Poltnl urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2
Letnik XX.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Celovec, petek, 21. maj 1965
Štev. 21 (1199)
Kdo bo novi p rezident:
Jonas ali Gorbach?
Na to vprašanje, izredno važno za bodoči razvoj Avstrije, bomo dali odgovor avstrijski volivci v nedeljo, ko bomo volili novega zveznega prezidenta, najvišjega reprezentanta naše države, čuvarja njene ustave in zakonitosti.
V razliko od prejšnjih prezident-skih volitev imamo tokrat na izbiro samo dva kandidata: dunajskega župana in deželnega glavarja Franza Jonasa kot kandidata Socialistične stranke Avstrije ter bivšega zveznega kanclerja dr. Alfonsa Gorbacha kot kandidata Avstrijske ljudske stranke. Med tema dvema bomo izbirali, ko bomo v nedeljo oddali svoj glas.
Pri tem se gotovo ne bomo ravnali le po osebnih vrlinah enega ali drugega kandidata, kajti osebne vrline so pri obeh nesporne. Bistveno pa se razlikujeta po svojih političnih nazorih, po svoji politični liniji, ki sta jo zastopala v vsem svojem dosedanjem javnem delovanju. Ravno te razlike so namreč tista ločnica, ob kateri se ločijo duhovi ne le pri obeh kandidatih, marveč pri vsakem politično mislečem in zainteresiranem človeku, posebno takrat, kadar je poklican, da kot državljan soodloča pri oblikovanju družbenega in političnega življenja v državi.
JONAS je bil vedno demokrat. Zvest svojemu demokratičnemu prepričanju se je dosledno zavzemal za tako politiko, ki je služila mirnemu in uspešnemu razvoju naše domovine ter je odklanjal vsak poskus vnaša-.* n ja ekstremističnih teženj v politično življenje. Zato se je odločno distanciral predvsem od tistih krogov, katerih politična miselnost temelji na nacionalističnih načelih in na nacistični preteklosti.
GORBACH, čeprav sam žrtev nacističnega nasilja, pa je ves čas svojega političnega delovanja kazal očitno naklonjenost prav tistim silam v naši državi, ki še danes obujajo spomine na »veliko nemško preteklost«•. To je prišlo do izraza tudi v sedanji volilni borbi, ko se je izrecno zavzemal za organizacije, katerih miselna tradicija je vse prej kot avstrijska.
Na Koroškem sta oba kandidata podala izjave tudi glede manjšine. Medtem ko se je Jonas priznal k enakopravnosti vseh državljanov ne glede na narodnost in jezik pred široko javnostjo v Pliberku, Velikovcu in Železni Kapli, pa si je moral Gorbach najprej zagotoviti svoj alibi pred spomeniki abwehrkdmpferjev v Velikovcu, na Strugi in v St. Jako-bu (kjer ga je pozdravil hauptman Fritz, najožji sodelavec glavnega krivca zločinske izselitve koroških Slovencev Maier-Kaibitscha!), preden je smel za zaprtimi vrati spregovoriti tudi Slovencem.
Tudi to bomo imeli koroški Slovenci pred očmi, ko bomo v nedeljo šli na volišče, da kot državljani avstrijske domovine izvolimo novega zveznega prezidenta. Če bomo vse to upoštevali, potem odločitev gotovo ne bo težka:
KOROŠKI SLOVENCI BOMO GLASOVALI ZA FRANZA JONASA!
Naše priznanje k avstrijski domovini je iskreno
Dijaki Državne gimnazije za Slovence priredijo svojo letošnjo
AKADEMIJO
v nedeljo, 30. maja 1965 v
veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu.
Začetek ob 14.30 url. Vstopnice po 15, 20 in 25 žilingov dobite v šolski pisarni.
Koroški Slovenci smo proslavili 20-letnico osvoboditve Avstrije in 10-letnico podpisa državne pogodbe
Kakor že teden dni prej smo koroški Slovenci tudi zadnjo nedeljo napolnili veliko dvorano celovškega Doma glasbe. Iz vseh krajev južne Koroške smo se zbrali na proslavi, ki jo je za 20-letnico osvoboditve Avstrije in 10-letnico podpisa državne pogodbe priredila Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo. Izpričali smo svojo lojalnost avstrijski domovini, svojo zvestobo slovenskemu narodu ter enotnost vseh koroških Slovencev v boju za enakopravno življenje in vsestranski razvoj našega ljudstva.
Kot častne goste je predsednik ZSO pozdravil bivšega deželnega glavarja Wedeniga kot oficiel-nega zastopnika vicekanderja dr. Pittermanna in predsedstva SPOi, jugoslovanskega generalnega konzula Pirkoviča in konzula Jegliča, neustrašnega narodnega borca dr. Petka, ravnatelja slovenske gimnazije višjega študijskega svetnika dr. Tischlerja, vodjo manjšinskega šolskega oddelku okrajnega nadzornika Vouka ter predstavnike slovenskih na-
rodnih organizacij; dobrodošlico je izrekel tudi predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev strokovnemu nadzorniku dr. Inzku in poudaril, „da tudi ob tej priložnosti javno manifestiramo enotnost koroških Slovencev v borbi za narodnostne pravice proti vsem tistim, ki bi radi razbili v zadnjem desetletju skovano in kljub sicer drugačnim pogledom učvrščeno uspešno sodelovanje v korist naše narodne skupnosti".
Z žalostinko ..Žrtvam", ki jo je zapel moški zbor, ter Glazerjevo pesmijo „Padlemu sinu", katero je recitiral Joško Buch, smo se poklonili spominu vseh tistih, ki so trpeli, se borili in žrtvovali svoja življenja v borbi proti fašizmu. Spomnili smo se trpljenja izseljencev in pripornikov, spomnili junaštva partizanskih borcev ter se poklonili vsem zavestnim demokratom, ki so tudi v najhujšem času verovali v ideale svobode in demokracije, ki niso nikdar zgubili vere v zopetno vzpostavitev in življenjsko sposobnost svobodne, demokratične in neodvisne Avstrije.
»Ljudstva, ki ljubi svojo besedo, kulturo in svobodo, ni mogoče uničiti" v
Slavnostni govor predsednika ZSO dr. Francija Zvvittra
Ko danes obhajamo dvajsellef-nico osvoboditve Avstrije in desetletnico podpisa državne pogodbe, se nam sam po sebi vrne spomin r';<*n -pOzcibne ciogotiko prod dvajsetimi leti. Mnogi izmed vas navzočih, zlasti starejši, se boste spomnili, da smo se prav na današnji dan pred dvajsetimi leti zbrali koroški Slovenci iz vseh krajev naše zemlje v Celovcu, navdušeni in pijani veselja od zmage nad nacifašizmom.
Ni nič čudno, da smo ob tej priložnosti dali duška predvsem svojim nacionalnim težnjam, saj smo po letih najhujšega nasilja, ko je bila naša beseda obsojena na molk in naše ljudstvo obsojeno na smrt, spet slišali in prepevali prelepo domačo pesem, uporno in zmagoslavno, v zavesti, da je nasilje mimo in da se začenja nova doba v narodnoosvobodilnem boju prerojenega slovenskega ljudstva. Tedaj je iz naših src privrelo kipeče hrepenenje stoletnih sanj ponižanega in tlačenega ljudstva, ki je obsojeno na smrt v najtežji dobi dokazalo, da ljudstva, ki ljubi svojo besedo, svojo kulturo in svojo svobodo, ni mogoče uničiti ne z ognjem ne z mečem! To velja splošno in ne le za naš narod in zato se prav nič ne sramujemo tega utripa ponosnih in upornih src ob rojstvu svobode v nepozabnih, navdušenja in pesmi polnih pomladnih dneh pred dvajsetimi leti.
Nasprotno sc s polno zavestjo in brez pridržka priznavamo k silnemu dogajanju, ker je to zgodovinska resnica in ker ne gre izločiti iz spomina in iz zgodovine našega ljudstva take veličastne manifestacije življenjske volje, kakor je prišla do Izraza v narodnoosvobodilni borbi in v borbi za nacionalno enakopravnost neposredno po zmagi nad fašizmom. Spomin in priznanje k temu zgodovinskemu dogajanju tudi za našo mladino, posebno študentsko, ne smeta biti obremenitev marveč spoznanje in obveznost, da sta mir in svoboda dobrini, za katere se je treba vedno znova boriti in ju braniti. Brez dvoma ima mladina pra-
vico, da kot neprizadeta kritično presoja dogajanja, a tega ne more na ta način, da enostavno pre-gre in zanika najhujšo, pa tudi najbolj junaško dobo našega ljudstva, marveč jo mora temeljito spoznati v vseh njenih mukah in težkih bo-
jih — potem ji le-ta ne bo pomenila obremenitev, pač pa svetlo izhodišče in kažipot za smela dejanja in potrebne napore v korist mirnega sožitja med narodi.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Odnos do manjšine merilo demokratičnosti
Delegacija iz Slovenije obiskala Slovence v Italiji
Te dni je bila na obisku v Trstu veččlanska delegacija Glavnega odbora SZDL Slovenije, ki je s tem vrnila Slovenski kulturno-gospa-darski zvezi v Trstu lanskoletni obisk v Sloveniji. Visoki gostje iz Slovenije so si ogledali razne kulturne ustanove v Trstu ter obiskali tudi Goriško in Beneško Slovenijo.
Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Boris Race je v svojem pozdravnem govoru izrazil veselje nad zanimanjem, ki ga kaže matični narod za usodo Slovencev v Italiji. „Prav to zanimanje in ta skrb nam daje moči in oporo, da trdneje vztrajamo v razmerah, v katerih živi neenakopravna narodnostna majšina.” Naglasil je dobre sosedske odnose med Italijo in Jugoslavijo, ki „vplivajo tudi na odnose do nas kot manjšine, čeprav mislimo, da dobri odnosi ne bi smeli biti odločilni činitelj.”
Predsednica GO SZDL Vida Tomšič, ki je dejala, da velja ta obisk vsej slovenski manjšini v Italiji, pa je poudarila: Jugoslavija gleda v odnosu do manjšine merilo lastne demokratičnosti. Politika do manjšin je načelna in ne sme biti odvisna od odnosov med posameznimi državami. Manjšina je kot celota subjekt, ki ima pravico do zveze z matičnim narodom, zlasti na področju kulturnega življenja." Ob koncu je Vida Tomšič izjavila, da je obisk predvsem izraz želje, da potrdimo interes za življenje naših bratov onstran meje in da meja ne sme biti ločnica, temveč mora združevati, biti mora meja zbliževanja."
Koroški Slovenci
so enakopravni državljani
Bivši deželni glavar Ferdinand W e d e n i g je kot oficielni zastopnik vicekanclerja dr. Pittermanna spregovoril na nedeljski proslavi in najprej v slovenskem jeziku dejal:
Dragi slovenski sodeželani!
Kot bivši deželni glavar, ki sem se osemnajst let trudil za razumevanje med večinskem in manjšinskim narodom ter za dobre odnose med sosednimi deželami, sem posebno vesel, da lahko pozdravim danes to vaše slavje v imenu gospoda vicekanclerja in predsedstva socialistične stranke Avstrije ter vam zagotavljam, da se bo le-ta kakor doslej tudi v bodoče zavzemala za pravice, ki vam grejo po državni pogodbi. To bo tem lažje, ko je od zunanjega ministra dr. Kreiskega zapo-četa politika reševanja odprtih problemov v sodelovanju z manjšino in politika dobrega sosedstva bila potrjena tudi na nedavnem obisku avstrijske vladne delegacije v Beogradu.
Ponosen sem, da sem kljub mnogim očitkom na svojem nekdanjem položaju vedno zagovarjal in izpolnjeval tako politiko. Naj vam ob tej priložnosti izrečem svojo zahvalo, ker se zavedam, da je to bilo mogoče le ob vašem razumevanju, ob vašem sodelovanju in ob vaši pomoči.
Po težkih preizkušnjah fašističnega nasilja in v dobi združevanja Evrope ne sme biti več nacionalističnih predsodkov in nacionalne diskriminacije, temveč je naloga vseh demokratov, da se združijo v borbi za ohranitev težko priborjene svobode. Svoboda uspeva le v miru, predpogoj za mir pa je v medsebojnem razumevanju in zbližanju ter v mirnem sožitju med narodi.
Naj bo to spoznanje in njegovo uresničevanje zaobljuba nas vseh ob jubileju vzpostavitve svobode in neodvisnosti naše skupne domovine Avstrije!
V nemškem jeziku pa je nato med drugim dejal, da teh jubilejev ne obhajamo zato, ker bi se hoteli spominjati zločinskega početja nečloveškega nasilja, marveč da se vedno zavedamo, da nam svoboda ni bila podarjena, ampak smo se morali zanjo boriti in si jo moramo vedno spet priboriti. »Socialisti smo bili med prvimi žrtvami nacizma, zato tudi znamo ceniti žrtve koroških Slovencev. Priti je morala šele druga svetovna vojna in treba je bilo ogromnih žrtev, da so ljudje končno spoznali, kom vodi nacionalizem.”
Nadalje je poudaril, da zagotavlja državna pogodba popolno enakopravnost vsem Avstrijcem ne glede na narodnost, jezik, vero rn politično prepričanje. »Vem, da je glede slovenske manjšine še marsikatero vprašanje odprto, toda v skupnem prizadevanju bomo tudi tukaj našli rešitev. V prejšnjih stoletjih je bilo za manjšine v Avstriji narejeno zelo malo in šele ob doprinešenih žrtvah smo spoznali, da so koroški Slovenci in grodiščanski Hrvati enakovredni državljani ter jim zato grejo tudi enake pravice."
Ob koncu je izrazil veselje, da je bila politika dobrega sosedstva med Avstrijo in Jugoslavijo pri beograjskih razgovorih uradno priznana z najvišje strani in da so jo zdaj priznali tudi tisti, ki so prej njene pobornike še napadali — »vas koroške Slovence pa sem že vedno smatral kot dober most k sosedni Jugoslaviji!”
Proslave 10-letnice podpisa državne pogodbe
manifestacija državne zavesti, življenjske sposobnosti in samobitnosti
Velike proslave ob desetletnici podpisa državne pogodbe, ki so bile zadnjo soboto in nedeljo širom po Avstriji, so se odvijale kot mogočna manifestacija državne zavesti avstrijskega ljudstva, kot -izraz njegove vere v življenjsko sposobnost in samobitnost avstrijske domovine. Ta zavest in ta vera še nikdar prej nista prišli -tako očitno do izraza, kot pa ob slavnostih, ki so bile posvečene desetletnemu jubileju dokončne osvoboditve Avstrije. Pomembni praznik so zavestno obhajali vsi avstrijski državljani, katerim priznanje k Avstriji ni Je oportunistična izjava, marveč srčna zadeva.
Osrednje proslave so bile na Dunaju, kjer so se kakor pred desetimi leti spet zbrali -zunanji ministri šti-
rih velikih siJ-podpisinic državne pogodbe, da skupaj z majv-išjimi predstavniki Avstrije slavijo rojstni jubilej svobodne, 'demokratične in neodvisne avstrijske republike. T-a-k-o proslava 10-letnice 'podpisa državne pogodbe ni 'bila 'le avstrijska zadeva, marveč široka mednarodna manifestacija tiste politike sporazumevanja, ki je pred desetimi leti privedla do uspešne rešitve enega izmed perečih povojnih problemov. V ta okvir sodijo predvsem besede predsednika Generalne skupščine OZN Quaisona Sadkeya, ki je na slavnosti v dvorcu Belvedere poudaril, da je bil podpis avstrijske državne pogodbe pred desetimi Jeti prvi in najpomembnejši korak v popuščanju napetosti med Vzhodom in Zahodom, -ter hkrati
izrazil željo, maj bi v tem »dunajskem duhu« izpred desetih Jet reševali tudi ostala svetovna vprašanja.
Prav talko v širšem mednarodnem pomenu važne pa ‘so tudi besede, ki sta jih ob tej priložnosti govorila kancler Klaus in zunanji minister Krei'sky: Avstrija po zaslugi svoje nevtralnosti se s čedalje večjim uspehom uveljavlja -kot faktor 'stabilizacije, ko vojaško in politično nevezana -goji prijateljstvo in dobro sosedstvo z državami talko na Zahodu
kot tudi na Vzhodu.
Proslave po zveznih deželah so 'dosegle višek v velikih vojaških paradah, medtem ko je bila 'na Dunaju vojaška parada že za 20-letinico razglasitve -druge avstrijske republike.

Trgovina s socialističnimi državami ima dobre pogoje §
V četrtek minulega tedna so na Dunaju podpisali trgovinski sporazum med Avstrijo in Poljsko. Teden prej so bila istotam zaključena trgovinska pogajanja z Bolgarijo, 8. junija pa se bodo pričela trgovinska pogajanja z Romunijo. S Češkoslovaško blagovna menjava narašča, pravtako z Madžarsko. Pogajanja z Jugoslavijo, ki so bila lani jeseni prekinjena se bodo kmalu nadaljevala.
Pogajanja za trgovinski sporazum s Poljsko, ki so se pričela 3. maja, so potekala v prijateljskem vzdušju. V zadnjih letih je Poljska prodala v Avstrijo več blaga, kot ga je od nje kupila. Tako je lani poljskemu izvozu v Avstrijo v vrednosti 1037 milijonov šilingov stal nasproti avstrijski izvoz na Poljsko v višini 611 milijonov šilingov. S svojim velikim izvozom je Poljska odplačevala avstrijske kredite iz dobe 1959—1961 za dobavljeno avstrijsko investicijsko blago. Sedaj, ko so ti krediti v glavnem plačani, se bo povečal tudi avstrijski izvoz na Poljsko. Vseboval bo predvsem naprave za kmetij-
Racionalizacija - edini izhod
Meseca marca je bil indeks potrošniških cen v naši državi za 3,OS odstotka višji, kot je bil marca 1964. Industrija in trgovina hočeta ta porast opravičiti s porastom indeksa tarifnih mezd delavcev in pravita, da je le-ta v istem razdobju narasel za 5,36 °/o. Istočasno namigujeta na »potrebo« nadaljnjih podražitev blaga in to še preden so na razpolago pokazatelji majskega porasta indeksa potrošniških cen, ki ga je sprožila po eni strani zelo občutna podražitev mleka in mlečnih izdelkov ter moke in kruha, po drugi pa plazeče podražitve na vseh področjih, ki ga — kakor vsako pomlad — ugotavljamo tudi zadnje tedne in ki ga bomo tekom razvoja turistične sezone občutili še bolj.
