



Rafael
Letnik 56/2, Božič 2021

1



Rafael

IZ VSEBINE
TE ŠTEVILKE

letnik 56/2, Božič 2021
SLOVENSKO DUŠNO
PASTIRSTVO V AVSTRALIJI
SLOVENSKI MISIJON V
SYDNEYU:
p. Darko Žnidaršič, OFM,
311-313 Merrylands Road,
Merrylands NSW 2160
Poštne pošiljke na: PO BOX 280,
Merrylands NSW 2160
(02) 9637 7147 Fax (02) 9682 7692
Email: darko.znidarsic@parracatholic.org;
slomission.sydney@gmail.com
www.glasslovenije.com.au/versko-sydney.htm
SLOVENSKI MISIJON V
MELBOURNU:
p. Simon Peter Brelec OFM,
p. David Šrumpf OFM
19 A’Beckett st., Kew VIC, 3101.
(03)9853 7787
Email: p.simonpeter@gmail.com
p.david.ofm@gmail.com;
slomission.melbourne@gmail.com
Poštne pošiljke na PO Box 197, Kew VIC 3101.
Isti naslov za uredništvo »MISLI«
E-mail: slomission.misli@gmail.com
www.glasslovenije.com.au/versko-melbourne.htm.
SLOVENSKI MISIJON V
ADELAIDI:
p. David Šrumpf OFM
Holy Family Slovenian Mission, 47 Young Ave.,
West Hindmarsh, SA 5007
Poštne pošiljke na: PO Box 156, Welland, SA 5007
Za telefonski pogovor prosimo, pokličite v
Melbourne - Kew na zgornje številke.
(08) 8121 3869, (08) 8346 9674
Email: slomission.adelaide@gmail.com
www.glasslovenije.com.au/versko-adelaide.htm.





3

6
9
10
11
14
16
19
22
26
28
29
30
31
32

Leto sv. Jožefa – Apostolsko pismo
papeža Frančiška »Patris corde« - »Z
Očetovim srcem« (s. Slavica Lesjak
MSČS)
Pope Francis Proclaims »Year of St. Joseph« (Vatican News, 2020)
Sv. Jožef – naš zavetnik (S. Čuk)
Svetoletni odpustki (S. Čuk)
Spominjamo se – Rafael pred 50 leti
(p. Valerijan Jenko OFM)
+ Škof msgr. Metod Pirih (1936-2021)
(p. Darko Žnidaršič OFM)
Prejem zakramentov; Naši pokojni
++ Marija in Emil Grosman (Martha
Magajna)
J. Kragelj, Od postaje do postaje - 18.
50-letnica kapele Marije Pomagaj v
Washingtonu, ZDA
Advent in Božič 2021
Dobrote in nasveti: Arancini z mocarelo
Dobra volja naj velja
Oglasi, božično voščilo
Wodonga

Naši mladi - 2. in 3. generacija - pridno
vadijo za proslavo 30-letnice Slovenije,
ki smo jo žal morali prestaviti na naslednje leto zaradi COVID-19. Pesem
"Ljubim te, Slovenija" pa naj ne bo samo
v srcih, ampak tudi v naših dejanjih.
(Foto: p. Darko Žnidaršič)
Spodaj: Brisbanski most v bar vah
slovenske zastave ob dnevu
državnosti, ki so ga rojaki v Kraljičini
deželi že slovesno praznovali.
(Foto: Mirko Cuderman)

Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri izdaji nove številke »Rafaela«.
Hvala tudi vsem, ki ste ali še boste dali svoj dar slovenski cerkvi sv.Rafaela,
kot pomoč za vzdrževanje cerkve in dvorane.
Hvala vsem sponzorjem, ki so omogočili žrebanje.
RAFAEL je občasno glasilo slovenske cerkve sv. Rafaela v Sydneyu in dušnega pastirstva v NSW, ACT, WA in QLD.
Naslov 311-313 Merrylands Road, 2160 Merrylands, NSW (vogal Warwick Rd.). Poštne pošiljke na PO Box 280,
Merrylands, NSW 2160. (02)9637 7147, Faximile (02)9682 7692 Mobile 0409 074-760;
E-mail: pater.darko@gmail.com

2

Rafael, december 2021



LETO SV. JOŽEFA, 8.12.2020-8.12.2021
APOSTOLSKO PISMO PAPEŽA FRANČIŠKA:
“PATRIS CORDE” - “Z OČETOVIM SRCEM”
Z apostolskim pismom »Patris corde” (“Z Očetovim
srcem”), ki je izšlo lani na
praznik Brezmadežne, 8.
decembra 2020, se Frančišek
spominja 150-letnice razglasitve sv. Jožefa za zavetnika
vesoljne Cerkve. Ob tej obletnici je razglasil posebno
»Leto svetega Jožefa«, ki ga
bomo sklenili 8. decembra
2021.
Sveti Jožef je »ljubljeni oče, oče v nežnosti, poslušnosti in sprejemljivosti; oče
ustvarjalnega poguma, delavec, vedno v senci.« S temi besedami papež Frančišek
ganljivo opisuje sv. Jožefa v apostolskem pismu »Patris corde«, ki ga je objavil ob
150-letnici razglasitve ženina Device Marije za zavetnika katoliške Cerkve. Tako ga
je razglasil blaženi Pij IX. s svojim dekretom Quemadmodum Deus,ki ga je podpisal
8. decembra 1870. Papež Frančišek je za 150-letnico od 8. decembra 2020 do 8. decembra 2021 napovedal posebno »leto«, posvečeno Jezusovemu krušnemu očetu. »V
ozadju apostolskega pisma je pandemija covid – 19, ki nam je dala razumeti,« piše
Frančišek, »pomen navadnih ljudi, tistih, ki so, daleč od središča pozornosti, vsak
dan potrpežljivi in vlivajo upanje, sejejo soodgovornost, prav kakor sv. Jožef, mož,
ki je ostal neopažen, mož vsakdanje spoštljive in skrite navzočnosti. In vendar je
njegova vodilna vloga brez primere v zgodovini zveličanja.«
Ljubljeni, nežni in poslušni oče
Sv. Jožef je konkretno živel svoje očetovstvo, »ko je v svojem življenju daroval
samega sebe v ljubezni, postavljeni v služenje Mesiju. Zaradi te svoje vloge ‘stičišča,
ki združuje Staro in Novo zavezo’, ga je krščansko ljudstvo vedno imelo rado« (1).
V njem je »Jezus videl Božjo nežnost«, tisto, zaradi katere »sprejemamo svojo slabost, kajti v naši slabosti in kljub naši slabosti« se uresničuje večina Božjih
načrtov. »Samo nežnost nas bo rešila delovanja Zlobnega«, poudarja papež, »in
ko se srečujemo z Božjim usmiljenjem zlasti v zakramentu sprave, lahko doživimo
resnico in nežnost, ker nas Bog ne obsoja, ampak nas sprejema, nas objema, nas
podpira in nam odpušča« (2). Jožef je kot oče tudi poslušen Bogu: s svojim »fiat«
reši Marijo in Jezusa in uči Božjega Sina »izpolnjevati Očetovo voljo«. Ker ga je Bog
poklical, naj služi Jezusovemu poslanstvu, »sodeluje pri veliki skrivnosti odrešenja
in je v resnici služabnik zveličanja« (3).
Letnik 56/2, Božič 2021

3







Kot oče, ki sprejema Božjo voljo in bližnjega
Jožef je obenem »oče, ki sprejema«, ker »sprejme Marijo brez predhodnih pogojev«.
Ta gesta je pomembna še posebej danes – pravi Frančišek – »v tem svetu, v katerem
je očitno psihološko, verbalno in fizično nasilje nad žensko«. Toda Marijin ženin je
hkrati tisti, ki v zaupanju v Gospoda v svoje življenje sprejme tudi dogodke, ki jih
ne razume; razpravljanje pusti ob strani in se pomiri s svojo zgodovino. Jožefovo
duhovno življenje »ni pot, ki pojasnjuje, ampak pot, ki sprejema,« kar pa ne pomeni,
da je bil »človek, ki je pasivno vdan v usodo«. Nasprotno: njegova glavna vloga je
»pogumna in močna«, ker »z močjo Svetega Duha«, ki je »polna upanja«, zna »narediti prostor za tisti del bivanja, ki je protisloven, nepričakovan in ki razočara«.
Praktično, kot bi nam Bog po sv. Jožefu ponavljal: »Ne bojte se!«, saj »vera osmisli
vsak dogodek, veselega ali žalostnega« in nas ozavesti, »da Bog lahko da rast rožam
tudi med skalami«. Pa ne samo to. Sv. Jožef »ne išče bližnjic«, ampak se sooči z
resničnostjo »z odprtimi očmi, in osebno sprejme odgovornost zanjo.« Zato nas
njegova sprejemljivost »vabi, naj sprejmemo druge brez izključevanja, takšne, kot
so, s posebno ljubeznijo do slabotnih« (4).
Pogumen in ustvarjalen oče, zgled ljubezni do Cerkve in do ubogih
»Patris corde« potem izpostavi »ustvarjalni pogum« sv. Jožefa, pogum, ki se pokaže
predvsem v težavah in v človeku prebudi nepričakovane vire. Papež pojasnjuje:
»Tesar iz Nazareta zna problem spremeniti v priložnost, ker vedno daje prednost
zaupanju v Previdnost.« Spoprijema se »s konkretnimi problemi« svoje družine, tako
kakor vse druge družine na svetu, zlasti družine migrantov. V tem smislu je sv. Jožef
v resnici »poseben zavetnik tistih«, ki morajo, »prisiljeni zaradi nesreč in lakote«,
zapustiti domovino zaradi »vojn, sovraštva, preganjanja, bede«. Sv. Jožef, Jezusov
in Marijin varuh, »ne more drugače kot, da je varuh Cerkve, njenega materinstva in
Kristusovega telesa: vsak v potrebi, revež, trpin, umirajoči, tujec, jetnik, bolnik je
’Dete’, ki ga Jožef varuje in od njega se moramo naučiti »ljubiti Cerkev in uboge« (5).
Kot oče, ki nas uči vrednosti, dostojanstva in veselja do dela
Sv. Jožef, pošteni tesar, ki je delal, »da je preživljal svojo družino,« nas uči tudi
»vrednosti, dostojanstva in veselja«, »ko jemo kruh, sad svojega dela«. Ta pomen
Jezusovega krušnega očeta papežu ponuja priložnost, da nas pokliče k delu, ki
je postalo »nujno socialno vprašanje« tudi v državah z določeno stopnjo blaginje.
»Potrebno je, da razumemo,« piše papež, »pomen dela, ki daje dostojanstvo«, ki
»postane sodelovanje pri delu odrešenja« in »priložnost za uresničitev« zase in
za svojo družino, ki je »prvotno jedro družbe«. Kdor dela, sodeluje z Bogom, ker
postane »mali ustvarjalec sveta, ki nas obdaja«. Zato papež spodbuda vse ljudi, da
bi »ponovno odkrili vrednoto, pomembnost in nujnost dela«, tako, da »vzpostavijo
novo normalnost, v kateri nihče ne bo izključen«. Ko papež gleda zlasti poslabšanje
stanja brezposelnosti zaradi pandemije covid – 19, kliče vse ljudi, »naj pregledajo
naše prednostne naloge,« da si bodo prizadevali in rekli: »Noben mlad človek, sploh
noben človek, nobena družina brez dela!« (6).
4

