Primorski Lis
i/
$oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse rn vero, dom, cesarja !
IZHAJA vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
O	E N A za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone. Za manj premožne 4 krone za celo leto.
- J/’ ,
N A II O C N I N O in oznanila sprejema upravnistvo v Gonci na Placuti št. 12.
ROKOPISE sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišče Hilarija št. 7.
Naša strančica.
Božje kraljestvo je podobno gorčičnemu zrncu... Ta prilika nam prihaja v spornim, ko mislimo na stranko „Primorskega Lista1'. Nasprotniki se nam smejejo in pomilovaje govore o naši ,,strančici". Prijatelji pa nas navdušujejo, naj pogumno stopamo naprej, (Ut se že kmalu osnuieV* tudi na Goriškem, nošlena krščanska stranka? na illlllPJIUdhl^l lflščanske resnice iif z jasno začrtanim smotrom. Pi^č^^ojm^iJjjvostjo — nam kličejo — pr^^nejjisno^fjo, pi^čji^ogiimniisi!
S ^t^nam^m^	pii^i^^r^kato-
liškem KhoduvTjnldjanii^
Misel pa dolgo ni mogla uozoretiT Nejasna politika uspeha je vsako določno delo zadrževala. Toda ta nejasna in popustljiva politika se je pokazala v zadnjem času nezadostno. Gospodje okolu ,,Sloge“ so sicer veliko delali in tudi kaj dosegli, toda prave organizacije in edinosti ni bilo nikjer videti. Vrtelo se je vse le okolu nekaterih oseb in ne okoiu stalnih krščanskih načel. Celo vrsto let smo se zibali v sladkih saniah. tla Dri nas_nl liberalizma, da ie liberalizem mgd ',pln llpnu>?m'" Gorje niti, Kdor se je (lrzmil govoriti jasno 'besedo Pre vzor nega škofa Mahniča, ki se je bil postavil po robu tej polovičarski srednji politiki, so zmerjali za krivega preroka Mahometa! Med tem cincanjem pa je tlel zlasti med našim razumništvom pravi liberalizem. ki je zdaj izbruhnil očitno na dan. Prej nismo smeli o njem niti ziuuti. Zdaj pa imamo jasno pred očmi tega nemškega Miheljna. Napo-dila-4a_ilflba, ko je trnba-mlločno novdariati-krš-čanska načela v politiki, v slovstvu, v narodnem gospodarstvu, v zasebnem in javnem življenju. Prej tega nisi
se nam
_ t 111 II
rej tega nismo smeli, keV zabrusilo vsakikrat v obraz: Kaj ste vi sami katoličani?, Ali ni tudi ta in ta duhoven ?!/«p. <?v
Naloga „Prim. Lista“ v zmislu pfvegft katoliškega shoda v Ljubljani je, da vsestranski in odločno brani in zagovarja krščanske resnice. Po krivici očitajo „Prim. List,u“, da mu je samo za nadvlado ali voditeljstvo. Hrepenenje po osebni
LISTEK
Nekaj za predpust.
Pameten mož mora sani sebe krotiti v vsem, bodisi v hvali ali pa graji. Preveč hvale ali pa večni prepir in ojstrost nista dobra. Tega pa ni hotel razumeti čevljar R.ipotač, zato je moral poskusiti. Kako se je zgodilo, bral sem v starih bukvah in hočem sedaj povedati v pomislek vsem zakonskim.
Čevljar Ropotač prepovedal je svoji ženi Barbari, (katero je pa imenoval le „Baburo“), da ne sme nikdar iz hiše, če ni njega doma. Barbara je sicer ugovarjala, a ni nič pomagalo. Molčala je, a bilo je težko. O moževi ojstrusti morala se je pritožiti pri prijateljicah. Bilo je nekega zimskega večera. Naš čevljarje sedel veselega obraza v bližnji krčmi. Barbara porabi priliko in odide k sosedi. Da bi ne bila šla! Mož je hitro zvedel, plačal pijačo in hitrih korakov odšel domu. Vrata dobro zaklene in se vsede h gorki peči.
Bilo je krog deset ure. ko začuje pred hišo korake. Bila je žena, ki niti slutila ni, da je mož vže doma. Hoče hišna vrata odpreti, a — ne more. Od stialiu ji skoraj zastane kri. Najprej začne polagoma trkati, potem pa vedno močneje in močneje, da so se lehko zbudili vsi sosedje. Mož se ni oglasil.
Četrt ure je ropotala. Tu se oglasi nekdo v soseščini :
„Za božjo voljo, kaj pa je, ali gori ?"
,.0 ne gori ne“, odvrne B.irlmra, „dobro bi pač bilo, ko bi gorelo, vsaj ogrela bi se, a tako mi kaže, da v mrazu zmrznem pred lastno hišo.“
Čevljar Repotačje pa vse poslušal pri oknu
nadvladi ali no osebnem voditeljstvu je nam po-poliiuma tujt^.Mi se prav maiu zuiniiniu za osebe, katere vodijo ni vladaje, nam je več za resnice, katera bi morale vse vladati in voditi. Glede tega se nas nima bati ne stranka „Gorice“., ne stranka „Soče“. Mi podajemo roko obema strankama, in sploh vsakemu, kojemuj/je krščansko načelo sveto.
se tudi lie maramo driip stranko. Saj so pa tudi razmere n$' se" vedno nejasne. V boju, ki se bije
Prav radi tega «iiti_ z.nobeno.
'GoriškM
zdaj v naši ožji domovini, je še mnogo osebnosti.
V	osebne boje se pa katoliški list ne more spuščati. Ohraniti si hočemo torej popolno neodvisnost. Katoliške zastave nočemn omadežati z nobenim kompromisom. V vseh zadevah, v vseh okoliščinah in razmerah hočemo govorici resnico, botjj
jn*
spodom.
rekoč: „Gospodje okolu Pr. L. bi morali vendar nekoliko premisliti okoliščine, v katerih smo, morali bi se združiti s to ali ono stranko. Kaj bo storila tako majhna stranka? itd.“
To so prazni pomisleki! Božje kraljestvo je podobno gorčičnemu zrncu .... Koga naj se boji naša stranka, ako je katoliška ? Katoliška ideja vse premaga. Gorčično zrno je sicer najmanjše izmed vseli semen; kadar pa zraste je veče, ko vsa zelišča in je drevo, tako, da ptice spod neba pridejo in prebivajo na njegovih vejah.
POLITIČNI PREGLED.