Podraževanje blaga in z njim tudi dela je v naši državi stalni pojav zadnjih dveh desetletij. Veliko je že bilo načrtov, da bi temu razvoju — ki ni drugega kot plazeča inflacija — napravili konec in da bi stabilizirali tako cene blaga kakor tudi cene dela. Toda doslej tudi zadnji tak načrt, ki ga je ob svojem nastopu deklarirala sedanja vlada, ni privedel do stabilizacije in se zgublja v pesku, kakor so se zgubili vsi načrti pred njim. Po dvajsetletnem prizadevanju v smeri stabilizacije cen blaga in dela izgleda, da plazu podražitve z dosedanjimi ukrepi ni mogoče ustaviti. Vsako zvišanje cen blaga je doslej sprožilo upravičeno zahtevo po zvišanju cen dela in vsakemu zvišanju cen dela je v kratkem času sledila nadaljnja podražitev cen blaga.
Vzrok takega razvoja je težko tolmačiti. Ta razvoj korenini po eni strani v borbi delovnih ljudi za večjo udeležbo na dobrinah, ki jih s svojim delom ustvarjajo, na drugi strani pa v odprtih možnostih predstavnikov industrije in veletrgovine, ki jih imajo na trgu z blagom, kjer s svojo strumno organizacijo ter s karteliranjem cen in pogojev prodaje vzamejo sproti nazaj, kar so morali delovnim ljudem priznati na zvišanju zaslužkov ali cen dela, ki so jih za nje izbojevale sindikalne organizacije. To jim vedno spet uspe, ker delovni ljudje kot konzumenti na trgu z blagom nimajo organizacije, kakor jo imajo na trgu z delom.
Tudi sedaj se industrija in veletrgovina na trgu z blagom napotujeta k podobni revanši na zahtevo po zvišanju cen dela, ki sta ji morali zadnje čase ugoditi. V to smer kaže njihovo jadikovanje, da jim pri 20 do 25 odstotkov bruto-dobička po odbitju »podjetniškega zaslužka, obrestovanja kapitala in amortizacije ostane le še 4 do 4,6 odstotka čistega dobička«. To se jima zdi premalo, čeprav desetisoči malih obrtnikov in trgovcev zdaleka ne dosegajo tako visokega odstotka čistega dobička, da ne govorimo o »čistih dobičkih« kmečkih ljudi ter delavcev in nameščencev.
V isti sapi pa obe — industrija in veletrgovina — sami zagotavljata, da sta v dosedanjem razvoju modernizacija in racionalizacija obratovanja pokazali, da se po tej poti donosnost in čisti dobiček podjetij zboljŠujeta. To je danes pravzaprav vsakomur jasno in znano. Zato je stvar in naloga delovnih ljudi, da svoji borbi za pravični zaslužek in za pravično udeležbo na ustvarjenih dobrinah od osnovnih poklicnih zastopstev, od obratnih svetov po podjetjih in od sindikalnih organizacij ter zbornic do merodajnih ustanov in mest pri vladi nastopajo proti slehernemu nadaljnjemu podraževanju blaga.
Industriji in veletrgovini danes ne manjka sredstev za modernizacijo in racionalizacijo proizvodnje in obratovanja. V konjunkturi, v kakršni živimo že več kot 10 let, sta si lahko ustvarili dovolj sredstev. Če hočejo sedaj podjetniki v industriji in veletrgovini priti do večjih čistih dobičkov, naj pridejo — podobno kot morajo priti delovni ljudje v drobni trgovini, obrti in kmetijstvu — po poti stalne racionalizacije proizvodnje in dela. Industrija in veletrgovina nimata več nobene pravice, da bi večali svoje čiste dobičke po poti brezobzirnega navijanja cen blaga.
sko industrijo, stroje, izdelke iz žlahtnega jekla in konzumno blago.
Prijateljsko so potekala tudi pogajanja z Bolgarijo, pri katerih je ostalo nekaj obojestranskih želja neizpolnjenih, ker je Bolgarija v svoji trgovini z našo državo pasivna in ker pri nas trenutno blaga, ki ga ponuja za izravnavo pasive, ne moremo spraviti v promet, ker bi ogrožalo domačo proizvodnjo. Zelo intenzivni pa so bili razgovori o sodelovanju pri izmenjavi licenc in o skupnem nastopu na tretjih tržiščih. Dogovorjeno je bilo, da bo Avstrija za realizacijo takega sodelovanja ustanovila poseben urad, ki bo koordiniral tozadevne želje in možnosti z vsemi socialističnimi državami. Avstrija je Bolgariji obljubila tudi nekatere carinske olajšave, želja po večji avstrijski udeležbi na donavski plovbi pa ni mogla biti realizirana, ker so avstrijske tarite višje od tarif drugih držav donavske plovbe.
Glede pogajanj z Romunijo za novi pet-
letni trgovinski sporazum, ki naj bi stopil v veljavo 1. januarja 1966, so na Dunaju zelo optimistični in ne pričakujejo nobenih komplikacij. Kar se tiče gospodarskega sodelovanja z Madžarsko, daje lep primer avstrijska udeležba na mednarodnem velesejmu v Budimpešti, ki se je danes pričel. Med razstavljalci je namreč 84 avstrijskih pod-jetij.
ttiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
( Pogajanja med Avstrijo in EGS o kmetijstvu
| V ponedeljek so se v Bruslju pričela § E pogajanja med Avstrijo in EGS o vpra- E | šanjih kmetijstva. Ta pogajanja sodijo | E v sklop pogajanj za vključitev Avstri- E = je v EGS, ki so se pričela 22. aprila in | E bi bodo trajala do prihodnjega leta. S = Avstrijsko delegacijo predstavlja 9 | E uradnikov trgovinskega, kmetijskega, E I finančnega, socialnega in zunanjega mi- § E nistrstva. V ponedeljek je minister za E | kmetijstvo dr. Schleinzer obrazložil pred | E komisijo v Bruslju avstrijsko stališče o S § ureditvi medsebojnih odnosov na pod- | E roč ju kmetijstva.	§
.TillimillMIlllllUIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIlllllllllllHllllllllllč
TE DNI V LJUBLJANI:
Četrti mednarodni sejem „Alpe-Adria“
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je spet prizorišče mednarodnega sejma obmejne blagovne menjave „Alpe-Adria", ki so ga minulo soboto odprli in ki bo ostal odprt do prihodnje nedelje. Ta sejemska prireditev, ki v svetu menda nima para in ki je sad dolgoletnega zbliževanja obmejnih pokrajin Jugoslavije, Italije in Avstrije, je tokrat združila 178 razstavljalcev (lani jih je biio 169), in sicer 93 iz Slovenije in Hrvat-ske, 64 iz Italije in 21 iz Avstrije.
Dosedanji potek teh sejmov v Ljubljani je po poslovnih zaključkih docela opravičil njihovo zamisel Posli v okviru prvih treh sejmov „Alpe-Adria" so dosegli vrednost 4,5 milijarde lir z Italijo in 34 milijonov šilingov z Avstrijo. S temi rezultati vendar nista zajeta sodelovanje in blagovna menjava med obmejnimi pokrajinami, ki so jih prvi trije sejmi sprožili zlasti v dobrem blagovnem prometu in na področju turizma.
Letošnji sejem „A!pe-Adria" omogoča blagovno izmenjavo med Jugoslavijo in Italijo v obsegu 2 milijard lir, med Avstrijo in Jugoslavijo pa v obsegu 24 milijonov šilingov. Na blagovni listi jugoslovanskega izvoza v Avstrijo na podlagi tega sejemskega sporazuma so zlasti tekstilije, sestavni deli za kolesa, kovinsko in drugo železno blago, stroji, električni material, pohištvo, sadje in zelenjava, med in zdravilna zelišča.
Nedvomno so še odprte možnosti za povečanje obsega tega sejma, o čemer pričajo obojestranska realna prizadevanja. Ena od teh možnosti, ki pa bi bistveno vplivala na njegov nadaljnji razmah, bi bil prehod od njegove bilateralne baze na multilateralno izmenjavo. Po rasti in razvoju sejma morda tudi realizacija te možnosti ni več daleč, kakor verjetno tudi ni več daleč čas, ko bodo industrije teh mejnih pokrajin stopile v kooperacijo v proizvodnji in pričele deliti delo.
Na ljubljanskem letališču bo letos pristalo 750 letal
s 80.000 potniki
Kako razvoj turizma pospešuje tudi letalski potniški promet, ne spoznamo le po frekvencah ma domačem celovškem letališču, marveč tudi po frekvencah, o katerih poroča uprava njegovega najbližjega soseda — Ljubljanskega letališča na Brniku med Kranjem in Ljubljano.
Letališče na Brniku so v kratkem času dobrih dveh let tako daleč dogradili, da bodo na njem lahko pristajala najsodobnejša reaktivna potniška letala. Po doslej sklenjenih pogodbah bo na novem 'letališču, ki ima 3000 m
Svetovna proizvodnja nafte
Svetovna proizvodnja nafte in njenih derivatov je leta 1950 znašala 500 milijonov fon. Do leta 1960, ko je presegla nad milijardo ton, se je podvojila, leta 1970 pa pričakujejo, da bo narasla na letno 2 milijardi ton. Lani je namreč ta proizvodnja že dosegla 1,4 milijarde ton in je bila za 8 odstotkov večja od proizvodnje v letu 1963.
Na svetu je sedaj 51 držav, ki pridobivajo to dragoceno in vsestransko surovino. Po količini proizvodnje je še vedno na prvem mestu Severna Amerika.
dolgo progo za vzlet in pristanek letal, teikom turistične sezone pristalo 750 letal z 80.000 potniki. S tem se bo letošnji promet na letališču povečal za 67 odstotkov.
Letos bodo inozemske letalske družbe povečale število svojih pristankov na Brniku. Največjo 'dosedanjo zanimivost je letališče doživelo v .nedeljo, ko je na njem pristalo najnovejše letalo angleške letalske družbe Bri-tish United Airways tipa One-Elven z oznako BAC 111, ki je letos prvič vključeno v redni potniški promet. To letalo je razdaljo med Londonom in ljubljanskim letališčem preletelo v 1 uri in 35 minutah, medtem ko Caravella potrebuje za isti polet 2 uri in 10 minut.
Ta letalska družba bo letos opravila do letališča Brnik 60 letov in sicer z omenjenim letalom in z letalom Britania. Poleg te družbe bodo še štiri britanske družbe vzdrževale med Londonom in Brnikom reden charterski promet. 28. junija pa bo na tem letališču pristalo popularno letalo TU 104 A, ki je last češkega podjetja ČSA, katero bo z njim pričelo vzdrževati redni promet med Češkoslovaško in Slovenijo. Pogodbe za pristajanje na Brniku so nadalje podpisale še tri holandske letalske družbe ter po ena letalska družba iz Švedske, Švice, Norveške, iz Zahodne Nemčije ter Finske.
Trg z brusnim lesom je postal živahnejši
Po stagnaciji, ki je bila v letih 1961—1963 značilna za evropski trg z brusnim lesom, je prišlo lani spet do naraščanja tako eks-portov kot importov. Po AIZ so se lani eks-porti evropskih držav povečali za dobrih 10 odstotkov in narasli na 5,7 milijona kubičnih metrov. Vzrok poživitve na trgu z brusnim lesom pripisujejo poživitvi na trgu s papirjem in drugimi celuloznimi izdelki.
Zaradi večjega povpraševanja po brusnem lesu so pričele tudi njegove cene naraščati. Zlasti se je ta vrsta lesa podražila v nordijskih deželah. V evropskem povprečju so bile cene za brusni les že decembra 1964 za
13,5% višje, kot so bile decembra 1963.
Nasproti povpraševanju in cenam brusnega lesa pa je povpraševanje za jamskim lesom tudi lani nazadovalo, kakor je nazadovalo že zadnja leta. Zlasti močno je nazadoval izvoz, ki je z 960.000 kubičnimi metri dosegel komaj polovico obsega leta 1961. V primerjavi z letom 1963 je evropski izvoz jamskega lesa nazadoval za 15 odstotkov. Vzrok tako naglega in rapidnega nazadovanja povpraševanja za jamskim lesom bo v izprodrivanju lesa v rudarstvu, ki ga zadnja leta podobno kot v gradbeništvu vsebolj nadomeščata trpežnejše železo in jeklo.
OSI R0KC0) svetu
PEKING. — Prejšnji teden je na Kitajskem eksplodirala druga kitajska atomska bomba. Njena eksplozija je — v prenešenem smislu — odjeknila Hrom po svetu ter povzročila splošno zaskrbljenost spričo dejstva, da vsako širjenje jedrskega orožja predstavlja resno nevarnost za vse človeštvo. Medtem ko so na Kitajskem označili najnovejši atomski poskus kot .veliko zmago", je mednarodna javnost izrazila ogorčenje in protest. Posebno Indija je novi kitajski atomski poskus zelo odločno obsodila ter je indijski notranji minister označil ta dogodek kot .udarec varnosti sveta” in kot .grožnjo vsem konstruktivnim silam miroljubnega človeštva”.
ST. DOMINGO. — Položaj v Dominikanski republiki je po krivdi ameriškega vojaškega vmešavanja vedno bolj zapleten, nadaljujejo pa se tudi boji med enotami ustavnega predsednika polkovnika Caamana in silami civilne vojaške junte generala Imberta, katerega podpira tudi Amerika. Washinglanska vlada s svojim poskusom, da bi svoje vmešavanje v notranje zadeve tuje države skrila pod plaščem .mirovne akcije” Organizacije ameriških držav, ni imela pravega uspeha. Skoraj vse članice te organizacije so sodelovanje odklonile, nekatere pa so kot pogoj zahtevale takojšen umik ameriških čet Lz Dominikanske republike. Z vprašanjem se je na več sejah bavil tudi Varnostni svet, kjer je prav tako prevladovalo protiameriško vzdušje.
DACCA. — Nad Vzhodnim Pakistanom je prejšnji teden divjalo neurje, ki je po zadnjih poročilih zahtevalo daleč nad 10.000 človeških življenj, najmanj toliko ljudi je bilo ranjenih, medtem ko je brez strehe ostalo kakih 8 milijonov prebivalcev. Hkrati grozijo težko prizadetim krajem epidemije, kajti na tisoče poškodovanih oseb je ostalo brez zdravniške oskrbe, prav tako pa manjka tudi pitne vode. Med neurji je poginilo tudi okoli 5 milijonov goved.
SARAJEVO. — V velikih predelih Srbije, Bosne in Hercegovine je prišlo do poplav, ki so povzročile ogromno škodo. Na stotine stanovanj v posameznih mestih in vaseh je bilo povsem uničenih, število poškodovanih stanovanj pa gre v tisoče. Veliko škodo so poplave povzročile na kmetijskih zemljiščih, kjer je bilo pod vodo na tisoče hektarov, prav tako pa so močno poškodovane tudi prometne zveze. Prizadetim krajem pošiljajo iz cele države pošiljke obleke, hrane in drugega blaga .
BONN. — Angleška kraljica Elizabeta II. in njen soprog princ Filip sta v torek prispela na enajstdnevni državni obisk v Zahodno Nemčijo. Kancler Erhard je ta obisk imenoval potrditev sprove med nasprotnikoma dveh svetovnih vojn.
MOSKVA. — V glavnem mestu Sovjetske zveze gradijo televizijski center, ki bo — kakor zatrjujejo — največji na svetu. Poslopje tega centra bo dolgo okrog 400 metrov, poleg tega večnadstropnega poslopja pa bodo zgradili še 520 metrov visok stalpr -Ko bo moskovski televizijski center dograjen — računajo, da bo to konec leta 1968 — bo oddajal program po šestih kanalih, od teh po enem v barvni tehniki.
POLJANA. — Za zaključek letošnjih proslav 20-let-nice zmage nad fašizmom je bila zadnjo nedeljo velika proslava na Poljani pri Prevaljah, kjer so bili pred dvajsetimi leti zadnji boji druge svetovne vojne. Na prireditvi je govoril član Izvršnega komiteja CK ZKS Mitja Ribičič, ki je v svojem govoru zavzel stališče tudi do odnosov med Jugoslavijo In Avstrijo. V tej zvezi je dejal: Sosedna Avstrija, avstrijski narod in druge narodnosti sosedne prijateljske dežele še posebno svečano proslavljajo letošnjo obletnico zmage nad fašizmom, ker pomeni ta datum hkrati tudi 10-lefnico podpisa državne pogodbe in dokončne osvoboditve Avstrije. Poudaril je velik interes ne samo Jugoslavije kot celote, ampak tudi vsega obmejnega prebivalstva za nadaljnje razvijanje prijateljstva in sodelovanja ter razširitev obmejnih stikov med obema sosednima državama.
DUNAJ. — Navzočnost zunanjih ministrov štirih velikih sil na osrednji proslavi 10-letnice podpisa dr-žovne pogodbe se sicer ni razvila v tisto .srečanje velikih”, kol so nekateri pričakovali, vendar pa je ob tej priložnosti le prišlo tudi do osebnih stikov in razgovorov, ki so vzbudili zanimanje široke mednarodne javnosti. Pri tem je vsekakor zanimivo, da sovjetski zunanji minister Gromiko z ameriškim ministrom Ruskom nikakor ni hotel govoriti o vietnamskem vprašanju, o katerem pa se je dolgo razgo-varjal s francoskim ministrom de Murvillom, prav tako pa izmenjal mnenje tudi z angleškim ministrom Sfewartom. Očitno je hotel demonstrirati sovjetsko
stališče, po katerem pogajanja o Vietnamu tako dolgo niso mogoča, dokler so tam ameriške čete.
AKRA. — Na seji posebnega odbora predstavnikov 18 držav Azije, Afrike in Latinske Amerike, ki Jo zasedal v ganski prestolnici Akri, so sklenili, da bo januarja 1966 v Havani na Kubi konferenca najvišjih predstavnikov azijskih, afriških In latinskoameriških držav.
