Poštnina plačana v gotovini Štev. 173 V Ljubljani, v sredo, 30. junija 1041-XIX Iieto VI. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pubblicitž di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A., Milano. § Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. = ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Položaj na vzhodnih bojiščih Bitka za Smolensk se nadaljuje - Čiščenje ozemlja v Estoniji, nadaljnje prodiranje skozi Stalinovo črto - Romunski uspehi v južni Besarabiji Hitlerjev glavni stan, 30. julija, s. Nemško vrhovno poveljstvo je o bojih na Vzhodu objavilo naslednje uradno vojno poročilo; Romunske čete so dosegle ozemlje ob izlivu Dnjestra. Besarabija je tako popolnoma osvobojena. V Ukrajini se stalno nadaljujejo operacije. Pri predoru skozi Stalinovo črto v smeri proti Smolensku so bile sovražne skupine prestrežene in so sedaj v bistvu razbite. Zadnji kotel vzhodno od Smolenska gre svojemu uničenju nasproti Mnogo ujetnikov in velik plen, to bo izid te velikanske uničevalne bitke, kibo v nekaj dneh objavljen. Zahodno od PejpuSkega jezera so bile sovjetske skupine od oddelkov, ki so določeni za £S2e-nje Estonske, prav tako obkoljene in so pred uničenjem. II Quartiere Generale delle Forze Armate coni n ni ca: I nostri MAS che avevano.appoggiato i mezzi navali di assalto penetrati nella notte sul 26 nel porto di La Valletta (Malta) ebbero durante il ritorno n n violnnto Rcontrn con unita sottili e velivoli nemiei contro i quali interveanero effica-cemente anche aerei nazionali. Un cacciatorpe-diniere inglese, silurato da un MAS, e’stato visto affondare dai nostri aerei. Due dei MAS non sono rientrati alla base. Neli’Airica settentrionale, durante una nostra puntata oltensiva effettuata sul fronte di Sollum nel pomeriggio del 27 un reparto tedesco ha cat-turato prigionieri ed inflitto perdite »gli elementi avanzati avversari costringendoli a ripiegare. Sul Uradno vojno poročilo št. 420 pravi: Naši hitri čolni »MAS«, ki so v noči na 26. Julij s podporo pomorskih naskakovalnih enot vdrli v pristanišče La Valletta (Malta), so se na povratku srdito spoprijeli z angleškimi pomorskimi edinica-mi in z angleškimi letali, proti katerim so uspešno posegla v boj naša narodna letala. Angleški rušilec, ki ga je zadel torpedo z našega čolna »MAS< se je potopil, kakor so to opazovala naša letala. Dva čolna »MAS« se nista vrnila na svoje oporišče. Severna Afrika: Med našim ofenzivnim napadom na bojišče pri Sollumu dne 27. julija popoldne je nemški oddelek zajel ujetnike in prizadejal škodo prednjim angleškim oddelkom in jih prisilil na umik. Vichy, 30. julija, s. Japonska in francoska vla- j da sta včeraj zjutraj podpisali sporazum o »skupni obrambi Indokine«. Besedilo sporazuma je bilo takoj objavljeno in pravi med drugim: »Japonska in francoska vlada sta obravnavali sedanji mednarodni položaj in sta priznali razloge, zaradi katerih bi Japonska morala smatrati, da se je skalil splošni mir v vzhodni Aziji in da preti tievarnost njej sami, če bi bila ogrožena varnost raneoske Indokine, Po drugi strani se je Japonska obvezala, da bo v vzhodni Aziji spoštovala pravice in koristi Francije, zlasti pa spoštovala ozemeljsko nedotakljivost Indokine. Francija se je zavedala, da ne bo Berlin, 30. julija, s. Ves nemški tisk ostro in razburjeno obsoja nastop argentinske vlade, 'j je dala zaseči tri vreče nemške diplomatske pošte, prihajajoče iz perujske prestolnice Lime v Buenos Aires. Nemški poslanik v Buenos Airesu je zaradi zasege te diplomatske pošte vložil oster ugovor pri argentinski vladi. V njem zlasti protestira proti dejstvu, da je bit nemški diplomatski material zasežen po nalogu in pod nadzorstvom preiskovalnega odbora v argentinski poslanski zbornici. Omenjene tri vreče nemškega materiala je poslaništvo v Limi pošiljalo kot diplomatsko pošto Helsinki, 30. juilija. s. Uradno poročajo, da sta 28. julija finski zunanji minister Witting ter angleški poslanik v Helsinkiju Vererker imela daljši razgovor o razmerju med Finsko in Anglijo. Finski zunanji minister je poslaniku sporočil, da je Finska morala docela pretrgati trgovske zveze s čezmorskimi državami in sicer zaradi ukrepov, ki jih Anglija že od julija 1940 izvaja zoper finsko plovbo in finsko trgovino. Čezmorski promet se je popolnoma ustavil z letošnjim junijem. Zaradi tega so diplomatske zveze med Finsko in med Anglijo na področju trgovine in plovbe torej dejansko že pretrgane. Močnejše skupine bojnih letal so ponoči uspei-no bombardirale oboroževalne naprave, oskrbova-liiča in prometne zveze v MoskvL Bukarešta, 30. julija, s. Čete generala Anto-nesca so 27. julija prišle do pristanišča Akerman ob črnem morju. Helsinki, 30. julija, s. Izredno uradno vojno poročilo finskega vrhovnega poveljstva pravi, da so finski oddelki zasedli važno industrijsko središče Sortavala ob severozahodnem bregu Ladoškega jezera (Sortavala je pred finsko-rusko vojno pripadala Finski, kakor večina Ladoškega jezera). Pri Hangoju je položaj nespremenjen. Nadaljuje se dvoboj topništva in udejstvovanje patrol. Finske čete so z nenadnim izkrcanjem zasedle dva utrjena otoka na Ladoškem jezeru. Boj je bil kratek, a zelo krvav. Ta dva otoka 60 po sklepu fronte di Tobruk vivace attivitk delle opposte artiglierie. NelFAfrica orientale in regione Gondar, azio-ne di elementi avanzati e di artiglieria. Nel pomeriggio di ieri velivoli britannici han-no attaccato a hassa quota aleune localita detla Sicilia: qualche ferito e danni di poca impor-tanza. La nostra caccia, prontamente intervenuta, ha abbattuto in fiamme a circa 30 km da Augupta un aereo del tipo »Beaufighter«, che e’precipitato in mare. Un nostro sommergibile operante in Atlanti-co al comando del tenente di vascello De Giacomo ha affondato una Detroliera da 7 mila tonn. con pieno carico. Na bojišču pri Tobruku živahno delovanje topništva na obeh straneh. Vzhod na Afrika: V pokrajini Gondar delovanje prednjih odelkov in topništva. Včeraj popoldne so angleška letala napadla v nizkem poletu nekatere kraje v Siciliji. Nekaj ranjenih in nepomembna škoda. Naši lovci so takoj posegli v boj in sestrelili v plamenih približno 30 km od Avguste letalo vrste »Beaufighter«. Letalo je padlo v morje. Naša podmornica, ki na Atlantiku deluje pehote bil deležen napada več velikih sovjetskih tankov, težkih po 50 ton. Madžarski oddelek ni imel prav nobenega protitankovskega topa, toda madžarski vojaki niso izgubili hladnokrvnosti. Metali so se na trebuh in se plazili r r9tl sovjetskim tankom. Iz daljave nekaj metrov so jeklene velikane napadali z ročnimi granatami in merili na pogonske verige. Zaradi tega so morali vsi tanki obstati in Madžari so po kratkem boju vse posadke ujeli. Madrid, 30. jul. s. Španski zunanji minister Suner je dal dvema italijanskima časnikarjema izjavo glede zveze med Anglijo in Rusijo in glede sedanjega stališča Združenih držav Minister je dejal, da je Churchill bil prisiljen skleniti zvezo s Sovjeti zaradi vojnega položaja, kočljivega za Anglijo, da bi rešil svojo osebno politiko in svoj t položaj, ki sta zadobila. smrtne udarce. Prijateljstvo med demokratskimi voditelji ter med tolpami iz Kremlja bo najbolj škodilo angleškemu ljudstvu, ki bo izgubilo vojno. ... Poseg Združenih držav v vojno bi pomenil polom za Ameriko in za svet. Po zmagi nad Rusijo bi Evropa gospodarsko zadoščala sama sebi, kar bi seveda pomenilo zlom za ameriško gospodarstvo. bi rada vedela, če je takega mnenja tudi Anglija glede delovanja angleškega poslaakižtva v Helsinki ju. II Sovrano a una messa in suffragio di Umberto I. Roma, 29 NeH’odiema ricorrenza dell’anniversario della morte di Umberto I, la Maesta del Re Imperatore e intervenuta stamane ad una Messa di suffragio officiata al Pantheon. Vladar pri službi božji za pokojnim kraljem Umbertom I. Rim, 30. julija, s. Za včerajšnjo