Spravna pogajanja so pričela v ponedeljek na Dunaju. Prvi je govoril ministerski predsednik Korber. Izrazil je v imenu vlade svoje veselje, da so se udeležile pogajanj vse stranke. A tega ^spelia ne pripisuje vladi, ampak želji vseh avstrijskih narodov po miru, ki je podlaga državnemu napredku. Nato je govoril češki poslanec Engel in povdarjal, da si češki narod sicer želi sprave, a da ne bo odstopil od zahteve jednako-pravnosti češkega in nemškega jezika. Nadalje zahteva češki narod, da se uvede na podlagi
Ko se mu je zadostno zdelo, odprl je nagloma okno in zaklical: „Kdo je zunaj ?•*
,.Jaz sem, tvoja ljubljena ženka.“
,,Moja ljubljena ženka! To si bila samo enkrat v življenju. Si razumela ? Danes ostaneš zunaj, da se naučiš pokorščine !“ Barbara je za čela jokati, da bi se moralo karnnje omečiti. Povedala je, da že pol lire zmrzuje, da si naleze hudo bolezen, morda celo jetko, ako ji ne odpre
—	a vse zaman. „Moje srce je danes trdo kot kamen*1, pravi mož, ..le mirno potrpi in prenoči pod milim nebom !*• Izgovorivši zapre okno. Žena pa le še tarna in tarna. „Na kolenih te prosim, usmili se me! Spoznani, da sem grešila, a odslej ti hočem služiti tem zvestejše."
Se enkrat odpre čevljar okno in zakriči v temno noč: „Torej spoznaš svoj greh. Prav! Sedaj boš vsaj umrla lože j, ko veš, da ti ne delam krivice. Vošim ti srečno zadnjo uro. Kak oče naš bom že zmolil kedaj za teboj.“
Njegovo govorjenje je Barbaro čez vse razkačilo. Srečen mož, da ji ni prišel sedaj v roke! Gotovo bi mn bila oči izkopala, ker kar tresla
se je od jeze.......
Ropotač je vtilmil, tudi žena je mirovala nekoliko časa. Morda je grevengo (kesanje) molila za srečno zadnjo uro? O ne, ne! Kopriva tako hitro ne pozebe. Če ravno popolnoma brez vsake pomoči, vendar je premišljavala, kako bi se maščevala nad možem. JTbogi mož ! Ti še ne poznaš ženske zvijače!
,0 jaz nesrečna žena", toži na ves glas, „če pa vže moram umreti nocoj, hočem podvizati sama na oni svet. Dobro vem, kaj bom naredila.
V	bližnji vodnjak bom skočila in kmalu se rešim vsega trpljenja.1*
Ropotač pa ui spal. ampak skrivoma poslušal, kaj žena počenja. Zena je tudi slutila kaj tacega.
spravnih pogajanj tudi ednakopravnost slovenskega jezika z nemškim, oziroma italijanskim. Če pa bodo pogajanja brez uspeha, bodo češki poslanci v državnem zboru ostali na stališču ob-slrukcije. Posiancu Englu je odgovoril nemški poslanec Funke, da tudi Nemci ne odstopijo od svojih zahtev in da so le prišli kakor Čehi na , poskus. Ta dva govora nas ne navdajata z velikim upanjem, da pride med Čehi in Nemci do sporazumljeiija. Stališče obeh narodov nam je jasno: Čehi ne morejo odjenjati, Nemci pa ne marajo! Pogajanja se bodo vršila v dveh oddelkih, v enem za Češko, v drugem za Moravsko.
Dr. Srb, župan v Pragi. Preteklo soboto so volili v Pragi četrtič župana, a tudi takrat ni dobil noben kandidat postavnega števila glasov.
J
Ji
deloma proti dr. Srbu. Policija je razgnala de-mostrante.
Mažarska narodna borba. Ni najti dežele na širnem svetu, kjer bi bila narodna borba večja ali groznejša, kakor na Ogerskem. Da vlada pomažari slovansko mladino v šolah in sirotiščili, ni še najhujše, saj se godi drugim narodom v Evropi tudi tako. Ko se bliža čas volitev, se pokaže še le mažarska krutost. Drugod po svetu podkupujejo volilce, a Mažarom se zdi škoda za denar in zato prošljejo med volilce orožnike z nasajenim bodalom, da pobijejo vsakega ki bi se drznil voliti protimažarskega kandidata. Da rabijo orožniki v resnici tudi bodala proti volilcem, nam kaže zgodovina zadnjih let. A ta sredsva se zdijo Mažarom še prepočasna, da bi uničila Slovane. Vlada je zdaj začela dejati na boben vsa posestva Slovanov, ki ne morejo plačati davkov radi lanskih vremenskih nezgod. Kupuje pa posestva vlada sama in jih daja po ceni svojini privržencem. Slovanski kmet pa obrne svoji rojstni hiši hrbet in se preseli v Ameriko, kjer pozabi, ako mu je sreča mila, svoj dom in narod. Tudi v kraljevini Hrvaški imajo Mažari večino poslancev na svoji strani, kateri jim zvesto pomagajo uničevati gmotno blagostanje ljudstva. Hrvatje si morajo iskati po daljnem svetu
Vedela je le predobro, da jo mož le draži, zato ga je sklenila, kaznovati. Da bi bila res mislila skočiti v vodo, ji še na misel ni prišlo.
Šla je h vodnjaku. Omajala je velik kamen vodnjakovega zida.
„Bog bodi usmiljen moji ubogi duši“ zavpije Barbara na ves glas in spusti kamen v vodnjak. Zatem pa se je kar mogoče tiho skrila v zavetje blizo domače hiše.
Ro| otač je slišal njene zadnje besede, slišal tudi silni padec v vodo. Obide ga grozen strah, da bi bila morda žena res storila, kar je grozila. Na pol oblečen teče iz sobe, po stopnicah in skozi vrata, kateiih pa v strahu uiti ne zapre. Priteče do vodnjaka. Ničesar ne more videti, ker je tema. Le svoj glas sliši iz vodne globine, ko kliče ženo z najslajšimi imeni. Na njegov krik priteče skup cela soseščina. Sedaj je začela zmešnjava. Ubogi Ropotač ni vedel, kaj bi začel. Pekla ga je vest, ljudje so ga oštevali radi tesnosrčnosti njegove, a po vsem životu se od mraza trese, ker je bil premalo oblečen. Na glas začne tarnati in uzdi-hovati: „0 draga moja žena, moja edina tolažba, moja sreča ! O primi se vrvi, ki ti jo spuščam v globino, ako si še živa !“ In spuščal je neprenehoma verv v vodnjak iu mešal po vodi, kot bi ribe lovil.
Ko se je vse to pri vodnjaku godilo, smuknila je Barbara tilioma v hišo in vrata zaklenila. Z največjim veseljem posluša, kako povzdigujejo sosede njene čednosti, kako mož obupan išče njo, kateri ui hotel v mrazu odpreti. Ko seji je pa vže zdelo preveč, odpre nagloma okno in zakliče v temno noč: „Pojdit,e, pojdite lepo spat! Nikar ne mislite, da sem tako neumna, da bi bila sama sebi življenje jemala! Jaz sem sedaj lepo doma v gorkoti, a mož naj nocoj mesto mene ostane- zunaj !" Izgovorivši zapre okno. A mož jo je vže slišal.
kruha in v rodovitno Slavonijo se selijo Mažari in njih zaveznik' Nemci.