KAIRO. — Ker je Zahodna Nemčija vzpostavita diplomatske odnose z Izraelom, je deset arabskih držav prekinilo svoje odnose z Bonnom. Kairski lisk ocenjuje to kot hud udarec in izgubo za Bonn, na drugi strani pa kot izraz praktične solidarnosti velike večine arabskega sveta.
BEOGRAD. — Ob 10-letnici podpisa državne pogodbe je kanclerju dr. Klausu postal čestitke tudi predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito. V brzojavki je rečeno: Ob proslavi 10-letnice, odkar je bila podpisana pogodba o vzpostavitvi neodvisne ta demokratične republike Avstrije, sprejmite moje prisrčne čestitke in najboljše želje za uspešen razvoj vaše dežele, za blaginjo avstrijskega ljudstva ter za nadaljnjo okrepitev in razvijanje prijateljskih odnosov med našima državama.
VATIKAN. — Za letošnje zadnje zasedanje II. vatikanskega koncila so pripravili tudi dokument, ki s* nanaša na atomsko orožje. V prvotnem osnutku lego dokumenta )• bita poudarejna zahteva, da mora biti uničeno in prepovedano vse atomsko orožje. Ha zahtevo ameriških in angleških škofov pa je bilo 1° določilo spremenjeno v toliko, da državam dovoljuj* posest atomskega orožja, v kolikor gre za obrambo.
Mir, svoboda in bratstvo med narodi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Mir, svoboda in bratstvo med narodi so bili vendar ideali naših borcev in v teh so se znašli z vsemi miroljubnimi množicami v svetu in v Avstriji. Saj to so bili ideali tudi avstrijskih patriotov, ki so se uprli proti hitlerjevski zasedbi in se borili za osvoboditev domovine. Tu so bile tudi stične točke, da smo se znašli z mnogimi že v skupni antifašistični borbi, končno pa v skupnem prizadevanju za obnovo in izgradnjo osvobojene domovine.
S polnim prepričanjem danes ob jubileju vzpostavitve svobodne in neodvisne Avstrije lahko trdimo, da smo se brez oklevanja vključili v obnovo opustošene domovine ter s pridnostjo in delom svojih rok doprinesli svoj delež, da je dolga desetletja zapostavljena Južna Koroška polagoma dohitela raven ostalih avstrijskih pokrajin. Zato danes upravičeno proslavljamo tudi napredek, ki smo ga dosegli v dvajsetih letih s svojo marljivostjo — posamezniki, zlasti izseljenci, pri obnovi svojih opustošenih domov
in modernizaciji zanemarjenih kmetijskih obratov, gospodarske ustanove pri uresničevanju sodobnih oblik zadružnega in splošnega gospodarstva ter končno naše kulturne in narodno-politične organizacije pri poživitvi in gojitvi lastne kulture, zlasti pa pri ustvarjanju in razvijanju novih, boljših odnosov med večinskim in manjšinskim narodom na osnovi medsebojnega spoznavanja in spoštovanja.
Temu naj bi služila tudi nova oblika dvojezičnega šolstva, ki je bilo sporazumno ustvarjeno med manjšino in večino in ki se je pozitivno razvijalo vse dotlej, dokler niso nasprotne sile nekaznovano uspele s svojo gonjo proti skupni vzgoji otrok obeh deželnih narodov doseči njeno odpravo na škodo mirnega sožitja in zbližanja v deželi. Danes ob proslavi osvoboditve skupne domovine ponovno izražamo svoje razočaranje nad odpravo te brez dvoma pozitivne pridobitve, ki je ne more nadomestiti nobena navidezno še tako široka ureditev.
Zaupanje pogoj za medsebojno razumevanje
Naša domovina Avstrija in zlasti Koroška v osrčju Evrope na stikali-šču treh velikih narodnostnih skupin in kultur opravlja pomembno poslanstvo kot posrednica med Zahodom in Vzhodom ter lahko ugotavljamo, da je bil prav dolgoletni deželni glavar Ferdinand Wedenig med prvimi, ki je ne glede na očitke začel politiko zbliževanja in sodelovanja med narodi-sosedi. Ta politika je omogočila številne oblike neposrednih stikov, kot so kulturna izmenjava, maloobmejni promet in v zadnjem času tudi že sodelovanje med obmejnimi občinami Koroške in Slovenije. Ta politika pa je omogočila tudi očistiti okuženo ozračje med večinskim narodom in manjšino ter ustvariti vzdušje zaupanja, ki je pogoj za medsebojno razumevanje in zbližanje. Lahko trdimo, da smo od vsega začetka bili med poborniki in zagovorniki te politike, kar je prišlo do izraza že na ustanovnem občnem zboru Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pred desetimi leti in posebno očitno v skupni Spomenici koroških Slovencev — temu prvemu dokumentu jasnih nacionalnih zahtev koroških Slovencev v korist narodnega obstoja po zlomu avsfroogr-ske monarhije.
Ob desetletnem jubileju državne Pogodbe se ustavimo pri njenem členu 7, ki govori o pravicah slovenskih in hrvaških manjšin. V pe-
l'h paragrafih vsebuje določila v Zaščito, pa tudi v pospeševanje slovenske in hrvaške manjšine, ki se nanašajo na državljansko in jezikovno enakopravnost, na šolstvo, na polnopravno udeležbo na kulturnem, upravnem in sodnem Ustroju ter končno na zaščito na-rodnega značaja manjšine.
Mislim, da ni potrebno, da ponovno prijavimo svoje tozadevne zahteve, ki smo jih že neštetokrat jasno in odločno iznesli pristojnim oblastem in vladnim predstavnikom, še posebno izčrpno pa ponovili v Programu Zveze slovenskih °r9anizacij na Koroškem o narod-n°-političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih slovenske na-rodnostne skupnosti na jubilejnem občnem zboru v začetku tega leta.
tedaj smo poudarili, da iz oddaljenosti desetih let lahko ugo-*avljarn0| dg so v Spomenici in v Poznejših vlogah vladi iznešeni po-§lsdi in predlogi ustrezali svojemu
času, svojemu posebnemu in splošnemu namenu, in da je desetletna izkušnja potrdila njihovo u p r a -v Tč e n o s t, njihov realizem in smotrnost in — kar je najpomembnejše — da so v bistvu ohranili veljavo tudi še danes.
Zato nas posebno veseli, da je zadnjo nedeljo tudi Narodni svet koroških Slovencev na pragu novega desetletja prijavil iste zahteve in je tako v jubilejnem letu podpisa državne pogodbe ponovno slovesno izpričana enotnost vseh koroških Slovencev v borbi za uresničitev člena 7 in v njem zagotovljene enakopravnosti našega ljudstva!
Zavedati se namreč moramo, da je bilo vse, karkoli smo do sedaj dosegli, doseženo v skupni borbi vseh koroških Slovencev ne glede na različno politično in svefovnonazorno gledanje in da je le ta enotnost jamstvo tudi za bodoče uspehe. Saj je tudi člen 7 državne pogodbe sad te naše skupne borbe in prav starejši med vami se gotovo dobro spominjajo, koliko mitingov, resolucij in telegramov nas je pred dvajsetimi leti združilo vse Slovence od Šmo-hora pa do Pliberka v terjanju pravic v zaščito našega narodnega obstoja in razvoja.
Uspeh ni izostal. Člen 7 in Spo-
menica koroških Slovencev sta žlahten sad skupnega prizadevanja, ki nas kategorično obvezujeta za skupne napore tudi v bodoče. Le-ti so namreč potrebni, ker je kljub v zadnjem desetletju brez dvoma prikazani dobri volji in pripravljenosti za realizacijo določil člena 7 in že ponovno prikazanih doseženih uspehov še mnogo odprtih vprašanj, ki čakajo na rešitev. Ne moremo mimo dejstva, da so pri izvajanju določil državne pogodbe ob desetletnem jubileju njenega podpisa ostala nerešena edinole še vprašanja pravic slovenskih in hrvaških manjšin, medtem ko je naša država na drugi strani že davno izpolnila ostale obveznosti kljub gospodarskim bremenom reparacij in odškodnin številnim žrtvam nacizma in vojne.
Pa naj la potrebna ugotovitev ne manjša našega veselja na praznik svobode in neodvisnosti naše domovine. Kajti ob primerjavi med okolnostmi rojstva prve republike in nastanka druge republike ter med vsebino in mentaliteto teh dveh Avstrij je toliko bistvenih razlik, da upravičeno gledamo z zaupanjem v bodočnost. Medtem ko je prva republika nastala kot preostanek velike države na ruševinah monarhije kot tvorba, ki je nihče ni želel, nihče vanjo veroval in je pretežna večina, kakor so pokazala povojna glasovanja na Solnogra-škem in Tirolskem in tudi poznejša gibanja, želela uresničitev stoletnega sna s priključitvijo k Veliki Nemčiji, je druga republika nastala na ruševinah Velike Nemčije iz vere v samostojnost in življenjsko sposobnost Avstrije ter v borbi zanjo, medtem ko je bil sen o tisočletnem rajhu za vedno izsanjan in živi le še v kopici nepoučljivih in nepoboljšljivih pristašev nesodobne nacionalistične miselnosti.
V to novo domovino, ki njenemu ljudstvu ni več vsiljena tvorba
Zveza slovenskih organizacij Irva Koroikem m Slovenska prosvetna zveza sta ob svoji proslavi 20-letnlce osvoboditve Avstrije in 10-letnice podpisa državne po* godbe prejeli tudi itevilna pozdravna pisma.
Vicekancler dr. Bruno P i 11 e r m a n n je poslal brzojavko, v kateri je sporočil, da se prireditve vsled službene zadržanosti ne more udeležiti in je zato bivžega deželnega glavarja Wedeniga pooblastil z zostopstvom. Zunanji minister dr. Bruno K r e i s k y je obe organizaciji po telefonu obvestil, da je službeno zadržan, medtem ko so korožki deželni glavar Hans Sima, namestnik deželnega glavarja dr. Hans K e r s t n i g , deželna svetnika Erlch Suchanek in Hans Schober ter celovški župan Hans Ausservriinkler poslali pisma, v katerih so se zahvalili za povabilo na prireditev, ki se Je zaradi drugih obveznosti ne morejo udeležiti ter ji želeli uspelen potek.
Ker vseh teh pisem zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti, navajamo le sporočilo, ki ga Je poslol deželni svetnik Erich Suchanek;
F ur die Einladung zur Gedenkfeier am Sonntag, den 16. 5 1965 danke ich verbindlichst.
Es tut mir w ir klic h leid, dafl ich infolge anderzveitiger dienst-licher Verpflichtungen, denen ich unbedmgt nachkammen mufi, nicht in der Lage bin der Einladung Folge zu leisten und bitte da-her, mein Fembleiben zu entschuldigen.
Ihre Veranstaltung findet in einem historischen Erinnerungs-zeitpunkt statt, als vor 20 Jahren nach dem Ende des 2. Welt-krieges die Republik Osterreich zvieder erstanden ist. Es hat sich erzuiesen, dafl unser Volk durch den Druck, den es erlitten hat, durch die gemeinsam erlebte schwere Zeit vieles iiber Bord ge-uiorjcn hat und dafl nur die Einigkeit geeignet ist, dem Frieden und der Freiheit unseres Landes zur Grundlage zu dienen.
Es ist eine Selbstverstandlichkeit, der Minderheit im Lande die gebiihrende Aufmerksamkeit zuzuwcnden und ein Programm der Toleranz und des reibungslosen Zusammenlebens zu vertreten, das auch meiner Meinung nach im Hinblick auf die internationale Entzvicklung ein absolutes Gebot der Zeit darstellt.
marveč zaželjena in priborjena ler cenjena dobrina, v to domovino, ki se je končno zavedla svoje življenjske sposobnosti in ki je zlasti pred desetimi leti spoznala znake časa in edinstveno poslanstvo, ki so ji ga namenile države podpisnice državne pogodbe na ločnici dveh svetov, v to domovino lahko verujemo tudi koroški Slovenci. Nič čudno zato, da je naše priznanje k njej iskreno in naše vključevanje v njeno družbeno in državno življenje zavestno ter brez pridržka. Pri tem nam ni treba poudarjati le posebej svoje lojalnosti, ki jo izpričujemo dan za dnem z doslednim izpolnjevanjem svojih obveznosti, z marljivostjo in delom svojih rok, s podpiranjem demokratičnih in socialnih teženj avstrijskega ljudstva in ne nazadnje z zvestobo svojemu narodu, svoji govorici in svoji kulturi!
Priznavamo se k slovenski kulturi
Zato iskreno pozdravljamo nedeljsko izjavo zveznega kanclerja dr. Klausa, da Avstrija vidi v manjšinah na Gradiščanskem in na Koroškem dragoceno obogatitev dežele in da je njena dolžnost, da pomaga ohraniti njihov obstoj. Veseli nas, da je na ta način bilo tudi z najvišje strani potrjeno naše stališče, izne-šeno na našem jubilejnem občnem zboru v začetku tega leta, češ, da narodnosti pomenijo bogatitev splošne družbe in da zato pred-
stavljajo vrednote. Proklamacija tega načela in manjšinske politike iz tega vidika tudi v skupnem komunikeju ob zaključku obiska avstrijske vladne delegacije v Beogradu pa ne pomeni le smernico za bodoče reševanje našega vprašanja s strani države v sporazumu z nami, marveč pomeni v prvi vrsti tudi našo obveznost, da se z ljubeznijo oklepamo svojega naroda in da spoznavamo našo zgodovino in našo kulturo, ki je slovenska kultura vse od njenih počet-
Naša pesem je znova navdušila
Neddjslka proslava 20-Jetnice osvoboditve Avstrije in 10-letnice podpisa državne pogodbe, povezana z velikim pevskim koncertom zborov v Slovenski prosvetni zvezi včlanjenih prosvetnih društev, je znova izpričala, kaj nam pomeni slovenska pesem. Tista pesem, ki je bila v dobi nacističnega nasilja skupno z našo govorico obsojena na molk, se je takrat oglašala le v gozdovih, kjer so se zbirali partizanski borci proti fašizmu; spet svobodno je zadonela po naših vaseh pred dvajsetimi leti — kot dokaz naše nezlomljive življenjske sile, kot izraz našega veselja ob zmagi nad krivico in naše globoke vere v lepšo bodočnost. S to pesmijo, spremljevalko našega ljudstva v težkih in lepih časih, pa smo tudi zadnjo nedeljo slavnostno obhajali veliki praznik naše domovine.
Na koncertu so sodelovali trije združeni pevski zbori: Folti Pavlič je vodil 30 članski moški zbor »Vrbsko jezero«, 60-članski mešani zbor je nastopil pod vodstvom Vladimira Prusnika, moški zbor, ki je prav tako štel 60 članov, pa je dirigiral osrednji pevovodja Slovenske prosvetne zveze Folti Hartmann.
V prvem delu prireditve so bile na sporedu domovinske pesmi. Moški zbor je zapel pesem »O Podjuna«, katero je na besedilo Milke Hartmanove uglasbil Radovan Gobec, ter Jenkovo »Molitev«, medtem ko se je mešani zbor predstavil s Kernjakovo »Rož, Podjuna, Žila« (besedilo dr. Janko Mikula), Tomčevo »Na Go-
(besedilo e obsegal molki
sposvetskem polju« in Gobčevo »Koroška«
Valentin Polanšek). Drugi del sporeda, ki j slovenske narodne in umetne pesmi, je začel zbor »Vrbsko jezero«, kateri je zapel Juvainčevo »Spomin na zimski večer«, Švikaršičevo »Kadar Žila noj Drava«, Kramolčevo »Pod ankičem postajava« in Kern jakovo »Mojcej«. Mešani zbor je izvajal pesmi »Da b‘ biva liepa ura« v priredbi Foltija FTartmana, Hubadovo »Luna sije«, Pahorjevo »Pa se sliš« ter Pre-lovčevo »Ženka mi v goste gre«, moški zbor pa Adamičevo »Zdravico«, Tomčevo »So rožce v hartlnu«, Forsterjevo »Planinsko« in Maroltovo »Soldaško«. Povezavo in napoved posameznih pesmi je v zelo posrečenih besedah in rimah oskrbel pesnik Valentin Polan-šek, za zaključek pa so se vsi zbori ob klavirski spremljavi Mire Pehanijeve z edinstveno lepim zborom sužnjev iz Verdijeve opere »Nabucco« skupno poklonili spominu vseh tistih, ki so v letih nasilja trpeli, se borili in doprinašali žrtve v hrepenenju po svobodi.
Spored je bil res dobro izbran, v njegovem izvajanju pa se je odražala visoka raven naših pevskih zborov, kot jo more doseči le tisti, ki petje ne samo iz vsega srca ljubi, marveč je tudi pripravljen zanj žrtvovati ogromno truda in časa. Navdušenje poslušalcev in šopki cvetja so bili le skromen dokaz tople zahvale in splošnega priznanja pevovodjem ter pevkam in pevcem.
kov pa do danes. To je kultura prvih slovenskih jezikoslovcev, kultura Prešerna, Janežiča, Cankarja, Finžgarja, Meška, kultura Otona Župančiča in največjega koroškega slovenskega literata Prežihovega Voranca, to je prav tako kultura Mohorjeve družbe kot kultura narodnoosvobodilne borbe pa vse do njenih velikih literarnih, likovnih in glasbenih stvaritev današnjega časa. K tej slovenski kulturi se kot slovenska manjšina priznavamo in se zavedamo, da bomo le, če bomo dodobra spoznali in živeli lastno narodno in kulturno življenje, lahko vsestransko oplajali in bogatili tudi družbeno skupnost, v kateri živimo.