Rafael, december 2021



Kot oče v senci, na obrobju iz ljubezni do Marije in Jezusa
Papež potem na pobudo dela Očetova senca poljskega pisatelja Jana Dobraczy͌ nskega
opiše Jožefovo očetovstvo do Jezusa kot »zemeljsko senco nebeškega Očeta«.
»Očetje se ne rodijo, očetje postanejo«, pravi Frančišek, ker »sprejmejo skrb za
otroka«, ko prevzamejo odgovornost za njegovo življenje. Na žalost se v današnji
družbi »otroci pogosto zdijo sirote svojih očetov«, očetov, ki so sposobni »sina uvesti
v življenjsko izkušnjo, ne da bi ga zadrževali ali ’posedovali’, ampak ga »usposabljajo
za odločitve, za svobodo in za odhode«. V tem smislu ima Jožef vzdevek »najčistejši«,
kar je »nasprotje posedovanju«: pravzaprav »je znal ljubiti izredno svobodno«, »znal je
stopiti na obrobje«, da bi v središče svojega življenja ne postavljal samega sebe, ampak
Jezusa in Marijo. Njegova sreča je v »darovanju samega sebe«. Njegova podoba je zato
nadvse zgledna v svetu, ugotavlja papež Frančišek, ki »potrebuje očete in zavrača gospodarje«, odklanja tiste, ki »avtoriteto mešajo z avtoritarnostjo, služenje s servilnostjo,
soočenje z zatiranjem, ljubezen s socialnim skrbstvom, oblast z uničenjem«. Pravi oče
je tisti, ki se »odpove skušnjavi, da bi živel življenje otrok« in spoštuje njihovo svobodo,
saj očetovstvo, ki je živeto v polnosti, naredi očeta samega »nepotrebnega« v trenutku,
ko »otrok postane samostojen in stopa sam po poteh življenja«. Biti očetje »ni nikoli
uveljavljanje posedovanja«, poudarja Frančišek, ampak »znamenje, ki nas napoti na
višje očetovstvo«, »na nebeškega Očeta« (7).
Papeževa vsakdanja molitev k sv. Jožefu in »določen izziv«…
Pismo »Patris corde«, ki ga papež končuje z molitvijo k sv. Jožefu, v opombi št. 10 razkriva tudi navado v življenju papeža Frančiška: vsak dan namreč že »več kot štirideset
let« zmoli molitev k Marijinemu ženinu, ki je »vzeta iz francoske knjige pobožnosti iz 19.
stoletja Kongregacije redovnic Jezusa in Marije«. Gre za molitev, ki »izraža predanost
in zaupanje« do sv. Jožefa, pa tudi »določen izziv«, pojasnjuje papež, ker se konča z
besedami: »Da se ne bo govorilo, da sem te zaman klical, mi pokaži, da je tvoja dobrota
velika kakor tvoja moč.«
Popolni odpustek za Leto svetega Jožefa
Objavo apostolskega pisma »Patris corde« spremlja dekret Apostolske penitenciarije, ki razglaša posebno Leto svetega Jožefa, ki ga je napovedal papež,
in s tem povezano podelitvijo »daru posebnih odpustkov«. Posebna pojasnila so
dana za dneve, ki so tradicionalno posvečeni spominu Marijinega ženina, kot sta
19. marec in 1. maj, ter za bolne in ostarele »v sedanjih izrednih zdravstvenih
razmerah«.
						
s. Slavica Lesjak MSČS
					
(Marijina sestra čudodelne svetinje)
(Prim.: http://www.mirenski-grad.si/leto-svetega-jozefa)

Letnik 56/2, Božič 2021

5




POPE FRANCIS PROCLAIMS “YEAR OF ST. JOSEPH”
With the Apostolic Letter “Patris corde” (“With a Father’s Heart”), Pope Francis
recalls the 150th anniversary of the declaration of Saint Joseph as Patron of
the Universal Church. To mark the occasion, the Holy Father has proclaimed
a “Year of Saint Joseph” from 8 December 2020, to 8 December 2021.
In a new Apostolic Letter Pope Francis describes Saint Joseph as a beloved father,
a tender and loving father, an obedient father, an accepting father; a father who is
creatively courageous, a working father, a father in the shadows.
The Letter marks the 150th anniversary of Blessed Pope Pius IX’s declaration
of St Joseph as Patron of the Universal Church. To celebrate the anniversary, Pope
Francis has proclaimed a special “Year of St Joseph,” beginning on the Solemnity of
the Immaculate Conception 2020 and extending to the same feast in 2021.
The Holy Father wrote Patris corde against the backdrop of the COVID-19 pandemic, which, he says, has helped us see more clearly the importance of “ordinary”
people who, though far from the limelight, exercise patience and offer hope every
day. In this, they resemble Saint Joseph, “the man who goes unnoticed, a daily,
discreet and hidden presence,” who nonetheless played “an incomparable role in
the history of salvation.”
A beloved, tender, obedient father
Saint Joseph, in fact, “concretely expressed his fatherhood” by making an offering of himself in love “a love placed at the service of the Messiah who was growing
to maturity in his home,” writes Pope Francis, quoting his predecessor St Paul VI.
And because of his role at “the crossroads between the Old and New Testament,”
St Joseph “has always been venerated as a father by the Christian people” (PC 1). In
him, “Jesus saw the tender love of God,” the one that helps us accept our weakness,
because “it is through” and despite “our fears, our frailties, and our weakness” that
most divine designs are realised. “Only tender love will save us from the snares of
the accuser,” emphasises the Pontiff, and it is by encountering God’s mercy especially
in the Sacrament of Reconciliation that we “experience His truth and tenderness,”
– because “we know that God’s truth does not condemn us, but instead welcomes,
embraces, sustains and forgives us” (PC 2).
Joseph is also a father in obedience to God: with his ‘fiat’ he protects Mary and
Jesus and teaches his Son to “do the will of the Father.” Called by God to serve the
mission of Jesus, he “cooperated… in the great mystery of Redemption,” as St John
Paul II said, “and is truly a minister of salvation” (PC 3).
Welcoming the will of God
At the same time, Joseph is “an accepting Father,” because he “accepted Mary
unconditionally” — an important gesture even today, says Pope Francis, “in our
unconditionally” — in our world where psychological, verbal and physical violence
towards women is so evident.” But the Bridegroom of Mary is also the one who,
trusting in the Lord, accepts in his life even the events that he does not understand,
6

Rafael, december 2021





“setting aside his own ideas” and reconciling himself with his own history.
Joseph’s spiritual path “is not one that explains, but accepts” — which does not
mean that he is “resigned.” He is “courageously and firmly proactive,” because with
“Holy Spirit’s gift of fortitude,” and full of hope, he is able “to accept life as it is, with
all its contradictions, frustrations and disappointments.” In practice, through St.
Joseph, it is as if God were to repeat to us: “Do not be afraid!” because “faith gives
meaning to every event, however happy or sad,” and makes us aware that “God can
make flowers spring up from stony ground.” Joseph “did not look for shortcuts but
confronted reality with open eyes and accepted personal responsibility for it.” For
this reason, “he encourages us to accept and welcome others as they are, without
exception, and to show special concern for the weak” (PC 4).

A creatively courageous father, example of love
Patris corde highlights “the creative courage” of St. Joseph, which “emerges especially in the way we deal with difficulties.” “The carpenter of Nazareth,” explains the
Pope, “was able to turn a problem into a possibility by trusting in Divine Providence.”
He had to deal with “the concrete problems” his Family faced, problems faced by
other families in the world, and especially those of migrants.
In this sense, St. Joseph is “the special patron of all those forced to leave their
native lands because of war, hatred, persecution and poverty.” As the guardian of
Jesus and Mary, Joseph cannot “be other than the guardian of the Church,” of her
motherhood, and of the Body of Christ. “Consequently, every poor, needy, suffering
or dying person, every stranger, every prisoner, every infirm person is ‘the child’
whom Joseph continues to protect.” From St Joseph, writes Pope Francis, “we must
learn… to love the Church and the poor” (PC 5).

A father who teaches the value, dignity and joy of work
“A carpenter who earned an honest living to provide for his family,” St Joseph also
teaches us “the value, the dignity and the joy of what it means to eat bread that
is the fruit of one’s own labour.” This aspect of Joseph’s character provides Pope
Francis the opportunity to launch an appeal in favour of work, which has become
“a burning social issue” even in countries with a certain level of well-being. “There
is a renewed need to appreciate the importance of dignified work, of which Saint
Joseph is an exemplary patron,” the Pope writes.
Work, he says, “is a means of participating in the work of salvation, an opportunity
to hasten the coming of the Kingdom, to develop our talents and abilities, and to
put them at the service of society and fraternal communion.” Those who work, he
explains, “are cooperating with God himself, and in some way become creators of
the world around us.” Pope Francis encourages everyone “to rediscover the value,
the importance and the necessity of work for bringing about a new ‘normal’ from
which no one is excluded.” Especially in light of rising unemployment due to the
COVID-19 pandemic, the Pope calls everyone to “review our priorities” and to express our firm conviction that no young person, no person at all, no family should
be without work!” (PC 6).
Letnik 56/2, Božič 2021

7







A father “in the shadows,” centred on Mary and Jesus
Taking a cue from The Shadow of the Father — a book by Polish writer Jan
Dobraczyński — Pope Francis describes Joseph’s fatherhood of Jesus as “the earthly
shadow of the heavenly Father.”
“Fathers are not born, but made,” says Pope Francis. “A man does not become a
father simply by bringing a child into the world, but by taking up the responsibility
to care for that child.” Unfortunately, in today’s society, children “often seem orphans, lacking fathers” who are able to introduce them “to life and reality.” Children,
the Pope says, need fathers who will not try to dominate them, but instead raise
them to be “capable of deciding for themselves, enjoying freedom and exploring
new possibilities.”
This is the sense in which St Joseph is described as a “most chaste” father, which is
the opposite of domineering possessiveness. Joseph, says Pope Francis, “knew how
to love with extraordinary freedom. He never made himself the centre of things.
He did not think of himself, but focused instead on the lives of Mary and Jesus.”
Happiness for Joseph involved a true gift of self: “In him, we never see frustration,
but only trust,” writes Pope Francis. “His patient silence was the prelude to concrete
expressions of trust.” Joseph stands out, therefore, as an exemplary figure for our
time, in a world that “needs fathers,” and not “tyrants”; a society that “rejects those
who confuse authority with authoritarianism, service with servility, discussion
with oppression, charity with a welfare mentality, power with destruction.”
True fathers, instead, “refuse to live the lives of their children for them,” and
instead respect their freedom. In this sense, says Pope Francis, a father realises
that “he is most a father and an educator at the point when he becomes ‘useless,’
when he sees that his child has become independent and can walk the paths of life
unaccompanied.” Being a father, the Pope emphasises, “has nothing to do with possession, but is rather a ‘sign’ pointing to a greater fatherhood”: that of the “heavenly
Father” (PC 7).
A daily prayer to St Joseph… and a challenge
In his letter, Pope Francis notes how, “Every day, for over fourty years, following Lauds [Morning Prayer]” he has “recited a prayer to Saint Joseph taken from a
nineteenth-century French prayer book of the Congregation of the Sisters of Jesus
and Mary.” This prayer,” he says, “expresses devotion and trust, and even poses
a certain challenge to Saint Joseph,” on account of its closing words: “My beloved
father, all my trust is in you. Let it not be said that I invoked you in vain, and since
you can do everything with Jesus and Mary, show me that your goodness is as great
as your power.”

8

Rafael, december 2021



At the conclusion of his Letter, he adds another prayer to St Joseph, which he
encourages all of us to pray together:
Hail, Guardian of the Redeemer,
Spouse of the Blessed Virgin Mary.
To you God entrusted his only Son;
in you Mary placed her trust;
with you Christ became man.

Blessed Joseph, to us too,
show yourself a father
and guide us in the path of life.
Obtain for us grace, mercy, and courage,
and defend us from every evil. Amen.

