"ZARJA" MESEČNIK ZA SLOVENSKO ŽENSTVO V AMERIKI. Štev. (No.) 18. December, 1930 Letnik (Volume) 2. Mir nam bodi! OŽIČ gre v deželo. Vsi ga čakamo z veseljem in pričakujemo obilo svetonočnega blagoslova. Otroci ga čakajo s hrepenenjem in odrasli ga čakamo s starimi željami v srcu; pridi sveta noč in daj nam svojih darov. Najljubši praznik je Ameriki božični dan. Da, ne samo Ameriki, vsemu svetu je dan miru, pokoja in dobre volje. In zakaj nam je tako ljub? Zato, ker nam je praznik miru. Miru si želimo vsi, želi si ga zlasti danes ves svet, ker ga je tako malo v svetu. Zato je ta prapnik drag nad vse, zato ga s tako slovestnostjo obhajamo. Miru je treba vsakemu, treba ga je družini, treba ga je človeštvu. Da bi bil Božič oznanitelj lepših dni, to je naša želja. Da bi bil Božič glasnik družinskega miru in pokoja, je naša molitev. Da bi bil Božič ključ do lepših časov, ki ne bodo gledali samo prepirov in kavsanja, nepo-koja in sovražnosti, to naj bo naša najlepša želja, najlepša molitev v teh časih, ko čakamo božičnega veselja. Velike želje. Pa vse tri želje ne presežejo one, ki je v srcu skrita že dolgo in hoče na dan v tej božični številki Zarje. Naj bo Slovenski Ženski Zvezi ta Božič mejnik med starim letom in novimi dnevi, ki prihajajo. Bogve, kaj prinašajo. Eno vemo gotovo, če bo razpor v naših vrstah, ne bodo ti dnevi prinesli nič dobrega, če bo pa božična blagovest miru preustvarila naša srca, si lahko več obetamo v tem novem letu, kakor so nam dala vsa posledna leta. Moje božično voščilo vsem sočlanicam naše organizacije: miru nam daj Bog in miru si dajmo druga drugi. Ta moja prošnja bo našla odziv v srcu vsake članice, ki ji je dobro Zveze na srcu. Mir in sloga nas bo jačila, needinost in razpor nas bosta tlačila. Vsak ima pravico, da ob novem letu i.apravi sklepe: nove moči hočem za nove dni. Ta moč je v slogi in miru. Miru in sloge hočem, ker hočem zdravje in dobro zvezi. Naj navdaje nas vse, ki smo sodelavke ene velike misli, mir in sloga. Zarja naj bo znanivka ljubega solnca, medsebojne strpljivosti, ne pa glasnica noči grdih prepirov in grdega sovraštva. Novi dnevi, nova radost, nov mir, novo zdravje, novih moči. Vse to si želimo. Sezimo druga drugi v roke, odpustimo, kar je bilo napak v starem letu, pred nami je novo leto, ki naj ne pregreva starih razprtij in nerednosti. Odkrito povedano: Samo nesoglasja so bila med nami, v bodoče naj še teh ne bo. V začetnih letih smo s takim navdušenjem delali za zvezo, zakaj bi sedaj, ko rastemo in se jačimo, klonili? Ne rečem, da je vse popolno pri nas. Toda čez noč nazadnje nobena reč ne zraste. Morda je bilo napačno, da smo hotele vse v najpopolnejši meri kar naenkrat. Zdaj vidimo, da ne gre tako hitro. Korak za korakom, pravi pregovor. Počasi bo tudi naša odlična Slovenska Ženska Zveza hodila v popolnem koraku. Obetamo si obilo zadev v novem letu, obilo uspehov. Toda ne pozabimo, miru nam je treba, če hočemo naprej. Božični pozdrav naj bo vsem na jeziku v prihodnjih dneh. Pozdrav miru. Pozdrav odpuščanja. Pozdrav obljube za novo delo v slogi in zastopnosti. UREDNICA. A. Schiffrer: Kadar zadiši po mahu... K AR tako samo ob sebi je prišlo vsako leto, kmalu potem ko je zapadel prvi sneg in je zaškripalo pod nogami. Prišlo je leto za letom in ravno tako prešlo, kar tako samo ob sebi, in se zopet vrnilo ob gotovem času; prav tako kakor lastavice, ki so gnezdile pod streho poleg dimnika. Mežnarjev pastir s Križne gore je prinesel mahu, lepega in zelenega in tako debelega, da so se prsti udirali vanj kot v blazino. "Nikjer drugje ni rastel tak mah kot ravno gori na Križni gori," je vsakokrat zatrjeval pastir. V veži ga je položil pod stopnice, tam, kjer je bilo ravno prav hladno, ne pregorko in tudi ne preveč mraz. Vedno je našel pravi prostor zanj. Tam ga je zložil, plast na plast, ga potapljal kot otrok mlado mačko in ga podrgnil po vrhu lepo in previdno, segel z roko po grošu in kosu belega kruha, obljubil, da bo zopet prinesel čez leto dni in odšel. Nikdar ni prelomil svoje obljube in težko smo pričakovali leto za letom prav tako, kedaj bo prišel, kakor prihod lasta-vic. Kadar je prikorakal, težko in okorno, tako kot sploh hodijo vsi gorjanci, takrat je zadišalo po mahu po vsej hiši. Ni dišalo tako, kot po rožah ali pa po travi, tudi ne tako kot takrat, kadar je kadila in molila mati okoli hiše pred največjim praznikom. Nobena stvar pravzaprav nima istega duha kot mah. In kadar je zadišalo po mahu po vsej hiši, takrat se je začelo pri naši družini vse drugače. Kaj bi pravil? Kako izgleda po hiši, kadar postavljajo otroci jaslice, ti je znano. Še danes ne vem, zakaj mati, nikdar varčna pri besedah, ni godrnjala, kot je bila sploh njena navada, kadar je našla hišo nastlano. Tudi očetov glas ni bil več tako osoren kot po navadi. Postavil se je sredi izbe, se zravnal na bergli, ogledoval, kako je napredovalo delo pri jaslicah, presojal in izrekal svojo sodbo. Otroci smo vedno pričakovali tega trenutka, dasiravno smo vedno vedeli iže naprej, da bo sodba povoljna. Čmeren je bil mož, nogo je pesto-val z bergljo in otroci smo se ga bali vedno, razen kadar je dišalo po hiši po mahu . . . Mož se je spremenil. Ne vem, ali smo mi zrastli v njegovih očeh, ali pa je on postal bolj podoben nam v naših; tak je bil, da bi se človek lahko igral z njim. In kadar smo izrekali otroci obsodbo nad trdosrčnimi betlehemskimi meščani, ker niso hoteli sprejeti sivolasega in lepogledega sv. Jožefa in njegove družinice pod streho, se je zamislil, globoko se je zamislil, predno je prišla beseda na njegove ustnice. Ne, naš oče niso bili nikdar pridigar in tudi ne vneti za pridige. Prepotrebni nauki so se delili pri naši hiši potom roke in palice mesto dolgoveznih govorov. "Vsi tisti ljudje, nobeden dosti prida," so modrovali mati vsako soboto v letu, "ki hodijo v Loko k maši h kapucinom, kjer ni nobenih pridig, so očitni grešniki." In res, vsakdo jih je lahko videl nedeljo za nedeljo, kako so stali na stopnicah, eden obrnjen na eno stran, drugi na drugo, ali pa podpirali cerkvena vrata ob vhodu. Sami očitni grešniki so se shajali tam ob nedeljah in praznikih: pretepači, ponočnjaki, pijanci, ' nedeljski lovci in birti. "Birt med birte, — muha med muhe, — človek s palico ni za v cerkev, — človek se lahko vsaj kam nasloni, — nikjer se ne počutiš tako domačega," se je včasih zagovarjal, največkrat pa krenil naravnost proti kapucinski cerkvi in modroval sam s seboj, češ, kaj vedo ženske. Ni čudno, da možu niso šle pridige od rok! Le kadar se je postavil pred jaslice in poslušal naše pritožbe nad Bet-lehemom, le takrat je postal njegov glas slovesen — pridigarsk. "Da bi potrkal danes sv. Jožef na naša vrata," — je spregovoril počasi, — "tudi mi bi mu pokazali naprej. Trdi smo, trdi!" Tako je spregovoril in prestavil berglo. Nismo mu verjeli in na očeh se mu je bralo, da on sam ni verjel svojim lastnim besedam. Kako naj bi verjel? Dobro nam je bilo še v spominu, kako je pred dobrim letom dni potrkal tuj berač na vrata. Par dni pred prazniki ga je zaneslo k hiši. Tresel se je od mraza, izgledal je bolan, in bati se je bilo, da bo obstal. Kedo bi imel sitnosti s takim človekom? Če bi tudi šel naprej, bo gotovo pustil kaj za seboj. Kljub vsem pomislekom berač ni šel naprej v božjem imenu. Spal je na klopi pri peči. V prostrani peči je gorel poseben panjač, večji kot po navadi, ravno zaradi njega, "da ga ne bo zeblo." Čuden je človek; trd kot kamen :n mehak kot vosek. Še celo ženska solza ga včasih ne gane. Kadar so pa zapeli prifarški zvonovi k polnočnici, takrat je zbral drobiž okolo sebe, vse, kar je moglo hoditi, in nas vodil gori proti farni cerkvi. Tja gori na desno stran nam je delal pot k oltarju, kjer je stal po navadi sv. Flori j an z golido in varoval Pri-farce pred časnim in večnim ognjem. Tam gori od spredaj v cerkvi, kjer je bil navadno prostor za otroke in ženske, kamor moška noga r-e zaide nikdar brez potrebnega vzroka, tam gori so bile postavljene jaslice med smrekcami in lučke so si igrale, utripale in se smejale med smrečjem in mahom. Tam se je postavil med klečečo množico; vsakdo je vedel, da človek s tako nogo ne more poklekniti; privzdignil je enega otroka, drugič drugega, in govoril šepetaje, tako lepo, mirno in tiho, kot znajo govoriti le matere svojim otrokom. Tako mehka je bila njegova beseda in tako materinska, da