V tej perspektivi in ob spremenjenih odnosih ter pogledih danes morda še ne vseh, pač pa številnih slojev avstrijskega naroda in zlasti njenih vodilnih predstavnikov nas ni treba biti strah pred bodočnostjo. Preroditev našega ljudstva v času borbe proti nacizmu, njegov nenadni dvig iz naroda hlapcev v narod samozavestnih ljudi, sprememba tudi avstrijskega ljudstva iz naroda brez vere v lastno državo v narod poln vere in zanosa v samostojnost in življenjsko sposobnost, v narod, ki se zaveda svoje posredovalne vloge na stika-lišču zahodnega in vzhodnega sveta in v tej zvezi tudi pomembne vloge manjšin, sta ob dobrososedskih in prijateljskih odnosih med našo državo ter Jugoslavijo, ponovno svečano potrjenih na beograjskem obisku, jamstvo, da bo prišlo končno tudi do rešitve še odprtih vprašanj, ki zadevajo naš obstoj in nadaljnji razvoj.
Na nas je, da tudi v bodoče n e poznamo ločnic, kadar gre za skupne, v resnici življenjske interese našega ljudstva. Strnjeni smo si priborili člen 7, strnjeni smo postavili nacionalni program koroških Slovencev v skupni spomenici, strnjeni smo dosegli dosedanje uspehe, strnjeni in enotni hočemo tudi v novo desetletje naporov in prizadevanj v korist naše slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Pri tem verujemo v dobro voljo in pripravljenost tudi naše države, da hoče sporazumno z nami rešiti še preostale probleme. V tej veri in v tem pričakovanju se združujemo z vsem ostalim avstrijskim ljudstvom v veselju in radovanju ob spominskem slavju 20-letnice osvoboditve in 10-letnice podpisa državne pogodbe o vzpostavitvi svobodne in neodvisne Avstrije — naše skupne domovine!

Proslave pomembnih obletnic po naših krajih
Zgledna proslava v Slovenjem Plajberku
Dvajsetletnico osvoboditve in nastanka druge republike Avstrije ter desetletnico podpisa državne pogodbe proslavljajo skoraj po vseh občinah dvojezičnega ozemlja. Na proslavah so se zbirali in se zbirajo občinski sveti, šolska mladina in prebivalstvo obeh jezikov.
Med temi proslavami je bila zelo lepa slavnost v Slovenjem Plajberku, na katero je vabil občinski svet in ki jo je kulturno zgledno pripravil nadučitelj Fister. Kulturni spored se je odvijal v obeh deželnih jezikih, slavnostna govornika pa sta bila župan Simon Wa I d-h a us er, ki je govoril nemško, in občinski svetnik Marko Wieser, ki je govoril v slovenskem jeziku.
Pred volitvami zveznega prezidenta
Na svojem obisku po naših krajih je kandidat Socialistične stranke Avstrije za zveznega prezidenta, dunajski župan in deželni glavar Franz Jonas dejal:
„Zelo sem srečen, ko prihajam v južni del dežele in izredno me veseli, da sta me tukaj sprejela dva naroda. Pozdravljam vaše medsebojno sodelovanje, ki je lahko vzor ne le ostalim občinam južne Koroške in sploh vsem dvojezičnim občinam v Avstriji, marveč tudi zgled pri graditvi bodoče združene Evrope. Vse tiste, ki sejejo mržnjo med narodi, pa pozivam, naj se vključijo v to sodelovanje in pomagajo graditi lepšo bodočnost.
Strpnost napram drugomislečim nas je naučila strpnosti tudi napram Avstrijcem drugega jezika, zato pa je predvsem za tiste dežele, ki bi ob zopetni poživitvi narodnostne nestrpnosti posebno trpele, zlasti potrebno, da se v naši državi ohranita politično sožitje in strpnost."
ZATO BOMO KOROŠKI SLOVENCI PRI VOLITVAH ZVEZNEGA PREZIDENTA ODDALI SVOJ GLAS KANDIDATU SP'G
FRANZU JONASU!
Iz drugih časopisov
Miha in Amalija Ošina biser opor o čen ca
ŽELEZNA KAPLA. — V nedeljo 9. maja je naš kraj doživel kaj redko slavje v človeškem življenju. Stari Bajdlnov oče v Lepeni, 89-let-ni Miha Ošina in njegova žena Amalija — stara 82 let — sta praznovala svojo biserno poroko. Šestdeset let sta zvesto delila zakonsko srečo, in to v času težkih let dveh svetovnih vojn.
Bajdlnov oče in mati zaradi visoke starosti zadnja leta skoraj nista več prišla v Železno Kaplo. Toda tokrat, na dan edinstvene obletnice, ko sta stopila četrtič pred oltar, da obnovita svojo zakonsko obljubo, sta se radostno napotila iz svoje hribovske domačije, kjer sta si šestdeset let skupnega življenja delila dobro in slabo, v naš trg, da skupno z nami vsemi obhajata svoj lepi jubilej. Množica svatov je napolnila kapelsko farno cerkev, kjer je č. g. kanonik Z e c h n e r častil biseroporo-čcnca, orisa! njuno življenjsko pot in postavil njuno zakonsko življenje za zgled občanom. Društveni pevski zbor, v katerem poje kar pet potomcev bisere porečen cev, je cerkveno slavnost obrobi! z lepim petjem.
Po opravljenih cerkvenih obredih sta se biseroporoicnca s svati po našem starem krajevnem običaju podala proti gostilni Nicderdorfer, kjer je bilo že vse pripravljeno za poročno slavje. Sredi peti je biseropo-rocenca pričakala domača godba na pihala, župan deželni poslanec L u -bas pa je slavljenca pczdrazrl in jima v zbranem nagovoru zaželel še obilo sreče in zadovoljstva v bodočnosti ter izročil lepo darilo občine. Zenitovarijsko slavje pri Niederdor-jerju je potekalo v lepi domačnosti in harmoniji, kakor je potekalo vse življenje slavljencev in njihovih številnih potomcev, h čemur je spet veliko pripomogla naša pesem iz grl društvenega pevskega zbora, ki jo naša slavljenca na stara leta ljubita enako, kot sta jo ljubila v svoji mladosti.
Bajdlnova biseroporočenca nista le živela zgledno zakonsko življenje, marveč sta bila tudi zgledna soseda. Vse življenje sta ju odlikovala pristni ljudski humor in nenehna pripravljenost za pomoč bližnjemu, kar je bližnja in širša okolica poplačala z velikim spoštovanjem Bajdlnovi družini. Zato se čestitkam, ki sta jih bila deležna ob praznovanju svoje biserne poroke, pridružujemo vsi, ki jubilanta poznamo in kličemo: še na mnoga leta v sreči in zadovoljstvu.
Proslava v Slovenjem Plajberku je bila minulo soboto in se je pričela z mašo nakar so se občinski svet, šolska mladina in občani zbrali v prostorih ljudske šole k slavnosti s pesmimi in recitacijami šolske mladine. Župan VValdhau-ser je v svojem nagovoru zlasti
VABILO
Slovensko prosvetno društvo ..Danica" v Št. Vidu v Podjuni gostuje z igro
Črna žena
v četrtek 27. maja ob 20. uri zvečer pri RASTOČNIKU v LEPENI.
Pliberk
V nedeljo, 9. t. m. zvečer in skoraj vso noč je bilo v Schsvarzlovi dvorani v Pliberku veselo domačo ženitovanje. Poročila sta se mladi kmet France Daniel, pd. Strnik iz Borovja, in Micka Visočnik, pd. Mohoborova v Šmarjeti.
Oba, nevesta in ženin, sta pridala in delovna, zato lahko pričakujemo, da bosta v skupnem izpolnjevanju svojih nalog v najlepši harmoniji mojstrovala nelahko življenje hribovskega kimeta. Ženin si je potrebne osnove pridobil na kmetijski šoli v Podravljah.
Isti dan je bilo poročno slavje tudi pri Marinu v Libučah. Poročila sta se delavec Johan Berchthold in Her-ta Šranc, ki je zaposlena kot šivilja pri Blažu Opetniku v Pliberku.
Novaporočenima paroma iskreno čestitamo.
Minuli ponedeljdk je v Celovcu ■po daljši in težki bolezni v 70. letu starosti umrl višji računski svetnik v pokoju Jože Supanc. Njegov pogreb je bil v sredo popoldne, ko so ga na celovškem mestnem pokopališču položili k večnemu počitku.
Rodom iz znane Kumrove družine v oibčini Žihpolje se je Jože Supanc v svojih mladih letih vključil v politično življenje koroških Slovencev. Vrsto lot je opravljal posle tajnika Političnega in gospodarskega društva za koroške Slovence. V tem isvcijstvu je tdkom let pridobil vdliko število znancev in prijateljev
naglasil, da živita v občini dva naroda, ki sta prijatelja in ki — kakor v deželi — tudi v občini skupno in složno doprinašata, da bi bilo življenje lepše, kot je bilo v letih, ko se je Slovence v deželi gledalo kot nasprotnike.
V podobnem duhu je govoril tudi občinski svetnik Marko V/ieser, ki je med drugim dejal: „Ti obletnici sta temelj, na katerem vsi skupaj gradimo lepše življenje, kot smo ga v svoji mladosti, v stiski in revščini na vasi, v brezposelnosti, v politični in narodni nestrpnosti ter državljanski vojni, kateri sta sledila klerotašistična diktatura in pozneje krvavi nacizem, ki je podjarmil našo državo, prebivalstvo slovenskega jezika pa obsodil na smrt. Neprenehno moramo poskušati, da bomo v vsakem vprašanju našli skupno govorico na domačih tleh, da bomo spoštovali in cenili drug drugega in sodelovali vsi, ki za lepše življenje sodelovati hočemo. V ospredju našega skupnega stremljenja naj stoji človek in mi bodimo njegovi predstavniki v občini.
Stefan na Zilji je v sredo minulega tedna zadela huda nesreča. Okoli 10. ure dopoldne so domačini opazili, da se je po udaru strele vnelo gospodarsko poslopje grajščine Graiffenstein, ki je bilo mahoma v ognju. Močni veter, ki je vlekel to dopoldne, je povzročil, da so bili kmalu v ognju še cerkev in dvoje nadaljnjih gospodarskih poslopij, goreti pa je priče! tudi
Koroški dnevnik „Die Neue Zeit" je v torek pod naslovom »Ochsen-ziemer" med drugim objavil izvlečke iz govora, ki ga je sedanji kandidat ‘OVP za volitve zveznega prezidenta dr. Altons G o r b a c h imel leta 1934 kot takratni dežeini vodja »Vaterlandische Front" na Štajerskem, ko je — kakor piše „Die Neue Zeit" — »obračunava!" s socialdemokrati, torej tudi z Ren-nerjem, Kornerjem, Scharfom in Jonasom. Takrat je Gorbach po pisanju omenjenega lista dejal:
grad. Preden se je domača požarna bramba znašla in preden so prišle ostale na pomoč, na teh poslopjih ni bilo več kaj rešiti. Veliko truda jih je stalo, da so obvarovale ostala poslopja vasi in zadušile plamene, ki so pričeli sikati iz dveh nadaljnjih poslopij.
Največje težave je poleg vetra gasiicem povzročala napeljava cevi od vode do mesta požara. Proti požaru se je borilo 17 požarnih bramb z 250 gasilci in takorekoč prebivalstvo vse okolice. Napeljati so morali nad 5 km cevi in postaviti navmes črpalke, da so dobili potrebno vodo. Največja nevarnost je bila, ko je stal v plamenih stolp cerkve in ko je vlekel hud veter. Če bi se ta obrnil proti vasi, bi obstojala največja nevarnost, da pogori cela vas. Tako pa je veter k sreči vlekel od vasi. Poleg omenjenih poslopij je uničil tudi pol hektarja mladega gozda. Skupno škodo cenijo na 4 do 5 milijonov šilingov.
Proti požaru so se borile vse požarne brambe Ziljske doline od Bekštanja do Kotschacha. Na kraj požara pa so prihiteli tudi deželni glavar Sima, predsednik koroškega deželnega zbora T i I I i a n in varnostni direktor dr. Stroka ter številni drugi predstavniki okrajnih in varnostnih oblasti.
lani. Prav ponosni smo bili na nje. Po opravljenem delu jim je domača gostilničarka postregla z zasluženo dobro kapljico.
Našim gasilcem želimo, da bi nas v svoji skrbi za varnost naših domačij pred požarom še večkrat obiskali. Cenimo in spoštujemo jih, ker vemo, kako globoko v srcu nosijo in kažejo pomoč do bližnjega, ki je v stiski in kako so vedno pripravljeni slediti pozivu „na pomoč!". Naj jim bodo tudi te vrstice del zasluženega priznanja in izraz našega zaupanja v njihovo stalno pripravljenost, kadar bi prišli na vasi tako ali drugače v nesrečo in stisko.
»Dieses vertierte Untermenschen-tum ... mufj ausgeroftet werden, ausgerottet mit Sfumpf und Stiel. Wir werden diesen Rovvdies, die die Grenze von Mazedonien in das Herzsfuck deutschen Landes ver-schoben haben, mit dem einzig rich-iigen Argument, mil dem Ochsen-ziemer, gegenuberireten und diesen vom bosen Feind Besessenen mit Goit im Hsrzen, aber mit dem Teufel in der Faust biirgerliches Wohlverhalten und, wenn notig, tiefe Kniebeuge anerziehen."
List ob koncu članka pravi, da je danes žalitev Rennerja, Korner-ja in Scharfa, če OVP dr. Gor-bacha primerja s temi velikimi državniki in če identificira njihove pozitivne lastnosti z onimi Gor-bacha.
Gregor Opetnik
šestdesetletnik
V	nedeljo, 9. t. m. je naš čevljarski mojster Gregor Gpecnik v Pliberku praznoval šestdesetletnico svojega življenja. Ob tej priložnosti je bil deležen mnogo iskrenih čestitk. Na predvečer obletnice so prihiteli k njemu prijatelji in dobri znanci, da v prijetnem razpoloženju in tudi s pesmijo proslavijo Gregorjev življenjski jubilej.
Jubilant je bil rojen v sikromnih razmerah v Zadjakovi družini v Dobu, kjer je bilo 7 otrok. Zgodaj je moral s trebuhom za kruhom, že kot deček je služil pri kmetih na strmem Komlju. Šolo je obiskoval med prvo svetovno vojno in ga je poučevali učitelj Kuraš.
V	svojih mladih letih je sklenil, da si izbere rokodelski poklic. Po vajeniški dobi in z izkušnjami pri raznih mojstrih v Pliberku, Velikovcu, Grazu in po Jugoslaviji je postal v Pliberku ugleden in sposoben čevljarski mojster. Njegov brat Blaž je postal krojaški mojster. Oba skupaj sta v Pliberku postavila hišo, kjer uspešno izvajata vsak svojo obrt.
Jubilanta odlikuje razvit socialni čut in trdno narodnostno prepričanje. Ker je bil odločen nasprotnik nacizma, je moral med drugo svetovno vojno prestati različna zasledovanja, zasliševanja in podtiikava-nja in to tudi še po vojni. Jubilant pa je 09ta! značaj, kateremu je poleg kvalitete dela in blaga ki ga prodaja, pripisovati, da lahko šteje v podjetju ljudi brez razlike prepričanja za svoje številne odjemalce in naročnike.
Gregorju Oporniku ob njegovem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo in želimo, da bi ob strani svoje žene Fanike ostal med nami še dolga leta v sreči in zadovoljstvu.
CL	Petek, 21. maj: Feliks
^	Sobota, 22. maj: Emil
q	Nedelja, 23. maj; Janez
m	Ponedeljek, 24. maj: Johanna
mJ	Torek, 25. maj: Urban
O	Sreda, 26. maj: Filip Neri
^	Četrtek, 27. maj: Vnebohod
Sicyensko prosvetno društvo „ Zvezda" v Hodišah
Vabilo na
SPOMINSKO PROSLAVO
20-letnice osvoboditve Avstrije in 10-letnice podpisa državne pogodbe
v četrtek, 27. maja 1965 ob 15.00 uri pri Rauschu ob jezeru
Na sporedu: slavnostni govor
slovenske in nemške pesmi domačega zbora in zborov sosednih SPD
Po proslavi prosta zabava, igrajo »Veseli fantje" iz Tržiča
NEDELJSKE VOLITVE ZVEZNEGA PREZIDENTA:
Vsak volivec je dolžan, da gre na volišče!
Pri nedeljskih volitvah zveznega prezidenta je po zakonu volilna dolžnost. Vsak volilni upravičenec je dolžan, da gre na volišče in odda svoj glas. Kdor bi se brez tehtnega vzroka volitev n e udeležil, mora računati z občutno kaznijo, ki jo predvideva zakon.
V Celovcu je umrl Jože Supanc
takorekoč ipo vseh naših krajih. Pomladi leta 1941, ko iso nacisti napadli Jugoslavijo, je ibil tudi Jože Supanc v dolgi vrsti predstavnikov koroških Slovencev, ki jih je Gesta-po vrgla v celovške in druge zapore.
Po letu 1945 je ibil Jože Supanc v službi pri koroški deželni vladi, kjer je do svoje upokojitve bil uradnik v njenem računskem oddelku. — Žalujoči ženi in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje.
Bilčovski gasilci so na mestu
ZGORNJA VESCA. — Na Flori-janovo so nas obiskali bilčovski gasilci in po vasi pregledali, kako smo pripravljeni za primer požara. Pregledali pa so tudi, kaj je na vasi treba še ukreniti, da bo varnejša pred posledicami izbruha ognja in požara, ki smo jih starejši že sami preskusili.
Bilčovski gasilci so se nam zelo dopadli in to ne le po svojem modernem in skrbno vzdrževanem gasilskem avtomobilu in po svojih uniformah, marveč predvsem po svojem strumnem nastopu. Z njim so nas prepričali, da so poveljnik in moštvo na mestu in dobro šo-
Velik požar v Štefanu na Zilji
BUNKA
Njegovega pravega imena se ne spominjam več. Vedno smo mu rekli Bonika. Morda zato ker je vsa vas vedela, da ga stsric in teta bolj hranita z bunkami kot s kruhom. Starši, iki so premogli le kajžo in kopico otroik, so ga, brž ko je začel hoditi v šolo, dali za pastirčka k sorodnikom, ki sami niso imeli otrok.
V šoli je bil Bunlka bolj redek gost. Spomladi je pomagal pri oranju ali pa pobiral z njiv kamenje, ki pa ga je bilo kljuib temu čedalje več, kot bi ga kraška notranjska zem-
j Pregovori
' O Če dolgo sekaš, pade najdebelej-' J	ši hrast.
i O Tudi iz majhnega grma lahko zleti {)	velik ptič.