(https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2020-12/pope-francis-proclaims-year-of-st-joseph.html)

SV. JOŽEF - NAŠ ZAVETNIK
Namen Leta svetega Jožefa je, da bi tega Božjega moža, ki mu je bilo zaupano veliko
poslanstvo v načrtu odrešenja, posnemali v zvestobi v malem.
Bogoslužni spomin sv. Jožefa so najprej obhajali razni redovniki: benediktinci
(1030), serviti (1324), frančiškani (1399). Leta 1726 je bilo ime sv. Jožefa uvrščeno
v litanije vseh svetnikov. Še posebej pa je pospeševal češčenje sv. Jožefa papež bl. Pij
IX. (1846–1878), ki ga je leta 1870 razglasil za varuha vesoljne Cerkve. Leta 1847 je
ta papež razširil na vso Cerkev praznik varstva sv. Jožefa, ki so ga v Rimu obhajali
že od leta 1478 na tretjo nedeljo po veliki noči; kasneje so ga prenesli na tretjo
sredo po veliki noči, leta 1955 pa ga je papež Pij XII. odpravil in uvedel bogoslužni
praznik Jožefa Delavca, ki ga praznujemo 1. maja.
Papež Leon XIII. (1878–1903) je leta 1889 predpisal molitev K tebi, o sveti Jožef,
ki jo molimo zlasti v oktobru po rožnem vencu, pa tudi pri osebnih pobožnostih.
Prve litanije sv. Jožefa so bile objavljene leta 1597 v Rimu. Dosedanjim 26 vzklikom,
ki naštevajo Jožefove odlike in ‘službe’, je papež Frančišek letos dodal sedem novih
vzklikov: Odrešenikov varuh, Služabnik Kristusov, Služabnik odrešenja, Opora
v težavah, Zavetnik izgnancev, Zavetnik potrtih, Zavetnik ubogih (1. maja 2021).
Sveti Jožef je zavetnik vesoljne Cerkve ter številnih dežel, tudi Slovenije, prav tako
je zavetnik raznih bratovščin, redovnih skupnosti. Kot tesar je vzornik in zavetnik
delavcev. Kot ‘glavar’ svete Družine je zavetnik krščanskih družin, zakonskih parov,
otrok, mladih, devištva, vzgojiteljev. Kot begunec je zavetnik popotnikov, migrantov. Po starem izročilu je sv. Jožef umrl pred Jezusovim javnim nastopom in Jezus
je bil skupaj z Marijo ob njem v njegovi smrtni uri, zato se Jožefu priporočamo za
srečno zadnjo uro. Zaradi svoje tesne povezanosti z Jezusom in Marijo na zemlji je
naš mogočni priprošnjik v nebeški slavi.
Letnik 56/2, Božič 2021

9






SVETOLETNI ODPUSTKI


SPOMINJAMO SE - RAFAEL pred 50 leti

V Letu svetega Jožefa je do 8. decembra 2021 z raznimi oblikami češčenja
in pobožnosti njemu v čast mogoče doseči popolni odpustek pod običajnimi
pogoji (zakramentalna spoved, sveto obhajilo in molitev po namenu svetega
očeta). Prejme ga lahko, kdor svoje vsakdanje delo priporoči varstvu sv.
Jožefa, in vsak, ki mu v molitvi priporoča brezposelne, da bi našli primerno
delo. Prejmejo ga verniki, ki zmolijo litanije sv. Jožefa s prošnjo za preganjane
kristjane. Popolni odpustek morejo doseči verniki, ki zmolijo katerokoli od
Cerkve odobreno molitev v čast sv. Jožefu, na primer “K tebi, o sveti Jožef,”
zlasti ob posebnih dnevih, 19. vsak mesec in vsako sredo, ki je po starem
izročilu njemu posvečen dan. Papež želi, da bi v tem času svetovne zdravstvene krize na priprošnjo sv. Jožefa popolni odpustek prejeli ostareli, bolniki,
umirajoči in vsi, ki ne morejo iz hiše, če s pobožno mislijo prosijo sv. Jožefa in
Bogu zaupno izročijo svoje bolečine in svoje trpljenje. Zaradi njegove vloge
v sveti nazareški družini častimo sv. Jožefa kot varuha družin, zato papež
za prejem popolnega odpustka v tem letu toplo priporoča molitev rožnega
venca v družinah in med zaročenci, da se ustvari ozračje ljubezni in molitve,
ki je vladalo v sveti Družini.

RAFAEL 1971
			
(Vol. 6, No. 2-4, december 1971)
* * Spodaj vidite oglas za naše tradicionalno prireditev “ŠTEFANOVANJE”, ki bo
letos v ponedeljek, 27. t. m. Pravzaprav bi se morala letos imenovati “Janezovanje”,
ker je 27.12. god sv. Janeza evangelista. Naj se imenuje tako ali tako: vsi ste VABLJENI IN DOBRODOŠLI. - Kako pretekla leta, naj bo zopet veselo snidenje rojakov
od blizu in daleč. - Dobiček bo za odplačevanje dolga naše cerkve v Merrylandsu
in za njeno dovršenje.
* * Da bo družabna prireditev toliko bolj uspešna, prosim, matere, da spečejo
potice in jih prinesejo na prireditev.
* * Spomnimo se ob praznikih naših bolnikov in jim dajmo naše molitve; razveselimo jih z obiski v duhu krščanske ljubezni. - Med bolniki je tudi p. Bernard, ki se
že dva tedna zdravi v St. Vincent’s Hospital. Ko to pišem, se dosti bolje počuti. Bog
daj, da bi kmalu zopet prijel za delo pri “Mislih”. Njemu in vsem bolnikom želimo
skorajšnjega okrevanja.
* * V slučaju dežja bo na božič, novo leto in nedelji po teh praznikih druga sv. maša
eno uro pozneje, to je ob 11 1/2 v cerkvi sv. Marjete v Merrylandsu.
* * Priložene so kuverte. Komur ni dobrodošla, naj oprosti.
(str. 4)

(Prim. S. ČUK, Leto svetega Jožefa. (Priloga) Ognjišče 3/2021, str. 44-49.)

ŠTEFANOVANJE 2021

RAFAEL 1972
			

DRAGI ROJAKI IN PRIJATELJI!
BOŽIČNI PRAZNIKI NAS BODO ZNOVA ZBRALI Z GOSPODOM IN MED SEBOJ, V
NAŠIH DRUŽINAH, OKROG OLTARJA V NAŠI CERKVI TER DRUŽINSKEGA OLTARJA
- DRUŽINSKE MIZE.
ŽAL DEJANSKE RAZMERE PO PANDEMIJI ŠE VEDNO KROJIJO NAŠ VSAKDANJIK
IN PRAZNIK.
ZATO BOMO LETOŠNJE ŠTEFANOVANJE, 26. DECEMBRA 2021, PRAZNOVALI
SAMO S SV. MAŠO V NAŠI CERKVI SV. RAFAELA OB 9.30 DOPOLDNE. TA DAN JE
LETOS NEDELJA SV. DRUŽINE. PO SV. MAŠI BO KRATEK KULTURNI PROGRAM,
KI SMO GA NAČRTOVALI LETOS JUNIJA, ZA 30-LETNICO NAŠE SLOVENIJE.
Ker takrat nismo mogli praznovati, ker smo morali biti za zaprtimi vrati, se
pridružimo sedaj, da ob obletnici slovenskega plebiscita, ob dnevu samostojnosti
in enotnosti zaželimo: SREČNO, MLADA SLOVENIJA, SLOVENEC IN SLOVENKA!
Kosilo, proslava in zabava v dvorani letos odpadejo.
Hvala za razumevanje in sodelovanje!
Dobrodošli v našem Merrylandsu!

P. DARKO
10

Rafael, december 2021

(Vol. 7, No. 1, marec 1972)

UREDNIŠTVO IN UPRAVA “MISLI”
Kot vam je že znano, se je naš mesečnik “MISLI” preselil v Melbourne. Njegov novi
urednik je p. Bazilij Valentin. Naslov za list je: “MISLI”, 19 A’ Beckett St., Kew, Vic,
3101. List izhaja že 21. leto. Od teh let ga je urejeval 16 let p. Bernard Ambrožič.
Letos v začetku leta je uredništvo odložil zaradi bolezni, ki ga že nekaj mesecev
muči. - Vse dopise za list pošiljajte na naslov v Kew (Melbourne), kot je naznačeno
zgoraj. Čas za dopise je do 20. vsakega meseca za številko prihodnjega meseca.
GLEDE NAROČNINE ZA LIST: NAROČNINO LAHKO PORAVNATE PRI KATEREM
KOLI SLOVENSKEM DUHOVNIKU. - Važno je tudi, da v list redno poročamo vse,
kar se tiče življenja in dela naših rojakov v Avstraliji. Le tako bo list vsestransko
zanimiv in privlačen. List ni “patrov”, ampak nas vseh. Zato naj vsak, ki je vešč
pisanja, postane sodelavec pri listu. - Pridobivajmo nove naročnike. Pokažimo list
novodošlim rojakom in jih povabimo, da se nanj naroče.
** V mesecu majniku, ki je posvečen nebeški Materi Mariji, bomo imeli šmarnično
pobožnost vsako soboto zvečer ob pol osmi uri.		
(str. 6)
SLOVENSKE SLUŽBE BOŽJE
V slovenski cerkvi v Merrylandsu so službe božje vsako nedeljo ob 8:30 in 10:30
(to velja vključno do velikonočne nedelje), od bele nedelje, 9. aprila, dalje pa bodo
Letnik 56/2, Božič 2021

11







ob 9:30 in 10:30. Mešani zbor pod vodstvom g. Klakočerja prepeva pri prvi maši.
Pri drugi maši pa bo po možnosti prepeval vsaj enkrat na mesec otroški zbor pod
vodstvom g. Vinka Kobala. Na zapovedane praznike pa je večerna maša ob 18. Poleg
tega je sv. maša vsako soboto ob 1/2 8 zvečer in na prve petke v mesecu ob isti uri.
Pri sobotni maši lahko opravite nedeljsko dolžnost za naslednji dan, če ne morete
v nedeljo k sv. maši. Na prve petke v mesecu je po sv. maši tudi kratka pobožnost
v čast Srcu Jezusovemu z blagoslovom z Najsvetejšim. Na prve sobote v mesecu
pa kratke molitve za blagor domovine in za proglasitev blaženim škofov Baraga
in Slomška. Svete maše pa so tudi še na nekatere pomembnejše nezapovedane
praznike, kakor je objavljeno v “Mislih”.
SPOVED
Sv. spoved lahko opravite v Merrylandsu vselej pol ure pred sv. mašo. Spovednik
je na razpolago do 5 minut pred začetkom službe božje. Pridite vsaj 15 ali 20 minut
pred sv. mašo.

PEVSKI ZBOR
Mešani zbor ima vajo vsako nedeljo po prvi maši, razen, če je drugače oznanjeno.
Moški odsek zbora pa ima poleg te še vajo ob petkih ob 18 zvečer v Merrylandsu.
Novi pevci in pevke so vedno dobrodošli.
							
(Ovitek, str. 2)
BOLNIKI
Prosim, da obvestite slovenskega duhovnika o bolnikih. Čeprav imamo dosti
opravil, vendar moramo imeti čas za skrb za bolnike. Večkrat se zgodi, da je kdo v
bolnici, ali doma, resno bolan, pa nihče ne obvesti duhovnika, da bi bolnika obiskal
in, če je potrebno, podelil zakramente za bolne. Bolnikovi sorodniki imajo to
dolžnost, da obvestijo duhovnika. Če pa oni tega ne store, pa naj kateri od prijateljev
in znancev to stori. - Dostikrat se zgodi, da je kdo precej bolan, pa duhovnik ne ve
za to. Pozneje enkrat pa bolnik skoro očitajoče reče, da ga slovenski duhovnik ni
obiskal v bolezni. Kako naj ga obišče, ko pa nihče ne pove, da je bil ta ali oni bolan.
Pa tudi, če ni bolezen resna, je prav, da vemo za bolnike, da se jih lahko vsaj v molitvi
spomnimo in pri nedeljski službi božji.
Nekateri imajo napačno mnenje, da, če nekdo prejme zakrament bolniškega
maziljenja, da je potem kar “za umret”. Dostikrat prav ta zakrament pomaga k
zboljšanju zdravja. Nikar ne čakati do skrajnosti. Kristjan mora vedeti, da je v
bolezni treba skrbeti ne samo za telesno zdravje, ampak tudi za blagor neumrjoče
duše. Kako nesmiselno ravnajo nekateri svojci bolnikov, ko skušajo pomagati do
zdravja svojemu bolniku. Tisoč stvari mu nudijo in tekajo okrog njegove postelje
kakor brez glave. Nikomur pa ne pride na misel, da bi bolniku preskrbel mir srca
in vesti s tem, da bi mu preskrbel duhovnika, ki bi ga spravil z Bogom. Morda je
ravno njegova nemirna vest najhujša bolezen in vzrok strahu, ki ga muči. - Nekateri
so mnenja, da se duhovnika nikomur ne sme vsiljevati in se ga pokliče le, če bolnik sam izrecno želi. Ali ni samo po sebi razumljivo, da boste poklicali zdravnika

12

Rafael, december 2021



za vam drago osebo, če je bolna. To pač storite, ker tej osebi hočete dobro. Ali ne
boste isto storili za nekoga, ki ste zanj odgovorni, ga spoštujete in vam je prijatelj
z ozirom na dušno zdravje s tem, da boste poklicali duhovnika?! - Kako napačno je
ravnanje svojcev, ko oče ali mati, sorodnik leži na smrtni postelji, pa jih skrbi vse,
kar se tiče zapuščine, to in ono, le o prejemu zakramentov za bolnike in umirajoče
vlada slovesen molk in si nihče ne drzne sprožiti to vprašanje... Kot bi ne imel bolnik
neumrjoče duše in kot, da ni posmrtnega življenja, nebes, pekla, vic... Ne ravnajmo
vendar tako nekrščansko!
							