Anglija. V angleškem parlamentu je imel kolonijalni tajnik Chamberlain govor, v katerem je opravičeval svoje postopanje proti Burom rekoč, da je bila vojska potrebna. Drugega ni znal ta poštenjak povedati v svoje opravičenje. Med njegovim govorom so razsajali Irci, ki so pozneje izjavili, da ne bodo dvignili niti prsta za Chamberlaina in krivično vojsko proti Burom. Vlada hoče poslati prihodnji mesec 200.000 vojakov v južno Afriko, a v celi Angliji ni več 30 000 re-serviatov in drugih vojakov! Morda ne vedo niti Angleži sami, kje bodo vzeli vojake.
Vojska v južni Afriki. Angleškemu generalu Bullerju ni še zadosti, da je bil že dvakrat potolčen v Natalu; hoče še enkrat poskušati svojo srečo proti Burom. Po porazu na Spionskopu se je Buller umaknil Burom do reke Tugela. Tam se je združil z vsemi vojaki, katere je prej pustil onkraj reke, da bi mu varovali pot nazaj k morju. Rekel je svojim obupanim vojakom, da je zvedel pri Spionskopu za drugo pot do Burskih postojank, po kateri upa priti v ^veh dneh do Ladysmitha. Potein pa je ukazal vojakom prekoračiti reko. Angleško ministerstvo je reklo, dane pove o uspehu novega napada Angležev na Bure ničesar, dokler ne reši Buller Ladysmitlia. Dasi je od tega že več ko teden, ni še poročalo angleško ministerstvo o nikaki zmagi. Prišlo pa je. sicer še ne potrjeno pororilo, da so Buri zopet premagali Bul-lerja in njegovo armado! —V Kaplandu so začeli vsi angleški generali skupno oblegovati Kolesberg, kjer je kakih 7000 Burov. Angležev je kakih lO.Onn, jiii imajo v hrbtu kakih 20.000 Burov. Za Angleže je velika nevarnost, da jih napadejo Buri od dveh strani.
Kitajsko. Po neketerih časopisih razširjena novica, da je kitajska cesarica-udova ukazala umoriti kitajskega cesarja, je neresnična. Gotovo je le, daje bil proglašen devetletni sin kitajskega cesarja prestolonaslednikom.
Amerika. V deželi Kentuky v zjedinjenih državah je izbruhnila revolucija. Vlada je vsled tega razpustila ondotni deželni zbor in proglasila izjemno stanje. Krivi revolucije so nekateri nemški hujskači, ki so se hoteli maščevati radi umora nemškega poslanca Gobela.
Pogajanja za spravo na Češkem.
Strastni boj mel češkim in nemškim narodom v kraljestvu češkem je vže do zdaj silno škodil vsem drugim narodom v Avstriji in tudi veljavi cele države. Odkar so pa zmagali nemški ladikalci pri volitvah, so vprav s surovo silo ustavili vsako koristno delo v državnem zboru, a med ljudstvo so zanesli tako sovraštvo, da se ljudje več ne pogledajo. Če bi šlo tako naprej, prišla bi Avfftrija ob vso veljavo v Evropi. O tem je vlada prepričana in zateirndel je — po naročilu presvitlega cesarja — sklicala voditelje strank na Dunaj, da bi se v nekaterih prepornih vprašanjih dogovorili. \li vže način, kako je vlada sklicala zborovalce, budi nezaupanje. Vlada je namreč z ene strani povabila vse stranke, namreč
,.Barbara, Barbara, torej še živiš ! O tisočera hvala Bogu!“ In t^kel je proti domu, hoteč k izgubljeni in zopet najdeni ženki, a vrata so bila zaprta. Ves potrt kliče ženo:
,(Barbara moja draga, sp znam svojo krivico. Kesam se iz dna srca. Nikdar ne bom pozabil, kako sem te trpinčil. A sedaj mi odpri, da ne zmrznem, ali pa, da mi ne poči srce v preveliki žalosti!“
A žena noče odpreti. ,,Če je bilo prej dobro zunaj za mene, bodi še za tebe! Umri nocoj ti mesto mene, ali pa poišči drugje prenočišča.“
Ni se hotela več oglasiti, v<e moževe prošnje so bile zastonj. Ropotač ne pomišlja več dolgo, pristavi lestvice in smukne na podstrešje v hlevu, te’.- se zakoplje v seno.
Mej tem se ju pa ženi začelo srce tajati. ,,Saj nisem vedela, da imaš tako rad", govori sama pri sebi. .,13, možje so navidezno trdi, a vendar jih mi otajamo !“
Začela je premišljevati, kam je mož neki šel počivat. Sla ga je iskat. Našla ga je kmalu, ker so ga lestvice izdale. — Dalnjega popisa ni treba. Ni sra bilo srečnejšega para to noč na božjem svetu, kot sta bila Ropotač in Barbara.
Ni nam znano ali je pa sreča ostala v hiši celo njih življenje. Gotovo je čevljar Ropotač moral mnogo očitanj preslišati od bližnjih so'edin j. Nekaj pa nas uči naša povest. Mož in žena imejta potrpljenje drug z drugim ! Če pa se tudi včasih pooblači na zakonskem nebu, če pride prepir v hišo, naj tudi v hiši ostane. Poravnajte doma, ne domačega prepira trositi med svet. Kako lehko se zgodi, da v takih slučajih nevošljivci začnejo šuntati in hujskati moža proti ženi, ženo proti možu in je poleni nesrečna cela hiša. V vaših hišah naj prebivata mir in ljubezen in božji blagoslov se bo v obilnosti razlival nad vami.
nemške poslance iz vseh kronovin, ne morebiti samo nemške poslance iz kraljestva češkega, a z druge strani ni sklicala ko same češke poslance, dočini slovenskim, hrvaškim in poljskim in rusin-skim poslancem ni poslala vabila. Ali se ne pravi to priznavati zloglasno nemško vzajemnost iu nemško gospodstvo v celi Avstriji ? Kateri Slovan naj se pogaja na taki podlagi?
Nadalje ne vidimo nobenega načela, po katerem se bodo pogodili. Krščanski nauk bije učil, da so si bratje, da se ne smejo zaničevati in zatirati, ampak spoštovati in podpirati; toda krščanstva ne poznajo več. — Humaniteta (člove-čanstvo, ljubezen do človeka, ker je človek) je dobro služila kot beseda (traza), kjer se je šlo proti krščanstvu in proti cerkvi, češ, da humaniteta je više in širše načelo ko cerkveno ali krščansko načelo, ker to je — rekli so — omejeno na kristjane, dočim humaniteta objemlje vse človeštvo. Toda v resnici je moderna materialistična humaniteta le beseda in nič več, ker, če tudi so vsi ljudje istega plemena, ni še s tem dokazano, da so si bratje; saj so tudi medvedje vsi istega plemena, pa si vendei niso bratje.