1 O Kdor dela, tudi greši, a najbolj gre-||	ši tisti, ki nič	ne	dela.
p O Lenemu je vse pretežko.
1 O Ne odlašaj na jutri, kar danes lah-ko storiš.
^ O Na domačem pragu se petelin iah-(l	ko repenči.
{) O Tudi slepa kokoš	včasih zrno najde,
d O Kar te ne grize, kar te ne je, pusti, da praskajo drugi ljudje.
{) O Do deset štej prej, predno v jezi d	rečeš kej.
p O Zjutraj moraš dan iskati, d O V svoji hiši se najbolj spočiješ.
lja kar naprej bruhala iz sebe. Jeseni je Bunka pasel živino ali pa pomagal pni pospravljanju pridelkov. Zato bi še najbolj utegnil prihajati k pouku pozimi, pa kaj, ko ni imel obuvala. Vendar je pozimi večkrat prišel. Če je bil sneg, si je ovil noge s staro vrečevino in ■tako ohomotan prilkoracal v šolo.
Seveda je zato pri učenju močno zaostajal. Učiteljica je ddbro vedela, v kakšni hudini živi, in mu je hotela pri spraševanju poma-gati:
»No, pa mi povej vsaj to, koliko je v vaši vasi hišnih številk?« ga je vprašala.
Bunka se je najprej zazrl nekam v strop, kot bi tam iskal pomoči, a kmalu si je pomagal iz zadrege z odgovorom:
»I, nemara da je na vsaki hiši po ena!«
BušniLi smo v krohot. Tudi učiteljici se je prikradel na ustne prizanesljiv smehljaj, ko je dejala:
»Ti si mi pa zares prava bunka!«
O
Njegove oči so spominjale na potrpežljivega volička, ki tudi takrat, ko zapleše po njem bič, le trpko mežika. Povsem pa se je Bunka spremenil, kadar ga je stric za kazen ali zaradi dela pridržal tudi čez nedeljo, ko je sicer odhajal domov v sosedno vas. Takrat ga je domotožje pognalo v obupno jezo, ki jo je z bičem prenašal na živino, celo na najbolj priljubljenega telička.
Ob takih prilikah smo se ga vrstniki kar nekam bali. Drugače pa smo se radi družili z njim, če je le utegnil. Iz piščalk, ki si jih je urezal iz muževnega lesa, je znal izvabljati
čudno nežne glasove, ki so nas spomnili na dehtenje vijolic v rebri. Pravili so, da bo neki prav tako dober godec kot njegov oče, ki je ob nedeljah raztegoval harmoniko po vaških krčmah. Kamen pa je znal Bunka za-degati prav čez streho podružične cerkve, kar se še nobenemu izmed vrstnikov ni posrečilo.
Toda otroci smo znali biti kdaj pa kdaj tudi surovi, kot je bilo surovo revno vaško življenje.
Tistikrat smo v šoli pisali še na tablice. »Ten-ko gor, de-be-lo dol!« nas je učila učiteljica. Škriloki so škrebljali, da je šlo skozi ušesa. Seveda smo jih mnogo polomili. Nekaj pri pisanju, nekaj pa na poti domov, ko smo se včasih kar s torbicami mlatili po hrbtih.
Vsi pa smo vedeli, kako Bunka neznansko skrbno čuva svojo tablico in škrilček. Najbrž zato, ker je vedel, da bo težko dobil kaj novega. Škrilček je vedno ovil s cunjico, preden ga je spravil v puščico, da se ja ne bi zlomil. Nekoč pa smo se zanalašč spravili nad njegovo tablico in škrilček.
Na poti domov smo se hitro na skrivaj dogovorili. Nenadoma smo začeli gledati v zrak in kričati:
»Pol naprej, pol nazaj!«
Tako smo oogosto vpili na jate vran, da bi se razdvojile. Bunka je bil ves nor na ptiče, zato se je zdaj takoj ozrl kvišku. Tedaj smo mu tisti, ki smo bili najbliže, sunkovito strgali torbico z ramena in jo med razposajenim vreščanjem zbrcali stran od njega. Bunka je praščil v nas, da bi zavaroval torbico. Toda nekdo io je že zalučal v zrak, da so se iz nje vsuli abecednik, tablica in puščica. Takrat pa
je Bunka v razdraženem obupu začel grabiti kamenje in kar mu je prišlo pod roke, da smo se v hipu razbežali.
O
Tisto popoldne je Bunka izginil, kot bi se v zemljo vdrl. Drugo jutro nista pozvedovala po njem samo stric in teta, marveč vsa vas.
Otroci smo se spogledovali. Čutili smo se krive. Zapraskalo nas je v srcih. Saj tistega nismo storili toliko iz zlobe ikot iz lahkomiselne razposajenosti. Zato .smo bili zdaj tako omehčani, ha so starši hitro lahko izvlekli iz nas, kaj se je zgodilo. 'Še za batine, ki smo jih skupili, se nismo toliko zmenili kot druge-krati. Menda hi radevolje prestali vsakršno kazen, če bi le kaj pomagalo, da bi se Bunka živ in zdrav spet vr.nil med nas.
Našli so ga čez štiri dni spečega v nekem kozolcu v njegovi domači vasi, kamor se je zavlekel ves sestradan. Seveda je moral spet nazaj k s.triou, ikjer mu palica ;ni ušla, toda naslednji dan je le bil spet v šoli.
Med odmorom je sam zase obsedel v klopi, čeprav bi se radi spet zbližali z njim. Ta želja je v meni tako zakipela, da sem mu hipoma ponudil svoj nožič.
Bil je lep nožič na dve klini, z roževina-6timi platnicami. Kupil sem si iga skrivaj na sejmu, za denar, ki sem ga dobil, ko sem pomagal gnati živino. Odtlej sem se med vrstniki vedno postavljal z njim, saj vendar marsikdo še navadnega pipca mi premogel. Zato me je Bunka zdaj nejeverno pogledal:
»Za koliko časa?«
»Za zmeraj! Pa še za čmrlje ti bom povedal, da jih bova ogradila«, sem dodal ves vesel, da se je le otajal.
Po pravici povedano, mi je bilo .za nožič vendarle še precej časa kar malce hudo, ampak — z Bunko sta postala dobra prijatelja.
mmmmm


VLADO FIRM:
Pajek plete
Na hrastovih iistih se je še svetlikala jutranja rosa, ko je pajek zapotegni! glavno nit, jo pričvrstil na skrivenčeno vejo, ki se je nagibala k tiom in pričel plezati po njej gor in dol. Drsel je tja in počez in tako je imel neutrujeni tkalec kaj kmalu spleteno mrežo. S svojim delom je bil zadovoljen. Pod širok hrastov list se je zavlekel na Prežo.
Na bližnji jasi so počivali voliči in čakali gospodarja. Debelušasti obaa' je brenčal okoli njih, se zaletaval vanje in jih zbadal, da so se tu in tam prikazale kapljice krvi. Sele, ko se je vrnil gospodar in z ozelenelo leskovko pričel preganjati sitne obade, je obad požeruh odbrenčal proti pajčevini. Z vso močjo se je zaletel vanjo in jo pretrgal.
„He, he, pajek, pretrgal sem jo. Ne boš več nastavljal mrežo in vanjo lovil moje so-
rodnike." Obad je močneje zabrenčal, pričel obletavati raztrgano mrežico in se rogal mirnemu pajku, ki je ždel v svojem skrivališču.
Pajek pa se ni dal zlahka zmesti. Otresel je nožico, prilezel na svetlo, splezal na glavno nit in pričel kaj urno krpati raztrgano mrežico. Zadovoljno je godel sam pri sebi: „Tja, debeluhar, stari lenuh. Prava reč, vnovič jo zakrpam. Še trdnejšo spletem, da polovim vanjo tvoje škodljive sorodnike. Ne bodo več mučili zdelane živine. Le poglej, kaj si storil z voliči, divjak!"
Joj, kako je raztogotil jezičnega obada.
„Tako, ti pajčevinasta cunja, še grozil in norčeval se boš iz nas. Zabrnim, da se zrak potrese. Še voliči se me boje, ha!"
„Jej, jej, koliko govoričiš, lenuh debelušni!"
»Zapomni si, pajek, pet tvojih mrež je premalo zame! Le krpaj mrežo, ti jo že raztrgam, le krpaj jo!”
Kot debel mehurček, je obad poplesoval okoli marlijvega pajka.
Ko je bila mreža zakrpana, se je kot hudournik zaletaval v mrežo. Vnovič jo je pretrgal. Kako ponosen je bil na svoje delo. Še zmenil se ni več za pajka. Odletel je k voličem, da nadaljuje svoje boleče delo.
Pajek pa ni dolgo okleval. Vnovič se je spravil na delo. Nameraval je splesti novo, tako močno mrežo, ki ji tudi tolovaj obad ne bo kos. Zopet je hitel po debeli niti gor in dol, spletal in spletal. Kmalu pa ga je vnovič zmotil glasni obadov bzz, bzz! Resnično razjarjen se je ogledal za njim in ravno še zaznal šum leteče lastovice. Vedel je, kaj bo. Čvrk, tolovajski obad je izginil v njenem črnem kljunčku v veselje voličev in marljivega pajka.
»Plačilo za obadovo hudobijo in za moj trud", se je razveselil pajek in že opazil v novi mrežici sitno muho, ki se je zaman poskušala rešiti.
Pravljica o Dravi
To je bilo še v tistih časih, ko naši pradedje še niso poznali rži in pšenice. Tedaj je živel ob Dravi zelo bogat ribič. Vse svoje premoženje si je bil pridobil s tem, da je vedno nalovil veliko rib v Dravi. Poln hvaležnosti vpraša nekega dne Dravo: »Mamica Drava, s čim ti naj povrnem, ker sem prišel po tebi do svojega blagostanja!"
Drava reče: »Pojdi daleč po svetu, tam v daljnem kraju najdeš ljudi, ki imajo bel In ržen kruh, kupi mi od vsakega en hlebec ter mi ga prinesi."
Ribič se napravi na pot ter gre v daljnje kraje in kupi, kar mu je Drava velela. Ko pride nazaj, vrže hleb pšeničnega in hleb rženega kruha v Dravo. Nato je začela Drava naraščati in je poplavila ves levi in desni breg. Ko pa je voda odtekla, začela je zemlja poganjati polno lepe rži in rumene pšenice. In tedaj so ljudje dobili seme in začeli sejati rž in pšenico.	(Koroška narodna)
oooooooooooocooocooooooooooooo o
Pavle Zidar:
Jiaf
Bude se kosi, jutra zlata, čez polje diha zelenine vonj, v bleščavi lune mehka trata kipi,
v daljavi je odmeril zvon ...
Tiho sc razhajajo ‘megle
po stari stezi, široko se odgrinja sinja plan, vzbrstel je val na jutranji gladini, iz sna nas koplje svetli kralj.
O jutranja svetloba, pljusk
zlatega neba, v srce
udari srebrnina, naj zablesti tišina.
oooooooooooooooooooooooooooooo
',ll|lllll1ll||||||||||||lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIillllllllllllllltlMlltllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllillIlllllllllllllllilHllllllllllllllllllllllllllll!lilllHlllllli:lU!llllllllllllllllllllMlllllllllimilll
R A Y M O N D CARTIER:
	
	Berlina
Sije od ponosa, kot da bi v mimohodu zmage korakal n° čelu zmagovite vojske pod Brandenburškimi vrati. Ko se Vrr'e v Berlin, najprej poroča Hitlerju, potem pa takoj od-Potuje k Heinriciju, da bi tudi njega pridobil za akcijo, ki 1° pripravlja. Nikoli več se ne bo vrnil v bunker pod Kanclersko palačo, nikoli več videl svojega gospodarja. Ko je 4. odšel iz Berlina, so granate že deževale v sredino j^esta. Ko pa je prišel v svoj glavni štab v Krampnitzu, J? moral na vrat in nos pobegniti. Tja so namreč prišli tudi usi: Berlin je že obkoljen.
Wenck je začel otenzivo tri dni pozneje. Rusi so pre-^enečeni: mladina iz Hitlerjugenda je celo to zadnjo avan-r° vzela za res. Plakati, ki po berlinskih ulicah nazna-riQjo prihod armade, ki bo osvobodila Berlin, niso čisto 2 hte izviti. Wenck zavzame Belzig in povzroči zmedo v s°vjetskem zaledju. Pride do Beelitza in osvobodi 3000 nemških ujetnikov, ki so jih bili zajeli Sovjeti. Končno pro-
dre Wenck bo Bussejeve armade in se z njo združi. Edini rezultat te otenzive je, da prisostvuje Wenck dokaj nenavadnemu prizoru: 30.000 mož Bussejeve armade, ki si je 14 dni med sovjetskimi linijami utirala pot proti zahodu, je popolnoma na tleh in si ne žele drugega kot to, da bi jih Rusi čimprej prevzeli kot ujetnike. VVenck jih na silo zbere skupaj, jih naloži na vlak dvakrat toliko, kot bi to mogel storiti v normalnih razmerah, in jih odpošlje proti »zaledju". Potem se odpravi s preostankom svojih sil do železniške postaje Ferch in doseže prvo havelsko jezero Schweilow: Berlin je oddaljen samo dvajset km. Potsdam je oddaljen 5 kilometrov. VVenck osvobodi oblegano garnizijo, toda njegova vojska je na koncu svojih moči.
Wenckov pohod ni zbudil upov samo pri Berlinčanih. Hitlerjev bunker je ponovil klice na pomoč. Keitel in Jodl sta postavila svoj štab najprej v Furstenbergu severozahodno od Berlina. Ker so z vseh strani pritiskali Rusi, sta se zatekla v neko osamljeno kmečko hišo sredi meklen-burških gozdov. Posrečilo se jima je, da sta še enkrat vzpostavila stik s tirerjevim bunkerjem. 29. aprila sta prejela od Hitlerja brzojavko: »Pričakujem pomoč. Kje so Wenckove prednje straže? Kaj je z IX. armadno skupino? Kako napreduje protinapad oklopnih enot severno od Berlina?”
Odgovor na ta vprašanja je povzročil zgodovinarjem zgodovinski problem. Na nurnberškem procesu je maršal Keitel izjavil:
»Naslednjega večera je Jodl pripravil odgovor in mi ga poslal. Odgovor je bil sestavljen približno takole: ,0 IX. armadni skupini nobenih novic. VVenck zelo dobro napreduje s svojim severnim krilom proti Potsdamu. Napad oklopnih enot proti Krampnitzu ostal brezuspešen. Severno krilo Heinricijeve armade se umika proti zahodu.' Dodal sem stavek, ki sem ga lastnoročno pripisal: ,Jaz in oficirji vašega štaba smo dan in noč na nogah in pojasnjujemo četam, kaj je njihova dolžnost in kaj je v nevarnosti."
Uradna verzija na zadnji Hitlerjev SOS pa je naslednja:
„1. VVenckove prednje straže so se ustavile južno od Schelowa. 2. XII. armada ne more več nadaljevati otenzive proti Berlinu. 3. IX. armadna skupina je obkoljena. 4. Holsteinejev korpus je v detenzivi. Podpis: Jodl."
... V vsakem primeru pa doza kisika, ki naj bi jo Keitel po radiu poslal v Hitlerjev bunker, tako in tako ne bi mogla za dolgo podaljšati tirerjevega življenja. Ko se je odločil, da si vzame življenje, so bili sovjetski vojaki samo še 300 metrov od njegovega bunkerja.
Naslednjega dne, to je 1. maja, je general VVeidling kapituliral. Bitka za Berlin je bila končana. Hitler je bil mrtev, zločinske sanje so se razblinile v nič. Rajh, ki so mu njegovi ustvarjalci namenili, da bo živel tisoč let, se je sesul v dvanajstih letih .. . Cena za to je bila izredno visoka.
KONEC
Lepota je neminljiva
Ne objokujmo po nepotrebnem minevajoče lepote, ki je običajno zedinjena s predstavo telesne lepote, kajti — lepota je vse kaj drugega. Je večna, spreminjajo se samo njene oblike!
Ne prizadevajte si, da bi ostali vedno mlado dekle! Ne bo se vam posrečilo, le osmešite se lahko. Mislite rajši na ženo, kakršna boste jutri! Toda — ne ostanite nikoli na pol poti. Odkrivajte, negujte in razvijajte to novo lepoto vsake starostne dobe. Kako? Predvsem tako, da skrbite za zdravje, za nego, za življenjsko vedrino, da spoznavate sami sebe, da ste okusne, taktne ...
V	DVAJSETIH letih pojte, plešite, bodite naravne in živahne! Ne nosite hudo modnih oblek in češite se čimbolj preprosto. Toda skrbite za svoje lase in jih redno krtačite. Negujte polt — mislite pri tem na jutri — toda puder in kreme nadomestite rajši z zrakom in soncem.
V	TRIDESETI H letih, ko ste še nevarne tekmice mladih deklet, ko je vaša dobro ohranjena svežina mladosti bogatejša za mik izkušenosti, ste nepremgljive in vse se vam mora posrečiti. Poudarjajte svojo osebnost s skrbno pričesko, ličila pa naj samo podčrtavajo posebnost vašega tipa.
V	ŠTIRIDESETIH letih — če si ohranite vitkost postave, kar je mogoče vsaki — si lahko privoščite tudi tisto tako imenovano modno eleganco in rahlo pretiran ton v oblačenju. Lase češite mehko, da izravnajo morebitno tršo potezo vašega obraza. Kozmetični pripomočki so lahko že bolj vidni.
Niti v VIŠJI starosti ne zanemarjajte skrbi zase. Če je starejša žena šarmantna, je lahko mnogo bolj privlačna kot mlado dekle. Lepi sivi lasje, negovanost in skrbnost pri oblačenju ustvarjajo poseben tip žene, tip, ki ga malokdaj srečamo. Tudi diskretno pobarvani lasje in uporaba kozmetičnih pripomočkov so v teh letih dobrodošli. Nikakor pa ne sodita v ta leta črna barva na trepalnicah in modra na vekah.
Se strinjate, da je lepota neminljiva?