smo ga vsi lahko razumeli. Ne vem, kaj je govoril. Otročja je morala biti beseda, da jo je razumel otrok. Postal je otrok med otroci tam gori pri jaslicah, kjer so igrale lučke in je dišalo po smrečju in mahu . . . Sami otroci in ženske so se drenjali tam gori okolo jaslic tisto noč in sredi med njimi je klečal stari temnogledi iViercincov oče. Nobeden mu ni rekel drugače kot Mercinc, ker je vedno tako grdo gledal. Obrvi so mu iže davno odpadle in velika krvava lisa je ležala pod obema očesoma in naprav-ljala oči dvakrat tako velike na pogled kot so bile v resnici. Poleg njega je klečala Verbežnikova Mina, zamaknjena v jaslice, in v molitvi premikala ustnice kot stope v Krevsovem mlinu. Nikdar se nista mogla Mina in Mercinc. Odkar ga je Mina vprašala, zakaj tako grdo gleda in je Mercinc zarezal, da le zato, ker samo grdo pred seboj vidi, ni bilo več prijazne besede med njima. Tisti večer sta klečala ob jaslicah Mina in Mercinc komolec ob komolcu. Doli iz kora se je oglasila božična pesem. Ararjev Tomaž je zapel. Organisti niso dosti marali za Tomaža, ker je pel kar tako brez not, — kot kanalček. Ljudje so vedeli boljše. Kadar je zapel Tomaž na sveti večer o angeljskem petju, takrat je obstalo vse po cerkvi; niti sopsti si človek ni upal. In tisto noč je pel kakor še nikoli: Je Ježušček mili naš bratec postal, Pri ubogih pastircih si p osti o postlal . . . Očetu je nekaj zastalo v grlu. Videlo se mu je, da bi se rad odkašljal, pa se ni mogel. Minina brada je obstala in Mercincev pogled se je spremenil. Nič več ni gledal tako hudo in ven iz očesa je padlo nekaj svetlega, obstalo na nagubanem licu, se bli-ščalo in treslo kot brezzobe ustnice Verbežnikove Mine. Res je, videl sem na lastne oči, bila je solza iz očesa starega, temnogledega Mercinca. Škripalo je pod nogami, ko smo se vračali od polnočnice. Otroci smo odskakovali po snegu, oče je počasi in premišljeno prestavljal berglo in molčal. Oglasil se je le enkrat, takrat ki je čul o solzi la Mercincovem licu. Počasi, zamišljeno je spregovoril : "Res, človek je včasih malo drugač . . ." Dolgo, dolgo je že temu, tako dolgo, da bi bil gotovo že davno pozabil, da mi ne pride na misel /sako leto, kadar zapade prvi sneg in zaškriplje pod logami. Kar tako pride, leto za letom, in objame '•Icveka kot toplota iz zakurjene peči na mrzli zimski dan. Tesno se ovija okolo telesa, tako tesno, la čutiš gorkoto prav notri do srca. Kedaj je prišlo, nihče ne vpraša; kako in zakaj je prišlo, tudi ie. Samo, da je prišlo, drugo je postranska stvar. Hrepenenje, veselje, zadovoljnost, mir; vse to je zapopadeno v tem čustvu. Pozabljen je za nekaj dni boj, katerega bije človek s človekom za obstanek, za kruh, čast in bogastvo. Cut hvaležnosti in zadovoljnosti se vzbudi nekje na dnu srca in vesel si, da si človek, — eden izmed ljudi; nič ne de, kako priprost, samo da si eden izmed njih. Vsakomur privoščiš isto srečo in zadovoijnost že zaradi tega, ker je tudi on človek. Vsem želiš isto, kar je v tvojem lastnem srcu, vsem od kraja, še celo oni v devet gub sključeni starki, ki drsa vsako jutro mimo tvojega okna. Tudi ona, tako revna, da se ti niti ni zdelo vredno povprašati leto in dan po njenem imenu, naj uživa zadovoljnost in mir. Nehote poišče roka list in zbrane besede padajo ena za drugo iz gorkega srca na papir. Kogar si kedaj v svojem življenju poznal in komur si bil kedaj drag v življenju, vsakdo naj ve, da si vesel in vsakdo naj zna, tla mu ti želiš isto iz dna svojega srca. Tak je duh božiča! Nepričakovano je prišel, dasiravno pričakovan in povsodi dobrodošel! Kadar te objame, se ti vzbudi želja, da bi ostal pri tebi kar naj dalje možno, in s težkim srcem se posloviš od njega, kadar odhaja. .Vkljub svoji sebični naravi. želiš isto čustvo celemu svetu. Še par dni in to čustvo, ki se skriva za enkrat še v srcu, bo privrelo na dan iz prenapolnjenega srca na jezik in kogar boš srečal, boš pozdravil s posmehom na ustnicah in s sveto nedeljo v očeh, in v zameno boš pričakoval od vsakogar ravno tako iskren pozdrav: Vesele božične praznike! — Vesel Božič! . . . Velik praznik je Božič, tako velik, da mu noben drug dan v letu nima para. Vesel praznik je božični dan; najveselejši, kar jih praznuje in jih je kedaj praznoval človeški rod. Povsod vlada veselje, povsod zadovoljnost na obrazih. Voščila prihajajo od vseh strani in z voščili pozdravi in darovi. Družina je zbrana okolo domačega ognjišča. Otroci vsklikajo od veselja. Stariši so se pomladili v krogu svojih otrok; čez noč so zopet enkrat postali otroci. Be celo starim, polnim nadlog in naduhe, se zrcali solza veselja in zadovoljnosti na obrazih. Ni čudno, da smatra vsakdo Božič za najlepši dan v letu, za dan, katerega bi ne moglo nobena druga stvar nadomestiti. Zakaj pravimo, da ni vsak dan v letu Božič, če bi ga mogla nadomestiti kaka druga ustanova? V svojem navdušenju zatreti sled na cerkev, ki je dala svetu ta lepi in pomenljivi praznik, so puritanci in škotski presbiterijanci skušali odstraniti Božič potom zakona. Posrečilo se jim je za gotovo dobo let in Zahvalni dan so postavili kot nadomestilo. Zahvalni dan in puranov obed sta ostala do današnjega dne. Vrnil se je pa tudi Božič v vsej svoji slavi in veselju, in otroci prvotnih naseljencev ga obhajajo z nami nič manj slovesno kot ga obhajamo mi. Poskus odstraniti Božič in božično veselje potom zakonov, se je popolnoma izjalovil v zadosten dokaz vsakomur, da takega veselja človek ne more ne naročiti, ne ustaviti in tudi ne vsiliti potom zakonov. Ne, Božič ni iznašla človeška modrost. Le Bog sam si je mogel zaznamovati svoj rojstni dan potom cerkve, katero je ustanovil, da vrši Njegovo delo na zemlji. V tem je zapopadena skrivnost dneva in ta skrivnost je studenec, iz katerega izvira vse božično veselje, katero napaja vse dogodke zvezane s tem dnem. Pozdravi, voščila, darovi, obiski, dejanski izrazi bratske ljubezni in usmiljenja do bližnjega, so samo posledica, odmev veselja, katerega občuti človek v spoznavanju skrivnosti, ki se obhaja na ta dan. Beseda Božič nam razloži celo skrivnost, vzrok našega veselja. Kdor še ne pozna bogastva in jedrnatosti slovenskega jezika, mu bo razlaga imena dneva pomagala do večjega spoštovanja svoje materine besede. Beseda Božič pomenja isto kot mali — Bog. Bog, ki je tako neskončno popolno bitje, da ga človek ni mogel nikdar zapopasti s svojim razumom in še manj opisati z besedo svojega jezika, — Bog, ki je ustvaril nebo in zemljo in vzdržuje potom svoje volje celo stvarstvo po koncu, — je prišel na svet sam, da razodene revnemu človeku, svoji stvari, samega sebe in svojo voljo. Nikdar popreje ni videlo človeško oko Boga. Človek je skušal spoznati svojega Stvarnika potom stvarstva. Adam je slišal Njegov glas; bežal je in se skril, ko ga je začul. Med bliskom in gromom je govoril Mojzesu na Sina jski gori, ko je narekoval svojo voljo, in izvoljeno ljudstvo se je treslo od groze in strahu. Ni čudno, da se je grešni človek bal svojega Boga, svojega Stvarnika in svojega najboljšega Očeta! Vez, ki je vezala stvar na Stvarnika, je bil strah; ni čudno, da človek ni poznal nebeškega kraljestva na zemlji: Njegovo oko je bilo rosno od solza — žalosti. Ko so se dopolnili dnevi, je stopil ravno isti Bog na zemljo in postal človek. Poglej ga ležečega na slami v betlehemskem hlevu. Božič je tam — mali Bog, — Bog v podobi otroka. Ničesar ni na njem, kar bi spominjalo na božanstvo, bogastvo, moč in oblast. Slava njegovega obraza je zakrita, ravno tako mogočnost, pravičnost in svetost. Ravno na- sprotno : sam in vsa njegova okoliščina nas spominjajo na slabost, nepopolnost in revščino v največji meri. Skozi njegovo bivališče, zapuščen hlev, prepeva burja svojo dolgočasno pesem. Živinske jasli in na jaslih kup slame — to ni prestol. In njegova mati in varuh, — tako uboga, da se niti ne upata bivati med človeškimi otroci, — sta si izbrala za svoj začasen dom zamazan hlev med živino. Druščino dela tej trojici razred ljudi, ki je bil vedno najrevnejši med revnimi, najbolj priprost med priprosti-mi: betlehemski pastirji. Res, večje revščine še ni videl svet. To ni več revščina, to ni več siromaštvo, to je razkošnost v revščini in siromaštvu. Tak je Božič — mali Bog! In zakaj vse to? Ali res ne veš? Opazuj ga in odgovor boš našel sam. Ničesar ne najdeš na njem, kar bi ti branilo vstop k njemu; ničesar, kar bi