obletnico smrti Umberta I. se je Nj. Vel. Kralj in Cesar udeležil maše zadušnice v Pantheonu, grobnici italijanskih vladarjev. Pomorska bitka med nemškim in sovjetskim brodovjem Stockholm, 30. julija, s. Švedski listi poročajo, da je bilo blizu švedske obale pred dvema dnevoma slišati močno topovsko streljanje. Domnevajo, da je prišlo ao pomorskega spopada med ruskim in nemškim brodovjem ra da je sovjetsko vojno brodovje bombardiralo nemške postojanke ob estonski obali. Eksplozije, ki so prihajale v presledkih po pet minut, so trajale več ur in so bile tako silovite, da so se tresla okna po vseh krajih ob južni švedski obali. Napad nemških podmornic na angleške parnike Berlin, 30. julija, s. Iz Hitlerjevega glavnega stana poročajo, da so nemške podmornice na Atlanskem morju dosegle nov velik uspeh. Napadle so skupino angleških ladij, katero so spremljale številne vojne edinice. Posrečilo se jim je potopiti 19 trgovskih ladij s skupno 116.500 tonami. Potopljeni sta bili tudi dve spremljevalni ladji in sicer en rušilec ter ena torpedovka. Vesti 30. julija Po podatkih nemšega poročevalskega urada so Nemci v dosedanjih bojih na Vzhodu zbili vsega 8968 sovjetskih letal. V tednu med 20. in 27. julijem je bilo po istih podatkih uničenih 357 sovjetskih letal, 40 zažganih na tleh, 30 pa zajetih. Romuni so dozdaj uničili okoli 1000 sovjetskih letal, Finci pa 870. 191 sovjetskih letal je bilo razen tega sestreljenih nad finskim ozemljem. Po tem takem 60 Sovjeti izgubili na vseh bojiščih dozdaj nekaj čez 11.000 letal. Nemci v Srbiji so s posebnim odlokom dobili popolno enakopravnost s srbskim prebivalstvom in to na kulturnem, političnem in gospodarskem področju. Nemcem so dostopna vsa mesta v državni upravi, vojski in drugod. Nov dokaz za ameriške vojne načrte je uradno sporočilo ameriškega mornariškega ministrstva, da je zdaj v delu nič manj kakor 400 ameriških vojnih ladij, med njimi 17 bojnih ladij, 57 križark, 12 letalonosilk in 151 rušilcev, dalje je v delu v eni sami ladjedelnici 9 podmornic po 1500 ton. Vrh tega predela-vajo še veliko število trgovskih ladij za pomožne križarke in pomožne letalonosilke. Angleška letalska ofenziva proti Nemčiji, ki se je začela 22. junija, je veljala Anglijo dozdaj 649 letal, od česar jih je bilo 300 zbitih v letalskih spopadih, piše berlinski list »Der Montagc. Japonske čete so se včeraj začele izkrcavati v raznih pristaniščih francoske Indokine. Razdeljevanje živilskih nakaznic za mesec avgust Mestni preskrbovalni urad obvešča vse trgov« na drobno, da bo razdeljeval živilske nakaznice za mesec avgust v četrtek 31. julija od 7.30 do 13. ure v II. nadstropju Mestnega doma po vrstnem redu, ki bo razviden kar na mestu samem. Potrošniki pa bodo lahko dobili živilske nakaznice pri svojih trgovcih že od četrtka popoldne dalje. Obenem poziva mestni preskrbovalni urad vse trgovce na drobno in peke, naj julijske odrezke vrnejo po naslednjem razporedu: trgovci z začetno črko A—L v soboto 2. avgusta, trgovci z začetno črko M—2 pa v ponedeljek 4. avgust, vsi peki pa v jsetek 1. avgusta t. I. Po tem roku mestni preskrbovalni urad ne bo več sprejemal julijskih odrezkov. Potem bi pa tam prišlo do socialnega prevrata, čigar posledic ni mogoče niti slutiti. Sedanji demokratični red v Združenih državah se končava. Ameriško bogato in materialistično ljudstvo nima čuta za edinost in nima požrtvovalnosti ubogih narodov. Težko je misliti, da ne bi ameriški državniki vedeli, kaj bo prišlo, če stopijo Združene države v vojno. Toda slavohlepje in trma nekaterih ljudi ter koristi kapitalističnih trustov bi utegnile popolnoma uničiti dve celini. Indijske žete v angleški vojski na afriških bojiščih so od decembra lani do junija letos izgubile skoraj 7000 mož, javlja nemški poročevalski urad. Bivši francoski poslanik v Moskvi, Bergeret, je včeraj dopotoval v Ankaro, od koder bo takoj nadaljeval pot v Francijo. Diplomatski spor med Nemčijo in Argentino Finska je pretrgala z Anglijo nemškemu poslaniku v Buenos Aires. V mestu Cor-dovi pa so argentinski policisti vse tri vreče zaplenili. Kakor 6e je zvedelo včeraj, je nemški uradni ugovor pri argentinski vladi imel nekaj uspeha: vreče z materialom so bile vrnjene, toda bile so odprte in prebrskane. V Berlinu pričakujejo natančnejših poročil o tem dogodku, v vladnih krogih pa poudarjajo, da jx>meni ta argentinski korak nezaslišan in kričeč prestopek zoper najosnovnejša določila mednarodnega prava. Pristavljajo, da je zlasti značilno, da je tak nastop zapovedala komisija zbornice, ki jo sestavljajo ljudje, docela vdinjani ameriškim koristim. diplomatske zveze Po drugi strani je zaradi sedanjega položaja Finska vojskujoča se država ob strani Nemčije, Anglija pa je v tesni zvezd s Sovjetsko Rusijo in izjavlja, da bo izkoristila vsa sredstva za njeno pomoč. Zaradi vsega tega bi bilo zelo težavno vzdrževati diplomatske zveze med Finsko in med Anglijo. Zdi se, da tako sodi tudi angleška vlada, ko je izjavila, da se angleško-finski od-nošaji lahko vsak trenutek pretrgajo. Zaradi takega položaja je finska vlada sklenila, da je pač edino umestno, če finsko poslaništvo v Londonu za zdaj ustavi svoje delo. Finska vlada Nuove efficaci battaglie aeree e navali presso Malta Novi uspešni pomorski in letalski boji pri Malti Sporazum med Francijo in laponsko o skupni obrambi Indokine Španski zunanji minister o zvezi Anglije z Rusijo in o morebitnem ameriškem vstopu v vojno Velike so kupčije z nepremičninami Skupina interesentov in rentnikov - čas za plačilo hipotek - Nakupi parcel in gradbena sezona Ljubljana, 50. julija Že včeraj smo omenili, koliko kupnih pogodb in kakšno kupno vrednost je ljubljanska zemljiška knjiga zaznamovala v tekočem mesecu juliju t. 1. V juliju saini-m ni bilo dejansko sklenjenih mnogo pogodb, podpisanih jili je bilo okoli 25, ki se nanašajo na prodajo in nakup raznih hiš in stavbnih purcel. Živahno je povpraševanje, velika pa je še vedno ponudba raznih nepremičnin nu prodaj. Poletna sezona pa je bila druga leta nekoliko bolj mrtva za take kupčije. Druga leta so odhajali razni rentniki nepremičninam ji na oddih v razna letovišča in na morje. Letos? Zadovolje se navadno, da si poiščejo kak miren kotiček kje v okolici ali pa v vinorodnih krajih Dolenjske. Skupina interesentov za hiše in zemljiške parcele je prav čedna, lepa pa je tudi skupina, ki zna strokovnjaško preceniti vrednost nepremičnin in ki ume z uma svitlim mečem posredovati pri kupčijah in prisostvovati pri podpisih pogodb. Splošen pregled kupnih pogodb pokaže zanimivo sliko, kako skušajo naši kmetje ohraniti svojo grudo, povečati svoje posestvo, na drugi strani pa se skušajo rešiti dolgov in drugih na posestvu vknjiženih bremen z odprodajo gotovih, parceliranih zemljiških kosov. Prav sedanja doba je za vsakega posestnika ugodna, da se reši dolgov, da sanira svoje posestvo in se otrese vseli bremen. Je ta doba slična oni dobi v zadnjih letih svetovne voine, ko so kmetje imeli dovolj denarja in so nitro lahko odplačevali dolgove. Takrat je pok. dr. Janez E. Krek povzdignil svoj glas in opominjaj kmete, da naj hitro poravnajo vse dolgove, ko je tako ugoden čas. kajti kmalu bo nastopil čas, ko se bodo pojavile hujše stiske in težave in se kmet. ki tiči v dolgovih, ne bo mogel več rešiti. V naslednjem podajamo še nekatere zanimive kupčije: Galle Ernest, veleposestnik, Zgornja šiška, Vodnikova cesta št. 4-5 je prodal več parcel in sicer: Kristijanu Čermelju, veletrgovcu, Ljubljana. Dvorakova ulica St. 12, parcelo št. 560/80 k. o. Zgornja Šiška v izmeri 845 m2 za 70.000 din, dalje Kajetanu Juvančiču star., soprogi Franji in otrokom nedl. Nadici in ned’1. Kajetanu, zasebnikom, Ljubljana, Gregorčičeva ul. št. 11, parcelo št. 562/6 iste k. o. v izmeri 854 m2 za 102.000 din in Alojziju Poljanšku, gradbenemu inženirju v Črnomlju in soprogi Miri parcelo št. 560/7 iste k. o. v izmeri 745 mJ za 70.000 din. Battelino Angelo, stavbenik, Ljubljana, Aljaževa ulica št. 55 je prodal Olgi Korošec, posestnici Ljubljana, Celovška cesta št. 26 vlož. št. 125 k. o. Zgornja šiška (vila »Meta«, Vodnikova cesta št. 120 in njiva) za 260.000 din. Andlovič Matija ml., poslovodja, Ljubljana, Ilirska ulica št. 12 je prodal Franu Fistru ml. mesarju, Ljubljana, Zaloška cesta št. 12 polovico nepremičnine vi. št. 1657 k. o. Karlovško predmestje, stavbišče v izmeri 557 mJ za 76.000 Lir. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je prodala Božnar Tereziji, posestnici na Škofelj-ci št. 55 posestvo vlož. št. 200 k. o. Mali vrh za 80.000 din. Černe Josip, posestnik Zornja šiška, Vodnikova cesta št. 155 je prodal Vidi Paternost, zasebnici, Ljubljana, Rožna dolina. Predjamska ulica št. 59 parcelo št. 517/5 k. o. Zgornja šiška v izmeri 667 m3 za 66. 700 lir. —d. Obvestilo poštnega ravnateljstva Kraj Veliko Mraševo, ki je spadal v okoliš pošte Cerklje ob Krki, se dodeli okolišu pošte Sv. Križ pri Kostanjevici. Iz okoliša pošte Sv. Križ pri Kostanjevici pa se izloči kraj Pristava, ker se nahaja sedaj na nemškem ozemlju. V treh vrstah,. Novo mesto pred nekako 150 leti Čudno je, da nekdanji Novomeščani niso imeli, pa čeprav je bilo Novo mesto za tedanje čase precej veliko, prav nobenih priprav, 8 katerimi bi se lahko uspešno postavili v bran proti ognju. Imeli so tedaj le take priprave, ki jih imajo sedaj že prav na vsaki vasi: lestve, dolge drogove in nekaj sodov, to je bilo vse gasilsko orodje. Naj-starejša navada je bila pač ta, da so nočni čuvaji klicali ure po mestu ter budili ljudi iz s*panja, če so opazili kaj nevarnega. Ta posel so opravljali štirje nočni čuvaji, a še ta varstveni ukrep je prenehal veljati, ker stražniki niso hoteli več opravljati te naporne službe, ker so bili zanjo preslabo plačani. Šele leta 1799. je ustanovila tedanja vlada nekakšno gasilsko zvezo. Vlada je odredila, da se morajo takoj nabaviti potrebne cevi, lestve, brizgalnice in drugo gasilsko ‘ orodje, katero je nujno potrebno za gašenje ognja. Mesto so tedaj razdelili tudi v več delov ter vsakemu meščanu in pomočniku odredili svoje delo, če bi požar izbruhnil. A zaradi precejšnjega pomanjkanja marsikaj ni bilo storjenega, kar bi moralo biti. O požarnih pripravah poroča mestni magistrat takole: Po hišah imajo pod streho povsod velike sode in z vodo napolnjene kadi, sicer pa nima mesto proti požaru prav nobenih priprav, ne sodov, ne lestev, ne kakšnega drugega orodja. Mesto ima pač neko staro brizgalno, ki pa je nerabna. Prav tako je v mestu šest ročnih brizgaln, ki pa vse skupaj niso nič vredne. Tudi o tem, kako so se Novomeščani eabavali, je kaj malo znanega. Največ razvedrila so našli pač v gostilnah. Toda ob 10 zvečer so morale biti vse gostilne zaprte, razen tistih, katere so sprejemale tujce čez noč. Takih gostiln pa je bilo tudi zelo malo. Samo en hotelir je imel v mestu nekaj sob, toda še tega je moralo mestno glavarstvo siliti k temu, da je imel nekaj slabih sob na razpolago za tujce. Zaradi tega so ljudje hodili najrajši zgodaj spat, posebno ob nedeljah in praznikih. Nobena gostilna namreč ni smela biti ob prazničnih dneh odprta vse dotlej, dokler niso bile popoldne ob 4 vse cerkve zaprte in zaključene cerkvene pobožnosti. Resni časi so bili zabavam nasprotni. Leta 1803. je na primer okrožno glavarstvo prepovedalo dijakom in pomočnikom, da bi na sv. Miklavža dan hodili našemljeni po mestnih ulicah kakor doslej. Seveda se mlajši ljudje za to niso kaj zmenili. Leta 1804. so že spet hodili »Miklavži in parkeljnl« po mestu. Najelegantnejše zabavišče je bil mestni rotovž. Tu so bili pred pustom plesi in bali, ki pa so bili kaj skromni, kljub temu, da je zahajala semkaj najboljša novomeščanska družba in se sukala na tako častitljivih tleh. Predpustnim norostim pa niso bil« oblasti nič kaj naklonjene, in veliko truda je bilo treba, če je kdo hotel dobiti dovoljenje, da je lahko priredil ples. Vsak prosilec je moral razen posebnega davka še jamčiti, da ne bo na njegovem plesu nobenih pretepov in drugih nerednosti. Tudi gledališke predstave so bile na rotovžu, pa tudi drugod. Eden okrožnih glavarjev je pa dovolil, da smejo vojaki prirejati gledališke predstave celo v gimnazijski sobi. Do leta 1792. je bila v mestu le ena kavarna, ki jo je imel tjek Milančan. Za to obrt se je tedaj potegoval še nek domačin, kateremu pa je delal velike preglavice Milančan, ki se je na vse pretege gnal za tem, da domačin ne dobi dovoljenja, češ da še sam komaj izhaja. > . Marsikateri dogodek priča o tem, da je bilo žlvljenjeNovomeščanovkaj skromno. Tako beremo n. pr. 1. 1800., da so si najeli meščani črednika, ki je gonil meščansko goved na pašo. Za to je dobil od vsakega repa po goldinar na leto, na hrano pa je hodil jx> hišah, od ene do druge. Pogodbe s črednikom so delali meščani na rotovžu vpričo mestnih očetov. Nič čudnega ni, da je Novo mesto nekajkrat občutno pogorelo, saj so meščani ponoči z gorečimi trskami svetili, tako da je moral magistrat to razvado odločno prepovedati. Mestni stražniki so kadilcem jemali pipe. Tobak so kadili v Novem mestu šele leta 1803. in to zelo redko. Z ozirom na tobak je izdal mestni magistrat naslednjo odredbo: Opazuje se, da je postalo kajenje tobaka v tem mestu na javnih prostorih, med hišami, na trgu že kar nekakšna zabava. Zato bodo mestni stražniki vzeli pipo vsakemu, pa naj bo katerega koli stanu in dostojanstva. Ako pa se bo tisti, kateremu je bila odvzeta pipa, še v drugo tako pregrešil, pa ga bodo stražniki odpeljali v ječo, kajti lahkomišljeni človek ne zasluži nobenega prizanaša«ja*. V teh nekaj odstavkih smo opisali nekatere zanimivosti Novega mesta pred nekako 150 letu Spet de* (bhta pek itincnn" pisemski papir rali! »isil JMPtRO zAZMtiupoSre S8W M BUSTONI (la 10/10 foimato OLANDIN A RICIIIEDETETjA OVONCJUK MAPE s riO/SO pismi in ovitki ZAVITKI 10/10 formata OIJABTINA ZAVITKI 10/10 formata OLANDINA ZAHTEVAJTE GA POVSOD „U NU0VISSIMA" - VIA PORTiMEDINA. 44 - NAPOL' Ljubljana, 29. julija. Po silnem deževju, ki je bilo v noči od ponedeljka na torek, je bil včerajšnji dan še dosti lep. Zemlja se je temeljito namočila in mokrota je silno dobro dela izsušeni zemlji. V zadnjem trenutku je bila preprečena suša, ki bi lahko povzročila silno škodo. V nekaterih dolenjskih krajih je suša tudi že začela opravljati svoje pogubno delo. Prav vsi smo bili dežja veseli, saj je bila že vročina skoraj neznosna. Včerajšnji dan je bil lep in v popoldanskih urah je celo posijalo sonce. Večerno nebo je bilo sem in tja oblačno in skoraj nihče ni pričakoval ponovnega dežja. Ponoči pa se je nebo vedno bolj zagrinjalo s temnimi oblaki in začelo je spet deževati. Padalo je do jutra. Tudi novi dež bo dobro del j>oljskim pridelkom in sadju. Reke so že precej nad svojo normalo, vendar pa se j>ovodnji zaenkrat še ni bati. Ljubljanica je tudi precej narasla in je tudi v strugi, ki je speljana skozi mesto, vodno stanje precej poskočilo. Saj na stvari ne bi bilo nič, če ne bi bila pri šentpetrskem mostu spet prekinjena dela pri delih za novo zapornico. Delavci 60 naredili že precej temelja za zatvornice in bi bila dela že kmalu končana, kajti delali so izredno pridno, sedaj pa jim je narasla voda spet zastavila pot. Lopate so morali odložiti, mešalne stroje so ustavili in čakajo »boljših časov«, ko bo voda spet v normalnem stanju in jih ne lx> ovirala pri delih. Ta nesrečna zapornica bo imela res pisano zgodovino, kar se graditve tiče. Upajmo pa, da jo bodo do jeseni že še spravili »pod streho«. Na cestnem križišu v Naklem je neznan avtomobilist povozil 35 letno Pavlo Bratuševo iz Stru-ževa. Ponesrečenko so takoj odpeljali v bolnišnico na Golnik, kjer p>a je kmalu po prevozu izdihnila. V kranjski okraj je prišlo na j>očitnice 50 koroških in 32 