Ali imajo morda vsi avstrijsko načelo t. j.: ali so vsi vneti za Avstrijo ? Tudi tega je le še malo ostalo in se celo izgublja pri mladini. Nemci kot gospodarji niti ne skrivajo več, da jih srce vleče od Avstrije proč k materi Nemčiji. Sicer pa se je ohlaMIo avstrijsko domoljubje pri vseh j narodih. — Vrh vsega pa nima tudi vlada : nobenega načela in poguma. Od okrajnega I glavarja do ministerskega predsednika je sama boječnost, neodločnost, lavi ra nje in mežanje. Vlada nič ne vlada, ampak le roke križem drži in v imenu postave gleda, kako hudobni ljudje narode liujs-j kajo. Če i rej vlada res hoče miru. naj najprej krepko zabrani grdo hujskanje in draženje narodov po časopisih, društvih in šolah. Če bi eno samo leto preglasnil krik v časopisih in društvih, bi se tudi strasti v ljudstvu za veliko stopinj ohladile. Tedaj bi ljudstvo vteguilo trezno soditi in po svojih trezno izbranih poslancih tudi razsoditi za mir in spravo. Zdaj pa ne verujemo v pogajanja za spravo ne na Češkem in ne drugod. Trpelo bo pri teni seveda naj več ubogo ljudstvo, a gospoda si misli: <aj je navajeno!
DOPISI.
I/, Bovca. Na notico o meni v 5. št. ..Primorca" od 1. febr. odgovarjam le na kratko, ne glede na to, da je tudi ona kratka — pač pa „krepka“. kaj ne ?
V	koliker se sme vtikati v volilno borbo slednji avstrijski državljan, tudi če je čevljar, v toliko se sme menda tudi duhovnik, ne da bi se mu moralo še le dovoljevati od gotove strani. Sicer pa se ne samo v omenjeni notici, pač pa tudi v nadaljnem člančiču, v „Glasovih z Bolške-ga“,kaže neka samozavest in ošabnost in duševni absolutizem, ki se ne bliža še le smešnosti, ampak je do cela smešen. Tu se kristali pristni novodobni duh, ki raz stališča „kaj smo mi“ obsoja in blati vse, ne tega, kar ni prav, ampak to, kar njemu ni po volji No, poročevalca iz Bovca pozna ljudstvo, in — dosti mu je, da ga pozna.
Kar se tiče „krščansko-soeialnih bedarij11, ni vredno ni, da pomočim pero v črnilo, zakaj z ljudmi, ki nimajo niti slamnatega pojma o krščanskem socijalizmu (in takega se kaže g. dopisnik. oziroma poročevalec), je škoda izgubljati besede!
O Bovčanih pa je najbolje, da molči — govorim o pravih Bovčanih, zakaj oni imajo v tem oziru več soli v peti, nego poročevalec iu javni mnenjar v v glavi! (ljudi sodimo po besedili in dejanjih). Čemu se vsiljati ljudstvu nepoklican, nenaprošen in pooblaščen s poročili, katerim
i	mora vsak pameten človek pritisniti pečat laži,
| zavijanja, nejasnosti in — tendencioznosti!
Ako pa misli g. dopisnik, da ima glede „bedarij“ slednjič vendar le on prav, prosim vljudno, da kaj več napiše in sporoči o teh, zakaj stvari bo to koristilo! Vedno povilarjam, bodimo objektivni, govorimo in poročajmo na podlagi resnice, in uineli se bomo; ako pa kdo v tem tonu piše, dobro, znamo tudi — sicer pa, ostaniva prijatelja !	Kaplan.
Izpod Čavna. Precej hudo zimo imamo letos. Huda zima, dobro leto. Huda je zima posebno za tiste reveže, ki nimajo drvi. Mnogo je tacili kmetov, ki morajo drva kupovati, med njimi največ tacili. ki nimajo š čim. Ti so prisiljeni zvečer zgodaj z lastno telesno gorkoto ogreti posteljo ter tudi zjutraj dolgo greti svoje ude pod gorko odejo.
Nekdaj je bilo glede drvi bolje, takrat namreč. ko so podčavenske občine imele v cesarskem trnovskem gozdu in drugod pravice do suhih drv. Kdor sam ni imel drvi, je brez skrbi šel ponje v gozd.
Pa niklo ne mara, da bi drugi po njegovem ! gospodarili. Tega tudi gozdna uprava ni trpela; zato je v zameno za drvne pravice po vsem gozdu ponudila prizadetim občinam male oddelke ob robu gozda v popolno lastnino. Ker so bili
ponudjenioddelki tako majhni in redko poraščeni, da bi zadostovali komaj ednemu pospodarju, kaj še celi občini, so se občine po pravici branile preuzeti ponujane drobtine. Ker gozdna uprava ni ničesar mogla opraviti s ponujanimi koščki, je začela denar vsiljevati; pa tudi tega go se občine branile. Kaj je v primeri s pravico dobivati vso potrebno kurjavo pičla svota 630 H., katero so dajali Vrtovincem, ali pa 500 fl. Kamenjcem in eduako Skriljanom!
Ker občiue niso imele odločnih pravnih zastopnikov, so morale proti svoji volji sprejeti ponujane svote, ker pri davkariji deponirani denar se je začel sam »zajedati" in bi bil s časoma zginil. Pred blizo 20. leti so občine sicer potegnile denar, pravico do drvi v gozdu so pa za vedno zgubile.
Tu in tam se je kak modrijan celo veselil v mnenju da so občine napravile dobro kupčijo. Modroval je nekako tako: „Pravico sem imel, odstopil je nisem, tedaj jo še imam, hodil bom v gozd kakor do zdaj, občina pa ima vendarle lep denir; kdor mi te pravice krati, mi dela krivico •*. Vsled te navidezne pravice mu je moral vsak spovednik dati odve-so, če se je sploh obtožil gozdne tatvine. Gozdni čuvaji pa so tem prebrisancem pri vsaki priložnosti s sodnijskim postopanjem, s zaporom iu denarnimi kaznimi, pokazali, da ima pravico le tisti, ki je bolj prebrisan, kakor neučen kmet, ki dobro pozna državne postave iu ima tudi dosti cvenka, da si zamore poiskati dobrega zagovornika.
V	starih časih so nekatere podčavenske občine imele gozdne pravice celo v Hrušici, pa so jih radi daljave zanemarjale in so jih tedaj s zastaranjem zgubile.
Zdaj nimajo ne teli. ne unili. Z nekako za-vidnostjo se Podca venci čudijo, kako so vendar mogle vipavske občine na Kranjskem takrat tako velike oddelke gozda ne le v Hmšici, ampak tudi v trnovskem gozdu, dobiti v popolno lastnino. Kranjci so vendarle v vseh zadevah srečnejši od Primorcev!
Da bi kupljena drva lažej dobivali iz gozda začele so občine graditi vozne ceste.
(Konec pride.)
KOVICE.
Slavje. Dvorni svetnik vitez Bosizio je priredil v svoji palači v petek dne 2. t. m. prijetno slavnost na čast eminenci kardinalu nadškofu. Povabil ie goriško plemstvo, ki se je jMjkjujiilii jZarili naj uroiT^prHiodiFIn odhodu so Sluge spremljali kardinala se svečami. Veselica se je izborno posiečila.
Uršulinka m. Alojzija Ingerle je praznovala dne 3. t. m. petdesetletnico svoje samostanske zaobljube.