moglo vzbujati strah. Na ustnicah mu igra smehljaj, oko njegovo vabi in roki sta razprostrti v objem. Bog-otrok prosi mene ubogega grešnika in tebe, ubogega grešnika,—tvojega grobega soseda, bogatega meščana, ubogega delavca in še bolj ubogo siroto, ki se preživlja večji del le s solzami, on prosi nas vse, uboge grešnike — ljubezni. Ničesar drugega ne zahteva kot ljubezen za sebe, za tebe in za tvojega brata-človeka. Grešni človek, ali res ne razumeš, da Božič ni diuzega kot pogled na Stvarnika, ki prosi ljubezni od svojega stvarstva; ponižanje Boga, da pokaže človeku svojo ljubezen za ljubezen, katero pričakuje od mene in tebe in od vsakeg-a brata-človeka? To je cela skrivnost Božiča, skrivnost, ki sega notri do srca vsakemu človeku, ki ima človeško srce zato, da bije in čuti. Grešni človek, ali sedaj veš, zakaj je pritekla solza na lice temnogledemu Mercincu, zakaj obstala brada Mini in kaj je zaprlo sapo očetu tisto sveto in blaženo noč, ko je zap^l Ararjev Tomaž na prifarškem koru: "Je Ježušček mili naš bratec postal, Pri ubogih pastircih si postlo postlal . . Ni čudno, res ni čudno, da je človek o Božiču, takrat ko zapade prvi sneg in zaškriplje pod nogami in zadiši po mahu — malo — vsaj malo dru-gač! . . . Vsem članicam in uradnicam S.Ž.Z. želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Naj prinese božično dete obilo božjega blagoslova in v prvi vrsti svetega božičnega miru S.Ž.Z. in njenemu glasilu. REV. ANTON SCHIFFRER. Po štirih letih. . . 1 s m* 1 p TIRI leta so potekla! Led je prebit! Štiri leta plodonosnega in težkega dela za probujo slovenske ženske v Ameriki je poteklo. Slovenska Ženska Zveza je še vedno tukaj! Njeno število članic je narastlo do štiri tisoč, šteje 46 podružnic in njena blagajna je v dobrem gmotnem položaju. Kaj smo dosegle v teh štirih letih? Dokazale smo, da smo ženske zmožne ustanoviti, vzdržavati in voditi. Vsako pozitivno delo je v korist družbe, v kateri živimo in v korist naroda, med katerim delujemo. Zato je tudi naše delo v organizaciji v korist nam in slovenskemu narodu. Ker smo še vedno tukaj, ker se Zveza do danes še ni razbila, je to zadosten dokaz, da je bila potrebna. Še več, v teku teh par let se je zbudila slovenska ženska povsodi, če spada med nas ali ne. Slovenska ženska je začutila potrebo vzeti vodilno vlogo pri vseh naših narodnih ustanovah. In če Zveza ni napravila nič drugega kot edino to, da se pri vseh naših konvencijah in narodnih prireditvah povprašuje, kaj hočejo ženske, se je s tem napravil lep korak naprej. To je šele začetek našega delovanja. Naše glasilo Zarja vsak dan bolje odgovarja svoji nalogi. Iz vseh naselbin se oglašajo ženske in se urijo s peresom. Marsikatera ženska, kateri se pred ustanovitvijo Zveze še sanjalo ni, da bi javno nastopila pred svetom in naznanila svoje misli, je zapisala že marsikatero lepo besedo v spodbudo našega ženstva. Z dopisovanjem pa vzbujamo zanimanje za boljše znanje našega materinega jezika, in če ne bi Zveza nič drugega storila kot to, da je naše iženske pripravila k pisanju, je že to samo na sebi bilo hvalevredno delo. - Drugo leto moramo pripraviti, da na slovesen način proslavimo petletnico Zveze. Več članic, več novih podružnic in več zanimanja za naše glasilo med našimi mladimi Slovenkami, bo najboljši do kaz, a a živimo in da hočemo živeti ter da z nami vred živi tudi naš narod na svobodnih tleh Zedinje-r.ijn. držav. Za to idejo in za uresničenje tega programa — vse na delo! Ob spominu na štiriletnico Zveze, se s hvaležnostjo spominjam vseh onih zavednih in pogumnih žena, ki so mi stale ob strani od začetka. Samo ena ali dve, brez pomoči drugih, bi ne zmogli ničesar. Ker so bile pa z nami žene, in to pogumne žene, na vzhodu in zahodu, jugu in severu, se je ideja uresničila. Enkrat sem zapisala, da je vsak začetek težak; nič lažji ni obstanek. Nikdar se nisem zavedala teh besed boljše kot danes. Z Zvezinim naraščajem je narastla tudi skrb in odgovornost. Veselje je delati in skrbeti, če človek vidi, da ima za seboj gl. uradnice in članstvo, ki se razumejo in z njim skupno delujejo. Zato hvala vsem onim glavnim uradnicam, ki so mi točno odgovarjale na moja uradna pisma, katerih zadnje čase ni bilo malo. Hvala tudi za dobre nasvete, kateri, vem, so bili podani iz odkritosrčnega srca. Upam, da bomo tudi zanaprej vodile našo mlado organizacijo po potu napredka ter da bomo s pomočjo našega zavednega članstva iskale le koristi naše organizacije. Celokupnemu gl. odboru in vsem članicam najlepša voščila za prelepe božične praznike. Naj Vas novorojeno božje Dete najde v miru in zadovolj-nosti! Marie Prisland, predsednica. SVETONOČNEMU ZVONČKU (A. U.) Zvonček doni, doni. Zvoni zvonček, zvoni! Tihi svetonočni spev celi rane žgoče, želje teži vroče in izpira v srcih srd in gnev K jaslicam trpini v bridki bolečini. V jaslih spava božji Sin: Milosti obilo nam bo naklonilo Detece, delivec vseh dobrin. Zvonček s tabo poje srečno srce moje. Rešenik prišel je v dol solzan in zdrobil nam spone. Svet presrečni tone v morju blaženosti, božjih sanj. Zvonček, zvoni, doni, . v dušo nam pri zvoni tiho, blaženo božično noč. Sveta vsa in mila v bolne duše zlila bo nebeški mir in božjo moč. Antigona Kolombatovič: Moč molitve (Iz zbirke "Izbranim dušam," Berlin, 1923.) O se je lunin srp pokazal izza epirskih vrhov, je on vstal, se prekrižal in šel. Oddahnil se je in noge so se mu odpočile. Steza je vodila v nižavo in lažja mu je bila pot. Ohladilo se je, da je prosteje dihal. Po potovanju skozi lepa mesta mu je prijal postoj, da je zrl na morje, na gore, planjave, pa na nenavadne otočiče, spominjajoče ga Beklinovega Otoka mrtvih. A sedaj on tega ni opažal. Sedel je na kamenje in dolgo razglabljal o tem, kar mu je govorila lepa ženska, katera je živela v starem, polpodrtem do-meku na gorici. Odkar se je podal v dolino, je razmišljal o istem. Ni rad hodil tod, kjer so živele mamljive ženske. No, k sestri Mariji je še prihajal, včasih je v svoji raztresenosti zašel celo v ta konec otoka. Ko je kot gost prišel na gorico, so mu dajali mleka, kruha in tako tudi stara oblačila, pa kakšen krajcar vbogajme. Nedavno pa je posetila sestro Marijo tuja ženska, lepa in ljubezniva, ki je danes dolgo sedela s šitjem pod olivami in z vnemo poslušala njegove besede o življenju puščavnika, o Bogu, o skušnjavah in o borbi s strastmi. Ona pa je sama predobro zapopadala in precej govorila o življenju, ljudeh, boju in trpljenju. Dolgo sta kramljala. Ves čas jo je gledal: bila je krasna, a ko so njene globoke črne oči ter gladka, nežna koža začele delovati nanj, je vstal in z zbeganimi očmi dejal: "Grem." Ženska ga je razumela, zakaj je rekel, da gre. Vstala je, položila šitje na skalo in strogo dejala: "To ni prav, Matija! Samo kot človek sem bila z vami. V vas je še mnogo nedoživetega in neizkušenega. Izbrali ste si najbolj naporno pot puščavnika, kar upoštevam. Toda zato morate biti močni, ker samo močni, najmočnejši imajo pravico izbrati si to pot. Slabiče privede le k gršemu grehu. Komur je veliko dano, od njega se veliko pričakuje. Sami veste to, da je padec izvoljenega človeka huji kot navadnega zemljana. V vas je opavati slabost, Matija; takim kot ste vi, je še treba po svetu iskati učenja, da so koristni, v puščavništvu ne morejo biti." Molčeč jo je poslušal, v globini duše pa je spoznaval, da so resnične njene besede. Iz njegovega glasu je zvenela tuga, ko je tiho izrekel: "Odpustite radi Krista!" Okrenil se je in šel proti vinogradnikom. Med šelestom listja se mu je zdele, da sliši tihi šepet: "Odpustite tudi meni, Matija! Spomnil se je istega šepeta še tedaj, ko se je proti njemu pri-podil neki veliki sivi pes in se z lajanjem zaganjal vanj, ko je stopal skozi vinograd, in spomnil se je šepeta, ko je neki detinski klic na glas vpil: "Sultan, Sultan!" Stokrat se je spomnil istega šepeta. Zdelo se mu je, da mu onih besed ni govorila ženska z gladko kožo, temveč nekdo, ki je bival v nji in videl in razumel več nego on sam. Zakaj torej osem let trpljenja, prostovoljnega pomanjkanja in zatajevanja? On, učeni človek, pa je hodil okoli v raztrganem in umazanem perilu in se hranil s podarjenimi drob-tinami. Izobraženec, pa je slovel kot potepuh in norec! Nekaj ga je stisnilo v prsih in nogi sta mu zopet oslabeli. Ogledal se je in se vsedel ob kraju cestnega jarka. Tedaj je v mislih prešel vse svoje življenje celo od detinstva: zgodnje uboštvo, neprestano iskanje, neredno življenje za časa dijaških let, ljubezen in prevara male Eme, prostovoljni odhoa na vojno, strah in groza vojskovanja, povratek domov, razočaranje, brezglavo kolebanje in končna rešitev. Spominjal se je vseh teh let težkih preizkušenj in pomanjkanja v gladu in mrazu ter skušnjav! Prošlega leta so mu v Novem selu deklice okoli vodnjaka dajale piti iz vedra. Nasmehale so se, a on se je komaj premagal, da ni objel najbolj gibke in črnooke med njimi. Še ne tako davno, na dan svete Trojine, je naletel na deklico, ki ga je prijazno povprašala, kako daleč je cerkev svete Trojice. Pokazal ji je stezo in jo z desnico pobožal po kiti las. Dolgo je drhtel radi tega dotikljaja. Prav ima ženska z gorice, prav! Kakšen pu-ščavnik pa je on? Jutri ga premaga skušnjava. Zmotilo ga bo, da bo padel in se končno mogoče še znašel v zaporu. Grenek usmeh se je porajal na ustnih, nato pa je na moč zaplakal. Neprestano mu je vendar prihajala misel, da se postara in mu bo lažje. Sedaj pa se ne more utešiti. Kako dolgo bo še moral odolevati greh! Temna noč se je že storila, ko je Matija sedel ob kraju jarka in si z umazano krpo brisal potno čelo. Od nekod iz dalje je slišal pritajeno šuštenje valov in lajanje psa z najbližje kmetije. Lajanje je utihnilo. Ogledal se je. Noč je bila temna. Mirijade bleščečih kresnic so vzletale nad površjem, višje v zraku pa, se je zdelo, da se spajajo z mirijadami trepetajočih zvezd, nemirnih kot se premičejo s kresnicami in kot da se vse to giblje v čudnem, mirotvornem ritmu. Iz umerjenega šum- Ijanja valov je iz dalje vjel zvok stopinj nečesa neskončno dobrega, ljubeznivega in nehote mu je molitev uhajala na ustni. Glasno je izgovoril: "Ne zapusti me, Gospod!" in spustil se je na kolena v vlažnem jarku. Še nikdar ni Matija tako molil. Prsi so se mu od radosti širile, ustnice pa so mu šepetale nevezane besede. Prvič je občutil sladkost molitve. Zdelo se mu je, da postaja vse lažji, da se stopnjema odriva od zemlje in da ga nevidna privlačna sila dviga višje in višje. Naenkrat se mu je zazdelo, da svetli žarki nenavadne sile pronicajo skozi njega, in radost, nikdar prej preizkušena, je prevzela vse njegovo bitje. Na nebu se je zaznavala napovedovalka dne, ko je sedel na mokro travo in si z metjem rok ogrel odrevenele ude. Lice mu je sijalo od prelepega usmeva. Vedno tužne oči, ki so spoznale in razumele, so se iskrile od drugačnega seva. Radosten kot dete je ponavljal: O Rog, Ti nikogar ne ostavljaš, vse posečaš! In trnjeva pot puščavnika, "pot močnih, najmočnejših," kot je dejala ženska z gorice, se mu je zdela dostopna in veselja polna. Zdaj je vedel, kje in kako črpa silo. Joževa: Obleka - stori človeka V zadnji številki sem pisala o ženski, ki je majhne postave; danes bom o veliki. Velika ženska se imenuje tista, ki meri v bližini šest čevljev. Taka ženska naj ne nosi predolgih kril, kar jo poveča. Las naj ne ima prekratko pristriženih in ne premočno skodranih, kar ji daje obsežnost. Klobuke naj ima z velikimi kraji, takozvane "Picture hats". Klobuki naj ne imajo previsokega vzglavja, kinč na njem naj bo poševno obrnjen. Vedno naj ima klobuk druge barve kot je obleka. Za njo so priporočljive bluze. Te naj bodo dolge in vedno svetlejše barve kot je krilo. Vsaka njena obleka naj ima pas. Če si izbere obleko, ki ima linije, naj jih obrne počez, ali zgoraj podolgoma, spodaj pa počez, kar jako zmanjša postavo na pogled. Nikdar naj ne dovoli obrniti vse po dolgem. Rokavi naj bodo tesni in rokavice druge barve kot obleka, da roka ne izgleda predolga. Najbolj visoki postavi najbolje pristojajo takozvani "Suits" s precej dolgim površnikom. Čevlje naj ima temne in nogavice druge barve kot obleka. Barve za obleko si lahko izbere vse. samo da ni preveč rožnato. Kinč lahko nosi vsakovrsten, z izjemo kratkih verižic, ki pridejo čisto pod vrat (Chokers). Dobro se ji podajo dolgi uhani. Če je v družbi, naj se velika ženska vede graciozno in naj ne skuša zmanjšati svoje postave s tem, da leze skupaj. Nismo same odgovorne za naše postavnosti; je pa naša dolžnost. da si pridobimo ugled, kamor gremo. S pravo obleko in pravim vedenjem bomo vedno na mestu, naj bo že postava taka ali taka. Vedenje velike ženske mora biti umerjeno in samozavestno. Nikdar na i ne kaže. da ie v zadregi, ampak vzame naj vse mirno in flegmatično. Iz urada I. nadzornice Joliet, III., 20. nov. 1930. Minulo je že več mesecev, odkar se je vršila II. redna konvencija S.Ž.Z. v prijaznem mestu Sheboygan, Wis. Še vedno se spominjajo naše delegatinje podružnice št. 20 prijaznosti, postrežljivosti in uljudnosti članic v Sheboyganu napram delegatinjam. Naše bivanje v Sheboyganu je le prehitro poteklo ter nam bo ostala II. konvencija S.Ž.Z. v prijetnem spominu. Konvencije imajo vse Jednote, najsibodo našega jezika ali tujega, in to pa radi tega, da se ukrene čim več koristnega za Jednoto in članstvo. Ravno tako so prišle delegatinje naše S.Ž.Z. skupaj, da ukrenejo kar najboljše za napredek in korist S.Ž.Z. Res, mnogo dobrega se je ukrenilo, kajti vsaka de-leg-atinja je imela nalogo od svoje podružnice, da stori čim več za njo. Tudi naše delegatinje od št. 20 so imele naročeno po želji članic, da delajo poleg drugih točk še za dve glavni točki in sicer, da se pridene ime "katoliška" in da se izvoli duhovni vodja. Toda na žalost naših članic nista te dve točki prodrli. Večina se je morala upoštevati. Vendar upanje naše članice še vedno imajo, da na prihodnji konvenciji, ki se bo vršila v Collinv/ood, O., leta 1933, bodo tudi te točke rešene in njih želja ustrežena. Kakor vse druge Jednote ne morejo ustreči vsem željam posameznih društev, ravno tako tudi naša. S.Ž.Z. ni moerla ustreči vsem. Bodimo vseeno složne in potrpežljive ter delajmo za nauredek podružnic S.Ž.Z. in skušaimo podvoiiti članstvo do prihodnje konvencije, da bo vsaj še enkrat toliko članic, ako ne več. Končno želim vesele božične praznike in srečno, zadovoljno in zdravo novo leto vsem članicam in i sestro Gottlieb kot glavno tajnico, da še nadalje obdrži svoj urad. Predlog podpiran in enoglasno sprejet. Predlog stavljen od sestre Stušek, da s" glasuje radi imena S. Z. Z. Sest a Zdešar predla«™ naj ostane ime neizpre-menjeno do prihodnje konvencije. Predion ses*~" Zdešar zmaga z 19tnAi proti št:nmi trlasovi. Želeti bi bilo, da se o teh zadevah oglasijo vse podružnice, da bi bilo to urejeno po želji članic. Pozdrav svem članicam S. Z. Z. tet vesele božične praznike in srečno novo leto in 10.000 novih članic. Mary Stušek, tajnica. PODRUŽNICA ŠT. 34, SOUDAN, MINN. Članice naše podružnice se strinjajo z vsemi tremi točkami, kakor je predlagala podružnica št. 9. Tako je pravilno. Mary Pahula, tajnica. Jjc * * PODRUŽNICA ŠT. 38, CHISHOLM,-MINN. Na zadnji mesečni seji so članice enoglasno sklenile, da pri imenu ni potrein nobene črke več. "S. Ž. Z." je dovolj leoo in pravila povedo, cla je Slovenska Ž^ska Zveza ustanovljena na katoliški podlagi brez posebnega "K". Torej naj ostane kot je bilo določeno ob ustanovitvi in odobreno na zadnji konvenciji. Annie Trdan, tajnica. * * * PODRUŽNICA ŠT. 44, VALLEY, WASH. Na seji dne 9. novembra so članice sklenile sledeče: Glavna tajnica naj ostane stara. Smo za to, da se naša organizacija imenu1'" Katoliška S. Ž. Z. Miss Hilda Erbeznik, predsednica, Mrs. Mary Trampush,' tajnica. Dopisi PODRUŽNICA ŠT. 2, CHICAGO, ILL. Dne 22. novembra je zopet ena izmed naših deklet, članice S. Ž. Z. stopila v zakonski stan in sicer sestra Elizabeth Besowshek, sestra tajnice podr. št. 2. Srečni ženin je bil George Rittmanich, iz Bradley, 111. Njegova mati je tudi članica S.Ž.Z. in sicer podružnice št. 22. Poročne obrede v cerkvi sv. Štefana je opravil naš pomožni župnik, č. g. Rev. Aleksander Urankar, O.F.M. Zvečer sc je vršilo gostovanje na domu neveste. U-deležil se je celo naš Alderman. Hon. D. Horan. Novoporočencem iskrene čestitke. Članice naše podružnice se uljudno o-pozarjajo na letno sejo, ki se bo vršila v četrtek, 11. decembra, v glavnem uradu. Volil se bo odbor za leto 1931, torej ne pozabite se udeležiti. Sesterski pozdrav, Odbor. * * * IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 5, INDIANAPOLIS, IND. Predno poteče leto 1930 se moram šc enkrat oglasiti in naznaniti, da podr. S. Ž. Z. št. 5 še ni umrla. Čeravno smo izgubile nekaj članic. Prav žal nam je za njimi. Krive pa so slabe delavske razmere. Kjer- tudi v Indianapolisu težko občutimo industrijsko depresijo. Zato v tem letu pač nismo mogle napredovati in pridobivati novih članic. Ktero Slovenko sem prašala za pristop k našej podružnici, vsaka mi je odgovorila, da v teh slabih časih pač ne more in da še druga društva, ki so za podporo v bolezni težko vzdržuje. To je tudi resnica. Veliko Slovencev je tudi v Indianapolis brez dela. Pa upajmo da nam leto 1931 prinese več uspeha in prosperitete. Pohvaliti pa moram članice naše podružnice. Sinoči 17. nov. smo imele društveno sejo. Čitale smo našo priljubljeno glasilo Zarjo; članke in dopise vse članice ki so bile na seji, so bile zelo navdušene za lepo čitivo in napredek Zveze. Prav vesela sem bila ko sem zrla v prijazne in vesele obraze sosester na seji. Pri naši podružnici vlada lepa sloga, nič ni tiste zavisti in prepirov ampak prijaznost in sloga. Sedaj pa članice podr. št. S pozor! 15. decembr aimamo zadnjo društveno sejo v tem le-tu. Prijazno ste vabljene vse, da pridete na to sejo ker bo volitev novega odbora. Vsaka reč le en čas trpi. Tako tudi odbor se mora včasih premeniti. Pri naši podr. je dosti zavednih Slovenk, ki so zmožne za odbor in bojo delale za napredek SŽZ. Torej članice naše podr., pridite 15. dec. na sejo vse. Niti ena naj ne izostane. Vzrok ie le bolezen. Takrat bo tudi sprejem v Zvezo vseh tistih članic, ki še niso bile sprejete po pravilih. Imamo pa še nekaj drugega zanimivega na programu za takrat. Kaj? Tega Vam šc ne povem danes. Pridite vse in upam, da boste vse zadovoljne. Sedaj pa iz srca želim vesele božične praznike ter srečno in zadovoljno Novo leto 1931 vsem glavnim odbornicam ter vsem podr. In članicam SŽZ. po širni Ameriki. Sosesterski pozdrav. Annie Koren. PODRUŽNICA ŠT. .9, DETROIT, MICH. Naše članice so bile priredile 16. novembra "Card-Party" v korist društvene blagajne. Udeležba je bila povoljna. Morda bi bila še lepša udeležba, ako bi bile članice dobile pravočasno v roke glasilo SŽZ. Vkljub temu smo se bile članice v lepem številu zbrale na veselici, ker so nam š lina pomoč čč. gospodje, ki so v cerkvi oznanili in priporočili našo prireditev. Vidite, članice, kako nam je potrebna pomoč od strani častite duhovščine. V našem vabilu za veselico je bilo naznanjeno^ da bodo članice podarile toplo odejo onemu, ki bo plesal z Miss Srečo Bežal jc fant pred Miss Srečo, pa ga je kot srna urna Miss S. vseeno dohitela in mu je dobrosrčno za zimo podarila lepo iii toplo odejo. Srečen fant živi na št. 386. Kdor biva na Highland Parku, bo žc znašel kdo ie. Samo toliko smo članice cule, da ie bil fant vesel, ko ga je obiskala Miss Sreča in ji je dejal, da naj šc pride. Na zadnji seji smo članice sklenile, da bomo od sedaj naprej vsaki mesec po se ji priredile za članice Bunco-Party in sicer zato, da bodo članice tem raje pri-baialc na sejo. Zelo razesveljivo ie tudi to, da se članice zelo zanimajo in trudijo, da bodo več novih članic pripeljale za mesec ja-nuarij 1931. Le srčno naprej, cenjene članice! Dne 21. decembra bo društvena seja in se bo volil novi odbor in nato bo zabava za članice. Društvenice, udeležite se pri-hodnie scic, da bomo skupno naredile naredile načrt za prihodnje leto! Sosestre. na veselo snidenje tedaj na decemberski društveni seji! S sosestrskim pozdravom Mrs. Theresa Caiser, 370 Geneva Ave.. Detroit. Mich. MILWAUKEE, WIS. Drage sestre Slovenske Ženske Zveze Božič je tukaj in mi premišljujemo, kaj bi podarili enemu ali drugemu v spomin. Jaz nemorem podariti družeča, kot da želim vsem glavnim uradnicam, posameznim članicam, posebno pri podružnici št. 12 zdrave in zadovoljne božične praznike. Margaret Ritonia, tajnica. * * * NOTTINGHAM, OHIO S tem naznanjam članicam podružnice štev. 14, da bomo priredile igro "Čarov niča'', ki jo bomo igrale v nedeljo zvečer. 21. decembra, ob r-mi uri v Dvorani na Richer Ave. Ta prireditev je namenjena v korist revnih otrok, zatorej prav ulju- dno vabimo vse, posebno članice naše o-družnice, da si pridobijo vstopnice in / tem pripomorejo k lepem uspehu. Vstopnina k igri je 50c. Na isti dan ob pol treh se pa vrši v dvorani takozvani "Christmas Party" za mladino, navzoč bo "Santa Claus", da te male razveseli z kakim darilom kar bomo članice priskrbele v ta namen. Obveščani tudi, da se bo naša letna seja vršila 16. decembra ob 7 uri zvečer v navadnih prostorih. Na omenjeni se ji se bodo vršile volitve odbornic za lete .1931. Zaradi tega je želeti, da se te važne seje udeležijo vse, tudi tiste članke katerih ni bilo na seii celo leto. V smislu sklepa zadnje seje plača vsaka članica 25 centov kazni v društveno blagajno, kateri se brez tehtnega vzroka ne udeleži glavne društven letne seje. Vsem članicam S. Ž. Z. voščim veseie božične praznike in srečno novo leto. Theresa M. Skuc, tahiica in županja iz Bele Ljubljane. * * * PODRUŽNICA ŠT. 15, NEWBURGH, OHIO. Naše članice se prosi, da se prav goto- . vo vse vdeležijo prihodnje seje, katera se bo vršila v sredo 10. decembra, točno ob 7:30 zvečer v šoli. Več važnih stvari bo na dnevnem redu. Obenem bo to tudi glavna letna seja. Torej še enkrat, ne pozabite priti na sejo. Vsem uradnicam in članicam SŽZ. želim vesel Božič in srečno Novo leto. Josephine Hočevar, tajnica. * * * ZAHVALA Drage mi sosestre podr. št. 19, SŽZ.! Dolžnost me veže, da se vam iz srca zahvalim za vašo dobro voljo in radodar-nost, ki ste jo izkazali meni, ubogi revi s tem, da ste mi podarili svoto pet dolarjev. Milo se mi je storilo, ko ste mi pomagale v mojih skrbeh in dale pamoč v moji nesreči, ki me je tako nepričakovano zadela. Lepa hvala tudi Mrs. Brine, ki je prosila zame. Ljubi Bog naj vsem skupaj stotero povrne to vašo dobroto. Lepo je od vas, drage sosestre. Ako mi ljubi Bog podeli ljubo zdravje, bom vedno z vami delovala in storila kaj dobrega. Le tako naprej, bodimo v pomoč potrebnim. Nihče ne zna, kedaj ga lahko nesreča doleti in to tako nepričakovano, kot je meen. Še enkrat, lepa hvala. Pozdrav vsem članicam SŽZ., posebno pri podr. št. 19. Mary Hrovat, članica. * * * PODRUŽNICA ŠT. 24, LA SALLE, ILLINOIS Na seji dne 2. decembra smo sklenile, da bomo za vsako umrlo članico plačale za dve sveti maši, šle skupno moliti ob rakvi in se udeležile pogreba v kolikor mogoče obilnem številu. Opozarjamo vse naše članice na decemberski sejo, ker se bo volil odbor za leto 1931. Ne pozabite se udeležiti ob enem pa tudi poravnati vse doneske za tekoče leto. Sesterski pozdrav, Mary Grgovič, predsednica. Mary Kastigar, tajnica. Mary Setina, blagajnica. PODRUŽNICA ŠT. 27, NORTH BRADDOCK, PA. Vse cenjene sosestre, članice naše podružnice se prav uljudno vabite na de-cembersko sejo. Pridite vse, ker to bo letna seja, na kateri se bo volil odbor. Zatorej je Vaša dolžnost se udeležiti, da si lahko izberete sposobne članice v odbor. Torej na svidenje na seji dne 14. decembra. Huda nesreča je zadela našo blagajni-čarko, Mrs. Mary Anzlovar. Dne 8. novembra je njen soprog, previden s svetimi zakramenti v gospodu zaspal. Naše članice, kakor tudi članice Oltarnega društva so se v velikem številu udeležile skupne molitve. Lepa hvala vsem. Pripo ročam jo v molitev preostalim pa v imenu podružnice izrekam sožalje. Našn predsednica, Mrs. Brenzel se ie preselila v svojo novo palačo, na Forest Hill. Veliko srečo v novem domu. V dolžnost si štejem, da se lepo zahvalim članicam naše podružnice, ko so me tako iznenadile na moj rojstni dan. Ti sočera Vam hvala za tako lepa darila. To mi bo ostalo v trajnem spominu. Ob priliki bom skušala povrniti. T-T koncu voščim vsem našim članicam vesele božične praznike. Uršula Pierce, tajnica. PODRUŽNICA ŠT. 32, EUCLID, O. V nedeljo 26. oktobra je imela naša podružnica lepi dan. Priredile smo namreč igro "Pri kapelici", ki je nad vse dobro izpadla. Igralci in igralke so izvršili svojo nalogo izvrstno. Zato se jim članice na tem mestu najlepše zahvaljujejo. Udeležba je bila nepričakovano dobra, kar gotovo ne bo v škodo društveni blagajni. Na zadnji seji smo sklenile, da priredimo maškaradno veselico v nedeljo, 25. januarja, 1931. Ker se zbira denar za nabavo društvene zastave, ste vse članice že sedaj vabljene k udeležbi. Res niso delavske razmere najboljše, vendar s dobro voljo se vse doseže. Pozdrav vsem članicam SŽZ. ter vesele božične praznike in srečno Novo leto in 10,000 novih članic. Mary Stušek, tajnica podr. št. 32. PODRUŽNICA ST. 38, CHISHOLM, MINN. Vse članice uljudno opozarjam na letno sejo, ki se bo vršila dne 17. decembra zvečer, v navadnih prostorih. Na dnev- nem redu bo volitev odbora za prihodnje leto in še več drugih važnih točk. Pr seji bomo imele "Lunch" in zabavo sair.e za članice. Annie Trdan. tajnica. * * * PODRUŽNICA ŠT. 46, ST. LOUIS, MO. Članicam naše podružnice se naznanja, da bomo imele glavno sejo četrto nedeljo v mesecu, dne 28. decembra. Pro-šene ste, da se te seje udeležite vse in izberete nove uradnice, ki bodo sposobne voditi našo - -družnico. Po seji bomo imele Christmas Part*'. Prošene ste j-di, da vsaka nn^elje vsaj eno novo kan-didatinjo za to sejo. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem glavnim uradnicam in vsem nodružnicam. Mary Speck, tajnica. KNJIŽEVNOST. Ave Maria Koledar. Vsako leto prihaja med nas in vsako leto nam prinese kaj novega. Letošnje leto je še posebno zanimiv radi Baragovih proslav, ki so našle v tem koledarju nad vse zanimivega kronista. Ta koledar bo važna zgodovinska knjiga v tem oziru in morda večjega pomena kedaj čez leta, kakor sedaj mislimo. Poleg lepih člankov o našem apostolu ima koledar mične črtice, penmice, članke znanstvene in poučne vsebine. Reči moramo, da vsak koledar prekaša prejšnji koledar, letošnji prekaza lanskega. Tudi članicam naše Zveze ga toplo priporočamo. Prepričani smo, da bo bravcu ne le v pouk, temveč tudi v uteho, zato naj vsaka seže po njem in si ga naroči. Kako lepo je poročilo iz katoliškega sveta, kako izvirno je poročilo političnega življenja po državah in deželah. Še vsak koledar nam je prinesel zadovoljstvo v hišo in srce, tudi ta nam ga bo prinesel. Koledar se naroči \ upravi Ave Maria, P. O. Box 443, Lemont, Illinois. Cena samo 50c. PRAKTIČNI NASVETI Nadevane breskve Lepe, debele breskve olupi, prereži čez polovico, odstrani koščice, deni breskve v kožico ter prilij malo sadnega mošta ali vina, kožico dobro pokrij in duši breskve, da se malo zmehčajo. Nato deni breskve na krožnik, da se ohlade. Medtem pa pretlači skozi sito drobne, a zelo zrele sveže breskve; pretlačenim primešaj zdrobljenih piškotov in par listov rdeče gelatine, raztopljene v soku, v katerem si dušila breskve. S tem nadevom napolni ohlajene breskve in jih polagaj na piškotne zrezine. — Lahko pa serviramo breskve tudi brez piš-kotnih rezin. * * * Cešpljevec V lonec deni 21 lepih, neolup-1 j enih češpelj s koščicami vred. Prideni 1 kvort vode, 4 žlice sladkorja ter kuhaj češplje 10 minut (da se razukuhajo). Ker padejo koščice na dno, jih z lahkoto odstraniš, preden daš jed na mizo. Češpljevec je namreč znatno manj okusen, ako odstraniš češpljam koščice pred kuhanjem. * * * Mešano sadje z opečenim kruhom Več vrst sadja duši vsako zase. Ohlajeno zloži v skledo v precej visok kup in pri tem menjaj vrsto in barvo sadja. Okrog sadja pa naloži v venec opečene žemljine ali kruhove rezine, kot jih pripraviš za trijet. Rezine naj bodo vse enako velike. Soku, v katerem si dušila sadje, primešaj malo sladkorja, par žlic marmelade, žlico likerja ter oblij z njim kruhove rezine in sadje. * * * Masleni cmočki. 3 žlice presnega masla, 2 celi jajci, 6 žlic moke in 2 žlici mleka dobro vmešaj ; nato urno zajemaj testo z majhno žličko in ga zakuhaj v slani vodi. Cmoki naj vro 3—5 minut, nakar jih deni v skledo, povrhu pa potresi 3 žlice zri-banega parmezana. Finančno poročilo S.Ž.Z. za mesec okt. 1930.—Financial Report of the S.U.L. for the month of Oct. '30 Podružnica: Mesečnina: Naroč. Zarje: Pristop.: Posebna Izkaznice: Članic: Subscription Initiation doklada: Knjige: Membership Skupaj: Number of Branch: Assessment: of Zarja: Fee: Spec. Ass.: Books: Card: Sum: Members 1. Sheboygan, Wis............... .............. $ 16.20 • $ 10.80 $ 1.50 $-.- $-.- $ 28.50 107 2. Chicago, Illinois ................ .............. 9.90 6.60 .75 -- -- —.— • 17.25 66 3. Pueblo, Colo..................... .............. 19.05 12.70 __ __ --- —.— 31.75 127 4. Oregon City, Ore........... .............. 5.4Ü 3.60 —.— _.— —.— —.— 9.00 36 5. Indianapolis, Ind............. .............. 6.60 4.40 -- -- —.— —.— 11.00 44 6. Barberton, Ohio .............. .............. 9.45 6.30 .75 -- —.— —.— 16.50 63 7. Forest City, Pa............... .............. 7.35 4.90 -- —.— —.— —.— 12.25 49 8. Steelton, Pa....................... .............. 6.30 4.20 1.50 3.50 —.— —.— 15.50 42 9. Detroit, Mich................... .............. 8.25 5.50 .75 10.00 —.— —.— 24.50 55 10. Collinwood, Ohio ............ .............. 54.00 36.00 __ 61.50 -- —.— 151.50 358 11. Eveleth, Minn................. .............. 8.70 5.80 -- -- -- —.—. 14.50 50 12. Milwaukee, Wis.............. .............. 12.45 8.30 .75 -- —.— .75 22.25 83 13. San Francisco, Calif...... .............. 10.95 7.30 .75 —.— —.—. —.—. 19.00 73 14. Nottingham, Ohio ......... .............. 34.60 22.90 1.50 5.50 —.— .50 65.00 229 15. Newburgh, Ohio .............. .............. 17.40 11.60 .75 —.— —.— —.— 29.75 114 16. So. Chicago, 111.............. .............. 8.50 6.00 —.— —.— —.— —.— 14.50 59 17. West Allis, Wis............... .............. 4.80 3.20 --- —.— —.— —.— 8.00 32 18. Collinwood, Ohio ........... .............. 5.70 3.80 .75 .50 —.— —.— 10.75 38 19. Eveleth, Minn.................. .............. 23.85 15.90 —.— 6.00 —.— —.— 45.75 158 20. Joliet, 111............................ .............. 35.40 23.60 —.— 13.50 —.— —.— 72.50 235 21. West Park, Ohio .............. .............. 7.05 4.70 —.— —.— —.—. —.—. 11.75 47 22. Bradley, 111...................... .............. 3.30 2.20 —.— —.— —.— —.— 5.50 22 23. Ely, Minn.......................... .............. 10.65 7.10 —.— 2.50 —.— .75 21.00 23 24. La Salle, 111...................... .............. 6.90 4.60 —.— 2.00 —.— —.— 13.50 45 25. Cleveland, Ohio ................ .............. 57.15 38.10 1.50 19.50 3.00 .50 119.75 381 26. Pittsburgh, Pa.................. .............. 17.40 11.60 2.25 3.50 —.— —.— 34.75 116 27. North Braddock, Pa...... .............. 6.75 4.50 —.— —.— —.— —.—. 11.25 45 28. Calumet, Mich................ ............. 13.35 8.90 —.— —.— —.— —.—. 22.25 89 29. Broundale, Pa................. .............. 3.00 2.00 —.— .50 - —.— 1.00 6.50 20 30. Aurora, 111...................... .............. 2.70 1.80 —.— —.— —...— —.— 4.50 18 31. Gilbert, Minn.................. .............. 6.00 4.00 10.00 40 32. Euclid, Ohio .................... .............. 12.45 8.30 2.75 .50 —.— —.— 24.00 83 33. New Duluth, Minn........ .............. 4.05 2.70 6.75 27 34. Soudan, Minn.................. .............. 3.60 2.40 —.— —.— —.— —.— 6.00 24 35. Aurora, Minn., Sept...... ............ 1.50 1.00 2.50 — — 35. Aurora, Minn., Oct........ .............. 1.35 .90 2.25 9 36. McKinlev, Minn.............. .............. 6.30 4.20 10.50 42 37. Greaney, Minn................ .............. 3.00 2.00 5.00 37 38. Chisholm, Minn.............. ............. 13.65 9.10 2.25 —.— —.— —.— 25.00 91 39. Biwabik, Minn................ .............. 3.15 2.10 —.— —.— —.— —.— 5.25. 21 40. Lorain, Ohio ..................... .............. 3.20 2.10 5.30 14 41. Cleveland, Ohio .............. .............. 7.80 5.20 2.25 —.— —.— — 15.25 41 42. Maple Hights, Ohio ........ ......... 1.95 1.30 3.25 12 43. Bay View, Wis................. .............. 2.70 1.80 4.50 18 44. Valley, Wash................... .............. 1.05 .70 —.— 1.00 —.— —.— 2.75 7 45. Portland, Ore.................. 2.25 1.50 3.75 15 46. St. Louis, Mo.................. ............. 2.40 1.60 4.00 16 $509.50 $339.80 $20.75 $130.00 $3.00 $3.50 $ 1,006.55 3321 Preostanek v blagajni zadnjega meseca $15,726.99 Skupna ..$16,733.54 American Bonding Co., bond gl. blag.. Edinost Publishing Co., Zarja............... Edinost Publishing Co., poprava nasi Edinost Publishing Co., knjige............. Edinost Publishing Co., koverte........... Marie Prisland, plača gl. predsednice. Skupni stroški ....................................................$ 585.51 Preostanek v blag dne 30. novembra, 1930 16,148.03 Julia Gottlieb, gl. tajnica. STROŠKI: .$ 7.50 Julia Gottlieb, plača tajnice in urednice............................ 100.00 - 200.35 Rev a Schiffrer, plača duh. nadz....................................... 10.00 158 00 "Razpošiljanje Zarje ........................................................... 