solnograških učiteljev in učiteljic. Uvedli so tečaje za nemščino. Nemški prometni minister je bil na Gorenjskem. Na Jesenicah ga je pozdravil vodja železniške direkcije iz Beljaka. Minister si je ogledal Bled in nekatere kolodvorsko zgradbe. Iz Gorenjske je odšel na Spodnjo Štajersko. Kakor vsi nemški čebelarji, tako morajo tudi štajerski čebelarji odstopiti državi po 2 kg meda od vsakega panja, in sicer: tretjino poletnega pridelka, tretjino pomladnega in tretjino jesenskega. Prav tako so vsi štajerski čebelarji postali člani osrednjega nemškega čebelarskega društva. Posestnikova hči Boben Roza iz It in ja pri Novem mestu je padla tako nesrečno s kolesa, da si je zlomila levo roko. Pripeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. Urar Otrin Lovro iz Sevnice pa je padel doma z domače lipo in si nalomil nekaj reber. Dosedanji župan pri Sv. Križu pri Litiji je bil razrešen 6voje dolžnosti. Na njegovo mesto te bil imenovan Jože Koren iz Tlake. Iz litijskega okraja poročajo, da je letošnja žitna letina prav lepa. Tudi vinogradi lepo kažejo, le sadja bo bolj malo. Posestniku Švirtu Jožetu s Trške gore so neznani tatovi oni dan odpeljali iz hleva dva konja z vso konjsko opremo. En konj se je sam vrnil, a za drugim manjka vsaka sled. Tudi tatov še niso dobili. V trebanjskem okraju je odrejen najstrožji pasji kontumac. Dobro pašo imajo letos čebele na Dolenjskem posebno okrog Trebnega. Največ paše imajo čebelice na cvetoči hoji. V Svinjskem pri Št. Rupertu so kmečkemu sinčku Stanislavu Škodi padla na kozolec prislonjena debela hrastova vrata. Deček je pri tej priliki dobil težke notranje poškodbe. V gospodarsko poslopje posestnika in podžupana Vel. Loke Rigl ar ja Ivana je oni dan udarila strela ter zanetila požar. Ogenj je uničil veliko gospodarsko poslopje in zajel tudi hlev. Škoda, ki jo trpi Rigler je cenjena na 120.000 lir. Tudi na Dolenjskem bodo v kratkem ustanovili »Malega gospodarja«. Novo društvo se bo posvetilo gos]X)darskemu preporodu in napredku malih kmetij in povečavalo smisel za rejo malih živali po dolenjskih kmetijah. 60 vzgojiteljev in vzgojiteljic je te dni letovalo v Rimskih toplicah. Bili so iz Maribora. Novice iz Države Študijske ustanove la osirotele učiteljske otroke. Posebna komisija, ki ji je zaupana skrb za nadaljnje šolanje osirotelih otrok, je sklenila podeliti deset novih študijskih ustanov za otroke tistih učiteljev, ki so v vojni padli ali 6e še mude kje zunaj na bojišču. Študijska podpora za tistega, čigar očc-učitelj je v vojni padel, znaša po 2.000 lir, za otroke onih, ki so še živi, pa po 1000 lir. Nov denar v Vatikanu. S preteklim ponedeljkom je prišel v vatikanski državi v promet nov kovan drobiž iz tako imenovanega »acmonibala«, nove avtarkične zlitine in bakra. Po sporazumu z italijansko državo je tega novega denarja za 800.000 lir. Seveda ostane še naprej kovanje zlatega denarja svobodno. Novi kovanci nosijo letnico 1940. Tudi novi kovanci imajo v Italiji zakonito veljavo kot so jo imeli prejšnji. Nakovali so jih v Kr. kovnici v Rimu. Teniški dvoboj Trst—Ljubljana. Voditelji tržaškega teniškega športa so dali pobude za teniški dvoboj med najboljšimi igralci iz Ljubljane in Trsta. To srečanje, ki bo — kakor se vidi iz naj>ovedi časopisa »II Gazzettino« v nedeljo, 3. avgusta, že zdaj vzbuja veliko zanimanje med tržaškimi ljubitelji teniške icre, to pa zato, ker imata obe mesti. Ljubljana in Trst, precej močne teniške igralce in bo boj gotovo trd. Nove znamke za Libijo. Da se bolj poudari italijansko-nemško bratstvo, je bila izdana za Libijo posebna nova serija pisemskih znamk, jx>dobnih tistim, ki so prišle v promet tudi v Kraljevini. Na njih je slika Mussolinija in Hitlerja, pod njo pa je napisano: Dva nairoda, ena vojska. Koliko prašičev ima Italija. Po zadnjem popisu živali, ki je bilo 19. marca 1930, so imeli v Italiji 3,318.000 prašičev. Za leto 1939 pa je Osrednji statistični urad ocenil to premoženje na 3,303.000 glav. Kako se je svinjereja v Italiji lepo razvijala se vidi iz tega, da je število prašičev od 1876. do 1881. leta znašalo jx>vprečno 1,164.000 glav, 19. marca 198 2508 tisoč, po štetju iz leta 1918. pa povprečno 2339 tisoč glav. Na vsak kvadratni kilometer j>oljske in gozdne zemlje je pred dvema letoma prišlo jx>vprečno 11.6 prašičev. V zadnjih letih je domača prašičereja dala od 1,600.000 do 1,800.000 metrskih stotov masti ter od 2 do 2,100,000 stotov mesa, ki so ga deloma porabili za razne mesne izdelke, ki so jih kupovali ne samo domači, pač pa tudi tuji trgovci. Stremljenja gredo zdaj za tem, da se ne samo ohrani sedanje število prašičev, pač pa da se kljub vojnim časom to število, kolikor se le da, še poveča, ker prašičje meso, 6lanina, mast in podobno lahko mnogo pomagajo pri sedanji prehrani. Zato so zdaj v Italiji prašičjerejii posvetili še večjo pozornost. Kako spoznate hitro dobre kure-jajčarice? Da imamo od kokoši-jajčaric velike koristi, ne more nihče zanikati. V sedanjih časih, ko so jajca draga in jih je težko dobiti, so jajčarice zelo cenjena perutnina. Da boste tudi vedeli, katera jajčarica je dobra ali ne, naj vam na kratko opišemo vidne zunanje znake, po katerih je že na zunaj lahko spoznati drugo od druge. Za dobrega kokošjerejca ni najmanjše važnosti, da odbere slabe kokoši od dobrih. To odbiranj® je zlasti važno pri jajčaricah, od katerih imajo rejci še posebne koristi. Vsako slabotno in v rasti zaostalo žival moramo brez oklevanja izločiti iz reje. Prav tako moramo izločiti tudi vsako kokoš, ki je bila v mladosti bolna. Dobra jajčarica ima dolg hrbet, polne prsi, širok in bolj nizek zadek, lega repa pa je pokončna. Kokoš-jajčarica mora biti dobro razvita in lepo mesnata. Vid mora biti živahen. Perje mora imeti gladko, čisto in blesteče. Nogi sta od stopala do vrha vzporedni, pokončni in razdalja med njima je precej velika. Kokoši pri katerih sta greben in podbradek lepo razvita in razen tega še čista, sveža in živordeča, so dobre jajčarice. Dobra kura-nesnica ima bledičast, vlažen in širok zadek, svetle noge in svetel kljun. Skube se zelo pozno, pa še to v kratkem času in skoraj neopaženo. Zdravje se mora na njej že na zunaj opaziti Jajčarice prično nesti v starosti 170 do 200 dni. Dobro jajčarico poznamo tudi po tem, da ves dan skrbno brska in tudi za trenutek ne počiva. Dobro izrablja hrano, ki je mnogo potrebuje za tvorbo jajc. Kokoši, ki so zjutraj prve zunaj in zvečer zadnje -v kurniku, nesejo jajca zelo pridno. Kadar krmimo kokoši, priteko te najprej in najbolj pridno pobirajo zrna. Pravimo tudi, da so dobre jajčarice zelo požrešne, kar pa je povsem razumljivo. Slabo jajčarico spoznamo po kratkem hrbtu, vitkem telesu, slabo razvitih prsih in po ozkem, koničastem zadnjem delu. Takšna kokoš ima slabo perje in še na zunaj kaže, da ni posebno dobrega zdravja. Ima dolge in neobrabljeno kremplje, ker namreč rajši poseda, kakor pa da bi brskala ea hrano. Te kokoši začno nesti zelo pozno. ^Kokoši s slabo razvitim grebenom in podbradkom in s kal- nimi očmi so slabe nesnice. Tudi Hvali z dolgim in ploščatim repom niso dosti prida Kokoši, ki se ne skubejo, ne kokaio ter imajo suh, bled greben in podbradek, so slabe jajčarice. Prav tako 60 slabe jajčarice tiste kokoši, ki se prezgodaj skubejo ali pa sc skubejo zelo dolgo, čeprav nimajo drugih značilnosti, po katerih bi jih lahko spoznali za slabe nesnice. Dalje moramo izločiti iz raje zamaščene kokoši. Pri debelih kokoših ni zadnji del tako’'mehek in nežen, kot pri dobrih jajčaricah. Za debele kokoši velja, da slabo nesejo in dostikrat poginejo prav zaradi tega, ker so preveč zamaščene. Od kokoši, ki prično nesti še le, ko so stare 210 dni, ne pričakujmo dosti koristi, Kokoš, ki do starosti 240 dni ne začne nesti, se ne izplača rediti in najboljše je, da je čimprej vržemo v lonec ali ponev. Vsak rejec malih živali, ki se ukvarja s