V	Ročinju na Kanalskem so ustanovili Marijino družbo za dekleta. Slovesnost (dne 1. in 2. t. m.) sta vodila domača dušna pastirja, katerim je pomagal prof. Pavlica iz Gorice. Družba šteje 40 društvenic. Bog je potrdi v dobrem !
liočc. Prejeli smo ta - le popravek, kateri radi objavljamo : Podpisani ni niti enega koraka napravil zaradi zadnje dopolnilne volitve o državni zbor in ni nikamor šel zaradi tega... Svojega osebnega mnenja o različnih kandidatih, ako je slučaj nanesel, nisem nikdar skrival. Že pred štirimi leti sem političnemu vodstvu isto izrazil in do danes pri tem ostanem...
S prijaznim pozdravom M. Kocijančič župnik, poverjenik „Sloge“.
(Opomba uredništva: Dotični dopisnik nam je sporočil, da je povedal le javno mnenje, katero se je pa na ta način izkazalo krivim. Da ste nam zdravi !)
Narobe svet. Pri zadnji volitvi so bili „Sloginia zaupni možje najhujši agitatorji proti „Slogi“, a možje katerih ni „Sloga“ nikoli lepo gledala, so delali za „Slogo-‘. N. pr. na Krasu so se gnali za jjr. Staniča znani Štreklji in noslaj-
Ji&C-JIiiha , nasproti je delal za „Slogo“ župan
Pipan, katerega je ,,Slogau vže večkrat poljubila. — Na Tolminskem je največ volivcev naklonil dr. Staniču najmlajši „Slogin“ poslanec g. Oskar Gabršček i. t. d. To je res: svoji k svojini ali — narobe.
Renče. Prašamo ljubeznivo „Sočo“, ki vedno govori o zmagi korupcije: Kdo je plačal volilcem v Renčah na dan volitve 19. pr. m., ki je bil petek, klobase iu drugo meso in toliko vina, da se niso potem drug drugega več poznali ? Radovedni smo! (Na čast renskih volilcev moramo povedati, da iz Renč ni bil nobeden zraven.) Prav radi bi videli, da bi se volilci jz Gradišča sami izdali ter imenovali ljudi, kateri so jih tisti dan tako korumpirali!
,.Gorica" piše o zadnjem plesu v Čitalnici: Moralni uspeh — je bil kakor ples sam, v resnici sijajen.... tisočero se je v moralnem oziru poplačala vsaka stopinja...
Tudi „Soča‘ je po svoje pisala o uspehu tega plesa, vendar ne tako brezmiselno! O te vrste časopisih je pisal prevzorni škof dr. Mahnič pred desetimi leti: »To je tista znana bloduja,
v kateri človek vse najde ; kaplan.... vzame pri prvi maši uvodni članek.. a ravno tako bo našel tudi plesalec na drugi in tretji strani najboljše inštruk-cije....“
V Svetem pri Komnu sta praznovala <lne 3. t. m. Josip in Marija Kovačič zlato poroko. Oba skupaj imata 145 let.
Št. Peter. Zlato poroko sta dne 6. febr. t. 1. slovesno obhajala v Št. Petru Janez in Terezija Blažiča. S tarč’ a 72 lot sta še prav krepka in zdrava. Njihovi otroci 30 vsi živi — in vzgledni kristijani. Lep je bil sprevod v cerkev. Za slavljencema pomikalo se okoli 14 potomcev razvrščenih po starosti mej streljanjem topičev ob vrstah mnogobrojnega gledajočega občinstva. Po očetovskem nagovoru preč. g. dekaua je sledila slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. Počastil je spoštovana zaročenca s častitko visokorodni g. grof joronini, ter z obiskom na domu preč. g. dekan in drugi duhovni gospodje, kakor tudi g. nadučitelj in gica. učiteljica.
Bog daj učakati vrlemu paru še biserno poroko!
Ljudsko gibanje v Tolminu. Sem en čas
imamo tukaj same volitve, zbore in seje. Občni zbor posojilnice, volitev komisije za odmerjenje osebnega dohodninskega davka, volitev državnega poslanca: dan na dan srečujemo tuje obraze.
1. febr. so bili prišli župani določat vojaško takso, 5. t. m. pa nas zapusti okrog sto domačih mož in mladeničev, ki pojdejo *y svet k ajzelponu“. Drvarji (,.holcarji“) počakajo pomladi.
Iz Koprive na Krasu smo dobili zanimiv dopis, katerega pa ne objavimo, ker je brez podpisa. Dopisnik govori o volitvi dveh cerkvenih starešin dne 28. m. meseca. Nekateri občinski starešine so zahtevali, da mora župan od cerkvenega starešinstva odstopiti Govorili so tudi proti preč. g. dekanu, kakor da bi sama občina v teli zadevah odločevala.
Razmere nam v Koprivi niso znane. Morda izvira vsa razburjenost le iz tega, ker niso do-tični starešine dobro podučeni, kar ni nič čudnega. Zato hočemo v poduk tukaj navesti določbe, ki so pri nas veljavne: 1. Občina ima pravico le predlagati, kateri možje bi po občni želji bili pripravni in zmožni za cerkveno starešinstvo.
2. Domači dušni pastir predlaga preč. g. dekanu dva v potrjenje. 3. Preč. g. dekan konečno odloči ter ju imenuje za tri leta. 4. Po končanih treh letih se dotična dva moža leliko zopet izvolita.
Ako mislijo možje v Koprivi, da bodo brez preč. g. dekana kaj storili, se motijo ! Toliko v pojasnilo.
V	Pevmi so dne 6. t. m. v gostilni, v hiši A. Figelj, razbili razdivjani malopridneži glavo 22 letnemu J. Mikulužu. Ta človek je prišel še le nedavno iz 10 mesečnega zapora iz Gradišča, kjer je sedel radi znanih dogodkov pri plesu na dan sv. Ane v Pevmi. »Živio „Soča“, Živio Gabršček" je pred kratkim upil pred hišo našega vrlega g. kurata Budina in potem po celi vasi. Tako mladino nam uzgaja „Soča‘‘. Poročajo nam tudi iz drugih vasi, da je mladina radi„Soče“ zdivjala.
Stalnim obhodnikom pri goriškem dež. odboru je imenovan g. Ant. Štrekelj in Gorjanskega. Na njegovo prejšno mesto je stopil Alojzij Eistiec iz Gorice.
Razpisana služba. Na c. kr. okrajnem sodišču v Poieču je razpisana služba sodnega sluge (raznašalca). Prošnje je uložiti do 21. febr. t. 1. na predsedništvo c. kr. okrožnega sodišča v Rovinju.
Deška veselica v tržaški čitalnici. Na Svečnico je priredilo slavno učiteljstvo deške štiri-razrednice sv. Oiiila-iu Metoda pri sy. Jakobu v .Trstu, v prosto:ih tržaške čitalnice, jako lepo in zanimivo otroško veselico, pri kateri so sodelovali izključno gojenci omenjene šole.
Mestni svet tržaški je dal v svoji tretji letošnji javni seji dne 30. januvarja nezaupnico svojemu vrlemu županu Dr. Donipieri-ju se skoraj soglasnim glasovanjem. Povod tej nezaupnici je dalo poročilo o pokrivanju izdatkov za nove naprave v mestni plinarni. Omenjeno poročilo, podpisano od župana, kritikuje upravo mestne plinarne tržaške ter zaključuje s predlogom, naj ta denar odslej plačuje mestni plačilni urad in sicer v preračunanih mejah. Omenjeni predlog je uzbudil primestnih svetovalcih veliko nevoljo, češ, da se na ta način sumniči pošteno upravo.