Kako spoznamo tekstilna vlakna
Dandanes je za marsikaterega kupca tekstila težavno ugotavljati vrste tekstilnega vlakna. Za ta primer je potrebna kontrola z zažiganjem. Na kakem manj važnem delu obleke, kosiuma ali blaga izvlečemo vlakno in ga prižgemo. Rastlinska vlakna zgorevajo hitro in s svetlim plamenom, njihov pepel je lahek in se zgubi ob najmanjši sapi. Pri zažiganju diši nekoliko kiselkasto — kakor zažgan papir. Živalsko tkana vlakna izgorevajo počasi in z majhnim plamenom ter diše po zažgani roževini, pepel je trd in skorjast. Umetna svila in stanična volna zgorevata lahko. Medtem ko po bakreni umetni svili in stanični volni ostanejo le majhni ostanki redkega pepela, ki je podoben pepelu bombaža, se acetatna svila in acetatna stanična volna pri zažiganju samo topita in spremenita v čvrsto snov. Najlonska vlakna zgore brez vidnega plamena.
Hranimo se pravilno!
Primitivni ljudje v davnini pa tudi preprosta ljudstva v sedanjosti se laKko natrpajo s hrano in potem dolgo časa stradajo. Civiliziran človek pa je vezan na redne obroke. Mnenja o tem, koliko obrokov naj bo, kako veliki naj bodo in (kdaj naj jih zaužijemo, se neprestano spreminjajo. V današnjih dneh se kot reakcija ina prejšnje mnenje uveljavlja misel, naj se vzdržimo preobilne hrane.
En glavni obrok in dva stranska zadostujeta. To je bolje ikot preveč obrokov. Na vseh področjih življenja ravna človek ekonomično, le pri prehrani se ikdo ve zakaj postavi na drugačno stališče in je toliko, kolikor prenese, ne pa toliko, kolikor potrebuje, da bi ostal zdrav in sposoben za delo.
Prebavni organi delajo v določenem ritmu, zato so priporočljivi redni obroki. Glavni obrok zaužijemo navadno sredi dneva. Pravilneje bi bilo, da bi glavni obrok zaužili zjutraj. Seveda pa ne smemo kar avtomatično jesti, čeprav ne občutimo lakote in nimamo teka. Če telo ne čuti potrebe po hrani, mu moramo privoščiti mir. Večkrat je pomanjkanje apetita prvi znak bolezni. Zato se ne smemo siliti z jedjo.
Zelo priporočljivo je, če na začetku vsakega obroka uživamo surovo hrano in šele potem kuhano. Zdaj pa pojdimo k štirim napakam, ki jih zagrešijo civilizirani ljudje pri uživanju hrane:
Jemo preveč, prevroče ali premrzlo, prehitro in napačno.
»Preveč« se nanaša na število in na velikost obrokov. Jemo preveč mesa, maščob in sladkarij. Napačno je tudi, če uživamo rafinirano mešanico najrazličnejših fantastičnih jedi. Taka hrana ni naravna.
nov. Med jedjo nikar ne poslušajmo poročil.
Glede napačne prehrane velja: jesiti moramo 5—7-krat toliko krompirja, zelenjave in sadja, kot vseh ostalih živil skupaj! Vedno uživajmo dovolj surove hrane!
Poseben problem je pitje tekočin med jedjo. Preveč tekočine škoduje apetitu in ovira prebavo, ker se prebavni sokovi razredčijo. Tudi premrzle ali prevroče pijače so škodljive, ker povzroče, da se želodec prehitro izprazni. Ne škoduje pa, če zmerno pijemo ivodo, sadne sokove in lažje alkoholne pijače. Premočne mesne juhe in žganja niso priporočljivi, ker preveč povečajo apetit. Zelo koristno je, če si od časa do časa privoščimo kak postni dan.
Poskusite!
PAŠTETA IZ TELEČJEGA MESA
Pol kilograma teletine zmeljemo trikrat zapovrstjo v strojčku, hkrati s 4 dkg soka. Nato primetamo mesu eno jajce, pol pesti drobtin, sol, poper, za noževo konico rdeče paprike in Ščepec nastrganega oreSka. To zmes stresemo potem v posodo za puding in kuhamo i do 1 in pol ure v sopari. Pašteto serviramo s kaprno oli sardelno omako; dobra pa je tudi mrzla, če jo narežemo na tanke rezine in z njo obložimo kruhke.
NADEVANE ŽEMLJE
Starim žemljam odrežemo tanek pokrov, spodnji del pa nekoliko izdolbemo in namažemo z maslom. Razne ostanke kuhanega pa pečenega mesa sesekljamo, prepražimo s čebulo in peteriiljem, osolimo, popopramo in odišavimo z majaronom. S tem nadevom napolnimo pripravljene žemlje, jih sestavimo in Se po zunanji strani namažemo z maslom. Nato jih v zmerno vroči pečici pečemo dobrih deset minut, še vroče denemo na krožnik in jih okrasimo z vejicami zelenega peteršilja.
Drobni nasveti
■	Moljem v volni se bomo izognile, če bomo vsak klobčič navile na kroglico naftalina ali moltina.
■	Pletene stole najlepše očistimo s krtačo, ki jo pomakamo v mešanico amoniaka, mala in mlačne vode.
■	Aluminijasta posoda se bo spet lepo svetila, če jo bomo očistile z jabolčnimi olupki.
■	Sveže madeže od sadja boste najlažje očistile s surovim mlekom. Blago z madežem namakajte eno uro v mleku, nato pa ga operite v blagi raztopini detergenta.
■	Konservo boste lažje odprle, če njen pokrov najprej segrejete z vročim likalnikom ali pa ga držite nekaj minut nad paro.
■	Ostanki gorčice, ki so v stekleni posodi postali trdi in na videz neuporabni, bodo spet sveži, če v posodo vli-jete nekaj kapljic olja in kisa ter dodate še malo sladkorja.
■	Posode za smeti ni treba vsak dan prati, če jo z notranje strani obložite s papirjem. Ko stresate odpadke, vrzite tudi papir, posoda pa bo 09tala čista.
H S sveč vam ne bo kapljajo, če jih pred uporabo denete za pet minut v slano vodo.
■	Lonci, ki dobro tesnijo, vam pri-štedijo elektriko, plin in druga goriva.
■	Za kopanje uporabljajte le mastno milo, iker druga sušijo vašo kožo. Stopnjo maščobe doženete po plavanju mila v kadi.
Le malo odraslih ve, da jedo prevročo hrano. Že kot otroci so uživali skoraj vrelo kašo, ki se je na žlici le nekoliko ohladila. Tako so se navadili na prevročo hrano. Hrana bi morala imeti 15 do 45 stopinj. Večini ljudi pa se zdi 70 stopinj še prijetno, 40 stopinj pa se jim zdi že prehladno. Vedeti pa bi morali, da hrana, ki ima nad 50 stopinj Celzija, opari želodčno sluznico. Posledica so razne težave (preveč kisline, slabost, pomanjkanje apetita) in bolezni: katar, čiri in rak na želodcu. Prevroče jedi škodujejo tudi zobem.
Ker živimo v dolbi hladilnikov, gremo večkrat tudi v drugo skrajnost — jemo preveč mrzle jedi. Pijača z ledom, sladoled in ledene kreme ne povzročajo le akutnih črevesnih katarjev in krčev, ampak lahko povzroče tudi kronična obolenja. Včasih so menili, da se v ustih preveč hladne jedi segrejejo, prevroče pa ohladijo. To pa ne velja več za današnje ekstremne temperature, posebno še, ker pri današnjem tempu življenja ijemo prehitro, tako rekoč z uro v rolki.
Prehitro — to je ena glavnih napak, ki jih zagrešimo pri jedi. Zaradi tega hrano slabo zgrizemo in premalo prežvečimo. Ostali prebavni organi pa so zato preveč obremenjeni. Tudi za jed je treba najti cas! Razen tega moramo imeti nekaj prostega časa, da se telesno in duševno sprostimo, kar je nujno potrebno za dobro prebavo. Zato pri mizi ne obravnavajmo resnih in neprijetnih problemov, pogovor naj bo brezskrben in prijeten. Jeza pokvari tek in zmanjša delovanje prebavnih orga-
Malo o zavesah
Na srečo velja za zavese eno samo, vedno in povsod veljavno pravilo: pri nakupovanju ne bodite skopi in kupite raje več kot premalo. Kdor štedi takrat, se bo leta dolgo pokoril in se vsak dan jezil zaradi prekratkih ali preozkih zaves. Verjemite ali ne, toda zavese so spričevalo vsake gospodinje. Kar pojdite včasih zvečer na sprehod in načrtno ogledujte okna po hišah. Opazili boste mnogo takih, kjer zavese vise kot cunje in bi bilo veliko bolje, ko bi jih sploh ne bilo.
Nič ni lepšega kot pogled skozi okno, okrašeno z zavesami. Toda le-te še zdaleč niso le za to, da nas skrijejo pred preradovednimi očmi, postale so del naše celotne opreme. Zato se pojavlja vedno kup vprašanj, kajti ni vseeno, kakšne zavese bodo kje visele. Kadar opremljate stanovanje, ne smete pozabiti na tole:
0 Živahnih in močnih barv ne uporabljajte za večje površine.
0 Kadar izbirate, se raje odločite za manj upadljivo barvo ali vzorec.
0 Ne pozabite na dnevno svetlobo. Tudi najmikavnejša zavesa lahko postane neokusna, če si blaga nismo ogledali ob pravi luči.
0 Svetloba, ki vsak večer sije iz svetilke na mizi, je ravno tako važna. Rdeči modri ali rumeni senčniki pobavrvajo zavese čisto drugače kot dnevna svetloba.
0 Izogibajte se preštevilnih vzorcev v sobi: na primer enega na naslanjačih, drugega na preprogi in kavčih in zopet čisto drugačnega na zavesah.
0 Seveda ne smete misliti, da mora biti vse po enem kopitu. To bi bila pa presneto enolična podoba! Poskrbite, da so si nekateri od vzorcev v sobi nasprotni. Na primer: krogci in kvadrati ali pa črte in cvetje.
0 Okusno je, če se barve zaves še kje v sobi ponove. Toda pazite, da so vedno le čisto enake barve, kajti rdeča le ni vedno enako rdeča, pa čeprav se vam zdi.
minulim...i...........................................................................................................................mi...................................i...mu....................i.....
Po dvajsetih letih
spet v taborišču Auschwitz
Po dolgih mesecih gre pred sodiščem v Frankfurtu proti koncu proces, ki ga upravičeno imenujejo enega največjih, kar jih je sploh bilo pred nemškimi sodišči uprizorjenih proti nacističnim zločincem. Na zatožni klopi je skupina obtožencev, ki so svoje zločine zagrešili v zloglasnem nacističnem taborišču Auschwitz — največji Hitlerjevi »tovarni smrti«, kjer so štiri milijone ljudi poslali v smrt, njihova trupla sežgali in pepel steptali v zemljo.
Da bi si frankfurtski sodniki napravili pravo sliko o taborišču, so lani decembra obiskali Auschwitz. Med sodniki, tožilci in odvetniki je bil tudi eden izmed obtožencev — dr. Lucas, nekoč zdravnik v taborišču. Skupino so spremljali tudi novinarji; eden izmed njih je »obisk po 20 letih v taborišču smrti« takole opisal.
Sterclji dimnikov molijo v zimsko nebo. Preko tirov, ki so vodili v plinske celice in krematorije, trdno stopa mož negibnega obraza, roke pa mu tičijo zakopane v žepih: dr. Lucas. Nekoč je bil zdravnik v taborišču smrti. Auschvvitz — to so štirje milijoni žensk, otrok in moških, .poslanih v plin", steptanih v pepel, kakor so temu rekli takrat. Ali je bil dr. Lucas sokriv? Zdaj se je vrnil v to sivino, ne da bi imel vkljenjene roke. Z njim je šla čez njivo smrti na Poljskem skupina nemških pravnikov. Dvajset let po največjem množičnem zločinu v zgodovini je hotela frankfurtska porota ugotoviti: kolikšno vlogo je dejansko igralo dvajset obtožencev .procesa Auschwitz" v orjaškem aparatu ubijanja.
Zvon ne zvoni — ječi. Njegov svetli zven hiti čez ne-
skončno žalost brez, ki zmrzujejo v sivem decembru, skozi ostanke zidov in bodečo žico, prek tirov, grobov in mlak.
Lokomotiva tuli. Mokri veter se zažene v signal, da zazveni. Nekaj časa zveni, nato se zvok razlije in se izgubi.
Kot nagrobni križi brez prečnikov štrlijo dimniki iznad polja.
Moški lovijo ravnotežje na blatnih tleh ob robu mlake. Voda je čudno bela. Rastline so kot odrevenele.
Na dnu potoka počivajo rumeno sivi drobci, nazobčani, zariti v droban, temen pesek.
.Pepel sežganih ljudi. Drobci so nezgorljiva žlindra. Tamle — to je zoglenela kost.”
To je zvenelo kot pojasnilo, ki ga vodič daje tujim turistom v Munchnu: .Pred seboj imate Oktobervviese, zadaj je kip Bavarske..."
Nekdo pripomni: .Utegne biti res, kljub temu pa mora pepel preiskati izvedenec."
Tretji glas poprosi: .Gospoda, pojdimo naprej. Čaka nas še veliko dela."
Mož, za katerim hitimo, je nemški sodni svetnik. Zemlja, po kateri se spotikamo, je poljska. Mlake, katerih vode kljubujejo tudi najbolj strupenemu mrazu, so zadnja postaja .dokončne rešitve židovskega vprašanja."
Smo v Birkenauu.
Zvon še kar naprej ječi. Kakor pred dvajsetimi leti, ko jih je klical na apel. Prikazali so se zdravniki v belih haljah. Večkrat so se zadržali gospodje tudi v kazini. Nato so prišli bolničarji. Kogar je lakota izsušila do kosti, komur ni bil zrastel raven nos, kdor je bil prestar, kdor je bil otrok — tega so poslali „v plin", kakor so pravili temu takrat.
Spremenjeni v pepel, v žlindro, ležijo štirje milijoni žensk, otrok in moških v mlakah in grobovih Auschvvitz-Birkenaua.
Si je bog to tako zamislil, ko je rekel: V prah se povrneš? Je menil to?
Juridični ogled obratovanja dovršene tovarne smrti. Množični zločin in brutalnost posameznikov sta bila izmerjena z merilnim trakom in fotografirana s kamero. Sodni svefnik Hotz, trije državni pravdniki, 11 zagovornikov, trije prisedniki in trije porotniki na stezah, o katerih je pripovedoval eden od preživelih: „Mi, otroci, smo morali pozimi odvažati iz krematorijev pepel sežganih jetnikov. Večkrat smo s pepelom posipali poledenele poti . .."
.Kako ste spali, gospod doktor Lucas?"
.Hvala, izvrstno." Dr. Lucas je edini od dvajsetih obtožencev .procesa Auschwitz", ki se je vrnil na kraj nekdanjega udejstvovanja.
Poslani v plin, umorjeni? Ogorčeno se ta zdravstveni delavec zaklinja: .Nikoli!” Kjerkoli se pojavi, si nadene obraz človeka, ki se čuti globoko užaljenega.
In zdaj spet, ko ga svetnik vljudno vpraša: „Bi nam lahko povedali, na kateri strani so morali prišleci izstopati iz vagonov — na desni ali na levi?" Lucas: „Ne spominjam se več. Tako dolgo je že tega.”
Stojimo pri zapornici ob progi. Sem so lokomotive dovažale transporte iz vse Evrope. .Kolesa se vrtijo za zmago" — v smeri, ki jo nakazuje esesovski tekoči trak, k neusmiljeni sodbi Mengelejev in drugih zdravnikov: plin ali suženjsko delo za nemške vojne napore v Auschvvitzu. Mengeleji so razsodili s palcem ali z ustnikom pipe: določeni za pepel — na desno, za suženjsko delo — na levo.
.Dobre v lonček, slabe v želodček,” je to poenostavil tožilec Kaul iz Vzhodnega Berlina, ki je bil sam v koncentracijskem taborišču. Prišel je kot svetovalec.
(Dalje prihodnjič)
Nadučitelj in župnik
Smeh stoletij
to ni preveč motilo, saj je v tistih časih na vasi skoraj
Svoje dni je živel na Dolenjskem — v neki vasi blizu Mokronoga — nadučitelj Lavrič, ki ie bil znan daleč naokrog kot velik šaljivec. Njegove šale in potegavščine so večjidel pozabljene, ali pa jih ljudje pripisujejo drugim osebam. Nekaj pa jih je le še ohranjenih in se zanje tudi zatrdno ve, da so Lavričeve.
I.
2 župnikom sta bila velika prijatelja. To pa ni oviralo Lavriča, da mu ne bi večkrat kakšne zagodel, župnika bila to
edina zabava. Le opominjal ga je večkrat, naj misli na zveličanje, 'ker ga bodo njegovi grehi sicer pripeljali v pekel. »Laž je greh, četudi je povedana v šali!« — mu je večkrat dejal. Pa tudi to je bilo rečeno bolj y šali kakor zares, ‘kajti včasih je župnik Lavriča celo spodbujal k ta-kim »grehom«.
Tako ga je neko jutro, ko je Lavrič hitel v šolo, ustavil in mu rekel: »Lavrič, hitro se mi nekaj zlaži!«
»Nimam časa, nadzornik je prišel!« In je odhitel naprej.
Župnik se ni prav nič začudil, sij je nadzornik prihajal redno dvakrat na leto. Ker sta bila tudi z župnikom dobra znanca, ie morila fa-tovška kuharica vedno pripraviti Zanj dobro kosilo. Zato ji je župnik ^jdi danes naročil, naj zakolje piščanca.
Ko pa je zvonilo poldne in so otroci že zapustili šolo, je mimo župnišča primahal Lavrič sam.
»Kje pa imaš nadzornika?« ga je vprašal župnik, 'ki je stal na preži.
»Kakšnega nadzornika?« je nedolžno vprašal Lavrič.