kokošmi, mora pridno opazovati in še bolj pridno izbirati svoje kokoši, če hoče imet; od reje tudi koristi. Sicer se mu lahko pripeti, da bo imel od perutninarstva le samo škodo. — Važno je, da ne število kokoši, ampak njihova kakovost odloča za uspešno kokošjerejo. Če boste pri izbiri in odbiri pazljivi, vam bo dal uspeh pobudo do reje in veselje do novega dela, medtem ko vam bo neuspeh zagrenil vsako v%selje do kokoši. In če bo neuspeh, ga boste sami krivi. Pravilo naj velja: Malo kokoši, a tiste naj bodo dobrel V šmarjeti je umrl* gospa Marija K a 1 č i č. Pogreb blage gospe bo v četrtek, dne 31. t. m. ob osmih na farno pokopališče v Šmarjeti. Več čevljarskih pomočnikov sprejmemo za fino šivano in navadno delo. Nastop takoj. Zglasiti se v trgovini Marchiotti, Ljubljana, Sv. retra cesta 30. »SLOV. DOM« v vsako hišo! j Munthe: }} Spomini in utrinRi« 9 IV. Raffaella Slika je bila najlepša na razstavi in ime mladega slikarja se je povsod omenjalo. Gruče občudovalcev, ki jih je začarala, so se zmeraj gnetle okrog'podobe. Slonela jo na škrlatnem ležalniku in njeno milino je ožarjalo majsko sonce. Bistri umetnostmi ocenjevalci so sodili, da je stara kvečjemu šestnajst let. V njenih navadne jopice pa številnejše. Bližala se je osma ura, čas gledaliških predstav jx> bleščečih se boulevardih; tu j>a so gruče delavcev do trdem dnevnem delu romale proti domu. Videti so bili utrujeni in pobiti, delo je bilo namreč hudo težko. Po tovarnah in delavnicah je zvonec zapel že ob šestih zjutraj in mnogi delavci vitkih udih je še bilo nekaj očarljive otroške so imeli več ko eno uro hoda do krajev zapo • ■ . . • ii • .1 * _ * 1 — X ^ r. pid ^ir/\ 'T n n I m i a o I n mi L' '1 L' O 1*0 '/PMiHiO Tl Q Tl ljubkosti in zdelo se je, da jo varuje tenčica nedolžnosti. Kdo je bila ta brha mladenka s plemenito glavo? Mar je bilo res, kar so šepetali, da je oseba, ki io jo bleščeča jx>doba predstavljala, visokega plemiškega rodu iz Faubourg St. Ger-maina in da nosi veljavno francosko ime? Kdo je bila? Zdravnik je stal v bližini in prisluškoval pohvalnemu šepetanju, ki je slavilo mladega slikarja. Nato pa se je počasi preril skozi gnečo odličnikov in šel proti izhodu. Za hip se je ustavil in gledal, kako so se prizibale kočije iz Champs-Elys6es, potem je šel čez Plače de la Concorde in prišel v Boulevard St. Germain. Ura je udarila sedemkrat, ko je stopil mimo St. Germain-des-Pres in pospešil je korak, zakaj imel je še dolgo pot pred seboj. Blizu jar-dina des Plantes je zavil v tesno ulico in zdelo se mu je, da je pustil Pariz za seboj. Ulice so se mračile in zožile v steze, velike trgovine so se pretvorile v neanatne branjarije, kavarne pa v krčme. Lepi plašči so bili čedalje bolj redki. slitve. Tu pa tam je stala kaka razcapana postava z iztegnjeno roko; ni imela na prsih j>o-pisa, kako je oslepela, ni omenila niti z besedo zgodbo nesreče in ,bede — saj ni bilo treba: tisti, ki so ji darovali kak kovanec, so bili sami siroinaišni in vedeli, kaj se pravi biti lačen. Ceste so bile čedalje bolj umazane, kupi smeti in odpadkov v jarkih. polnih_ gnusobe. Nihče sc ni obregnil ob to umazanijo, saj so tu stanovala le bedna bitja. Zdravnik je vstopil v staro pokvečeno bajto in se po spolzkih, ozkih in mračnih stopnicah povzpel prav do vrhnjega nadstropja. Pri vratih je naletel na staro žensko — pričakovali so ga. »Zitto, zitto U (Tiho, tiho) je starka pošep-nila in položila prst na usta: »ona spi.« In v šepetu mi je »la nonna« (stara mati) pojasnjevala, kako so se težave razvijale od prejšnje- §a dne dalje. Ponoči se Raffaelli ni bledlo, po-nevi je bila ves čas tiha in mirno, le zdaj pa zdaj je želela videti svojega otroka in kratkim je z detetom na rokah zaspala. Ali jo hoče »il signor dottore« zbuditi? Ne, tega ni hotel. Tiho je sedel poleg stare ženice na klop. Bila sta si dobra prijatelja in dobro je poznal žalostno družinsko zgodbo. Bili so iz San Germana, hribovske vasi na jk)1 poti med Rimom in Na polijem, od koder je prihajalo največ italijanskih slikarskih modelov. V Pariz so prispeli pred komaj_ dvema letoma v spremstvu skupine mož in zena iz sosedstva. Raffaellina mati je zbolola^ za »la febbrec (vročino) in je umrla v bolnišnici Ho-tol-Dieu nekaj mesecev po njihovem prihodu. Stara ženica in vnukinja sta bm zdaj sami v tujem mestu in sta morah poslej skrbeti druga za drugo. Tako je Raffaella jiostala slikarski model — kakor mnogo drugih. Slikal jo je mlad umetnik in ko je bila podoba dovršena, je umetniška sila njegove delavnice na mah povsod zaslovela. Iz nje pa se je opotekal proti ubogemu domu — uničen otrok. Nekega dne je stare maiti ponižno stala na pragu lepe slikarske delavnice in vzdihovale izstokala, da je Raffaella na tem, da bo postala mati. Ah, dal Slikar se je spomnil mladega dekleta. Stari ženici je stisnil v roke nekaj novcev in obljubil, da bo za dekleta že kako poskrbel. Otroka bo treba oddati v rejo kam na deželo, je menil. Dobro pa bi tudi bilo, če bi se za pomoč obrnila na prijatelja zdravnika, ki tako zelo ljubi Italijane. Ta bi gotovo nadzoroval bolno Raffaello in tudi pozneje pomagal v marsikaterih težavah. Starki so se šibila kolena, ko je stopicala proti domu; bila je pobita do smrti. ,. ,. T . In zdravnik, ki je tako zelo ljubil Italijane, je zadnje dni res večkrat prihajal k njim. Raffaella je bila bolna, hudo bolna, tako da se ji je bledlo noč in dan. Danes pa je bilo prvič, da je mirno in dolgo spala. Uradni razglasi Pristojbine za zdravljenje v bolnišnicah in ambulancah Visoki Komisar za ljubljansko pokrajino na osnovi § 6. zakona o bolnicah z dne 27. februarja 1930 odreja: Odobruje se priloženi pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnišnicah in bolničnih ambulancah v Ljubljanski pokrajini. Ljubljana, 18. julija 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnišnicah in bolničnih ambulancah v Ljubljanski pokrajini. Člen 1. Na območju Ljubljanske pokrajine bo ■ledeče javne bolnišnice: 1. splošna bolnišnica v Ljubljani, 2. bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani, 3. bolnišnica za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, 4. Zavod za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, 6. bolnišnica za ženske bolezni v Novem mestu. Člen 2. V javnih bolnišnicah se pobirajo naslednje oskrbnine: V splošni bolnišnici, bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani in v bolnišnici za ženske bolezni v Novem mestu: za III. oskrbni razred L 15.— dnevno, za II. oskrbni razred L 30.— dnevno, za I. oskrbni razred L 45.— dnevno. V javni bolnišnici za duševne bolezni Ljub- ljana-Studenec: za III. oskrbni razred L 7.50 dnevno, za II. oskrbni razred L 15.— dnevno. V javnem zavodu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani za III. oskrbni razred L 20.— dnevno, za II. oskrbni razred L 40,— dnevno. Poleg oskrbnine plačujejo bolniki v javnem zavodu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb še sledeče pristojbine: a) za obsevanje z radijem: od 1—10 MCD po L 7.50 za enoto, od 11—30 MCD po L 6,— za enoto, nad 30 MCD po L 4,— za enoto; b) za obsevanje z rentgenom: pri lahkem filtru za vsakih 10 R po L 0.50; pri težkem filtru do 5000 R za vsakih 10 R L 0.80; Življenje v Trst« Nemška mladina prihaja na morje Begunci iz Sirije se vračajo v domovino Trst, v juliju. V Trst prihajajo zadnje čase veliki transporti nemških otrok- Ta mladina, organizirana v »Hit- .