Lepo gospodarstvo kuže svetu goriška občina na svojem trgu, kateri je začela podirat i vže v začetku novembra, a črez tri tedne je vse delo ustavil sosed g. Kožnar. Uboge branjevke so brtiz strehe na dežju in mrazu celo zimo in bodo gotovo še do velike noči. Ali niso gg. občinski stavbeniki in juristi mogli poprej dobro premisliti, preduo so začeli podirati in novo zidati ? Mestna občinska uprava tako gospodari, ki nas vender stane na leto '/» miljona K ! In ni ga moža, ki bi jim posvetili
Nov sovražen namen. Pod tein naslovom piše „Edinostu od 5 t. m., da namerava glaso-vita „Lega Nazionaleu uprizoriti nov napad na tržaško okolico z ustanovljenjem laške kamuoseške šole v sv. Križu pri Trstu.
Razdor v italijanskem političnem društvu za Istro. Pred kratkim je odložil g. Bartoli čast
predsednika tega društva in hitro za tem tudi mandat deželnega poslanca istrskega. V zadnjem času je pa odložil Dr. Apolonio čast odbornika omenjenega društva.
Dr. Tavčar je stopil v zvez« z nemšku-tarskimi trgovci na Spodnještajerskem I! Po spodnještajerskih mestih in trgih je vsa trgovina skorej izključno v nemških in nemšku-tarskih rokah. Ti trgovci so si s slovenskimi groši polnili žepe ter delali potem javno mnenje po mestih in trgih. Pritiskali so na gmotno odvisne slovenske volilce ter tako marsikje ohranili nenaravno nemško gospodstvo. Štajerski Slovenci pa so se pričeli krepko gibati ter se zadružno združevati. Kakor gobe po dežju so rastle razne gospodarske zadruge, med temi samo 5 konsumnih društev. Boj ne gre proti slovenskim trgovcem, marveč proti nemškim. Nemci pa čutijo, da bo slovenska gospodarska organizacija znatno olajšala njihovih nemškutarskih pristašev žepe in da brez polnih žepov ti ljudje ne bodo mogli dolgo časa delati „j<tvnega mnenja“ po spodnještajerskih mestih in trgih.
Zato so sklicali v Maribor shod spodnještajerskih nemškutarskih trgovcev, na katerem so se posvetovali, kaj je ukreniti proti slovenski zadružni organizaciji. Načeloval je zborovalcem celjski dr. Mravlag. Zabavljali so na vse načine proti slovenski duhovščini. Slovenskega-trgovca g. Peteka. ki je hotel osvetliti neumno govoričenje raznih govornihov, vrgli so skozi vrata. In kdo je v zvezi s 'temi neniškutarskimi trgovci ? Sam dr. Ivan Tavčar, glavni urednik ,,Slov.Naroda“ in vodja narodno napredne. - stranke. Poročevalec, znani c^ljski-ilr.	je	ua	vsa
usta povedal, ie inieJiivdijenrolpri dr. Tavčar-f/7T ki nih je obljubil i menim Tvoje stranke ~p>d-oro. Dr. Mravlagu, najzasrizenejšemu nemšku-
tarju v Celju je dr. Tavčar ivkel, da se pridružuje že naprej vsem sklepom shoda v Mariboru. In graška „Tagesposf' pmvča z največjim veseljem o tej najnovfjši zvezi dr. Tavčarja s štajerskimi nemškutarji. Imenovani list goji nado, da bodo tem načinom prekrižali brezvestno delovanje Srneca in Ogradiji.
(Jujte ljudje božji ! Kako daleč smo prišli! Dr Tavčar, prvak liarodno-uapredue stranke na Kranjskem ter starostu „Sokola*‘ se je združil z najzagrizenejšimi sovražniki slovenske narodnosti.
, *Ako ;o ni pravo in popolno izdajstvo, potem res ne vemo, kaj je izdajstvo.
Kaj pravi k temu gorišlci „starosta“ in njegov drug dr. Tum i ?
Shod proti vinski klavzuli je sklical poslanec č. g. Adam Zanetti v Gradišči dne
11.	t. m.
Užitninsko zadrugo snujejo učitelji in uradniki furlanski. Pravila so potrjena. Ustanovni zbor bo 15. t. m. v Gradišču. Deleži so po 100 K., plačljivi v mesečnih obrokih po 1 K.
Nove pisemske zavitke, ki bodo jamčili za varnost pisemske tajnosti, je izumil poštni ofi-cijal J. Lelunann.
Socijalne drobtinice.
Od Boke. Kdor je hodil od Žage proti Soči in naprej v Trento, je zapazil v svoje presenečenje, kako golo, ali le malo obraščeuo je po večini tamošnje gorovje, med tem, ko je kranjska stran tako lepo zelena in z gozdi okrašena. Se ve, tako ni bilo vedno, toda sekira ne pozna vsmiljenja, in ta je pač največ zakrivila, da so izginili gozdovi. Za ljudstvo je to velika škoda, a tudi estetično čutečemu človeku, očesu, to ni ljubo. In prišel -je čas, ko se je jela tudi država zanimati za stvar ter sklenila goljave deloma pogozdovati, deloma pa pospeševati raščo s tem, da zabranjuje ljudstvu po teh krajih pašo, zlasti kozorejo.
Gotovo je prav in koristno, da se poteguje tudi država se svojo mogočno besedo zh pogozdovanje, ali je pa prav, da se poteguje za to v tej meri, in, da naravnost govorim, da zabranjuje v ta namen kozorejo tak6 rekoč do cela, je pa drugo prašanje. Ta je preporna točka, ki je vže zdaj važna in utegne postati usodepolna!
Kdor pozna te kraje, in kdor ve tudi, kako je bilo pred desetletji, mora priznati, da se je ljudstvo od Žage do Trente pečalo najbolj s kozorejo, in da je dobivalo iz te večino svojih dohodkov, kar velja zlasti za vasi Plužuo, del Bovca, Koritnico in Kal ter Sočo. Tod je cvela nekdaj kozoreja, - to je ljudi živilo. In zdaj -kolika prememba ! Kjer je bilo pred časom 200-300 in čez koza, jih nahajaš dandanes k večjemu 20. Dohodki iz kozoreje so se sedaj ne saino skrčili, ampak-do cela uničili. In to čuti ljudstvo pre-bridko! Vže tako in tako bolj siromašuo — a davki in doklade, — bodi te ali one, vedno večje, iu naj živi! Ako odrajta davke, mu od pre-pičiih dohodkov ne ostane nič, in naj varči ko-iikor hoče, in uaj še tako siromašno živi, kakor tudi res živi, ne more se prebiti, in nuj im posledica je— zadolženje. Ker pa hoče vse živeti in si ohranjati življenje, karkoli živi, zato si skušajo
ubogi ljudje iskati kruha in zaslužka drugod, in kdor le more, gre v svet, moški in ženske: moški večinoma v rabeljske in nemške rudnike, ženske pa v Trst. Ali je pa za deželo to dobro znamenje in v korist, da mora ljudstvo skoro iz kraja križem svet, ni treba odgovarjati. Konec prihodnjič.