15,00 34 50 Poštnina Zarje .......................................................................... 10.00 . 25.00 Najemnina gl. urada za september in oktober.................. 20.00 % k 3 ^ Maiden's Realm N> BANG! THAT'S THE WAY IT STARTED Bang is the word, with horns blowing, balloons flying, our Orchestra placing all of the latest hits, a bevy of pretty girls here, there, flitting around the tables and dancing like beautiful butterflies, quartettes singing and every one, young and old, having a wonderful time. That is the description in minor detail of the tremendous success of the dance given by the girls of the S. Ž. Z. bowling team. And a success it was mainly due to the fact of the extensive donations by our member, none other than Mrs. Frank Zogozen, who so gratiously donated the Hall and also presented the girls with a beautiful cake, with the inscription S.Z.Z. on top of frostings in white and yellow. Mention must also be- given to the girls who so willingly sold tickets at the box office, namely, Veronica Zavrl, Hedvig Meitzen, at the door, Ann Vertacik and Mary Kovacik and Genevieve Vir ant, waitresses; Margaret Prisland, Elsie Sebanz, Ann Delibos and Antoinette Krashek. Credit for the balloons and horns go to Anne Iiodnik, Johanna Za-krajshek and Mary Suscha. It was the untiring efforts of all of the girls that made our dance such a huge success. The extended cooperation of every one is actually what put it over and the fact of every one having as a pleasant evening as one could see just by looking at the older peoples countenances who sat at the tables and danced. We also want to thank all those who donated various things to us and all those who helped prior to the date of our dance. I again take this opportunity with the voices of the rest of the team in saying, thank you, one and all in appreciation for your help and co-operation and exceptionally ,to our very dear friend and member, Mrs. Frank Zagožen. Mary Zore, Chairman. Dear Editor and Fellow Readers: I am putting in my first appearance as a contributor to the "Maidens Realm" to tell you of the latest news from- Chicago. I am sure you will all enjoy a hearty laugh from what I am about to tell you, of the prank played on a popular group of young folks. On Saturday, November 22nd, one of our sisters, Miss Betty Besowshek was united in happy marriage to Mr. George Rittmanic. She was attended by the maid of honor, Miss Mae Gottlieb, and the bridesmaids Miss Nell Bradshaw, Margaret Rittmanic, and the little flower girl Emily Frances Besowshek. After the wedding ceremony the bridal party was driven to the bride's home, as is the usual custom. But, when they came from the photographer, they were accosted by several friends of the groom and forced to enter a wagon, driven by two horses. Then the reins were given to the bride and groom, with instructions that they were to drive home in that vehicle. Needless to say, their audience was very much surprised to see an old fashioned wedding in this time. After quite an extensive tour of the streets ,they returned to the bride's home, each lady being gallantly assisted to the sidewalk by the young men. Thus, the wedded life of two young people was begun — seriously at first, but with a good chance to exercise their sense of humor. A Chicagoan. Dear Editor: Have you ever passed a small store, and wondered if the keeper in there made a living? I have. 1 took care of such a store when the proprietress wa« ill. It would be difficult for many, who have never played the role of "The Small Shoppe Keeper," to imagine the depression and gloom that steals over one when no sales were made for days and days. I wonder how mi"" of us will think of the little "store-man" when we do our Christmas buying in the magnifice U shopping palaces. Sincerelv yours, Josephine C. Pluth. THE SMALL SHOPPE KEEPER i. People passing by the hundreds, Passing bv my open door— Just a jumble of quick foottreads, Never walking cross my floor. Though my shoppe door's always open, And a cheery light is lit, No one ever ser"is to come in; So alone I always sit. II. Bus-1' people always walking Never turn their eyes to me. Som» with friends are gaily talking, But my shoooe they never see. If they'd only turn around to See my pleasant, smiling face Saying, "what can I do for j'ou." Past mv door they'd never race. iii. Rustling, bustling all the long day— How they walk so very fast! But their eyes are turned the wrong way, And of course my shoppe is passed. Why is it that they're so busy? While I'm idle as can be, Trying to hide all my mis'ry So that just mv smiles they'll see. IV. Now my spirit's start to sinking— Showing by my drooping chin But I've set my mind to thinking When the crowds did not come in. Since the buyers just won't enter. Think I'll close my shoppe tonight; Give the keys back to the renter; Say. "goodbye," turn out the light. Josephine C. Pluth. EDITORS NOTE Once again I would like to remind our readers that all contributions must be signed by the writer. The address should be given also. Another letter has been received without an}' identification, and it has found its way directly into the waste-basket for that reason. A MERRY XMAS I wish to extend all the readers of "Zarja" the cheeriest Christmas Greetings, with the hope that our dear infant Jesus will bestow his numerous blessings upon you throughout the year. The Editor. Sorting Them Out Ferdinand—All right, if you want to break off our engagement, but I'll have to ask you to return my ring. Floribel—Sure, you can have your ring. Would you mind coming around to my house and picking it out? My engagement rings are all mixed up. Truth and Fiction "Truth is stranger, than fiction." "Why shouldn't it be?" rejoined Senator Sorghum. "I have never known a campaign in which it wasn't scarcer."—Washington Star. Lady Lawyer "We're up against it in this case. The lady plaintiff is beautiful." "And that ain't the worst of it." "Ileh?" "So is her lawyer." Fast as Rabbit Hutsinpiller—"Has your wife a hare-lip?" -Ilaasenpfeffer—"Why?" Hutsinpiller—"It goes so darn fast I" New Synonym Overboard on the bus—Weren't you nonplussed by the market collapse? "I guess so, I was certainly mi-bussed."—Detroit News. 0102020200010102010001020201020200020001000001010000000000000200000003020200000200000202020002020002000101000302000101000200000000000000020000010000020002010101020153232323484848230101532348535348234848232353482323485323532323235323 CLEVELAND BOY WINS PRIZE WHAT'S WRONG AND WHERE? HERBERT How good are you at finding mistakes? The artist has intentionally made several obvious ones in drawing the aoove picture. Some of them are easily discovered, others may be hard. See how long it will take YOU to find them. Solution next month. Has Eight Correct Answer Oho! What is the matter, girls? Dc you find our men followers too alert for you? Or is this sort of thing out of youi line? I'm inclined to think both reasons have their share of the bearing 011 the case. At any rate, one young man put up a bold front, even though our ladies put the men out of the lime-light the last time, and has shown us all that one defeat does not constitute permanent frustration. However, I'll let you in on a secret, girls. Mr. Glavan thought he would be 011 the safe and send in eleven answers, instead of only nine. Of course, we have no objection to that, but only hope thai you won't take advantage of tiiat point by sending in twenty-five answers when only ten are required. If you find that one. or two additional guesses will ease up this contest a bit, go right to it. But as mentioned before, if you cannot find as many errors as are needed, send in as man}' as you have, because then they may all he right, while your competitors may have some "wrong mistakes". Hereafter, only the answers of the winners are to be published. Those who have found five or more mistakes will receive honorable mention. The following is the list of names for this month: Frances Markic, Cleveland, Ohio, 7: Therese Marie Baznik, La Salle, 111., 7. Marjorie Ahlin, Cleveland, Ohio, 7; Antonia Pecan, Cleveland, Ohio, 7; Mary [Jsenik, Eveleth, Minn., 6; Agnes Siskar. McKinley. Minn., 6; Ann Muhich, Mil waukee. Wise., 6; Mary Ovnik, Cleveland, Ohio, 6; Steffy Jesse, Cleveland, O.. 5: losephine Novak, Cleveland, Ohio, 5. Now to see what Edward Glavan who lias eight '.correct errors" has to say about our contest: Cleveland, O., Nov. 17, 1030. Near Editor: I am stepping in to show that girls aren't the only ones that read "Zarja" Boys also read the "Zarja", and I've found 11 mistakes in the puzzle. T have found 2 more that T was supposed to. Come on boys we will show the girls. The mistakes T have found are the following: - 1. Peddle on bike is missing. 