»Kaj mi nisi rekel zjutraj, da je prišel nadzornik?«
»I, kaj mi nisi rekel, naj se ti nekaj zlažem . . .«
Župniku ni ostalo drugega, ko da se bridko nasmeje in povabi Lavrica na piščanca, ki je bil pripravljen za nadzornika.
II.
Župnik je že dalj časa pričakoval novega kaplana. Ko :e le-ta prišel, se je ustavil najprej na vasi. Komaj §a je Lavirč zagledal, se mu je brž Približal in se predstavil ter ga vprašal, če se z župnikom že poznata. Ko le kaplan povedal, da ne, mu je Lavrič natvezil, da je župnik gluh. 2ato da mora z njim govoriti na ves Slas, sicer ga ne bi slišal in bi se jezil. Potem je napotil začudenega
je oba privoščil »ta preklicani lump«, kakor je rekel župnik.
Lavrič jo je pobrisal domov in se še dolgo muzal od zadovoljstva. Tisti dan si ni upal v župnišče. Tam pa se je jeza kmalu ohladila in proti večeru je župnik že poslal po Lavriča, da bi dkutpaj zalili prihod novega kaplana.
III.
Nekoč si je bil Lavrič od župnika sposodil kladivo. Ker ga dolgo ni vrnil, ga je župnik ob priložnosti, ko je ravno potreboval kladivo, povprašal po njem.
»Kakšno kladivo?« se je začudil Lavrič. »Jaz nimam nobenega tvojega kladiva!«
»Nikar se ne norčuj, saj veš, da sam ti ga bil posodil; jpred pol leta ali kaj takega je bilo. Se kuharica je bila zraven.«
»Motiš se, prijatelj. Najbrž si ga posodil komu drugemu.«
Župnik ni odnehal. Poklical je kuharico in ta je potrdila, da je bil Lavrič odnesel kladivo.
Lavrič pa kar naprej: »Nobenega kladiva nimam, razen svojega. Pa me toži!«
»Saj te lahko! Vidiš, da imam celo pričo!«
»Prav. Kar pojdi v Mokronog in vloži tožbo. Bova videla, kdo jo bo dobil.«
Župnik se seveda ni mislil tožariti zaradi navadnega kladiva. Vendar ga je mikalo, da bi Lavriču zagodel in mu vsaj malo vrnil za njegove potegavščine. Zdelo se mu je, da bo v tem primeru Lavrič potegnil kratko. Zato je čez nekaj dni, ko je imel ravno opravka v Mokronogu, bolj za šalo kakor za res stopil k svojemu dobremu znancu sodniku in mu zaupal stvar. In tako sta nekega dne župnik in Lavrič debila vabilo na sodnijo.
»Torej me tožiš,« je dejal Lavrič, »ampak da veš, peš ne grem v Mokronog.«
»Zakaj bi hodil peš, če se lahko z mano pelješ,« je odvrnil župnik; »v petek je obravnava in jaz se bom s kolesljem oglasil zjutraj pri tebi. Glej, da ne zaspiš!«
»Prav,« je dejal Lavrič.
In res. V petek je bil župnik navsezgodaj s svojim kolesljem pred Lavričevo hišo in je trkal na okno. Lavrič je še spal. Na ponovno trkanje in ropotanje na vrata pa se je le prikazal in se začel opravičevati, da ne more na pot, ker nima škor-
»Gospod sodnik, kaj ne poznate našega gospoda župnika? Ali ne veste, da si on večkrat kaj izmišli in vtepe v glavo, potem pa sam verjame, da je tako? Poglejte, na primer: gospod župnik si lahko na vsem lepem izmisli, da so tile škornji njegovi,« — j’e dejal Lavrič in se udaril po škornjih.
»Seveda, saj tudi so,« je planil župnik.
»No, ali vam nisem rekel, gospod sodnik? Vidite, talkle je naš župnik, pa mu verjamete!« — je med splošnim smehom končal Lavrič.
S tem je bila obravnava končana. Pravzaprav preložena, kakor je rekel sodnik, ko je v naglici pobral alkte z mize in odšel iz dvorane. Vendar se ni nikoli nadaljevala. Pač. Nadaljevala se je v posebni sobi imenitne trške gostilne ob pristnem cvičku. Tam je v izbrani prijateljski družbi župnik večkrat — bolj zase ikot za druge — ponovtil: »O ti preklicani lump! Ne vem, če boš kdaj zveličan!«
Termopile so ostale v zgodovini kot primer požrtvovalnega boja za domovino, bitka pri Salamini pa je odložila usodo takratnega perzijskega pohoda. Znano je, da je zmagoviti način boja predlagal atenski politik Temistokles, ki je ob neki priliki v šali dejal, da njegov sinček vlada Grčijo.
„Kako tol" so se začudili njegovi prijatelji.
„Čisto preprosto: Atenci vladajo Grčiji, jaz Atencem, moja žena ukazuje meni in moj sin moji ženi."
Na dan sodbe stopi k Aristidu kmet, ki ga ni poznal in ga prosi, naj mu na črepinjo napiše ime „Aristid", da bo lahko glasoval za njegov izgon. Državnik vpraša kmeta, kaj mu je ta mož storil žalega.
„Nič," je dejal kmet, „le jezi me, da ga ljudje imenujejo pravičnega."
Špartanski zakonodajec Likurg je že v tistih časih določil, da se morajo možje ženiti z dekleti brez dote, ker bi se le na ta način lahko vsak mož oziral predvsem na značaj svoje žene. Poleg drugih zakonov je določil, da se morajo bogovom darovati samo žrtve skromne vrednosti. Ko so ga vprašali, čemu tako, je odvrnil:,. Tako bo lahko imel vsakdo vedno kaj pri rokah za darovanje bogovom."
WILLIAM SAROYAN:
Pečena goska
kaplana po najdaljši ipoti proti žup- njev. Čevljar mu jih ni bil pravo-n‘šču, sam pa je tja odhitel po bliž- časno poprav"
. ____ pa je rja odhitel po
hjici.
»Novi kaplan je prišel,« je že od daleč zalklical župniku, »ampak re-,e gluh. Na ves glas sem moral kričati, da me je slišal, ko me je vPrašal po župnišču. Vsak čas bo Prišel.«
»Oh, ti nesreča ti!« je zatarnal
popravil in tako je zdaj bos. Bos pa vendar 'ne more na sodnijo.
Župnik se je nekaj časa nanj jezil, češ, zakaj si ni pridkrlbel obuvala pravočasno. Ker pa je menil, da se hoče Lavrič s tem le izvleči iz zagate, mu je ponudil svoje škornje. In Iker je bil Lavrič zadovoljen, je župnik brž obrnil koleselj in se vrnil
župnik, Lavrič pa je brž odšel okrog ponje. Lavrič se je medtem napravil nial°>	c*a
?f$a in se tam potuhnil, da bi sli-'**> kako se bosta pogovarjala žup-n>k in kaplan.
.In res se je kmalu zaslišalo Ikriča-nJc na farovškem dvorišču, da so Pritekli vsi farovski posli s kuharico
vred.
2ato sta se župnik in kaplan jrniaknila v farovž. A tudi od tam Je b;lo slišati kričanje še dolgo časa.
Nazadnje pa je bilo župniku do-v*"j in je zavpil kaplanu na uho: "čemu tako kričite, saj nisem gluh!«
»Jaz tudi ne,« je odvrnil kaplan.
»Ampak meni ,je rekel Lavrič ...«
»Meni tudi ...«
Tako sta počasi spoznala, da si ju
m ko je naposled obul župnikove škornje, sta Skupaj oddrdrala proti Mokronogu.
Na sodišču je bilo zbranih kar precej ljudi. Vsi, ki so poznali Lavriča in župnika, so prišli, da bi videli, kako se bo iztekla tožba med župnikom in nadučiteljem zaradi 'kladiva.
Ko je sodnik prebral tožbo in zaslišal župnika, je bil na vrsti Lavrič. Ta je vse župnikove trditve zanikal in trdil, da mu župnik nikoli ni posodil nobenega kladiva. Ko ga je sodnik ponovno opozoril na to, kar je bil povedal župnik, se je Lavrič nasmehnil in dejal:
Valentin P olansek:
Ko je gazilo vse po krvi
Ko je gazilo vse po krvi, kar uniformo je nosilo, kar orožje je nosilo,
— ko usmiljenje ničesar v ec ni izprosilo -sem lebdel v slutnji bližajočega se pogina in praznoval svoj rostni dan, svoj sedemnajsti rojstni dan.
Dobil sem tvoje drago pismo,
ga neštetokrat prebral
in svojim zgladovanim tovarišem dejal:
Že bo ... samo, da še mrtvi nismo!
Naivni mož je prinesel nekega jutra svoji ženi gosko in rekel:
— Speči mi to gosko; ko bom zvečer prišel domov, jo bom pojedel.
Žena je gosko oskubila, jo očistila in pripravila. Popoldne je prišel k nji ljubček. Preden je odšel, je vprašal, kaj bi mogel ponesti svojim prijateljem za večerjo. Pogledal je v pečico in zagledal v nji pečeno gos.
— Ta je za mojega moža — je rekla žena.
— Jaz bi si jo želel — je rekel ljubimec. — Če mi je ne daš, te ne bom imel več rad.
Ljubimec je odšel z gosko.
Zvečer je mož sedel za mizo in rekel:
— Prinesi mi gosko.
— Kakšno gosko? — je odgovorila žena.
— Gosko, ki sem ti jo prinesel zjutraj — je rekel mož. — Prinesi mi jo.
— Ali misliš to resno? — je rekla žena. — Saj mi nisi prinesel nobene goske. Morda se ti je to le sanjalo.
— Prinesi mi gosko — se je zadrl mož.
Žena je pričela vreščati:
Moj nesrečni mož je izgubil pamet. Moj nesrečni mož je nor. O tisti zadevi, o kateri se mu je šaše je res zgodila. Sosedje, ki so se zbrali, so verjeli ženi, zato mož ni rekel nič, pojedel nekaj kruha in sira, popil nekaj vode ter odšel spat.
Naslednje jutro je mož zopet prinesel svoji ženi gosko in jo vprašal:
— Je to gos?
— Da — je rekla žena.
— Ali sanjam?
— Ne.
— Je to gosja glava?
— Da.
— Perutnice?
— Da.
— Prav — je rekel mož — speči jo. Zvečer, ko pridem domov, jo pojem. Žena je gosko pripravila. Prišel je ljubimec.
— Tudi danes imaš gos — je rekel. — Čutim, kako diši.
— Ne smeš je vzeti — je rekla žena. — Moj mož mi je sinoči napravil strašno sceno. To je preveč, jaz te sicer ljubim, toda goske ii ne morem dati.
— Ali me ljubiš ali ne — je rekel ljubimec. — Ali dobim gosko ali ne? In zopet je gosko odnesel.
— Prinesi mi gos — je rekel mož.
— Moj nesrečni mož — je za-vreščaia žena. — Popolnoma si znorel. Gosko, gosko, gosko. Kakšno gosko? Nimam nobene goske. Moj nesrečni, nesrečni mož.
Sosedje so se zopet zbrali in zopet verjeli ženi.
Mož pa je šel lačen spat.
Naslednje julro je zopet kupil v mestu gosko. Najel si je visokega človeka, ki je nosil gos na pladnju, tega pa na glavi. Najel je orkester s šestimi instrumenti in z godci, ki so obkrožili tega visokega člove-
Domislice
•	Humor ni dar duha marveč srca.	(Borne)
OO
•	Polne medu so cvetlice,
ampak samo čebele najdejo sladkobo.	(Goethe)
OO
•	Resnice se spremene v
dogme takrat, ko o njih razpravljamo.	(Chesierion)
OO
•	Resnica je bakla, ki pla-
meni v megli, ne da bi jo razpršila.	(Helvetius)
OO
•	Samo ena stvar se večno ponavlja, pa je zmeraj nova in plodna: resnica.
(Lacordaire)
OO
•	Živi imajo pravico do obzirnosti, o mrtvih je treba govoriti samo resnico.
(Voltaire)
OO
•	Da bi se veselili eno-
stavnosti, moramo imeti veliko dušo.	(Graf)
OO
•	Junaštvo ne pride nikoli
iz mode.	(Thackera/)
ka, šel po ulicah do svoje hiše in klical sosede.
Ko je prišel domov, ga je spremljala množica ljudi.
Obrnil se je k ljudem in rekel:
— Sosedje, ljudje, nebo tam zgoraj, ribe v morju, vojaki in vsi ostali, poglejte gos.
Vzdignil je gos na pladnju.
— Goska — je zaklical.
Gosko je dal svoji ženi.
— Zdaj speci io prekleto sivar — je rekel — in ko pridem zvečer domov, jo snem.
Žena je gosko očisiila in jo spekla. Prišel je ljubimec. Nastala je nežna scena, solze, poljubi, bega-
nje, pa zopet solze, zopet poljubi in ljubimec je odšel z gosko.
Mož je srečal v mestu svojega starega prijatelja in mu rekel:
— Pridi zvečer z menoj na večerjo. Žena peče gos. S seboj bova vzela tudi kakšno steklenico žganja in dobro se bova imela.
Tako sta mož in njegov prijatelj prišla k njegovi hiši. Tedaj je mož rekel:
— Si spekla gosko?
— Da — je rekla žena. — V pečici je.
— Prav — je rekel mož. — Ti res nisi bila nikdar slaba žena. S svojim prijateljem bova najprej popila kak kozarček, potem pa bova jedla gosko.
Mož in njegov prijatelj sta izpila štiri, pet čašic, nato pa je mož rekel:
— Prav, prinesi gosko.
Žena je rekla:
— Ni kruha. Pojdi ponj k bratrancu. Gos brez kruha je zanič.
— Prav — je rekel mož.
In je odšel iz hiše.
Žena je rekla moževemu prijatelju.
— Moj mož je nor. Gosi sploh nimamo. Zavedel te je sem, da le ubije s tem nožem in s temi vilicami. Najbolje je, da greš.
Človek je odšel. Mož se je vrnil in vprašal, kje je njegov prijatelj in kje je goska.
— Tvoj prijatelj je z njo pobegnil — je rekla žena. — Kakšen je to prijatelj, kako je mogoče, da je tak, ko pa sem jaz ves dan garala zato, da ti pripravim spodobno večerjo.
Mož je pograbil nož in vilice in stekel po ulici. Nazadnje je zagledal na koncu ulice svojega prijatelja, kako je bežal in mu zaklical:
— Samo stegno, prijatelj in nič več!
— Gospod bog — je rekel oni, — saj je res nor.
Prijatelj je začel bežati tako naglo, kar je mogel najbolj. Kmalu pa mož ni mogel več teči. Utrujen se je vrnil domov k ženi. Še enkrat je pojedel svoj kruh in sir. Po tej preprosti hrani je zopet pil žganje.
Medtem ko je pil, se mu je začela pred očmi pod učinkom alkohola polagoma pojavljati resnica.
Ko je bil popolnoma pijan, je vstal in mirno pretepel svojo ženo ter jo podil po sobi.
— Če mora imeti tvoj ljubček gos vsak dan — je rekel — bi mi bila morala to povedati. Jutri prinesem dve goski. Veš, včasih sem tudi jaz lačen.
Dvajset let "Primorskega dnevnika,,
V prostorih novega slovenskega Kulturnega doma v Trstu je bila zadnjo nedeljo proslava 20-letnice izhajanja „Primorskega dnevnika", osrednjega glasila slovenske manjšine v Italiji. Slavnosti so se poleg sodelavcev lista udeležili predstavniki slovenskih organizacij in ustanov s Tržaškega, Goriškega in iz Slovenske Benečije, kot gostje pa številni visoki zastopniki iz sosedne Slovenije.
O razvoju in pomenu ..Primorskega dnevnika" je govoril glavni urednik Stanislav Renko, ki je poudaril, da je današnji »Primorski dnevnik" naslednik nekdanjega »Partizanskega dnevnika", kateri je nastal v boju proti tistim, ki so skušali uničiti slovensko ljudstvo. »Primorski dnevnik" kot glasilo slovenskega ljudstva v Italiji — je ob koncu zagotovil njegov glavni urednik — pa bo tudi v bodoče izpolnjeval svojo nalogo čuvarja narodnostnih in socialnih pravic slovenskega ljudstva v Italiji.
Veliki pomen lista za razvoj narodne zavesti in za ohranitev slovenskega jezika je naglasil tudi predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Boris Race ter želel, da bi »Primorski dnevnik" tudi v prihodnje tako vestno izpolnjeval svojo odgovorno nalogo.
Za dvajsetletni jubilej je izšla jubilejna številka »Primorskega dnevnika", ki na 40 straneh prinaša prispevke kakih 60 sodelavcev tako o razvoju lista samega kakor tudi o zgodovini, borbi in življenju Slovencev v Italiji. Po tehtnosti in pomembnosti objavljenega gradiva ima ta številka nedvomno trajno dokumentarno vrednost.
Koroški deželni hipotečni zavod v letu 1964
Bilančna vsota 1541 milijard šilingov — 211 milijonov šilingov odobrenih za nova posojila in kredite — 95 milijonov šilingov lastnih emisij izplačanih
Iz poslovnega poročila Deželnega hipotečnega zavoda za leto 1964, iki je bilo pred kratkim objavljeno, Dovzamamo, da se je zavod v tem letu uspešno razvijali. Bilančna vsota je narasla za 186,992.938,58 na 1 milijardo 504,839.377,14 šilinga, kar odgovarja porastu za 13,8 °/o. Novih posojil in kredi-tev za vsa področja koroškega gospodarstva je zavod lani odobril 1487 s skupnim zneskom 210,969.000 šilingov.
Skupno je imel zavod lani odamih 8152 posojil oz. kreditov v skupnem znesku 792 milijonov 677.000 šilingov. Poseibno močno so bile na teh posojilih udeležene javnopravne pokrajinske korporacije, ustanove za pospeševanje gradnje stanovanj ter kmetijstvo in turizem. V primerjavi obrestovanja pokritih kreditov z obrestovanjem razpisanih posojil, vidimo, da znaša razpon donosa le 0,95 °/o, kar dokazuje, da zavod z dolgoročnimi kreditnimi posli posveča splošni koristnosti veliko pozornost.
'Poleg lastnih posojil je zavod koncem leta 1964 upravljal še 2873 tujih posojil v skupnem nominalnem znesku 489,990.000 šilingov.