Mlekarske zadruge. Iz poročila, katero izdaja kmetijsko ministerstvo o gospodarskih pridelkih o izvozu in uvozu raznih potrebščin, je razvideti, da so v prvih 6 mesecih leta 1899 samo iz Italije pripeljali v Avstrijo 5.710 leointalov sira. Ker se je kvintal sira plačal vsaj po 65 gl., smo torej dali v pol leta Italiji samo za sir 360.540 gl. Veliko več sira pa dobivamo iz Švice. Meseca maja 1. 1899 so ga od tam pripeljali 3.15S kvin-talov, meseca avgusta 1.798 kointaloo.
Iz vsega je razvideti, da dajemo Avstrijci za sir tujcem ogromnega denarja. Ves ta denar pa bi leliko dobivali domačinci, ako bi naše mlekarske zadruge bile bolj razvite, da bi mogle tekmovati v cenah in v blagu s tujici. Mlekarske zadruge v naših hribih in planinah so še le začele svoje delovanje. Naloga razumnikov pa je, da skušajo razvoj teh zadrug pospeševati.
Podgora. Plače znižati nameravajo delavcem v papirnici v Podgori — tako smo vsaj slišali. Čudno, dočim se uradnikom od leta do leta zvišujejo plače, se hoče ubogim delavcem — še tako borno plačo prikrajšati.
Opozarjamo na to merodajne faktorje!
Koliko premoga izkopljejo na svetu?
V	letu 1899. so izkopali v Angliji 202,054.516 ton, v združenih ameriških državah 197,405.953, v Nemčiji 130,928.400, v Avstro - Ogerski 35,039,417, v Franciji 32,439.786, v Belgiji 22,975.093, v Rusiji 12,862,033, in v vseh ostalih državah 30.900,712 ton.
Avstrija je tedaj glede premogove produkcije na četrtem mestu. Iz tega je razvidno, kako velikansko škodo povzročajo sedajni splošni pre-niogarski štrajki na Ceskem in Moravskem. Delavci so se organizovali in zahtevajo osemurno delo, zboljšanje plač za 20% in pa minimalni zaslužek. Njih zahteve niso pretirane. Brezsrčni kapitalisti se temu na vse načine ustavljajo. Vlada pa, ki se ni nikoli s temi tako perečimi vprašanji liavila, je popolnoma brez glave! So-cijalno vprašanje trka mogočno na vrata avstrijske vlade. Do zdaj je bilo dovolj, da je vlada nadzorovala ulice in trge, od zdaj bo treba nadzorovati tudi tvornice, premogovnike itd., kjer nam ginevajo tisoči in tisoči bednih delavcev.
Za resničnega delavca ni prostora med socijalnimi demokrati. Osrednje vodstvo socijal-nili demokratov v Avstriji in Nemčiji nima ni jednega pravega delavca v svoji sredi. Ravno taka je s socijalno-demokratičnimi poslanci. Židov imajo med seboj dovolj, dasi je to izključno „delavska“ stranka!
Naša društva.
Družba sv. Mohorja. Ta mesec je zadnji za pobirauje udnine za Mohorjevo družbo, zato prosimo slovenske rojake, da se ob pravem času in v obilnem številu upišejo. Lani je število Mo-horjanov v Gorici poskočilo za 98 udov. Upamo, da bo tudi letos napredek !
Občni zbor društva „Šolski Dom" je bil dne 1. februvarija ob prav pičli udeležbi. Vsi zborovalci so bili še pod utisom zadnjih državnozborskih volitev. Poročilo tajnikovo (svetnik Fr. Vodopivec) in blagajnikovo (prof. Berbuč) se je soglasno potrdilo. Na presednikov predlog so -te izvolili kot pregledovalci račanov gg. A. Gabršček, Jos. Hrovatin in dr. A. Lisjak ter kot razsodniki gg. Blazij Grča, Ambrož Poniž in dr. Tuma. Društvena oznanila se bodo dopošiljala vsem trem slov. listom v Gorici.
„Šolski I)om“ bodi vsem slovenskim rojakom brez razlike prav toplo priporočen!
Kat. slov. delavskega društva občni zbor bo radi nepričakovanih zaprek še le dne 18. t. m. ob 4 pop. pri Katariniju.
Za Alojzijevišče nam je poslal monsignor Jan. Abram 50 K.
Bug obudi mnogo dobrotnikov !
Društvo katoliških učiteljic. G. Gabršček je še le zdaj izvedel, da obstoja Uidita klerikalni stvor ! V predzadnjem listu nas poprašuje hudomušno: „Ali smejo društvenice hoditi tudi na maškerade in plese ? Dokler so mlade iu lepe, smejo, stare device se vržejo pa popolnoma na pobožnost itd.“
Ti presneta kanalja ti! Kako je mogoče, da že vendar nekoliko star dedec, kjjkor ie Gabr^ bršček, ki je bil že udovec, ki se je že drugič poročil — še vedno tako nesramno in ostudno govori ali pa dovoljuje, da drugi v „Soči“ govore? Kdaj se bo ta dedec poboljšal V Star je že — pa bi še rad plesal. Andrejec, Audrejec, bodi pameten !
Politično društvo za ajdovski okraj. Tega namerjavanega društva pravila vlada ni potrdila. Stvar je zdaj v rokah g. Vidmarja, župana v Lokavcu.
šl. Pel or.Slovenska /ccz<tu, katoliško bralno in pevsko društvo v St. Peti n, je imela svoj redni občni zbor ilne 2. februvarja t. I. Po odobrenih poročilih tajnika in blagajnika se je izrekla zahvala za požrtvovalne delovanje pri lanski tomboli gospodom Jožetu Merviču, Ant. Jakončiču, Franc. Černiču in pevovodji M: tiji Lovrenčiču.
—	Časopisi ostanejo isti kakor lsni. Novi odbor se je tako sestavil : g. Jožef Mervič, predsednik ; g. Anton Jakončič, podpredsednik ; g. Matija Lovrenčič, pevovodja; g. Jožef Ličan, tajnik; g. J. Merzek blagajničar. — Odbor želi oživiti društvo ne le z običajno tombolo, ampak tudi s prirejanjem veselic, kakor hitro dobi za to pripravne prostore.
Černiče Prvi redni občni zbor ..Hranilnice in posojilnice v Černičah, vpisane zadruge z neomejeno zavezo", bode dne 18. februvarja 190(1 ob 3'/j tirali popoldne v župnišču v Črničah. Vspored: 1. Potrjenje letnega računa. II. Prememba pravil. J JI. izvolitev načelstva ter računskega pregledovalca in njega namestnika. IV. Slučajnosti. — Načelstvo.
Mii •en. Dobili smo več zanimivih dopisov o tamošnjem ..katoliškem delavskem bralnem in podpornem društvu11. Dopisniki tožijo o raznih neredih. Tako so lani o sedajnem času imeli v društveni sobi celo mrliča, ker ni imela hišna gospodinja drugega prostora. Preteklo nedeljo dne 28. jan. popoldne so se v društveni sobi opravljala po vsem druga opravila, da niso mogli bralni udje čitati časopisov. Na ta način je čisto naravno, da bralno društvo ne more dosegati svojega namena. Upamo, da se nerodnosti odpravijo.
Primorskim čebelarjem. Dne 25 prosinca t. I. je imelo ,.Slovensko čebelarsko društvo11 za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko v ,,Mestnem domu11 v Ljubljani občni zbor. Udeležba je bila obilna. Blizo 60 udov iz vseh slovenskih dežel. Prišli so duhovniki, učitelji, uradniki, veleposestniki, kmetje, rokodelci . — torej zastopani so bili vsi stanovi. — Zborovanje je bilo prav živahno in prijazno. Saj je vse ude navduševala in družila lepa misel: Razcvet čebelarstva na mili slovenski zemlji in blagostanje slovenskega ljudstva11. — Ljubi ,,Primorski List!11 Spominjam se dobro, da si nas enkrat (menda pred štirimi leti) opozoril na slovensko čebelico, da naj bi to živalic« bolj spoštovali. Glej! Uresničujejo se tvoie želje. Imamo zdaj ..Čebelarsko Društvo". Pa podpore mu je treba, zlasti v začetku. da stopa krepkeje in veseleje naprej. Opešalo ne bo ! Med presladi vse zopernosti in težave. — Za to slovenski čebelarji, — zlasti tukaj na Primorskem. — in vsi piijatelji „sladkostij11, veselo na delo ! Pristopite h tako lepemu društvu, ki šteje že danes čez 500 udov, — zvestih slovenskih sinov. Ta neznatni trud povrne pridna čebelica stokrat in mila zabava na vrtu pri čebelicah je tudi nekaj vredna. — Društvo izdaja vsaki mesec društveni list s prav zanimivimi in podučljivimi članki in čebelarskimi novicami iz vseh slovenskih krajev. List dobivajo udje zastonj. Udnina 2K. se pošilja društvenemu predsedniku Franc Črnagoj - u na Barju pri Ljubljani.
Goriška ljudska posojilnica je imela prometa meseca januv. 1900 kron 233,751.71. V celem letu 1899 kron 2,824,472.06.
Trgovska-obrtna zadruga je imela prometa meseca januv. 1900 kron 151.573.82. Število deležev je naraslo v tem mesecu od 2790 na 2886.
Za kratek čas.
Pri vojaškem naboru. Podčastnik: „Kedor ima kako telesno napako, naj se sleče". Eden: „Mene le samo oči bule11. Podčastnik: „&lecite se tedaj11!
Katehet v šoli: „S katerimi besedami je Bog v raju ustanovil sv. zakon ?" Učenec: „Z besedami:	Sovraštvo	bom naredil mej teboj
in ženo11.
ZAHVALA.
Dne 28. jan. prepeljali so zemeljske o-stanke mojega ljubega, nepozabnega sinka
Franceta—Josipa,
učenca I. razr. vadnice, umrlega v Gorici dne 26. jan. od tam, k večnemu počitku v njega rojstni kraj Temnico.
Tem povodom se najprej toplo zahvaljujem preč. duhovščini stolne cerkve v Gorici, kjer se je truplo blagoslovilo in med zvonenjem sprej-milo ven iz mesta; dalje preč. gg. cerkvenim predstojnikom, ki so blagovoljno dovolili, da je spremljalo mrliča milo zvonenje po vseh občinah, koder se je pomikal mrtvaški voz.
Posebno se tudi zahvaljujem preč. domačemu g. vikarju, kteri je klub slabemu vremenu četrt ure daleč prihitel mrtvaškemu sprevodu
nasproti. Istotoko čast. šolsk. voditelju temniške-mu. ki je skazal zadnjo čast pokojnemu šolarčku z njegovo šolsko dec o.
Konečno izrekam dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem drugim spoštovanim osebam ter sploh celemu občinstvu domačemu in tujemu, ki so na katerikoli način žalostno slavnost povečali, ter našo vsled tega nepričakovanega udarca silno potrto družino tolažili, svojo srčno hvaležnost
Pri tej priliki tudi moja zahvala in priznanje tvrdki gosp. Ciani v Gorici za točno in v naj lepšem redu izvršeno piepeljanje mojega mrtvega otroka.
V	Temnici, dne 99. jan. 1900.
Karol Stepančič.
1 Anton Obidič,
|j|	čevljar
pž v Semeniški u 1 i e i št. 4 v (t oric i,
priporočn so
84? za raznovrstna naročila po meri
K-s	za j;ospe in gospode.
X a r o C I 1 a se izvršujejo h i t ro
Priporoča daljo tudi svojo, zalogo
Izvrstne
kranjske klobase
H (prekajene in take za peci),
razpošilja ji roti povzetju
Um f Ulljam
Glavni trg ‘25.
:;«r Usojam si cpnj. p. u. občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznaniti, da sem odprl v lastni hiši, po starem imenovano gostilno
Pri Grg
ulica sv. Antonti St. 3.
i| Točim izvrstna briška in druga do-mača vina, imam domačo kuhinjo, držim postelje za prenočišča po jako nizki ceni.
S prošnjo za blagohotno naklonjenost se prijazno priporočam za obilen obisk.
Udani Ivan Mizerit
(sin raujke Grgarke).
Priporočava svojo
iroflajalnlco jestvin.
V	zalogi imava tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gorušice (Senf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin
trgovca v Seminiiki ulici št, 1
v hiši, kjer je nTrgovsko-obrtno-zadruga11.
lnil M&|
pekovski mojster na Komu v Gorici
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za uje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
flj<T FOy<
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Naznanilo.
Dovoljujem si naznanjati slavnemu občinstvu in preč. duhovščini, da sem se preselil dne 5. januvarja 1900 iz hiše št. 1 v ulici sv. Antona v isto ulico št. 7 (v hišo gosp. J. Kopača, svečarja, nasproti okrajnega sodišča.
Ker bodem skrbel tudi nadalje, da svoje cenj. odjemalce točno postrežem kakor doslej, se za mnoga naročila najtopleje priporočam udani
Franc Čufer,
krojač v Gorici.
Novoporočenci pozor!
Ktejein si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vetturini, glavni uiiod v gosposki ulici.
Anton	B
v Gorici, gosposka ulica štev. 14, blizu lekarne Gironcolijeve.
V	zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne, jedilne in posetue sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Črnigojevih delavnic v ulici Pontenuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovaren. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
Sprejema še naročila in izdeluje po izbiri obrisa najceneje in v najkrajšem času.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor : tovletne mizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave z žimnmi in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V
Cebelno voščene sveče
pod garancijo 3000 kron
priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom in slavnemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem J. KOPAČ,
svečar.
Ulica sv. Antona št. 7. v Gorici.
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih,
briških, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. PoBtrežba poštena.