(str. 7-8)
P. BERNARD SE ZAHVALJUJE
P. Bernard je prestal srečno operacijo in se je 11. marca vrnil na Point Piper. Njegovo zdravje se hitro boljša. Ob tej priliki, ko je zapustil bolnico, se vsem rojakom
iskreno zahvaljuje za pozornost, ki so mu jo nudili z obiski ob času bolezni, za
karte, molitve, ki so jih opravljali v ta namen, da bi čimpreje okreval. Sedaj je pater
Bernard toliko pri moči, da bo lahko zopet skrbel za slovesno službo božjo pri Sv.
Patriku v Sydneyu in Croydon Parku. Pri patru še vedno lahko naročite Zbornik iz
Argentine in večino knjig, ki so oglaševane v Jan. - Feb. številki MISLI. Naslov zanj
je še isti, to je P. O. Box 136, Double Bay, N. S. W. 2029, telefon 36-1525.
							
(str. 8)
P. BERNARD - OSEMDESETLETNIK
P. Bernard Ambrožič O. F. M. praznuje letos v aprilu mesecu kar dva lepa jubileja.
Dne 1. aprila obhaja 60-letnico redovnih obljub in 20. aprila 80-letnico rojstva.
Ko to pišem, se pater še nahaja v St. Vincent’s Hospital, kjer je pred tremi tedni
prestal težko operacijo. Sedaj je, hvala Bogu, na poti okrevanja. Kot upa, bo v tem
tednu odpuščen iz bolnišnice. - P. Bernard je 16 let zelo uspešno urejal list “MISLI”.
Sedemnajst let je neumorno deloval za dobrobit slovenskih rojakov v Sydneyu. Tudi v
bodoče bo še rad pomagal z dušnopastirskim delom, s pisanjem za list MISLI, da mu
bo le zdravje to dopuščalo. Od svojih osemdeset let, jih je več kot petdeset posvetil
delu za izseljence v Ameriki, Kanadi in Avstraliji. To ogromno delo, ki je zahtevalo
veliko žrtev in nesebičnega žrtvovanja, je težko opisati v nekaj vrsticah. Mesečnik
“MISLI” bo za ta dva patrova jubileja prinesel obširnejši članek. Jubilantu iskreno
čestitamo k izrednim jubilejem in prosimo vsemogočnega Boga, da naj ga še dolgo
ohrani med nami!								
		
(str. 8)
					p. Valerijan Jenko OFM (1971-1972)
PROŠNJA UREDNIKA

V našem uredništvu oziroma arhivu našega Slovenskega misijona sv. Rafaela manjkajo nekatere
prve številke našega glasila, natančno številki 1 in 3 leta 1966 (Leto I.) Če ima kdo kaj v arhivu
ali lahko posodi, da skopiramo in potem vrnemo, ali podari iz kakšne zapuščine ali ima odveč, se
priporočamo. Oglasite se in se dogovorimo!		
p. Darko

Letnik 56/2, Božič 2021

13







+ ŠKOF MSGR. METOD PIRIH
(* 9.5.1936 Lokovec, + 23.3.2021 Vipava)
V MALEM SEMENIŠČU V VIPAVI, KJER JE BIVAL, JE V TOREK, 23.3.2021 ZGODAJ
POPOLDNE ODŠEL H GOSPODARJU ŽIVLJENJA UPOKOJENI KOPRSKI ŠKOF MSGR.
METOD PIRIH. SLOVENCE IN BRATE FRANČIŠKANE V AVSTRALIJI JE OBISKAL
DVAKRAT, LETA 1991 IN LETA 2008. BIL JE KAPLAN, TAJNIK ŠKOFA DR. JANEZA
JENKA, SPIRITUAL BOGOSLOVCEV, ŠKOF POMOČNIK IN 25 LET ŠKOF ORDINARIJ
ŠKOFIJE KOPER (1987-2012). LETA 2013 JE OBHAJAL SVOJO ZLATO MAŠO.
Škofov bratranec je bil msgr. Vladimir Pirih (1922-2007), dolgoletni župnik in dekan
v Postojni. V samostanu sester benediktink na Cresu pa živi škofova mlajša sestra
Milica - s. Sholastika.
V našem Rafaelu objavljamo spomine na oba obiska Slovencev v Avstraliji - iz Kronike
našega slovenskega misijona, enako kot smo objavili spomine na oba obiska nadškofa
msgr. Alojza Urana.
OBISK ŠKOFA MSGR. METODA PIRIHA IN NAŠEGA PROVINCIALA P. DR. MIHAELA
S. VOVKA (1991): P. Ciril (ki je bil na obisku v Sloveniji) in koprski škof msgr. Metod
Pirih sta pristala v Avstraliji v petek, 16.8. Škof Metod je začel svoj pastoralni obisk v
Perthu, WA, od 20. do 29.8. sta obiskala Adelaide in skupaj s p. Janezom so obiskali še
rojake v Coober Pedyju, Milduri in v Berriu. V Adelaide se jim je pridružil p. dr. Mihael
S. Vovk, naš provincial, ki je prišel iz San Diega, CA, ZDA, po končanem generalnem
kapitlju in obisku naših bratov v kustodiji.
V četrtek, 29.8. zvečer je gosta in p. Cirila v Sydneyu pričakala lepa skupina rojakov,
bili so tudi v narodnih nošah. Naslednji dan zvečer so imeli srečanje z g. škofom birmanci, starši in botri.
V soboto, 31.8., je škof maševal in pridigal rojakom v Figtreeju - Wollongongu.
Pozdravila ga je predsednica Kluba Marica Kerčmar. V dvorani so pripravili večerjo in
praznovanje očetovskega dne.
V nedeljo, 1.9.1991, je škof Metod maševal in govoril v Merrylandsu ter podelil zakrament sv. birme 13 birmancem. Škofa je pozdravila Gabrijela Pirc, Adrian Vičič mu je
izročil denarni dar za prizadete otroke v domovini (zbrali naši birmanci), Silvija Šuber
pa je pozdravila provinciala p. Miha. Gabrijela Pirc in Dabid Babič sta se po obhajilu
zahvalila katehistinji Milki Stanič, ki je pripravljala letošnje birmance. - Pri sv. maši so
prepevali združeni pevski zbori: domači cerkveni zbor, triglavski moški zbor in ženski
pevski zbor iz Wollongonga. Po birmanski sv. maši so pripravili piknik in praznovanje
očetovskega dne.
Popoldne je koprski škof maševal v Canberri - Garranu, kjer sta ga pozdravila v narodnih nošah Veronika in Cvetko ml. Falež in mu izročila šopek cvetja. Većerjo so pripravili
v slovenskem klubu. Škofa sta spremljala p. provincial in domača patra. Naslednji dan
si je ogledal avstralsko glavno mesto in obiskal nadškofa msgr. Francisa Carrola.
popeljala še na Zlato Obalo in na Planinko - Cornubio, QLD (7. in 8.9.). V torek, 10.9., se
je g. škof poslovil od naše skupnosti in nadaljeval pot v Wagga-Waggo, NSW, kjer ga je
prevzel p. Bazilij. V Kew je škof Metod prav tako maševal, birmoval in blagoslovil Dom
počitka matere Romane. V Slovenijo se vrača 19.9.
Provincial p. Mihael S. Vovk je ob obisku škofa Metoda Piriha v Avstraliji vizitiral naše

14

Rafael, december 2021



brate, skupen sestanek so imeli v Kew-Melbournu, v četrtek, 5.9., pa je poletel domov.
(Prim. KRONIKA III. (Vol. 1979-1994, 138-140.)

OBISK ŠKOFA IN P. PROVINCIALA 1998
Škof msgr. Metod Pirih in provincial p. Stane Zore sta napovedala svoj obisk po
dogovoru in usklajevanju s patri za praznovanje jubilejev od 18.8. do 23.9. Pastoralni
obisk bosta začela v Perthu, WA, in se nato pomikala proti vzhodu. Na žalost pa je škofu
Metodu bolezen prekrižala načrte. (...) Zato je v tej stiski uredil dokumente in prišel na
obisk v Avstralijo ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran.
(KRONIKA III. (Vol. 1995-2003), 47) Škof Metod Pirih je spet obiskal Avstralijo deset
let kasneje, za naše jubileje (2008). Prišla sta skupaj s provincialom p. dr. Viktorjem
Papežem.

OBISK ŠKOFA MSGR. METODA PIRIHA IN PROVINCIALA P. DR. VIKTORJA PAPEŽA
(2008)
V novembru 2008 smo praznovali naše jubileje:
- 9.11.: 35-letnico blagoslova naše cerkve sv. Rafaela v Merrylandsu - Sydneyu
- isti dan popoldne 25-letnico blagoslova cerkve vseh svetih v Figtreeju - Wollongongu;
- 16.11.: 45-letnico blagoslova naše cerkve sv. Cirila in Metoda v Kew-Melbournu;
- 23.11., na praznik Kristusa Kralja, 25-letnico blagoslova cerkve sv. Družine v Adelaide.
Za ta slavja smo patri Ciril, Janez, Valerijan in Darko in rojaki povabili koprskega
škofa msgr. Metoda Piriha in našega provinciala dr. p. Viktorja Papeža OFM, ki sta se z
veseljem odzvala in prišla med nas. Škof Metod je bil toliko bolj vesel, da je po dolgem
času spet prišel pogledat slovenske rojake v Avstralijo. Pred desetimi leti je že imel
letalsko karto za Avstralijo, pa zaradi bolezni takrat ni mogel na pot. Zato je sedaj res
hvaležen Bogu, nam je dejal. - P. Viktor Papež pa je obenem opravil kanonično vizitacijo
naših hiš in podpisal knjige, ki so predpisane.
P. Darko je podrobno opisal naše skupne dni in praznovanja v Mislih, kjer je članek iz
Sydneya pomenljivo naslovil “SVETO LETO 2008”, saj se doslej pri nas še ni zgodilo, da bi
nas kdaj prej obiskala v enem letu kar dva slovenska škofa - škof msgr. dr. Peter Štumpf
za Svetovni dan mladih in škof msgr. Metod Pirih, in 2 PAPEŽA - papež Benedikt XVI.
in sedaj še p. Viktor, ki se piše Papež (prim. Misli 11-12/2008, 16-17.)
(KRONIKA
V. (Vol 2007-2010, 73-74)
						
(Nadaljevanje prihodnjič.)
POGREBNO SV. MAŠO ZA + ŠKOFA METODA PIRIHA je vodil koprski škof msgr. dr.
Jurij Bizjak v romarski cerkvi Matere Božje v Logu pri Vipavi 25.3.2021. Somaševali
so apostolski nuncij msgr. Jean Marie Speich in predstavniki duhovnikov. Po sv.
maši so pokojnega škofa Metoda prepeljali na Sveto Goro in ga položili v grobnico
za glavnim oltarjem. Pogreb je prav tako vodil škof Jurij Bizjak. Zaradi varnostnih ukrepov po epidemiji korona virusa so se zbrali v ožjem družinskem krogu.
Rojake vabimo, naj se pokojnega škofa spomnijo v molitvah in naj darujejo za
svete maše zanj. 					
P. DARKO

Letnik 56/2, Božič 2021

15


PREJEM ZAKRAMENTOV
SV. KRST:
GABRIELLA ŠPELA MARIE STUART,
hči Gavina Scotta Donalda Stuarta in
Mateje Slobodnik, rojena 30.6.2020 v
Randwicku, krščena 29.5.2021 pri Sv.
Rafaelu v Merrylandsu.
LUKE DANIEL LAWS, rojen 7.11.2019,
i n PAT R I K J A M E S L AW S , r ojen
7.10.2021, sinova Petra in Tamare r.
Letnar, oba krščena pri Sv. Rafaelu v
Merrylandsu 20.11.2021.

NAŠI POKOJNI

MARIJA KUKURUZOVIĆ
R. 8.3.1956 Novo mesto
U. 27.12.2018 Lake Heights, NSW. Sv.
maša 11.1.2019 v hrvaški cerkvi Marije
Kraljice v Wollongongu - Figtreeju.
Pokopana je na pokopališču Lakeside Kanahooka.

ZOFIJA - SONJA KUPREŠAK
R. 24.4.1943 Senovo
U. 6.12.2020 Prince of Wales Hospital,
Camperdown, NSW. Cerkveni obred
14.12.2020 v kapeli Mother of Mercy na
pokopališču Rookwood. Pokopana je na
tamkajšnjem hrvaškem pokopališču sv.
Nikolaja Tavelića.
JOSEPHINE KOZAR
R. 21.1.1934 Gladbeck v Westfaliji,
Nemčija.
U. 8.2.2021 Mount Warrigal, NSW.
Po g r e bn i obr e d 16 . 2 . 2021 n a
pokopališču Lakeside - Kanahooka,
kjer je tudi pokopana.
FRANC - FRANK SEDMAK
R. 22.9.1933 Juršče pri Pivki, ŽU Trnje.
U. 9.2.2021 Newcastle, NSW - bolnišnica.