V teku oskrbe sredstev za odobritev dolgoročnih posojil in neodpovednih posojil, je zavod lani prodal komunalnih zadolžnic in za-stavnic v vrednosti 95 milijonov šilingov. Do sredi leta je znašala dbrestna mera za emisije 6,5 °/o, od tedaj naprej pa znaša 6 °/o, kar je bilo v skladu s kondicijami takratnih zveznih posojil. Skupni obtok zavodovih emisij vključno deleža na uradu za zastavnice je bil koncem leta 1964 izkazan z nominalnim zneskom 693,268.000 šilingov. Posebno pozornost je zavod posvečal negi tečajev.
Vloge so se nasproti letu 1963 povečale za okroglo 72,420.000 šilingov ali za 11,3%
na skuioni okrogli znesek 711,148.000 šilingov. Pripombe vredno je, da je bil porast posebno dober pri hranilnih vlogah.
Po bančnogospodarskih pravilih ob upoštevanju zveznih nakaznic ugotovljena likvidnost je znašala koncem leta 89,43 %. Čisti dobiček je po ostvaritvi odgovarjajočih rezer-nih skladov znašal 4,533.367,54 šilinga.
Z večjo nabavo strojev je zavod interno obratovanje še naprej racionaliziralo. Pri razdelitvi premoženja, ki ga zavod upravlja, odpade na delovno silo 29,300.000 šilingov.
Dolgoletni namestnik ravnatelja, višji vladni svetnik dr. Romauch, je bil z veljavnostjo od 20. 3. 1964 izvaljen za mestnega svetnika oz. za finančnega in personalnega referenta deželnega glavnega mesta Celovec. Zaradi tega je do nadaljnjega začasno razrešen službe pri zavodu. Ob priložnosti seje kuratorija 25. 3. 1964 sta mu višji kurator, predsednik Ebner, in direktor dr. Skalka izrekla posebno zahvalo za njegovo ddlo pri zavodu. Od julija 1964 opravlja posle namestnika direktorja dr. Pogatsdinrg, ki je bil 7 let načelnik finančnega oddelka pri koroški deželni vladi.
Na seji kuratorija zavoda 15. 4. 1965 je podal dirdktor revizijske in zaupniške zveze dr. Sutter svoje v vsakem pogledu zelo pozitivno zaključno poročilo o poslovnem letu 1964. Prisoten je bil tudi novoimenovani deželni finančni referent kot nadzorni komisar zavoda, deželni svetnik Suohandk, ki je vodstvu zavoda in uslužbencem izrekel posebno priznanje za opravljeno delo, pri čemer je naglasil, da hoče nadaljevati sodelovanje, kakor je obstojalo med njegovim predhodnikom, dolgoletnim nadzornim komisarjem in sedanjim deželnim glavarjem Simo in koroškim hipotečnim zavodom kot banko dežele.
6000 ljudi pod eno streho
Gradnja hotelov v Sovjetski zvezi
Moskva, sovjetska prestolnica s 6,5 milijona prebivalci, je dnevno cilj okoli milijona ljudi, ki prihajajo sem od blizu in daleč, iz vseh krajev Sovjetske zveze in iz drugih držav. Mnogim, ki ostanejo v mestu tudi čez noč, je treba preskrbeti prenočišča; to je zdaj velika skrb moskovskih urbanistov, ki delajo načrte za gradnjo velikanskih hotelov.
2e zdaj ima Moskva hotel — imenuje se »Ukrajina" — kot jih je le malo na svetu; obsega 32 nadstropij in lahko sprejme 1000 gostov. Vendar je tudi ta velikanski hotel, vsaj po prostornini, še zelo majhen v primerjavi s tistim, ki ga gradijo ob kremeljskem zidu. Do konca prihodnjega leta bo namreč dograjen največji hotel v Sovjetski zvezi, imenoval se bo »Rusija" ter bo razpolagal s 6000 posteljami. Razen tega bosta v hotelskem poslopju, ki bo imelo 23 nadstropij, dve veliki dvorani — koncertna in filmska — katerih vsaka bo imela
2500 sedežev; zraven pa bo največja kavarna v Moskvi.
Nadaljnji nov hotel bo zgrajen na drugi strani Kremlja, kjer so podrli vrsto starih hiš, medtem ko sta na Smolenskem trgu nasproti zunanjega ministrstva v gradnji kar dva hotela, vsak z 20 nadstropji in 750 posteljami.
Pospešena gradnja velikih hotelov v Moskvi gotovo ni slučajna. Sovjetska zveza se zadnje čase vedno bolj uvršča v mednarodni turizem, Moskva pa je prizorišča tudi velikih mednarodnih srečanj, konferenc in kongresov. Vse to je povezano s pritokom številnih tujih gostov, katerim je treba preskrbeti prenočišča, Končno pa tudi ni izključeno, da se bo Moskva čez nekaj let potegovala za prireditev svetovne razstave, kot je trenutno v Nev/ Yorku. Za ta primer bi seveda bilo treba okskrbeti streho za milijone obiskovalcev in iz tega vzroka se je pravzaprav porodila tudi pobuda za gradnjo hotela »Rusija".
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro melono — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže —
11.45	Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi
—	12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert
—	14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 22. 5.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Koroška književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika — 16.00 črv vesti — 17.15 Melodija z Dunaja —
18.00	Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20*15 K
700-letnici rojstva Dante Alighierija — 20.30 Dunajski slavnostni tedni, slavnostna otvoritev —	22.20 Plesna
glasba po noročilu.
Nedelja, 23. 5.: 8.15 Nedeljska jutranja oddaja — 9.05 Favoriti popevk — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča
—	13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate —
16.30	Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Glasba na tekočem traku — 19.00 Nedeljski šport — 19.20 Glasba na tekočem traku, vmes poročila o izidu prezident-sk ih volitev.
Ponedeljek, 24. 5.: 8.00 Mali jutranji koncert — 8.45 Ljudska glasba tujih dežel — 15.15 Komorna glasba —
15.45	Koroški knjižni kotiček — 18.15 Gospodarstvo in tisk — 18.53 Zvezna mladinska oddaja — 20.15 Vsakdanji problemi — 20.30 Koroška lovska ura.
Torek, 25. 5.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Planinsko veseljo — 15.45 Kulturno ustvarjanje v deželi
—	18.00 četrt ure mestne uprave — 18.15 Iz prve roke
—	19.00 XY ve vse — 20*15 Jama, slušna igra — 21.30 Zabavna glasba.
Sreda, 26. 5.: 8.15 Jutranji koncert — 15.30 Vem za luštno in lepo deklico — 15.45 Mladi talenti — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstvena govorilna ura
—	19.00 XY ve vse — 20*15 Koncert dunajskih filharmo-
nikov 22.15 Orkester mestnega gledališča iz Linza.
Četrtek, 27. 5.: 8.15 Jutranja oddaja za praznik — 9.05 Favoriti popevk — 12.40 Cvetje v vetru, pripovedka —
13.45	Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 18.30 Oddaja za ženo — 19.00 Šport dneva — 19.30 Tega ne slišimo vsak dan — 20.10 Okoli operete — 22.10 Pesem prerije.
Petek, 28. 5.: 8.15 Jutranji koncert — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Koroški visokošolski tedni — 18.35 Kaj pravi industrija — 19.00 Slavnostne igre v Bregenzu — 20.15 In spet enkrat dunajska deska — 21.00 Dunajski slavnostni tedni 1965.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih —	11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) —
13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer
—	21.55 Športni komentar.
Sobota, 22. 5.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmevi iz Avstrije — 14.40 Tehnični razgledi — 16.00 Za delovno ženo — 17.10 Iz parlamenta — 18.30 Sest sto let dunajske univerze — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska hitparada — 22.20 Seina—Donava.
Nedelja, 23. 5.: Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 11.00 Otvoritveni koncert dunajskih slavnostnih tednov — 13.45 Za avtomobiliste —
14.30	Skušnjave v Budimpešti — 15.00 Ljudstvo in domovina — 16.00 Veliki radijski orkester iz Linza — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.05 Glasba na tekočem traku, vmes poročila o izidu prezidentskih volitev.
Ponedeljek, 24. 5.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Alpski ljudski instrumenti
—	16.00 Otroška ura — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Koncert londonskega simfoničnega orkestra — 21.30 Notni vrtiljak.
12.15 Na kmečki peči — 12.30 Iz opere »Istrska svatba*
—	14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci — 17.05 Slovenska glasbena ustvarjalnost po osvoboditvi — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Poje pevski zbor Slava Klavora — 20.40 Knez Igor, opera.
Četrtek, 27. 5.: 8.05 Zabavni zvoki — 9.25 Glasbeni vedež —	11.00	Turistični	napotki	— 12.15 Zadovoljni
Kranjci s pevci	—	12.30	Skladbe	mojstra Vivaldija —
14.05 Popularni operni spored — 14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod	—	17.05	Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori	—	20.00	Četrtkov	večer — 21.00 Boris
Pasternak — 22.10 Popevke za lahko noč.
Petek, 28. 5.; 8.05 Od uverture do valčka — 9.55 Pionirski tednik — 10.35 Novo na knjižni polici — 11.00 Turistični napotki — 12.15 Kvintet Avsenik — 12.30 !z oper Antona Dvoraka — 14.35 Komorni ansambel s flavto — 15.30 Koroške narodne — 17.05 Simfonični koncert — 18J5 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe —
20.30	Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22:10 Za ljubitelja jazza.
RADiO TRST
Slovenske oddaje
Sobota, 22. 5.: 12.15 Kulturni odmevi — 15.00 Volan —
17.00	Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 17.30 Pisani balončki — 19,15 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 21.00 Za smeh in dobro voljo.
Nedelja, 23. 5.: 8.30 Kmetijska oddaja — 10.10 Komorni zbor RTV Ljubljana — 1*1.15 Otroka kapitana Granta
—	13-10 Odmevi tedna v naši deželi — 15.30 Sobojevniki, kriminalna zgodba — 18.00 Igra orkester Miramar —
20.30	Iz slovenske folklore.
Ponedeljek, 24. 5.: 11.45 Promenadni koncert — 13.30 Solisti in orkestri — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.15 Plošče za vas.
Torek, 25. 5.; 12.15 Pomenek s poslušalkami — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Solistični instrumenti —
20.30	Kulturni odmevi — 22.00 Slovenske novele.
Sreda, 26. 5.: 12.15 Brali smo za vas — 13.30 Prijetna srečanja — 18.00 Ne vse, ampak o vsem — 18.30 Emil Adamič — 19.15 Higiena in zdravje — 21.00 Simfonični koncert.
Četrtek, 27. 5.: 8.30 Zborovske skladbe — 10.30 Ciganček, mladinska povest — 12.15 Za smeh in dobro

Torek, 25. 5.: 8.20 Da, to je moja melodija — 13.20 Medicinsko mesečno poročilo — 14.35 Mesto cvetlic in pesnikov — 16.00 Esej v našem času — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Operna paleta —
21.30	O tem lahko govorimo — 22:15 Salzburški nočni studio.
Sreda, 26. 5.; 8.10 Prosimo, prav prijazno — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere
—	14.35 Avstrijski pesnik Friedrich Wallisch — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji — 20.15 Vseh devet
—	21.40 Popravi, kar so drugi zakrivili.
Četrtek, 27. 5.: 8.05 Z veselo igro — 9.00 Operni koncert — 13.10 Za avtombiliste — 14.30 Rahel se pravda z bogom, pripovedka — 15.00 Otroška ura — 16.15 Malo znano, a zabavno — 18.20 Pod južnim soncem — 19.20 Tragedija človeka — 21.00 Koncert flamskega deškega zbora.
Petek, 28. 5.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Ljudska glasba — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Na Raimundovem čarobnem otoku — 21.05 Iz nabiralnika za pritožbe —
21.30	Lannerjeva glasba — 21.40 Angleščina čisto na hitro.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 22. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 23. 5.; 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 24.	5.:	14.15 Poročila, objave, pregled
sporeda — Žena in dom — Za športnike — 18.00 Za našo vas.
Torek, 25. 5.: 14.15 Poročila, objave — Veseli letni časi.
Sreda, 26. 5.: 14.15 Poročila, objavo — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 27. 5.; 7.30 Poročila, objave — Škof Anton Martin Slomšek, misijonar.
Petek, 28. 5.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Iz ljudstva za ljudstvo.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz
Poročila: 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro —
11.00	Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	5.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan
Sobota, 22. 5.: 8.05 Dvajset minut s Slovenskim oktetom — 9.25 Mladi glasbeniki — 11.00 Turistični napotki — 12.30 Dva češka virtuoza — 14.35 Voščila — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.15 Odlomki iz opere »Ifigenija na Tavrrdi* — 18.45 S knjižnega trga
—	20.00 V soboto zvečer — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 23. 5.: 8.00 Nenavaden ples, radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.00 Turistični napotki — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Pred domačo hišo — 14.00 V svetu opernih melodij — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 V plesnem ritmu.
Ponedeljek, 24. 5.; 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Mladinskim delovnim brigadam — 10.35 Naš podlistek — 14 .00 Turistični napotki — 12*15 čez hrib in dol — 12.30 Chopin v izvedbah poljskih pianistov — 14.05 S poti po slovanskih deželah — 14.35 Voščila — 17.05 Iz opernega sveta — 18.45 Svet tehnike — 20.00 Izbrali smo za vas
—	21.00 Drugi koncert v viteški dvorani — 22*10 Lepe melodije.
Torek, 25. 5.: 8.25 Od melodije do melodije — 9.25 Dva prizora iz opere »Ero iz onega sveta* — 11.00 Turistični napotki — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Na mednarodnih križpot j ih — 20.20 Slovo od Sundheima, igra — 21.21 Serenadni večer — 22.10 Melodije za lahko noč.
Sredo, 26. 5.: 8.05 Glasbena motineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb —• 9.10 Slovenske norodne pesmi
—	10.45 Človek in zdravje — 11.00 Turistični napotki —
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava:	Celovec -
Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi noj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124.
voljo — 14.45 Trio Možina — 15.30 Simfonični koncert — 18.05 Iz slovenske folklore — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 21.00 Edip v Hirošimi, drama.
Petek, 28. 5.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Slovenski solisti — 19.15 Italija in južni Slovani — 20.35 Gospodarstvo in delo —
21.00	Koncert operne glasbe.
rete vizij a
AVSTRIJA
Sobota, 22. 5.: 17.03 Za otroke — 17.35 Za družino — 18.55 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Eden bo zmaga!, quiz.
Nedelja, 23.	5.:	11.09 Otvoritveni koncert dunajskih
slavnostnih tednov — 17.03 Svet mladine — 17.25 Ger-trud in Frančiška, potopis — 18.00 Izidi volitev zveznega prezidenta — 19.00 Aktualni šport, vmes izidi volitev zveznega prezidenta — 21.30 Moja žena čarovnica, veseloigra.
Ponedeljek, 24. S.: 18.30 Tečaj francoščine — 19.00 Nemščina za domačine — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Živali pomladi — 20.45 Športno omizje — 21.55 Hazy Osferwald.
Torek, 25. 5.: 18.30 Tečaj angleščine — 18.55 Film o hribolazcih — 19.30 Cos v sliki — 20.15 Vaš nastop prosimo — 21.15 51. nomeščenec, igra — 22*10 Trije potepuhi.
Sreda, 26. 5.: 11.03 Vaš nastop prosimo — 12.03 Športno omizje — 17.03 Listamo po slikanici — 17.25 Lassy — 17.50 Za družino — 18.30 Tečaj francoščine — 18.55 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Časovni ventil
—	21.25 Hirošima mon amour.
Četrtek, 27. 5.: 10.40 Državni obisk angleške kraljice v Nemčiji — 17.03 Za otroke — 19.30 Prva pomoč na delovnem mestu — 20*10 Skrinja, kriminalka — 21.25 Zaključna nogometna igra za evropski pokal.
Petek, 28. 5.: 1 1.03 Srečanje z živalmi — 11.35 Hazy Ostervvald — 18.30 Novo za ženo — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Srce v j irhastih hlačah, veseloigra.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 22. 5.: 17.40 Konec šolskega leta, lutke — 18.25 Obzornik — 18.45 Mesto, v katerem živim, mladinska igra
—	19.30 Vsako soboto — 20.00 Dnevnik — 20.40 Sprehod skozi čas — 21:10 Druga plat medalje — 22.00 Hitchock vam predstavlja.
Nedelja, 23. 5.: 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Na črko, na črko — 11.30 Gozdni čuvaji — 18.00 V nedeljo ob šestih — 19.00 Dr. Kildare, film — 20.00 Dnevnik —
20.45	Vabilo na quiz.
Ponedeljek, 24. 5.: 16.40 Ruščina — 17.10 Govorimo angleško — i17.40 Francozi pri vas doma — 18.10 Risanke — 18.25 Obzornik — 18.45 Halo, tukaj Veselovi —* 19.15 Tedenski športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.40 Apel, igra — 21.40 Naš teleobjektiv.
Sreda, 25. 5.: 16.50 Govorimo rusko — 17:10 Učimo *® angleščine — 17.40 Film zo otroke — 18.00 Slike sveta — 18.25 Obzornik — 49.00 Kalejdoskop — 19.15 Opera skoz* stoletja — 20.00 Dnevnik — 20.30 Lirika — 20.40 Deset zadetkov — 21.55 Kulturna ponoroma.
četrtek, 26. 5.: 11.00 Francozi pri vas doma — 16.40 Ruščina — 17.10 Govorimo angleško — 17.40 Mendov spored — 18.25 Obzornik — 19.15 Glasbene marginalij®
—	19.45 Četrti četrtek — 20.00 Dnevnik — 20.40 Ekran n o ekranu.
Petek, 28. 5.: 16.50 Govorimo rusko — 17.10 Učimo s® angleščine — 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje — 18.25 Obzornik — 18.45 Tribuna — 19.15 Narodna glasba — 19.45 Akcija — 20.00 Dnevnik — 20.30 Njen otrok, ameriški film-
BARVE
ščitijo in olepšajo.
Kvalitetne lake in vse potrebščine za barvanje dobite pri
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf