem si za sveto dolžnost, v povišanje časti „N. lj. G. presv. Serca" in v tolažbo vsih, kteri v dušnih di telesnih potrebah zaupljivo k njej pritečejo, se očitno zahvaliti za veliko in velike milosti, ktere sem po njeni priprošnji dosegel od časa, kar to blaženo, mogočno pomočnico s posebno zvestobo častim. Naj nobeden ne zamudi za prejete milosti očitno hvalo dati.
V	Ljubljani, 4. sušca 1881.	V. S.
Št. 6. Češenje in serčna zahvala ljubemu sv. Jožefu, ki me je v neki potrebi za mojega brata in v druzih dušnih in telesnih reččh vselej uslišal!
V	Ljubljani, 8. sušca 1881.	G. R.
Več serčnih splošnih, nedoločenih ali manj določenih zahvál bodi skupaj povzeto, toliko, da se spolni njih volja, ali morebiti storjena obljuba.
V molitev priporočeni:
Prav hudo in nevarno zbolela prosi vse družbenike zdihljeja k N. lj. G., sv. Jožefu in sv. Antonu za pomoč, ker bol sen jo zmeraj bolj pogosto napada, zdaj čez vse hudo. Usliš. se nazn. (Priloženi denarec smo djali k darovom za ubožne študente, ker plačila se za to nič ne jemlje. Vr.) — Nekdo v prav velikih zadregah z družino vred, se živo priporoča v molitev za pomoč. — Bolna žena za zdravje. — Časne zmešane zadeve neke družine, da bi se na dobrotne priprošnje N. lj. Gcspe, sv. Jožefa in Pija IX prav rešile. — Stara mati živo priporoča svojega obdivjanega in razuzdanega vnuka, da bi zapustil grešne pota in se ne pogubil. — Mati bolno hčer za zdravje. — Deklica z bolno nogo za srečno ozdravljenje. — Solsk mladeneč, v veliki nevarnosti pogubljenja, da bi bil rešen na prošnje N. lj. G. presv. Serca sv. Jožefa in Pija IX. — Več razuzdanih mladenčev ob breznu pogube za spreobernjenje. — Mladeneč, da bi srečno izvolil poklic in stan, v kterem bi zamogel dobro delati in se izveličati in da bi stanoviten ostal v svijem poklicu, če je Božja volja, da bi se posvetil duhovskemu stanu. — Dve osebi, da bi v vsem zamogle spolnovati Božjo voljo in bi se jima vse izšlo v časni in večui blagor. — Zmešana oseba, da bi se na priprošnje N. lj. Gospe in sv. Jožefa zopefc^vrav-nala. — Bolna na očesu, da bi se na posredovanje N. lj. G., sv. Jožefa in sv. Lucije ozdravila.
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
14.	sušca. Ako daš kaj, bodi slepec; ako prejmeš kaj, bodi videč.
15.	Beži pred hudobnimi; če ne, boš sam hudoben.
16.	Več mesenega veselja tukaj, več terpljenja tamkaj.
17.	Nikoli ne hvali tacih, kteri mešajo sveto in nesveto, da bi pri druzih smeh budili.
18.	Kdor ne spoštuje Kristusove vere, je ne poznd
19.	Revšina nas k Bogu obrača, — obilnost pa od
Boga.
20.	V resnici poterpežljivine žaluje zarad terpljenja, celo še ne tirja, da bi ga drugi milovali.
Listek za raznoterosti.
Z& postni Čas se dobivajo pri gosp. Henr. Nič-manu med drugimi naslednje priporoČevanja vredne bukve: Sv. Križev pot, s podobami, in s sv. mašo, od zvel. Leonarda Portomavricija; — Razlaga sv. maše, po Kohem-u; — Odpustki, kaj so itd, od P. J. Sajovica.
Nespodobnosti. Ravno da se je pričel 40danski post, že je nastalo po vsih ulicah tuljenje, rjovenje in mačje /iijavskanje novakov. Zoper vsako nespodobnost se naj-pomočki, ali zoper to nobenega ni? Naj veči škoda je za mladenče same. Marsikteri, kakor se večkrat sliši, do te prilike ni bil nikoli pijan, nikoli razuzdan ; zdaj pa se našemi in poživini ter je Škoda zanj, in žalost za njegove domače, pa sramota za občino njegovo. Vsemu občinstvu bi moralo silo veliko do tega biti, da se mladina ohrani čedna, spodobna ter derži do svojega poštenja. — In kako se greši s takim raz-sajanjem in pijančevanjem zoper svetost in resnobo postnega časa! Pastirski listi oznanjajo pokoro, pripravljanje na velikonočno spoved in sv. Obhajilo v tihem zatajevanji in postu; mladi ljudje, kterim se najlepše
prileže pamet, pa pijani po mestu rogovilijo in motovilijo kakor besni in z vsim svojim obnašanjem namenu svoje matere sv. Cerkve naravnost nasproti delajo! Ni čudo, da je pozneje toliko slabih gospodarjev, ker sev mladosti na nered in nespodobnosti navadijo.
t Y Ihanu je umeri č. g. Fr. U ranič, bivši župnik pri sv. Janezu K. v Sterni, v Poreško - Poljski škofiji,
—	rojen v Kranju 1822, posvečen 1847. R. I. P.
t Y Tetstu je 28. umeri č. g. Angel Sterpin, duhovni pastir v ondotni ubožnici. R. I. P.