16




Sv. maša 25.2.2021 v cerkvi Presv. Imena Jezusovega v Forsterju, NSW. Nato
je bil pokojnik upepeljen.
FRANK BRUMEN
R. 28.9.1935 Knežak.
U. 26.3.2021 Bankstown Hospital, NSW.
Cerkveni pogrebni obred 31.3.2021 v
Rookwoodu, Memorial Garden & Crematorium. Nato je bil pokojnik upepeljen.

DANICA VUCICH, r. BRKOVEC
R. 23.11.1953 Ljubljana.
U. 1.3.2021 Wentworthville, NSW. Sv.
maša 23.3.2021 v župnijski cerk vi
Marije, Kraljice miru v Greystanesu.
Pokopana je na slovenskem pokopališču
sv. Rafaela v Rookwoodu.

VERA ČEBOKLI, r. CENČIČ
R. 7.10.1925 Potoki, ŽU Kred (sedaj
Kobarid)
U. 13.3.2021 Mark Moran Aged Care Facility, Vaucluse, NSW. Sv. maša 25.3.2021
v župnijski cerkvi Marije, morske zvezde
- Our Lady Star of the Sea, Watsons Bay,
NSW. Nato je bila pokojnica upepeljena.
ANTON FATUR
R. 18.1.1939 Nova Sušica, ŽU Košana
U. 18.4.2021 Concord Hospital, NSW.
Cerkveni pogrebni obred 28.4.2021 v
kapeli Mother of Mercy na pokopališču
Rookwood. Nato je bil pokojnik upepeljen.
MARIJA BASIOLI, r. FABJANČIČ
R. 12.10.1937 Povžane, ŽU Hrpelje Kozina
U. 18.4.2021 Concord Hospital, NSW.
Sv. maša 26.4.2021 v hrvaški cerkvi sv.
Antona Padovanskega v Summer Hillu.
Pokopana je na hrvaškem pokopališču
sv. Nikolaja Tavelića v Rookwoodu.
Rafael, december 2021

FRANC VIDIC
R. 8.2.1928 Grosuplje
U. 9.5.2021 Blacktown Hospital, NSW.
Sv. maša 14.5.2021 v naši cerkvi sv.
Rafaela v Merrylandsu. Pokopan je na
slovenskem pokopališču sv. Rafaela v
Rookwoodu.

BRIGITA ŽELE, r. BEDERNJAK
R. 2.10.1962 Montreal, Kanada
U. 10.5.2021 Liverpool Hospital, NSW.
Sv. maša 18.5.2021 v kapeli Mother ob
Mercy na pokopališču Rookwood. Nato
je bila pokojnica upepeljena.
MARTIN BREKAN
R. 9.11.1937 Šentjanž na Dolenjskem
U. 13.5.2021 Westmead Hospital, NSW.
Sv. maša 21.5.2021 v naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu. Nato je bil pokojnik
upepeljen.
MILAN GALIČ
R. 8.8.1939 Veliki Lipoglav pri Ločah pri
Poljčanah, ŽU Loče
U. 10.5.2021 Concord Palliative Care,
NSW. Pogrebni obred 25.5.2021 v kapeli Srca Jezusovega na pokopališču
Rookwood. Pokopan je na tamkajšnjem
slovenskem pokopališču sv. Rafaela.
ANTON ULE
R. 12.4.1932 Lipsenj, ŽU Grahovo pri
Cerknici.
U. 23.5.2021 Liverpool Hospital, NSW.
Sv. maša 31.5.2021 v naši cerkvi sv.
Rafaela v Merrylandsu. Pokopan je na
pokopališču Liverpool.

MARIJA ŽIBERT, r. PETRIČ
R. 30.9.1937 Novo mesto
U. 29.5.2021 John Edmondson VC Gardens, Austral, NSW. Cerkveni pogrebni
obred 5.6.2021 v naši cerkvi sv. Rafaela
Letnik 56/2, Božič 2021


v Merrylandsu. Pokojnica je bila upepeljena.

DUŠAN CAR
R. 22.2.1967 Ljubljana
U. 10.6.2021 Londonderry, NSW. Sv.
maša 21.6.2021 v župnijski cerkvi Matere Božje - Our Lady of the Victories,
Horsley Park, NSW. Nato je bil pokojnik
upepeljen v Pinegrove-u.
ANTON ŠPICLIN
R . 11.4.1938 Gor nja Bis t r ic a, Ž U
Črenšovci
U. 30.6.2021 Cardinal Gilroy Village,
Merrylands, NSW. Sv. maša 12.8.2021
v naši cerk vi sv. Rafaela v Merr ylandsu. Pokopan je na slovenskem
pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu.
Zaradi poslabšanja stanja epidemije
korona virusa smo se zbrali v najožjem
družinskem krogu.

JOŽE DEBEVEC
R. 22. 10. 1930 Begunje pri Cerknici
U. 1. 7. 2021 S. Antonio da Padova Village, Ryde, NSW. Sv. maša 13.7.2021 v
župnijski cerkvi Sv. Duha v North Rydeu. Pokopan je na pokopališču Field of
Mars, Ryde.
JOŽE VOHAR
R. 9.4.1936 Beltinci
U. 8.7.2021 Gold Coast Hospital, Southport, QLD. Pogrebni obred v cerkvi
Marije Brezmadežne v Ashmore-u.
Pokopan je na pokopališču Southport
Lawn Cemetery.
JOŽEFA JOŽELJ, r. KOTNIK: Sv. maša in
pogreb sta bila 18.10.2021.

17


P. MARIJAN GLAMOČAK O. F. M.
R. 23.11.1946 Ljubunčić pri Livnu, Bosna
in Hercegovina.
U. 10.7.2021 Rovinj. Nazadnje je bil
župnik v Rovinju in v Rovinjskem Selu.
Med hrvaškimi rojaki v Avstraliji je
deloval 23 let, največ v St. John’s Parku,
kjer je bil voditelj hrvaške cerkve in
misijona sv. Nikolaja Tavelića 15 let.
Sv. maša v župnijski cerkvi sv. Filipa in
Jakoba 14.7.2021 v Vukovarju. Pokopan
je na tamkajšnjem pokopališču.

P. EUZEBIJE (PETAR) MAK O. F. M.
R. 9.2.1932 Varaždin
U. 2.8.2021 Newcastle. P. Euzebije je
hrvaški pater, poznan tudi slovenskim
rojakom. Deloval je v Zagrebu, v Iloku
in 53 let v Avstraliji: v Wollongongu, v
Sydneyu in več kot 50 let v Newcastlu,
kjer je vodil misijon sv. Jožefa. - Sv. maša
10.8.2021 v hrvaški cerkvi sv. Nikolaja
Tavelića v St. John’s Parku. Pokopan je
na pokopališču Rookwood.
JANEZ BOŽIČKO
R. 20.7.1944 Dolena, ŽU Sv. Vid pri Ptuju
U. 14.8.2021 Young Hospital, Young
NSW. Sv. maša 20.8.2021 v župnijski
cerkvi Matere Božje v Youngu. Pokopan
je na tamkajšnjem pokopališču.
ŠTEFAN SEČKO
R. 29.3.1930 Polana na Goričkem
U. 31.8.2021 Queanbeyan, NSW. Pogrebni obred 7.9.2021 v luteranski cerkvi
Immanuel Woden Valley Canberri - Lyons, ACT. Pokopan je na pokopališču v
Queanbeyanu.

BRUNO ZAVNIK
R. 22.1.1935 Št. Peter - Pivka
U. 31.8.2021 Sunshine Coast. Cerkveni
pogrebni obred 11.10.2021 v kapeli

18




Greg & Weight v Buderimu. Nato je bil
pokojnik upepeljen.

MILENA LOCHNER, r. MEDVEDEC
R. 24. 10. 1930 Črni Vrh nad Idrijo
U. 7. 9. 2021 Gertrude and Abbott Nurs
ing Home, Surry Hills, NSW. Sv. maša
16.9.2021 v naši cerkvi sv. Rafaela v
Merrylandsu. Pokopana je slovenskem
pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu.
ZOFIJA HRAST, r. VALENTINČIČ
R. 18.9.1931 Kanalski Vrh, ŽU Kanal
U. 12.9.2021 Bolton Clarke - Cabrini
Village, Westmead, NSW. Sv. maša
17.9.2021 v naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu. Pokopana je na slovenskem
pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu.

MILENA TOMAŽIN, r. PAVLIN
R. 22.1.1949 Loka, ŽU Šentjernej
U. 19.9.2021 Lithgow, NSW. Sv. maša
30.9.2021 v župnijski cerkvi sv. Patrika
v Lithgowu. Nato je bila pokojnica upepeljena.
ŠTEFAN ZADRAVEC
R. 16.7.1940 Melinci, ŽU Beltinci
U. 25.9.2021 Rosemeadow. Sv. maša
8.10.2021 v naši cerkvi sv. Rafaela v
Merrylandsu. Pokopan je na slovenskem
pokopališču v Rookwoodu.

JOŽEFA JOŽELJ, r. KOTNIK
R. 28.3.1937 Lipsenj, ŽU Grahovo pri
Cerknici
U. 6.10.2021 Bankstown Hospital, NSW.
Sv. maša v naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu. Pokopana je na slovenskem
pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu.
ANGELA ROŽANC, r. STARE
R. 13.8.1933 Vodice nad Ljubljano
U. 7. 10. 2021 Liverpool Hospital, NSW. Sv.
Rafael, december 2021

maša 15.10.2021 v naši cerkvi sv. Rafaela v
Merrylandsu. Pokopana je na slovenskem
pokopališču sv. Rafaela v Rookwoodu.

MARICA ANDRENŠEK, r. RADOČAJ
R. 26.6.1937 Radočaji, ŽU Sv. Juraj na
Bregu, Hrvaška
U. 17. 10. 2021 Liverpool Hospital. Sv.
maša 2.11.2021 v naši cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu. Pokopana je na
slovenskem pokopališču sv. Rafaela v
Rookwoodu.
MARIJA – MARA ŠKOFIC, r. LEBAN
R. 21. 12. 1929 Črniče
U. 21. 10. 2021 Katoomba Hospital,
NSW. Sv. maša 30.10.2021 v župnijski
cerkvi Marije Brezmadežne v Unanderri.
Pokopana je na pokopališču Lakeside Kanahooka.
IVANKA KROPIČ, roj. VERBIČ
R. 5.12.1926 Dramlje
U. 22.10.2021 Wollongong Hospital,
NSW. Sv. maša 3.11.2021 v naši cerkvi
vseh svetih v Figtreeju. Pokopana je na
pokopališču Kembla Grange.



MARIJA DJORDJEVIĆ, roj. KREMPL
R. 6. 12. 1942 Novo mesto
U. 22. 10. 2021 Nepean Hospital, Penrith,
NSW. Sv. maša 5.11.2021 v naši cerkvi sv.
Rafaela v Merrylandsu. Pokopana je na
pokopališču Pinegrove.

IVAN JANEZ KLAVŽER
R. 3.11.1932 Jesenica pri Cerknem
U. 14.11.2021 Greenacre, NSW. Cerkveni
pogrebni obred 24.11.2021 v kapeli Srca
Jezusovega v Rookwoodu. Pokopan je
na starem slovenskem pokopališču v
Rookwoodu.
ANTON MARKOČIČ
R. 2.1.1932 Krasno, ŽU Gradno v Goriških
Brdih (sedaj župnija Šlovrenc
U. 16.11.2021 IRT William Beach
Gardens, Kanahooka, NSW. Sv. maša
23.11.2021 v naši cerkvi vseh svetih v
Figtreeju. Pokopan je na pokopališču
Lakeside - Kanahooka.

++ MARIJA IN EMIL GROSMAN

V mesecu juliju 2020 nas je po dolgi in hudi bolezni zapustil naš rojak, prijatelj,
sodelavec in nenadomestljiv član slovenske skupnosti v Newcastlu Emil Grosman.
Star je bil 86 let. Umrl je 9. julija 2020 v Newcastlu. Dne 5.septembra 2020 pa nas
je globoko pretresla novica, da nas je nenadoma zapustila še Emilova žena Marija,
dolgoletna dolgoletna tajnica in kasneje predsednica Slovenskega društva Tivoli
Newcastle in prav tako dejavna članica naše slovenske družine, tudi v Sydneyu.
Emil in Marija sta bila več kot 60 let nerazdružljiv par, v dobrem in slabem, kakor
sta si tudi obljubila, ko sta sklenila zakon.
MARIJA GROSMAN, rojena JELEN, 12.julija 1939, je bila doma iz Bunčanov v
župniji Veržej.
EMIL GROSMAN je bil rojen 21.marca 1934 na Aženskem Vrhu v župniji Gornja
Radgona. V Avstralijo sta prispela skupaj z Marijo leta 1957 in po krajšem bivanju
v kampu Bonegilla sta se poročila in si ustvarila dom v Newcastlu, kjer se jima je
rodil sin Emil. Ko je bilo leta 1959 tam ustanovljeno Slovensko društvo Tivoli, sta
se oba pridružila in Marija je postala tajnica te nove organizacije. Organizirala
19
Letnik 56/2, Božič 2021







sta društvene aktivnosti, zabave in kulturne prireditve, koncerte ansamblov iz
domovine, piknike v naravi, obiske in predstave obiskujočih dramskih skupin,
obiske naših duhovnikov za redne svete maše (vsako 5. nedeljo v mesecu) in tudi
izlete in prevoz članov na obiske k drugim slovenskim organizacijam širom dežele.
Pogosto sta nudila prenočišče in gostoljubje za obiskovalcem iz domovine, pa tudi
brezplačno uslugo slovenskim turistom, ki se niso dovolj dobro znašli na obisku
Newcastla in okoliških znamenitosti in so potrebovali prenočišče ali pomoč.
Emil in Marija ter drugi člani skupnosti so neutrudno skrbeli za starejše člane
slovenske skupnosti v Newcastlu in okolici, poskrbela sta za prevoz k zdravnikom
ali na obiske, na prireditve, tudi na naše prireditve v Sydneyu, k sv. mašam, na
prireditve, igre v Merrylands, jim pomagala z nasveti, pri izpolnjevanju papirjev,
dokumentov, kot prevajalca. Marija je bila tudi uslužbenka JP (Justice and Peace)
in pooblaščena za overjanje dokumentov. Načrtovala in pripravljala sta programe,
kronike, razstave in proslave Slovenskega društva Tivoli za posebne priložnosti.
Marija in Emil sta kmalu navezala stik z nami, rojaki in organizacijami v Sydneyu,
Wollongongu in pri slovenskem misijonu v Merrylandsu, kjer smo se redno srečali
na prireditvah ali slovesnostih, za obletnico dneva državnosti v NSW Parlamentu, na
slovenskih-mladinskih koncertih in na naših izletih in romanjih, Emil nas je vozil z
malim avtobusom. Njune sposobnosti smo hitro spoznali in zaprosili smo Marijo za
pomoč pri razstavah in proslavah pomembnih obletnic posameznih organizacij, kot
so bile: 50-letnica Slovenskega društva Sydney, razstava Building Blocks v dvorani
slovenskega misijona za časa Olimpiade, še posebno pa ob ustanovitvi arhivov
HASA NSW, kjer je bila Marija kot zastopnica Društva Tivoli ena od ustanovnih
članov in je opravljala delo tajnice arhivov več kot 15 let.
Po smrti dolgoletnega predsednika Društva Tivoli g. Iva Klopčiča (u. leta 2008)
in še vedno prihajala en dan ali tudi več dni v tednu v Sydney na delo v HASA
NSW arhive, kjer so z drugimi arhivarji urejali arhivsko gradivo, ali pa je pomagala
urejati razstave in Zlata srečanja priseljencev, razstave in proslave obletnic naših
duhovnikov, sodelovala je pri delu za “Slovenian of the Year Awards” v Klubu
Triglav ali pa tam, kjer koli je bilo treba pomagati. Tako globoko in popolnoma sta
se vključila oba z možem v naše življenje in delo v Sydneyu, da smo včasih kar
pozabili, da živita v Newcastlu.
Leta 1980 je bila Marija imenovana za mirovnega sodnika, kar ji naložilo še dodatne dolžnosti v skupnosti.
Za priznanje za njen pomemben prispevek k slovenski skupnosti, zlasti pri oskrbi
starejših Slovencev v Newcastlu, kot arhivarja za Slovenski arhiv v Newcastlu, in
za druge potrebe skupnosti je prejela vrsto priznanj in nagrad:
* 1999 - nagrada NSW Premiers Award - za njeno delo v slovenski skupnosti v NSW.
* Priznanje Slovenskega olimpijskega in paraolimpijskega komiteja za njeno pomoč
in prispevek med olimpijskimi igrami v Sydneyu 2000.
* Priznanje za Slovenke leta: ‘Najzaslužnejši starejši državljan leta 2004’ (Senior
Citizen) v Klubu Triglav.
* Leta 2017 - Posebno priznanje za njeno delo v slovenski skupnosti - Urad za
Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije.

20

Rafael, december 2021



* Leta 2020 je bila tudi predlagana za Order of Australia (OAM), na žalost pa jo je
Bog poklical k sebi, še preden je prišlo do tega, da bi ji podelili to visoko odlikovanje.

Kljub vsem tem priznanjem in pohvalam je Marija Grosman ostajala skromna in
prijazna in je vedno bila pripravljena pomagati vsem, ki so bili potrebni.
Pri opravljanju tolikega izjemnega in nesebičnega dela za skupnost je Marija
skrbela tudi za lastno družino. Imela je srečo, da so imeli tako njen mož Emil, kot
tudi sin Emil mlajši z ženo Tino veliko razumevanje za vse dolžnosti, ki si jih je
nalagala dan za dnem, leto za letom, vse dokler se začelo slabšati njeno zdravje, še
bolj pa zdravje ljubljenega moža, tako, da se je morala osredotočiti na to, da mu
je zagotavljala oskrbo in podporo. Na žalost Emilu ob še tako skrbni negi in zdravljenju ni uspelo premagati rakavega obolenja in njegova smrt je bila za Marijo, sina
Emila, snaho Tino in vnuka Rebecco in Jarrada strašen udarec, ki je vplival tudi
na Marijino zdravje. Leta prinesejo svoje, okoliščine in omejitve zaradi COVID-19
prav tako, da ji vsi dolgoletni prijatelji in sodelavci nismo mogli stati ob strani v
najtežjih preizkušnjah. Zelo smo jo pogrešali in stalno smo ostajali v stikih z Marijo
po telefonu, kar jo je vedno zelo razveselilo, nihče od nas pa ni pričakoval, da jo Bog
že tako v kratkem času, iznenada poklical k sebi. Pogrešamo jo, posebno sodelavke
in sodelavci HASA NSW, naše cerkve sv. Rafaela, rojaki iz društev in klubov, saj je
bila kot sestra vsakemu od nas, vedno pripravljena pomagati, vedno je imela dobro
besedo ali nasvet. Bog ji daj, da je sedaj mirna in zadovoljna skupaj s svojim
možem Emilom, ki je bil prav tako velik del našega življenja in dela.
Naše sožalje sinu Emilu in družini. Vsi člani družine so bili Marijina velika ljubezen
in ponos in naj ji bo lahka avstralska zemlja, naša druga domovina.
Martha Magajna

Marija in Emil Grosman, Newcastle, 13. marec 2020, foto Florjan Auser

Letnik 56/2, Božič 2021

21







Jožko Kragelj:
OD POSTAJE DO POSTAJE - 18.
				
(samozaložba, Gorica 1998)
BATUJE
1992
Knjižica o župniji Batuje v zbirki “Sakralni spomeniki Primorske” ima 48 strani
drobnega tiska, ima štiri barvne fotografije in veliko črno-belih. Obsega zgodovinske
podatke, opis obeh cerkva in življenjepise duhovnikov, ki so tukaj službovali. Knjižico
sem sam založil jo jo podaril vsem družinam, da bi poznali svojo preteklost in vzljubili
svojo župnijo. Ta knjižica mi je bila spodbuda za vse naslednje, ki jih je zdaj (1998, op.)
že deset: Mengore, Sv. Lucija, Črni Vrh, Col, Budanje, Drežnica, Svete Višarje, Podkraj
in Velike Žablje.
Sprva sem (ob upokojitvi, op.) mislil, da bi se preselil na Mirenski Grad ali na Sveto
Goro. Kmalu sem spoznal, da niso voljni sprejeti nekoga, ki ni iz njihove skupnosti ali
reda. Potipal sem v Malem semenišču v Vipavi. Ravnatelj Vinko Lapajne mi je rekel, naj
vprašam škofa. Gospod škof ni bil nič proti. Rekel je, naj se dogovorim z ravnateljem.
Do praznika Marijinega vnebovzetja sem ostal na župniji. Ob slovesu so mi poklonili
celoten pribor za previdenje in maševanje na domu. Kot knjigo pa faksimile Brižinskih
spomenikov.
Stavba semenišča je postala moj drugi dom, kjer nemoteno delam. Napisal sem spomine
na mladostna leta z naslovom “Leta dozorevanja”, monografijo “Ivan Trinko”, prevedel
sem Pronzatovo knjižico “Križev pot bolnika” in pripravil za drugo izdajo Abramove
Planinske spise, letos (1998) pa monografijo o Vinku Vodopivcu in knjigo “Od postaje do
postaje”. Naprošen sem bil, da bi imel misijon v Clevelandu, Winnipegu, Montrealu in v
Argentini duhovne vaje. O tem bom pozneje napisal. Sledijo naj odmevi na “Moje celice”.
ODMEVI NA “MOJE CELICE”
Takoj po božični oddaji na Radiu Trst A sem prejel prve odzive. Prof. Marija Kacin
z Opčin pri Trstu mi je napisala:
“Rada bi Vam povedala, da sem z velikim zaminanjem in z iskreno pozornostjo sledila Vašemu
pripovedovanju po radiu Trst A... Če bi bil moj oče živ, bi Vam gotovo pisal tudi on. Vem, kako
zelo Vas je cenil. Iskreno Vam voščim vse najboljše za novo leto in Vas lepo pozdravljam.”
							
Marija Kacin
Gospa Justi Sivec iz Žabnic pod Sv. Višarjami mi je pisala:
“...Slišala sem Vas, ko ste nekoliko odgrnili zaveso mučeniških let. Jokala sem. ‘Bogu hvala
tudi za to,’ ste rekli. Občudujem Vas in z Vami hvalim Boga za veliko zasluženje in plačilo, ki
Vas čaka. A takrat je bilo res hudo. Molite tudi za nas včasih, ko smo tako slabi in omahljivi.
Prisrčne pozdrave.”
Justi
Gospa Ivana Korče iz Blatne Brezovice pri Vrhniki mi je pisala:
“Z velikim zanimanjem sem poslušala na Tržaškem radiu pogovor o Vašem križevem potu

22

Rafael, december 2021



v ‘svobodi’. Šele včeraj sem pa v Družini prebrala odlomek o tistem, kar bomo brali v Družini.
Z velikim zanimanjam bodo prebirali bralci to Vaše pričevanje o tistih časih ‘svobode’. Jaz bi
Vam predlagala, da bi zbrali vse podatke o vseh zaprtih duhovnikih. Gotovo je že veliko mrtvih,
nekaj je pa gotovo še živih. Da bi jim tako postavili spomin. Če je bilo kaj o tem napisanega,
mi ni znano. Morda imena vseh še živih in pa kak odlomek iz njihovega življenja. Mislim, da
bi Vi to dobro opravili. Jaz imam sicer že 78 let za seboj, pa me še vedno zanima marsikaj. O
dachauskih procesih se toliko piše, zakaj ne bi bilo še o duhovnikih kaj napisano. O njihovem
križevem potu. Če je kaj bilo, mi oprostite, toda meni ni znano. Veliko Božjega blagoslova,
dobrega zdravja in sreče v novem letu 1989 Vam želim.”
27.12.1988						
Ivana Korče
Pavel Goja iz Krkavč v slovenski Istri, ki je bil 13 let paznik v koprskih zaporih
in je kljub odgovorni službi vsak teden krasil oltarje v domači cerkvi, mi je pisal:
“Ko sem bral Vašo izpoved o sveti noči, sem v filmu gledal mojo 13-letno zgodovino v zaporu.
Da, in vseh 13 let sem skoraj delal za to sveto noč in sem v srcu želel vsem, da bi se rodil Kristus
tudi v njih, kakor se je v meni do danes.
Bog z Vami!”
							