‘il^imgendc, prihaja v taborišča na oddih. Taborišča so večinoma v Istri, v raznih kopaliških krajih ob morju. Največ jih je na obali med Reko in Rovinjem. Tu bo letos taborilo več tisoč nemških otrok, ki pridejo zlasti iz zapadno nemških mest, kakor Kiiln, Diisseldorf itd., nekateri transporti pa so tudi prišli iz Monakovega in z Dunaja. Transporte otrok sprejema na tržaškem kolodvoru poseben odbor narodnosocialistične nemške stranke v Trstu in tukajšnji nemški konzul s svojim osobjem. Otrokom priredijo pogostitev, nato pa jih pošiljajo naprej v namembno postajo. Posamezne skupine ostanejo na morju po mesec dni, da si okrepe telo, še bolj po duhu in si pomirijo živce. V Trst prihajajo od časa do časa tudi skupine drugih, še bolj zanimivih gostov, — italijanski izseljenci, ki so živeli v Siriji, odkoder jih je pregnal brutalni .angleški napad. V Siriji so bili vsi večinoma trgovci in obrtniki, ustvarili so si lepo eksistenco in družine, sedaj pa so morali pustiti v tujini vse, kar so si tekom let trudoma pridobili. Vračajo se po dolgi poti preko vse Turčije in vsega Balkana. — Domovina Italija pa za te svoje sinove lepo skrbi ter jih po materinsko sprejema. Glavna postaja na domačih tleh je v Trstu, kjer se povratniki ustavijo čez noč ter nato nadaljujejo potovanje posamezno, vsak v svoj rojstni kraj. Na tržaškem kolodvoru sprejemajo vsak transport predstavniki oblasti in fašizma, dobrodelne organizacije pod vodstvom faustovskih žena pa jim priredijo pogostitev ter pripravijo prenočišča v tržaških hotelih. Pri svojem prvem etiku z domovino vidiio ti ljudje, da jih Italija ni nozabila, Hnsi so ^olca desetletia živeli v tujini nad 5000 R za vsakih 10 R L 0.40. Bolnikom, ki se zdravijo v drugem oskrbnem razredu, se zaračunajo pristojbine za obsevanje dvojno. V ostalih bolnišnicah so s plačano oskrbnino kriti vsi stroški zdravljenja, izvzemši stroške za rentgensko slikanje in rentgenske preglede, ki se zaračunavajo po veljajoči tarifi. K bolničnemu zdravljenju pa seveda ne spadajo terapevtični pripomočki. Člen 3. Oskrbne stroške je dolžan plačati vsak bolnik oziroma, če sam ne more, njegovi po zakonu za to obvezani svojci. Visoki komisariat more na utemeljeno prošnjo v primerih, vrednih posebnega upoštevanja, oskrbne stroške znižati, odpisati ali plačilo na drug način olajšati. Od bolnikov, ki so po dobljenih uradnih poizvedbah zaradi priznanega siromaštva nezmožni plačila oskrbnih stroškov, se povračilo oskrbnih stroškov ne zahteva. V ostalem pa plačujejo oskrbne stroške: 1. Ljubljanska pokrajina za svoje uslužbence, aktivne in upokojene, člane njihovih rodbin in ostale osebe, ki imajo pravico do brezplačnega zdravljenja po §§ 7. in 8. zakona o bolnišnicah; 2. samostalne zdravstvene občine po določilih § 8. zakona o bolnišnicah; 3. zavarovalne ustanove za svoje člane in svojce teh članov po določilih § 7. zakona o bolnišnicah. Člen 4. Uslužbenci Ljubljanske pokrajine — aktivni in upokojeni — kakor tudi njihove rodbine, ki se hočejo oskrbovati v II. oskrbnem razredu, plačujejo kot razliko med II. in III. oskrbnim razredom le L 11.50 dnevno. Člen 5. Brezplačno ambulantno zdravljenje po določilih § 16. zakona o bolnišnicah gre le bolnikom, ki so upravičeni do brezplačnega zdravljenja v III. oskrbnem razredu javnih bolnišnic. Člen 6. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem 1. avgusta 1941-XIX in se z njim razveljavljajo vsi dosedanji pravilniki za zdravljenje v državnih ali banovinskih bolnišnicah ter bolničnih ambulancah. I franeoboli ex-jugoslavi considerati ancora validi La Direzione Provinciale delle Poste di Lubia-na comunica: A tutti gli effetti postali e filatelici, interni ed internazionali, sono da considerarsi valide soltanto le seguenti emissioni di francoboJi ex jugoslavi so-vrastampate: 1° »Co-Ci« e »R. Commissariato Civile territori sloveni occupati — Lubiana«, (sovrastampati presso la Tipografia Mercur di Lubiana); 2° »R. Commissariato Civile territori sloveni occupati — Lubiana« (sovrastampati presso la tipografia della Direzione Provinciale Poste di Lubiana); 3° »Alto Commissario peir la -provincia di Lu-baina« (sovrastampati presso la Tipografia della Direzione Provinciale Poste di Lubiana). Kakšne bivše jugoslovanske znamke so še veljavne Pokrajinska poštna direkcija v Ljubljani objavlja: Za veljavne je treba smatrati znamke bivših jugoslovanskih izdaj z vsemi notranjimi in zunanjimi učinki v poštnem in filatelističnem pogledu, če so žigosane: 1. S »Co-Ci« in z »R. Commissariato Civile territori sloveni occupati — Lubiana« (v izvedbi Merkurjeve tiskarne v Ljubljani); 2. z »R. Commissariato Civile territori Sloveni Occupati - Lubiana« (v izvedbi tisk. Pokrajinskega poštnega ravnateljstva v Ljubljani); 3. z »Alto Commissariato per la provincia di Lubiana« (v izvedbi tiskarne Pokrajinskega poštnega ravnateljstva v Ljubljani). Le norme per la regolazione delle manifestazioni sportive I permes&i per tutte le manifestazioni sportive che si svolgono nella Provincia di Lubiana dovranno esser domandati per seritto alla R-Questura inoltrando le domande stesse, con allegate due copie dei programmi particolareg-sriati delle manifestazioni, per il tramite del Comitato Provinciale del C. O. N, I. La sede Comitato Provinciale del C.O. N. I. e presso la Federazione dei Centri di Assistenza. I programmi dovranno portare la approva-zione tecnica .della competente Federazione Sportiva. Per la partecipazione di atleti e societi a manifestazioni sportive fuori della Provincia di Lubiana e la organi.zzazione di manifestazio- ni sportive con la partecipazione di atleti o societa di altre Provincie del Regno dTtalda, dovrši essere richicsto preventivaimente il bene-stare dell’Eccellenza 1’Alto Commissario per tramite del Comitato Provinciale del C. O. N. I. Le richieste dovranno essere accompagnate da un Drogramma dettagliato della mnnifesta-zione alla cjuale si intende partecipare o che si desidera organizzare. Di ogni manifestazione sportiva che si svolga nella Provincia di Lubiana dovranno esser rimesse al Comitato Provinciale del C. O. N. L, il giorno seguente alla manifesta* zione, tre copie di tutti i risultati. Predpisi o športnih prireditvah V bodoče bo treba za vse športne prireditve na področju Ljubljanske pokrajine vložiti pismene prošnje pri Kr. Kvesturi. Prošnje je treba s priloženima dvema kopijama podrobnih programov poedinih prireditev predložiti Pokrajinskemu odseku Italijanskega nacionalnega olimpijskega od- bora, ki jih nato odda dalje Kr. Kvesturi. Sedež Pokrajinskega odseka Italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora (C. O. N. I.) je pri Zvezi podpornih stanic. Programe bodo morale tehnično odobriti pristojne športne zveze. Za udeležbo atletov in društev pri športnih prireditvah izven Ljubljanske pokrajine in za športne priredit., ki naj bi se jih udeležili atleti ali društva iz drugih pokrajin Kraljevine Italije, bo treba doseči prej odobritev Eksc. Visokega Komisarja po posiedovanju Pokrajinskega odseka Italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora. Prošnjam bo treba priložiti podroben program takih prireditev, ki se jih atleti odnosno društva nameravajo soudeležiti ali se nameravajo prirediti. Dan po prireditvi, prirejeni na področju pokrajine, bo treba predložiti Pokrajinskemu odseku Italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora po tri kopije vseh pri športni prireditvi doseženih rezultatov. Velik uspeli cianov ljubljanske Onere v Gorici Gorica, 29. julija. V nedeljo zvečer je z velikim uspehom nastopila v tukajšnjem gledališču »Verdi« umetniška družina ljubljanske Opere. Na sporedu to predstave, za katero je že nekaj dni prej vladalo v Gorici in vsej okolici veliko zanimanje in je predstava sama to nestrpnost tudi popolnoma upravičila, so bile glasbene, pevske in plesne točke. Pri izvajanju plesnih očk, kt so bile zelo skrbno pripravljene in naštudirane ter zato temu primerno tudi prikazane, so želi največje odobravanje in priznanje Ema Mohar, Marta Remž-gar in Boris Pilate. Razumljivo je, da so vprav ti Dva otročička bi kmalu utonila Ljubljana, 30. julija. V ponedeljek popoldne, ko je sonce tako ljubko pripekalo na barjansko ravan, bi bil kronist kmalu zapisal dve nesreči, ker bi bila utonila dva otročička, živahna