2. One side of fork is missing. 3. Bottom part of handle bars is missing. 4. Door knob and hinges are on the same side. 5. Paul Revere's ride was on a horse, not 011 machine. 6. Icicle is outside and fan is running inside. 7. Wire connection of fan is missing. 8. Top of block has 110 letter. 9. One block lias no letter at all. 10. A piece of woodwork is missing. 11. The boy is riding indoors. Edward Glavan, 13721 Eaglesmere Ave., Cleveland, O. SOLUTION FOR THE NOVEMBER ISSUE 1—Electric fan would not be used in winter. 2—-Picture 011 wall has wrong title 3—Electric fan has no cord 4—Baseboard missing on one wall 5—Door knob on wrong side of door 6—Door does not reach floor 7—Handle bars 011 bike not attached to bike 8—Left pedal on bike missing 9—Part of front fork of bike missing 000<>0<><><><><><><^^ < -N /--r • «A« • m* oooooooooooo v. Trije rodovi DOGODKI IZ NEKDANJIH DNI Spisal Engelbert Gangl (Dalje.) ' 00<>0(XHXHXKKHKKK>0<>0 "Vem, oče: vi ste mi vse!" "Dobro! Kdor priznava, ta ceni! Tega ti ne pozabim! In kdor ima te tri reči, ki so — če se prav vzame — pravzaprav ena, potem pride tudi četrta, in ta je življenje! Zato pa, ker imaš vse tri, imaš tudi že četrto. Kdo bi bil torej želosten, če ima življenje? In z ivljenjem je prav tako kakor z nevesto: eno se joče, drugo se smeje. In tvoje je to, drugo, tisto namreč, ki se smeje. Življenje se pa smeje zmeraj tedaj, kadar ga dviga in jači denar. In tako mu reci vedno, kadar bi ti kdo kaj očital, reci mu, da nisi prišla praznih rok. Le čakaj! Saj bova skupaj! Tudi jaz ne pridem brez krajcarja. Zato pojde vse, kakor bova sama hotela." Očetu je utihnila beseda. Zasopel je globlje, pripravljal se je na to, kar je hotel povedati. "Kaj ne, tega ne moreš reči, da bi te ne imel rad." "Ne, tega ne morem reči," odgovori Lenka. "Storil sem zate, kolikor sem mogel." "Da!" je pritrdila malomarno. "Glej, in zato ne bodi žalostna, saj storiš s tem tudi meni veliko dobroto! Ne bom ti pravil vsega, ker bi vsega ne umela. A to ti lahko rečem, da si želim pokoja in mirne starosti. Delo dolgih let me je upehalo. Rad bi živel daleč odtod. S teboj mi bo to mogoče zdaj, ko pojdeš. Zato petič in zadnjič: meni na ljubo!" "Vam na ljubo," je reklo dekle. "In v umevanju življenja je vsa modrost. Tako! Povedal sem ti, kar sem se namenil. Iz zadnjih mojih besedi pa razvidiš, koliko upanja stavljam nate. Zato: tvoja nesreča — moja nesreča ; tvoja sreča — moja sreča. Ker pa si dober otrok, si rajša izvoliš drugo. Ako bom srečen jaz, bo to dokaz, da boš tudi ti." X. Pavel se je vrnil iz tujine. Prišel je nenadoma kakor vselej. Dospel je nekaj tednov pred Lenkino poroko. Mati je sedela v kotu v prodajalnici. Vrata so se odprla, in Pavel je stal na pragu. Kakor bi se vrnila njena mladost, tako naglo in lahko je vstala in mu stekla naproti. Objele so ga njene suhe roke, njeno srce je zavriskalo: "Pavel, Pavel!" Veselo je zaplapolal plamenček v rdeči svetilnici. Ves mračni prostor je napolnilo veliko veselje, kakor bi prišla pomlad na opustošen vrt. V kuhinji je zaprasketal ogenj, zacvrčala je mast. Na mizi je stala steklenica vina. Hipoma je bilo vse pripravljeno, da se okrepča sin. Begala je mati po stanovanju in po prodajalnici, vsa razburjena od nenadnega veselja. Kdor je prišel v proda-jalnico, vsak je moral čuti: "Pavel je prišel. Ravnokar se je vrnil." Pavel je sedel za mizo. Glavo je naslanjal ob desnico, levica mu je malomarno visela ob stolu. Ves je bil truden in upehan. Bil je prašan od cestnega prahu. Na rami mu je sameval porumenel list, ki ga je vrgla nekje spotoma nanjo zgodnja jesen, otre-sajoč z vej zeleni nakit. Gledale so ga materine oči. Videle so, da mu je obleka oguljena, od dežja izprana. Ohlapno mu je visela ob telesu, kakor bi ne bila umerjena zanj. Oči so mu bile motne in zaspane. Gledale so plašno, kakor da iščejo nečesa, kar je srcu sovražno in grenko. "Kaj je novega, mati?" je vprašal Pavel. Dolgo sta molčala oba. Ta molk je dokazoval, da bi rada govorila, pa se nista upala, kakor da se bojita drug drugega. "Tako sem te hotela vprašati jaz," reče mati. "Kaj bi me izpraševali ? Četudi vam povem, me ne boste umeli, ker niste videli sveta. Beseda ne more povedati vsega, kar doživi srce." "Res! Toda nekaj bi že umela." "Tako je: človek gre z velikimi upi in se vrne brez njih. Upi so v boju življenja slabo orožje. Kjer ni krepke volje, tam premaga življenje človeka." "Torej — kaj? Ali si premagan?" vpraša naglo mati. "No, tega ne pravim. Ali človek se nauči resnice, ako živi v velikem svetu. In tako sem gledal, kako je tam zunaj, in moje izkušnje so bogate in vredne zlata." Pavel dvigne glavo, kakor bi se nečesa domislil. "In kaj je z Lenko?" vpraša in pogleda materi v oči. "Pusti Lenko ! Saj ni vredno, da bi govorila," reče mati. Hudo ji je bilo, da je prišel s tem vprašanjem. "Vredno ali nevredno — to je enako. Le povejte !" sili Pavel. "Pa zakaj bi govorila? Naj ti povedo drugi." "Čimbolj se ogibljete vprašanja, tem večja je moja radovednost. Ali naj grem morda takoj nocoj vprašat drugam, kaj je z Lenko? — Ali naj odgovorim sam ?" Mati je pokimala. "Lenka je že poročena." Odkimala je mati. "Pa bo v kratkem." "Da!" Pavlu je šinila desnica v lase, levica se mu je stisnila v pest. Čula je mati, kako je zaškripal z zobmi. Natočil si je v kupico vina. "Dobro! Saj sem vedel . . ." "Tako je. Nič se ne da izpremeniti," reče mati, "ljudje so ljudje. Vsak hodi svoja pota." "In pota gredo narazen. Čudna, sovražna moč jih razcepi j a, da drže vsaksebi, namesto da bi se zgrinjala v eno ravno, belo, gladko cesto!" Pavel je gledal pred se. Otožno se mu je glasila beseda. Pota gredo narazen in nikjer ni mesta, kjer bi se iztekla v gladko, ravno cesto. Nikjer ni tega mesta!" "Pač!" zašepetne mati. Oglasila se je nevede. "Pač!" je ponovil Pavel. "Tam, kaj ne, kjer je oče, tam je ono mesto!" Mati je molčala....... (Dalje prih.) ;= Tel. Orchard 9150 j LOUISE ROZMAN > 1314 West National Avenue, j MILWAUKEE, WISCONSIN Phone Hanover 3764 FRANK SELAN — MEAT MARKET — Fresh and Smoked Meats — Live and Fresh Poultry — Home Made Saus'ages. — We deliver. 641 W. National Ave., Milwaukee, Wis. i Phone Hanover 5539 NATIONAL CLUB HOUSE \ FRANK TAMSE, Prop, f — Buffet — Bowling Alleys — \ 739 W. National Ave., Milwaukee, Wis. PRVA SLOVENSKA CVETLIČARNA JOHN DOBNIK, lastnik — Cvetlice za vse namene. — 935 W. National Ave., Milwaukee, Wis. Phone Hanover 4590 { J. MANDELKER & SON, INC. 1 FURNITURE — RUGS — STOVES 1 706 South 5th Street j MILWAUKEE, WISCONSIN ČEMU bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. — Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom. Rokličite na telefon CANAL 7172 — 7173 PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL, predsednik 1729 W. 21st Street, Chicago, 111. Vsem cenjenim odjemalcem in ostalim Slovencem želimo VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! ; Phone Hanover 3577 j SUBAN'S FLOWER SHOP \ 1104 South 11th Street, j MILWAUKEE, WISCONSIN — Edini Slovenski list v državi Wisconsin — j JUGOSLOVENSKI OBZOR i Naročnina $2.50 za celo leto; za pol leta $1.50. := 630 W. National Ave., Milwaukee, Wis. 1 Tel. Hanover 1648 VINKO ARBANAS Prva slovensko - hrvatska trgovina cvetlic v Chicagi 1320 West 18th Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 4340 Izbera vsežih cvetlic za plese, svatbe, pogrebe in za vse druge slučaje. — Vsa naročila se točno izvišijo in dostavijo na dom. Phone Hanover 0320 SCHAEFER BROTHERS 1 PLULBING AND HEATING CO. \ 715 So. 5th Street, Milwaukee, Wis. č Presented by Arthur C. Schaefer Vesel Božič in srečno Novo leto PILSEN LAUNDRY CO. JOHN STAYER in JOHN STARC, lastnika 1158 West 18th Street, Chicago, 111. Nova slovenska pralnica. — Vse delo garantirano.. — Pobiramo in razvažamo. — Pokličit» po telefonu CANAL 3500