Pavel iz Krkavč
Pozneje, ko so “Moje celice” izhajale v Družini, mi je pisal:
“Z Vami se vsi radujemo in veselimo, da se je borila grozota in ljubezen in zmaga je vidna.
Ko potujem po svetu (kot kontrolor) in se večkrat pogovarjam o naši prelepi Družini, nujno
pogovor nanese tudi na Vas. Usmiljenka iz Frankolovega mi je npr. dejala, da komaj čaka na
novo Družino, da prebere članek o Vas. No, jaz pa kot paznik v zaporu 13 let, 6 mesecev in
6 dni bi tudi rad dodal še marsikaj, pa samo občudujem vsak Vaš stavek, vsako stvar, katero
opisujete, osebe in predmete, vse je meni znano in živo. Vaše telesno trpljenje se ne da primerjati z ‘dušo’, katera si je želela ustvarjanja, veselja,... pa je bilo vse zoženo v eno samo celico.
G. Jožko, iz Vaše potrpežljivosti je zrasla mogočna ljubezen, iz Vašega “Jaz” rastemo tudi mi
in prav zato smo Vam hvaležni. Čeprav je zahvalna nedelja že mimo, naj hvaležnost zaobseže
vse Vaše življenje in za vse lepo, ki ste ga naredili (tudi kot misijonar v naši župniji), naj vam
bo Bog plačnik in želim tudi vam, kakor pokojnemu Ceku (duhovniku, op.) “še trpljenja” in g.
Cimpriču “še bolečin”, da Vam nebesa ne uidejo.
Vedno, ko sem pri svetem opravilu ali, ko krasim oltarje, se spomnim tudi na Vas in Vas
priporočam Stvarniku, kateri naj Vas še naprej bodri in opozarja mene preko Vas, naj nobenemu ne primažem klofute, naj bom potrpežljiv, dober in iskren, da bo svet spoznal, da je v
nas Božja ljubezen.
Iz lepih Krkavč se Vas spominja družina Goja, posebno pa Pavel, Vaš prijatelj, kateri Vas
čaka ali Vas morda celo obišče.”		
9.11.1989
Poleg zapornikov, ki smo bili obsojeni na različne, razmeroma kar visoke zaporne
kazni, so bili takrat z nami tudi taki, ki niso bili obsojeni, a so bili v zaporu tudi več kot
dve leti. Rekli smo jim “dekadejevci” - DKD - družbeno koristno delo. Dogajalo se je,
da so z njimi ravnali prav grdo. Večinoma bili izobraženci. Med takimi je prišel na Žale
tudi Rado Bordon, rojak iz Trsta, časnikar in pesnik. Ko so začele v Družini izhajati
“Moje celice”, mi je pisal:
Letnik 56/2, Božič 2021

23







“Dragi Jožko, dragi prijatelj, pred seboj imam Družino in v njej začetek Tvoje žalostne
pripovedi o celicah, skozi katere Te je vodilo življenje.
Z zanimanjem sem prebral začetek Tvoje zgodbe. Bere se lepo, kar dramatično in kar
težko bom čakal nadaljevanje.
Veseli me, da si se lotil tega pisanja, saj imaš bralcem dosti povedati. In ko bo izšla
knjiga (o tem ne dvomim), bom zelo počaščen, če mi boš poklonil izvod in vanj zapisal
prijazno besedo v spomin na najino drugovanje.
Dragi Jožko, berem tudi, da si letos 4. februarja slavil svoj življenjski jubilej: 70. Čeprav
z zamudo, sprejmi iskrene čestitke in najboljše želje. Predvsem Ti želim trdnega zdravja,
uspeha v poklicu, pisateljskega navdiha in vsakršnega zadovoljstva.
Tudi jaz upam napisati še to in ono, iz tistih bridkih dni, ki so se nam močno zarezali
v srce in spomin.
Z najboljšimi željami Tebi, vsem, ki so Ti ljubi, in Tvojim (tudi mojim) primorskim
rojakom ter prisrčnimi pozdravi.”
Ljubljana, 3.5.1989
						Tvoj stari
				
Rado Bordon z družino
Oglasila se je sestra pokojnega duhovnika Štefana Ceka, ki je bil tudi zaprt, in mi pisala:
“Prečastiti gospod, dragi nepoznani prijatelj!
Gotovo boste presenečeni nad temi vrsticami, ki Vam jih piše sestra pok. duhovnika Štefana
Ceka. Ko čitam Vaše celice, podoživljam spomine na leta, ko se mi je godilo kot Vaši sestri, ko
je bil v preiskovalnem zaporu. Obsojen je bil na 6 let zapora v Stari Gradiški. Pomotoma so
ga peljali na Goli otok, potem pa nazaj v Pazin. V Reki na postaji je prosil miličnika, ki ga je
spremljal (ob polnoči), če bi ga odpeljal k sestri, ki je tam stanovala. Še danes sem mu hvaležna,
čeprav ga ne poznam. Spoznanje mi pretrese srce, da so na svetu še dobri ljudje.
Rada bi poznala Vašo mamo in sestro. Je mama še živa? Ako bi imel moj sin avto, bi Vas
mogoče obiskali. Dela v Lipici kot turistični vodič. Pred par meseci je imel karambol in sedaj
čaka na drug avto.
Pošiljam Vam bratov testament. Prisrčno Vas pozdravljam, da bi Vam in Vašim dragim dobri
Bog poplačal z zdravjem in Njegovo milostjo.”
							Zora Novak
Obrov, 1989
Priložena oporoka Štefana Ceka:
“To oporoko sem sestavil v pričakovanju svoje obsodbe. Zelo miren sem, celo vesel. Tudi meni
veljajo Jezusove besede: ‘Blaženi, ko vas bodo preganjali in govorili zoper mene laži, veselite
se, velika je vaša plača v nebesih.’
Če živim, živeti hočem zate, o Gospod! Če umrem, rad Ti darujem, o Gospod, svoje življenje,
saj si mi ga Ti dal. Sprejmi me v svoje srce, ki sem ga tako ljubil, in bodi mi milostljiv sodnik.
Moje telo naj počiva na laniškem pokopališču. Laniščani dragi, sprejmite me k sebi, ljubil
sem vas, med vami hočem čakati sodni dan, z vami želim stopiti k presv. Srcu Jezusovemu in
Marijinemu.
Kar je mojega imetja, izročam vse moji dragi mami. Mama, vedno sem vas ljubil, v nebesih
24

Rafael, december 2021



vas bom še bolj. Bog naj vam poplača veliko ljubezen, ki ste jo vedno izkazovala sinu duhovniku.
Odpustite, če sem vas kdaj žalil in premalo ljubil.
Priporočam Zori in Milanu, da vzamejo mamo k sebi. Varujte jo, tolažite jo, svetnico.
Iz mojega imetja plačajte maše zame. Iz nebes vam bom povračal.
Vsem, ki sem jih jaz žalil, ponižno prosim, da mi odpustijo.
Otroci iz Lanišč, bodite pobožni!
Dekleta in fantje, bodite čisti in močni v veri. Zaupajte, Bog je z vami!
Možje in žene, ostanite Bogu zvesti,. Velika plača vas čaka v nebesih!
Vi vsi, ki ste za Kristusa kri prelivali, veselite se, ker se vam mučenci na nebu divijo, a bodoči
rodovi se vas bodo s ponosom spominjali.
Zbogom, mama, zbogom, bratje in sestre, zbogom, moji dragi Laniščani, zbogom, vi prijatelji
duhovniki.
Na svidenje pri Bogu. Amen!”
					Štefan Cek, upravitelj župnije Lanišče
Napisal v Buzetu, dne 29. 8. 1948
Dne 27.11.1989 sta mi pisala kartico Ciril in Tilka Musar iz Zavoda za slepo mladino:
“Ob branju Vašega življenjskega križevega pota ne moreva drugega, kakor da Vam
izrazimo globoko spoštovanje. Trpimo z Vami in Vas prisrčno pozdravljamo.”
							Ciril in Tilka Musar.
Jožica Kocjan iz Ljubljane je dne 18.12.1989 božičnemu in novoletnemu voščilu
dodala še naslednje:
“Podlistek v Družini je zelo bran, saj je Družina kljub višji ceni vedno razprodana.
Iz vsebine dojemam neprecenljive zaklade Tvoje notranjosti, mnogo trpljenja, premagovanja in globoke vere. Hvala za toliko duhovnih vredot.”
						Jožica Kocjan
				 			
								
(N. d., 151-160.)

Jaslice, frančiškanski samostan Kamnik, Božič 2020

Letnik 56/2, Božič 2021

25









50-LETNICA KAPELE MARIJE POMAGAJ V
WASHINGTONU, ZDA
Na praznik Marijinega vnebovzetja,
15.8.2021, so v slovenski kapeli Marije
Pomagaj v Washingtonu, v baziliki - narodnem
svetišču Marijinega brezmadežnega spočetja
obhajali slovesno sv. mašo ob 50-letnici kapele Marije Pomagaj. Po dolgem obdobju
zaprtja javnega življenja zaradi epidemije
novega korona virusa so se znova osebno
zbrali k slovesni praznični sv. maši.
Slovenska kapela v Washingtonu ni le verski, temveč tudi narodni in kulturni spomenik, ki
trajno izpričuje navzočnost Slovencev v ZDA. Konec letošnjega leta bo v prostorih slovenske
ambasade v Washingtonu odprta razstava o njenih začetkih, gradnji, za katero bodo zbrali
tudi izvirne dokumente in slike, s katerimi bodo njeno zgodbo predstavili tudi širši javnosti.
Pobudo o gradnji kapele Marije Pomagaj v baziliki Brezmadežnega spočetja je dal Ciril
Žebot, ki je takrat delal na Univerzi Georgetown v Washingtonu. Veličastno narodno svetišče
je grajeno v dveh nadstropjih, zgornji del je osrednji cerkveni prostor, v spodnjem je kripta, v
kateri imajo različni narodi svoje kapele. Zakaj ne bi imeli kapele tudi Slovenci? Ideja je bila
Cirilu Žebotu pri srcu, prav tako Vladimirju Preglju in še nekaterim Slovencem, ki živijo tam.
Žebot je sprva sicer neuspešno pisal različnim organizacijam, dokler ni leta 1968 v Washingtonu imela letno konferenco Slovenska ženska zveza in sprejela resolucijo za zbiranje denarnih sredstev za gradnjo kapele. Nato so ustanovili Odbor Slovencev v Washingtonu, ki je
začeli zbirati sredstva, saj je predstojništvo katedrale zahtevalo 70.000 dolarjev. V Clevelandu so ustanovili sklad in začeli zbirati darove. Na 101. obletnico Baragove smrti, 19.1.1969,
so podpisali pogodbo o graditvi kapele.Slovesnosti posvečenja leta 1971 sta se udeležila škofa
dr. Janez Jenko in dr. Maksimilijan Držečnik.
Slovenci v Washingtonu so pripravili brošuro o zgodovini krščanstva na Slovenskem, s
pomočjo arhitektov pripravili osnutek opreme kapele in k sodelovanju povabili umetnika
Franceta Goršeta. Ta je izdelal 4 marmorne reliefe – na prvem je krst princa Gorazda, na
drugem je upodobljen Friderik Baraga z Indijanci, tretji ponazarja škofa Slomška z mladino,
na četrtem so slovenski migranti v Združenih državah.
Leta 1969 so slovenski škofje za kapelo podarili kopijo milostne podobe Marije Pomagaj z
Brezij. Oltar v kapeli je izdelan v obliki knežjega kamna. V kapeli so napisani različni citati
škofov bl. Antona Martina Slomška, Božjega služabnika škofa Friderika Baraga in slovenskega pisatelja Ivana Cankarja.
Leta 1971 je bila kapela dokončana in na praznik Marijinega vnebovzetja, 15.8.1971,
slovesno posvečena. Zelo slovesen dogodek posvetitve je trajal tri dni, udeležilo se ga je več kot
tisoč Slovencev, ki so pripotovali z vsega sveta, tudi iz Kanade, Avstralije, Južne Amerike. Na
posvetitev sta prišla škofa dr. Janez Jenko iz Kopra in dr. Maksimilijan Držečnik iz Maribora.
Pripravili so bogat kulturni program.
»Njena 20-letnica se je praznovala veličastno, prisoten je bil tudi Lojze Peterle. Danes pa je