in ljubka dečka, igrajoča se ob vodi odnosno vodnjaku. Prvi, Janezek, je stopical okrog nekega jarka, ki k sreči ni bil napolnjen z vodo. Prevrnil se je z glavo v jarek in bi se bil kmalu zadušil. Hitro ga je rešil mimoidoči mož. Janezek se sedaj zelo boji vode in ga nikakor ne more nikdo več spraviti, da bi sam po brvi prestopil jarek. Prosi vedno za varstvo in spremstvo. Drugi, Franček, se je igral okrog vodnjaka, ki je drugače pokrit, ima pa le primerno odprtino za zajemanje vode. V njem je bilo k sreči pač malo vode, a precej blata. Franček je pokukal skozi luknjo v vodnjak. Pomolil je glavico prav globoko, tako, da se je prevehnil in padel v vodnjak. V blato na dnu pa je priletel že s spodnjim delom telesa. Globoko se je zaril v gosto blato, molel je iz njega sam-6 glavico in roke. Do vratu mu jo segalo blato. Franček je jokal in klical na pomoč. Nikdo ga ni 8ul. Bil je že nad pol ure v blatu kot ujetnik. Jokal in klical je neprestano. Mimo, ker jo vodnjak v bližini ceste, je k sreči privozil mlad kolesar, ki se mu je Čudno zdelo, odkod naj bi prihajali tako obupni otroški klici. Stopil je s kolesa in se nekaj.minut oziral okrog. Pazljivo je prisluhnil, od kod naj bi prihajal otroški glas. Zaslišal je znova klic, prihajajoč iz vodnjaka. Pogledal je v njega in res, tam na dnu je zazrl dečka, starega 4 leta. Obvestil je kolesar domače, ki so takoj nato rešili Franceka iz blata. Ti zgodbi vam, božji ljudje, zapišem v opomin, da bodite posebno ve, matere, zelo pazljive na svoje male otroke, ki se igrajo okrog hiše. Lahko imate pred kazenskim sodnikom-poedin-cem na okrožnem sodišču mnogo sitnosti, kajti državni tožilec vas po svoji uradni dolžnosti mora obtožiti prestopka zaradi malomarnega nadzorstva otrok, kadar se zgodi v takih primerih smrtna nesreča še nadzorstva potrebnih otrok. —d. trije plesalci najbolj zadovoljili številno občinstvo, ki je do kraja napolnilo dvorano, saj 80 to umetniki, ki niso nastopali samo doma, pač pa tudi že večkrat pred tujimi kritiki v inozemstvu, kjer jih jo pri predstavah številno občinstvo vselej nagradilo s toplim in laskavim priznanjem. Tudi sopranistinja Ksenija Vidalijeva je žela vihar navdušenja med poslušalci. Vse točke, ki jih je imela na sporedu, jo zapela z izredno preciznostjo in zvočnostjo svojega ljubkega elasu, zlasti pa so ugajale krasno zapete skladbe Cilea, Puccinija in Giordana. Opravičil je svoi sloves tudi orkester pod vodstvom Dimitrija Žebreta. Orkester je izvajal nekaj del največjih klasičnih in sodobnih skladateljev. Predstave ee je udeležilo ogromno občinstva, ki je umetnikom izkazalo navdušeno priznanje in kar ni moglo nehati s ploskanjem po vsaiki posamezni točki, še bolj pa na koncu te izredno uspele predstave. Umetniška družina ljubljanske Opere bo te dni končala svojo umetniško turnejo po Italiji, kjer je z velikim uspehom nastopala po večjih mestih. Ljubljana Koledar Danes, sreda, -30. julija: Abdon in S. Četrtek, 31. julija: Ignacij L. Obvestila Nočno službo imnjo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Izšel je novi žepni Italijansko-slovenski slovar. Sestavil dr Janko Tavzes, obsega 250 strani, 15.000 besed Cena L 16.— Knjigarna Ant. Turk nasL, Ljubljana, Pražakova ulica 12. Cene tekstilnih izdelkov v pokrajinah novih Kakor poroča »Agenzia d’ Italia e deli’Impero«, je miinistrstvo za korporacije dalo pojasnilo, da se maksimalne cene tekstilnih izdelkov, določene z okrožnico od 17. marca, nanašajo izključno lc na prodajo takšnih izdelkov v starih pokrajinah Kraljevine. V Ljubljanski pokrajini, Dalmaciji, Albaniji in Libiji morajo cene, po katerih se smejo potrošnikom prodajati omenjeni izdelki, določiti pristojni činitelji, kajti oni v teh pokrajinah vodijo gospodarsko politiko in oni tudi smejo krajevnim razmeram primerno določati cene in jih v gotovih primerih za nekoliko tudi zvišati, na primer, če so stroški za prevoz, zavarovanje itd. večji kot drugod. Izšla je Emila Freliha knjiga: »Materi«, posvečena slovenski materi. V nji opisuje avtor v obliki črtic in novel materino ljubezen in požrtvovalnost. Knjigo krasi slika matere, delo akad. slikarja Franceta Godca. V platno vezana stane le 15 lir in toplo priporočamo nakup. Dobi se v vseh knjigarnah. Naroča se tudi pri avtorju: Hrenova ul. 19 in knjigo prinese akviziter na dom. E. I. A. R. - Radio Lubiana Sreda, 30. julija. 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba. Med odmorom ob 8. napoved časa. — 8.15 Poročila. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12,45 Lahka glasba. — 13. Napoved časa in poročila. — 13.15 Uradno vojno poročilo. — 13.17 simfonični koncert pod vodstvom mojstra Michele Macioce. — 14. Poročila. — 14.15 Kvintet sester Stritar in kmečki trio: slovenske pesmi. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Operetna glasba — radijski orkester s sodelovanjem sapra-nistinje Valerije Heybal in tenorista Jana Francla. — 19. Tečaj italijanščine pod vodstvom prof. dr. Stanka Lebna. — 19.30 Poročila v slovenščini. —■ 19.45 Operetna glasba. — 20. Napoved časa in poročila. — 20.20 Predavanje v slovenščini. — 20.30 Radijski orkester pod vodstvom Draga Marijana Šijanca. — 21.15 Vokalni kvartet Lumbar — slovenske pesmi. — 22. Koncert violončelista Lippij<\, med odmorom1, predavanje v slovenščini. — 22.45. Poročila v slovenščini. Charlie Chan v San Franciscu Lilla Baar je razburjena in zmedena stopila v spremstvu Kirkovega tajnika Kinseya v pisarno. »Vi ste me poklicali, gospod nadzornik?« »Dal Sedite! Kdo je ta gospod?« »Gospod Kinsey ... moj prijatelj. Mislila sem, da vam n« bo v napoto ...« »Vaš zaročenec ali kaj drugega?« »Da ... mislim da ...« »Ali je on tisti, zaradi katerega ste jokali tedaj, ko ste odhajali iz pisarne gospoda Kirka tisti večer, ko ste videli sira Frederika?« »Da gospod.« »Dobro. Drago mi je, da sem se z njim seznanil in da morem ugotoviti, da me v tej stvari niste nalagali Vendar se mi zdi vaše pripovedovanje navzlic temu sumljivo.« »Verujte mi, da sem vam povedala le golo resnico.« »Pustimo to sedajl Danes vas bom ovprašal nekaj po tistem dnevu, ko je il sir Frederik ubit. Ali ste tisti večer delali v svoji pisarni?« »Da, sem, gospod. Toda morala sem oditi prej, preden se je zločin dogodil.« »Oa kod to veste?« »Ne bi mogla točno povedati. To je le ugibanje.« »Pri meni ni nobenih ugibanji« se je odrezal Flanery. _ »Ona ima razloge, da misli, da je odšla iz pisarne pred zločinom, ker ni slišala strela iz samokresa,« se je vtaknil vmes Kinsey. Flanery se je obrnil k njemu »Vas pa nisem nič vprašal.« s; Potem se je spet obrnil k dekletu: »Niste slišali strela?« »Nisem, gospod nadzornik.« »In niste videli nikogar na stopnicah, ko ste odhajali?« »Že ... že...« »Kaj pomeni ta že? Povejte!« »Rada bi popravila svojo prvotno izpoved.« »Aha, na dan z besedo!« »Pripovedovala sem o tem gospodu Kinseyu in ta mi ni pritrdil, da sem ...« »Zakaj ste me nalagali?« »Hotela sem se na vsak način izogniti temu, da bi bila zapletena v ta škandal. Premišljala sem že in si predstavljala, kako stojim kot priča pred sodnim zborom... In nisem mislila, da bi mogla ...« »Gospodič.na, to je silno resna stvar. Če bi hotel, vas bi lahko dal že zapreti ...« »Oh! In če sedaj spremenim svojo izpoved? Če povem resnico?« »Bomo videli. Torej tokrat nikar ne lagajte. Vi ste torej na stopnicah nekoga videli?« »Da. Prav, ko sem hotela oditi iz pisarne, sem opazila, da sem pozabila dežnik in »em se zato vrnila v sobo. Ko pa sem prvikrat odprla vrata, sem opazila dva moška, ki sta stala pred vrati dvi-gala.« »Dva moška? Kakšna pa sta bila?« »Eden je bil Kitajec.« Flanery je poskočil. »Kitajecl Pa menda vendar ni bil go spod Chan, ki sedi zdajle pred vami.« .Chan* se je nasmehnil. »Oh ne, ni!« je vzkliknila deklica, Bil je precej starejši. Govoril je z nekim visokim, slokim gospodom, katerega sliko sem videla v časopisju.