It Hartuma naznanja č. g. misijonar Jan. Dichtl, da on ostane v Hartumu; škof Komboni pa v kratkem z veliko družbo odrine proti El Obeid u, tam gori bo posvetil cerkev, cerkev zidal v Džebel Nubi, in popo-toval dalje do Baher el-Ghazal-a (Gazelji potok), ter ondi vstanovil novo misijonsko stajo. — Vidi se tedaj, da novi škof zamurski je pričel z vso gorečnostjo. Bog daj obilnega blagoslova.
Poslednje noTiCe. Na Dunaju sta umerla, bivši minister Brestel in pa Kraus, predsednik deržavne sodnije.
—	V deržavnem zboru se obravnava zdaj o hišnem davku, kteri bo v prihodnje zadeval tudi Tirolsko in Solnograško. — V Švici na Juraškem na novo divji preganjanje katoličanstva. — V Paderbornu jeza kapiteljskega vikarja izvoljen preč. g. kan. Fr. Drobe, rojen 1808 — Na otoku Kandiji je vstalo neko rogovilstvo, boje zarad velikih davkov. To bi bila nova zadrega k turško-greškim zmešnjavam. — Tudi v Prizrendu in Uskubu na Albanskem kipi. — V Belgiji sovražljivi Framasoni dalje rogovilijo zoper katoliške naprave in duhovstvo.
Dobrotni darovi.
Za Študentovsko kuhinjo: Čast. g. Janez Škerja-nec, duhovni pastir v Harijah, 2 gl.v
Za opravo ubožnih cerkev: Iz Smartna pri Kranji 29 gl. 18 sold. — Iz Knežaka 10 gl. — Iz Polja 19 gl. 20 sld. — Iz Mengša 32 gl. — Iz Kostanjevice 3 gl. 70 sld. — Iz Stare Loke 38 gl. — Iz Prežganja 10 gl. 37 sold. — Iz Bukovšice 1 gld. 57 sold. — C. g. Šim. Robič 1 gl.
Za sv. Očeta: St. Jošt nad Polh. gradcem 10 gl.
—	Po č. g. župn. Ant. Klemenu farmani 11 gl. 50 sld.
—	Iz Polhovega gradca po č. g. župn. 25 gl. — Po č. g. župn. BI. Arteljnu 8 gl.: dar Kranjskogorskih fara-nov sv. Očetu. — Štangarji po č. g. župn. M. Saje-tu 4 gl. 50 sld.v— Nekdo 2 gl. — Iz Grahovega po č. g. župn. Tom. Žerovniku 6 gl. 30 sld. — Iz št. Vida nad Lj. po č. g. župn. Ant. Potočniku 6 gl. in 6 star. dvajs.
Koledniku sv. Miklavža (za novo cerkev v Bohinjski Bistrici): Pn. g. kan. J. Vole 5 gl.
Za redovnike Trapiste v Bosni: Marijana Bizjak 1 gl. Za misijone v Bosni: „Iz ljubezni do Boga" č. g. G. 3 gl. za redovnice sv. R. Kervi v Banjaluki. „
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: C. g. Al. Puc 1 gl. za tabern. — Iz Polhovega gradca po 5. g. župn. 5 gl. — Neimen. s Polja 1 gl. za tabern. — Monsig. M. Potočnik 10 gl. — Nekdo 2 gl., in za tab. 1 gld.
Za afrikanski^ misijon: Iz Polhovega gradca po č. g. župn. 5 gl. — Č. g. Mih. Saje 1 gl. — Nekdo 1 gl.
Za razne misijone: Neimenovana dobrotnica po milg. proštu Jož. Zupanu 30 gl.
Za sv. Detinstvo: Iz Polhovega gradca po č. g. župniku 25 gl. — Po č. g. dr. Jož. Marinku 15 gl. — Č. g. župnik Mih. Saje 1 gl. — Nekdo 2 gl. — Po č. g. A. Žlogarji neim. I gl.
> govorni vrednik: Luka Jeran. — Tinkari, in založniki: .lo^f ¿i.iEnftuTt nasledniki v Ljubljani.