26

Rafael, december 2021

mlajših, vernih Slovencev v ZDA čedalje manj in je tudi obisk manjši.« (Leopoldina Plut Pregelj)
Kapela Marije Pomagaj v Washingtonu (National Shrine) je postala središče zbiranja
Slovencev. Vsak mesec so obhajali slovensko sv. mašo s svojimi duhovniki. Le v času epidemije
so svete maše prenašali na Zoomu. Po dobrem letu od zaprtja zaradi epidemije so se zopet
lahko zbrali v živo ravno za praznovanje 50-letnice kapele na praznik Marijinega vnebovzetja,
ki je letos na nedeljo.
(Prim. https://www.druzina.si/clanek/slovenska-kapela-v-washingtonu-jutri-praznuje-50-let, 14.8.2021)

Pozdravljena naša draga država Slovenija! Iz vsega srca tisočkrat pozdravljena, kajti praznuješ
30 let in vsi ponosni državljani praznujemo s teboj!
Sanje, prizadevanja, gibanja, tabori, deklaracije in manifestacije številnih posameznikov,
skupin, generacij ter rodov tisočletnega slovenskega naroda so se združile v en sam dan in
postavile mejnik zgodovine, ki je zaobjel razsežnosti edinstvenega in neponovljivega dogodka.
Slovenija je 25. junija 1991 postala samostojna in neodvisna država! Prelomni dogodki, ki so
s tvorci slovenske politične pomladi pred tremi leti začeli tlakovati pot v samostojnost, so ta
dan dobili konkretno ime v državi Sloveniji!
Lojze Peterle: »Prebivali bomo naprej na tem izrednem kosu Evrope, zvesti svoji resnici, vrednotam in izkušnjam.«
Letnik 56/2, Božič 2021

27







ADVENT IN BOŽIČ 2021

			

SYDNEY - MERRYLANDS - SV. RAFAEL
NEDELJA, 5.12.2021: Sv. maša ob 9.30 dopoldne in slovesnost PRVEGA SV.
OBHAJILA (2 prvoobhajanca). MIKLAVŽEVANJA po sv. maši ne bo zaradi
epidemioloških razmer.
Na SV. VEČER ni sv. maše. Zvečer je zgodnja polnočnica v Wollongongu.
BOŽIČ, 25.12.2021 (SOBOTA): OPOLNOČI (AT MIDNIGHT) SLOVESNA SV. MAŠA
POLNOČNICA. DRUGA SV. MAŠA JE OB 9.30 DOPOLDNE.
NEDELJA, 26.12.2021: SV. DRUŽINA: SV. MAŠA OB 9.30 DOPOLDNE IN KRATEK
KULTURNI PROGRAM ZA NAŠE ŠTEFANOVANJE. Kosila, programa in zabave
v dvorani letos ne bo. (Gl. str. 10.)
SILVESTROVO: SV. MAŠA OB 9.30 DOPOLDNE in zahvalna pesem.
NOVO LETO, 1.1.2022 (SOBOTA): SV. MAŠA OB 9.30 DOPOLDNE. Zvečer ni sv.
maše, ker je v Wollongongu.
NEDELJA, 2.1.2021: GOSPODOVO RAZGLAŠENJE: Sv. maša ob 9.30 dopoldne.
WOLLONGONG - FIGTREE - CERKEV VSEH SVETIH
SV. VEČER, 24.12.: ZGODNJA BOŽIČNA POLNOČNICA ob 8.00 zvečer.
NOVO LETO, 1.1.: SV. MAŠA OB 5.00 POPOLDNE in zahvalna pesem.
Druge sv. maše so redno vsako 2. nedeljo v mesecu ob 5.00 popoldne, v zimskem
času ob 4.00 popoldne (od aprila do septembra).
CANBERRA - GARRAN - SV. PETER IN PAVEL

Sv. maša je vsako 3. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer, od maja do vključno
avgusta ob 5.00 popoldne, septembra pa spet ob 6.00 zvečer.
V DECEMBRU STA SV. MAŠI REDNO 3. NEDELJO V MESECU, 19.12., IN POTEM
NA BOŽIČ, 25.12., OBAKRAT OB 6.00 ZVEČER.
GOLD COAST, QLD
NEDELJA, 2.1.: SV. MAŠA v KLUBU LIPA, ASHMORE, ob 11.00 dopoldne.
Za druga srečanja in bogoslužja se dogovorimo.



DOBROTE IN NASVETI:
ARANCINI Z MOCARELO

Potrebujemo:
500 g bele rižote
50 g krušnih drobtin
1 jajce
sol, poper
100 g mocarele
olje za cvrtje

Tapenada:
50 g bele moke, tip 500
50 g krušnih drobtin
1 jajce
1/2 čajne žličke paprike
1/4 čajne žličke kajanskega popra
Kuhinjski pripomočki
tri skodelice, posoda, penovka

Priprava:
•
A. Skuhamo belo rižoto in jo popolnoma ohladimo. Dodamo jajce in drobtine.
Dobro premešamo, posolimo in popopramo.
•
B. Tapenada: Pripravimo si tri skodelice in v vsako posebej damo moko,
drobtine in stepeno jajce. K drobtinam dodamo še papriko in kajenski poper ter
dobro premešamo.
•
C. Pripravimo arancine: žlico rižote si damo v dlan, naredimo jamico in
vanjo potisnemo 10g mocarele. Naredimo kroglico tako, da je sir dobro zaprt na
sredini. Vsako kroglico povaljamo v moki, nato v jajcu in v drobtinah, dokler ne
porabimo zmesi.
•
D. Arancine ocvremo v posodi z rastlinskim oljem. Posodo postavimo na
srednje močan ogenj, olje segrejemo do približno 165 – 170 stopinj C. S penovko
vsak arancin previdno potopimo v olje. Cvremo 5-6 minut ali do zlato rumene barve.
•
E. Arancine postrežemo s paradižnikovo omako ali tatarsko omako in svežo
solato.

GLEDE NA STANJE KORONE VIRUSA - COVID 19 - IN MOŽNOSTI POTOVANJ SE
PROGRAMI BOGOSLUŽJA IN PRIREDITEV LAHKO ŠE KAJ SPREMENIJO, ZATO
PROSIM, DA SPROTI SPREMLJATE OBJAVE IN SE OBVESTIMO MED SEBOJ. Če
ste kdaj negotovi, pokličite v Merrylands, pišite, vprašajte!
Hvala za sodelovanje in razumevanje!			
28

p. Darko

Rafael, december 2021

Letnik 56/2, Božič 2021

29







Dobra volja naj velja!

MISLI, izhajajo že 69. leto.

OTROCI SO SE PRETEPALI, ko je oče prišel domov.
“Jožko, kdo je začel pretep?”
“Pretep se je začel, ko me je Peter udaril nazaj!”

PRED VOLITVAMI se prijatelja pogovarjata ob vrčkih piva.
“Koga bo volila tvoja žena?”
“Istega kandidata kot jaz.”
“In koga boš volil ti?”
“Ne vem. Žena se še ni odločila.”

ŠTUDENT JE PADEL na izpitu.
“Najslabše ocene si pa tudi nisem zaslužil!” je dejal.
“Vem,” mu pravi profesor, “toda nižje vas ne morem oceniti.”

PRI SVETOVALCU ZA POMOČ V ZAKONSKIH TEŽAVAH:
Žena je končala svojo zgodbo o težavah v zakonu z besedami:
“To je moja stran najinih težav. Sedaj me pa poslušajte, da vam bom povedala še
njegovo.”

BRUNO JE SREČAL svojega nekdanjega sošolca, bogatega trgovca.
“Hej, kolega, kako so se ti uresničile tvoje mladostne sanje?”
“Zelo natančno! Ko me je mama kot otroka česala, sem si vedno želel, da bi bil
brez las!”
JANEZEK DOMA NI UBOGAL in je bil kaznovan. Žalosten je sedel in razmišljal.
Končno vpraša:
“Mami, Bog lahko vse naredi, kar hoče, ali ne?”
“Seveda, sinko, Bog lahko naredi vse.”
Janezek se znova zamisli. “Seveda! Bog lahko naredi vse, kar hoče, ker nima staršev!”
FRANC JE OPAZIL v jutranjem časopisu svoje ime in priimek med osmrtnicami.
“Neverjetno!” pravi in pokliče svojega prijatelja po telefonu:
“Ali si bral v časopisu, da sem umrl?”
“Res? Odkod pa kličeš?”

MILAN je šel k advokatu. Ko je uredil zadevo in se vrnil domov, je šel v gostilno in
naročil pijačo in kavo. Gostilničarju je pripovedoval:
“Danes sem šel k advokatu. Vse sem uredil. Ampak, to pa je oderuh! A veš, kako
drago mi je računal! Pravi cigan!”
Pri sosednji mizi se oglasi drugi možakar: “Daj, pazi, kaj govoriš!”
“Oprostite, gospod, ali ste vi mogoče advokat?”
“Ne, gošpud, cigan sem, cigan!”
PAPEŽ SV. JANEZ PAVEL II. je v nagovoru vernikom rad dejal: “Če se bom kaj zmotil,
me kar popravite.”
Papež Benedikt XVI. pa: “Če se boste kaj zmotili, vas bom popravil jaz!”

30

REVIJE, KI JIH TOPLO
PRIPOROČAMO ZA BRANJE

Rafael, december 2021

List je ogledalo slovenskega
življa v Avstraliji. Celoletna
naročnina je
$60. Naslov: MISLI, P.O.
Box 197, Kew VIC. 3101;
 (03) 9853 7787; e-mail:
slomission.misli@gmail.com
http://glasslovenije.com.au

DRUŽINA, ki je na razpo-

lago v cerkveni veži, prihaja
po letalski pošti.
Cena izvoda je $ 4.
Naslov: »Družina«, Krekov
trg 1, p.p.95, 1001 Ljubljana,
Slovenia;
 0011 386 1 360 2830;
http://www.druzina.si

BRAT FRANČIŠEK,

je glasilo Frančiškovega
svetnega reda v
Sloveniji (FSR). Revija
izhaja šestkrat letno. Letna
naročnina je $35.
Naslov: Prešernov trg 4,
1000 Ljubljana,  0011
386 1 242 9300, faximile
0011 386 1 2429 313

BOŽIČ 2021


SLOVENSKA DIPLOMATSKA
PREDSTAVNIŠTVA

VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE
SLOVENIJE V CANBERRI:

Veleposlanik: gospod Jurij Rifelj
(02)6290 0000, faximile (02)6290 0619.
Poštne pošiljke: Embassy of Republic of
Slovenia, 26 Akame Circuit, O’ Malley, ACT 2606.
http://canberra.veleposlanistvo.si
E-mail: sloembassy.canberra@gov.si

KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NSW
Častni konzul: g. Anthony Tomažin
Vice častni konzul: g. Mark Stariha
Level 1, 4 Railway Parade, Burwood, NSW 2134
T: +61 2 97154701, F: +61 2 97154801
slovenian.consulate.nsw@gmail.com

KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE QLD
slovenian.consulate.qld@gmail.com
Do imenovanja novega konzula kontaktirajte
veleposlaništvo v Canberri.

0409 074 760

Pomoč bolnikom in umirajočim

SPREMEMBA NASLOVA

Če se preselite na drugi
naslov, Vas prosimo, da nam
takoj sporočite vaš novi
naslov.
Prav tako sporočite spremembo telefonske
številke, e-maila in drugo.

O Bog, ki si storil,
da je ta presveta noč
zasijala v svetlobi
prave luči,
daj, prosimo,
da bomo radost te luči,
katere skrivnost smo
spoznali na zemlji,
uživali tudi v nebesih.
VESEL BOŽIČ IN
SREČNO NOVO LETO 2022
voščimo p. Darko in rojaki
Jaslice pri frančiškanih v Novem mestu (Sv. Lenart).

Letnik 56/2, Božič 2021

31





WODONGA, VIC:
Cerkvi sv. Avguština in Srca Jezusovega

Nova cerkev Srca Jezusovega

Začetek vernega občestva sega v leto 1843, ko je duhovnik Charles Lovat daroval prvo
sv. mašo v zasebni hiši. Dne 4.10.1860 je škof Goold posvetil kapelo sv. Frančiška.
Kasneje so tam postavili cerkev sv. Avguština, ki je bila blagoslovljena 27.4.1902 in v
letih 1918-19 povečana, dobila je nov oltar in barvna okna. Župnija od leta 1899, šola
je bila ustanovljena leta 1890.
				
(www.wodongacatholicparish.com.au)

p. Ciril in slovenski rojaki v cerkvi sv . Avguština.