«^ »Aha! Vi ste njegovo sliko videli v časopisju. Kako se pišp?« »Polkovnik John Beatem ..., raziskovalec, če se ne motim.« »Sedaj mi je jasno Vi ste torej videli polkovnika, kako se je na stopnicah pogovarjal z nekim Kitajcem malo prej, preden je bil ubit sir Frederik, in sicer tedaj, ko ste se vračali po svoj dežnik, ali ne?« »Da. In tedaj, ko sem ponovno odšla, teh dveh mož že ni bilo več na tistem mestu.« »Ali imate še kaj pristaviti svoji izpovedi?« »Nič več. Ne vem ..« »Dobro premislite. Enkrat ste že zatajili resnico.« »Saj ni položila prisege«, jo je opravičeval Kinsey. »Kaj mislite? S tem nam je zavrla vso preiskavo in to nam že zadostuje. Vendar pa pristanem na to, da bom vse pozabil, ker je sama sedaj stvar popravila. Pozval vas bom takrat, kadar mi boste spet potrebni.« Mladenka in Kinsey sta odšla. Bila sta zadovoljna sama s seboj. Flanery si je mel roke in hodil po sobi gori in doli. »Tokrat smo že bližje cilju. Beatem! Doslej njemu nisem posvečal pozornosti, toda sedaj bom popravil to napako. Nekaj minut prej, preden se je zgodil zločin, se je Beatem pogovarjal na stopnicah z nekim Kitajcem ..., potem ko so vsi mislili, da je v salonu in da vrti film,,., Kitajec.,, ali ste že dobili zve- zo s to stvarjo? Te copate izvirajo iz kitajskega poslaništva... Končno se mi je odprlo pred očmi.«_ »Če se ne motim, imate namen...« »... poklicati na odgovor polkovnika Beatema. On je izjavil gospodični Mor-rov, da tisti večer sploh ni zapustil salona. Spet ena laž in še kako debela!« »Oprostite mi, da se vas drznem opozoriti, da bodite obzirni do polkovnika. On je zelo bister človek in vas utegne še grdo izigrati.« »Ne bojim se ga. Menda se ne bom na starost učil, kako je treba ravnati z ljudmi.« »Vaše samozaupanje je brezmejno! Upajmo, da bo v tem primeru tudi upravičeno.« Glede te stvari se ne vdajajte nobenim dvomom. Kar meni prepustite polkovnika Beatema!« »Z velikim zadovoljstvom, toda pod pogojem, da nekaj prepustite meni.« »In sicer kaj?« »Mislim na tiste številke, ki so bile načečkane na robu časopisa.« »Prosim, prosim... I Ne bi rekel, da bi nam mogla matematika v tem primeru kaj pomagati,« »To bomo pa šele videli!« je mirno odgovoril Chan. XVH. POGLAVJE. Žena iz Peshawarja. Naslednjega dne je okrog 10. dopoldne Barry Kirk dvignil slušalko svojega telefona, da se je razveselil nad glasom, ki ga je že poznal. »Srečen sem, da vas slišim. To ie zame srečen začetek dneva.« »Vaša izjava me je močno ganila,« je smeje odgovorila Morrow. »Sedaj, ko se je vaš dan tako lepo začel, ah bi bili tako ljubeznjivi in prepustili telefon gospodu Chanu?« »Kako? Kaj se ne boste pogovarjali z menoj?« »Žal mi je, toda danes imam dela čez glavo.« »No, saj se znam tudi jaz umakniti, kadar sem nepotreben. Razumem.« »Toda, gospod Kirk, prosim vas... »Tukaj imate Charlija. Saj nisem užaljen, temveč samo zadet in sicer težko... Dal je slušalko Chanu. »Halo, gospod Chan, nadzornik Fla-nery bi rad izprašal polkovnika Beatema ob 11. Danes ima v glavi edinole polkovnika. Naprosil me je, da bi prisostvovala zaslišanju, da bi opomnila polkovnika na njegovo izjavo tisto noč, ko je bil zločin izvršen. Prosila bi vas, da ste navzoči tudi vi.« »Ali sem potreben nadzorniku?« »Meni ste potrebni... Ali vam to ne zadostuje?« »Razume se, da zadostuje ... Prišel bom. Ali se bo to odigravalo v nadzornikovi pisarni?« »Da. Pridite zagotovo!« Gospodična Morrow je odložila slušalko. »Kaj je bilo?« (je vprašal Kirk. »Nadzornik Flanery je sedaj pograbil polkovnika Beatema. Ob 11. ga bo zaslišal in jaz sem poklican, da se tega zaslišanja udeležim. »Pa jaz?«’ »Zelo žal mi je, toda vaše ime pri tem ni bilo omenjeno.« »Potem... ne bom šel.« »Rusija, Os in petrolej« Zanimivi podatki iz tedenskega vestnika Tiskovnega urada fašistovske stranke Tedenski glasnik Tiskovnega urada Fašistične stranke prinaša pod gornjim naslovom daljši Članek, v katerem med drugim pravi tudi tole: Ce imamo pred očmi nujen in določen namen protiboljševiške vojne, boja za obrambo in ozdravitev Evrope, je čisto logično, če pišemo o posledicah, ki jih bo rodila zmagovita vojna, zlasti pa Če pišemo o gospodarskih posledicah te vojne. Samo po sebi se vsiljuje vprašanje petroleja, proslulega ruskega petroleja. Rusko ozemlje stoji pred nami kot pravi podzemeljski bazen mineralnega olja, bazen, ki se razprostira od Kavkaza !lo črnomorskih nižin in od Azovskega morja tja ilo brezmejnih planot med Volgo in Uralom. Ruske petrolejske zaloge so tolikšne, da bi zadostovale za nekaj stoletij, tudi če ne upoštevamo ogromnih naravnih zalog plina, ki so jih izkoriščali v najmanjši meri šele nekaj let sem, dočim so vse druge ostale s čudovito brezvestnostjo za-hemarjene. Letos je prišlo do presenetjlivega odkritja petrolejskih ležišč na dnu Kaspiškega jezera ki bi po izjavah sovjetskih geologov mogle pokriti potrebe vse Rusije. Za to odkritje vlada veliko ianimanje, zlasti med geologi. Kaspiško jezero je xaradi velikega izhlapevanja vode zelo plitvo In to dejstvo je tudi olajšalo raziskovanje tal pod njim. Zdaj je tu v obratu kakšnih deset pod-tnorskih črpalk, oddaljenih le nekaj sto metrov ©d obale. Ena sama takšna čfpalka da na dan po 500 ton surovega petroleja. Druga presenetljivo velika petrolejska ležišča jo potem odkrili tudi v severni in severozahodni Ukrajini, kakor tudi ob Črnem in Azovskem mor-iu. Končno so bila odkrita ležišča petroleja tudi ob pobočjih Urala. Po trditvah sovjetskih strokovnjakov naj bi bila ta nahajališča tako velika, da predstavljajo po važnosti drugo rusko petrolej-*ko področje. Zanemarjeno bogastvo Ruska proizvodnja petroleja je lansko leto enašala v celoti 30 milijonov ton. Možnosti pa so heprimerno večje, dvakrat tolikšne. Lahko bi celotna ruska proizvodnja petroleja znašala 60 mi- lijonov ton. To so količine, ki bi zadostovale za vso Evropo z Rusijo vred. Toda vse to ogromno bogaslvo, ki bi lahko zelo koristilo narodom sveta, njihovemu gospodarstvu in napredku, je ostalo neizkoriščeno, zanemarjeno. Kako to, se boste vprašali. Ker se evropske države in z njo vred tudi Rusija sama niso mogle izkoriščati tega bogastva. Omenjeni tednik Fašistične stranke pravi, da je za to več razlogov, med njimi pa glavna naslednja: 1. Posegli so vmes veliki ameriški trusti, ki so z vsemi sredstvi, dovoljenimi in nedovoljenimi, ovirali razvoj proizvodnje in izvoz. S tem da so si zagotovili monopol nad ruskim petrolejem in onemgodbo zaradi tega, češ da tujci niso navajeni piti preveč kave m jim zato tudi škoduje- Ce se je napijejo — tako je ute-meljiila ta družba svojo prepoved — izgube voljo do dela, postanejo otožni in žalostni ter si pokvarijo živce in srce. Določbe te pogodbe pa uprava kavinih nasadov tudi nadvse strogo izvaja. C& kak tujec kavo samo pokusi, je pogodbo prekršil in mora takoj zapustiti službo. »SL.OV. DOM« v vsako hišo ! O. L. Bonelli: 4 Sl H črni križar j jj Zgodovinski roman r Hugo se je znašel pred jezdecem, ki se je zdelo, da je zra-ščen s svojim konjem. Zdelo se mu je kar neverjetno, kako se more boriti, ne da bi držal konja za uzdo in to v tako ljutem boju. Približal se mu je in zadel v njegovega konja, tako da je odskočil; toda v njegovo začudenje jezdec ni padel s konja. Ali je pribit na sedlo? Hugo je odskočil, da se je izognil Arabčevemu meču, nato pa je sam zamahnil po njem. Imel je več sreče od nasprotnika, kajti njegov meč je odkrhnil cel kos oklepa. Pravkar je hotel z drugim udarcem opravit« s Saracenom, ko je od nekod priletela pušica in zadela konja v hrbet, žival se je vzpela pokoncu, nato pa se je zakadila v največjo gnečo in jo podrla. Hugo se ni mogel premagati in je planil za nasprotnikom, ne meneč se za nevarnost. Prav kmalu ga je zopet dosegel in mu po kratkem boju izbil meč iz rok. »V moji oblasti si!« je vzkliknil Hugo in nastavil saracenu meč na vrat. »Ne gani se, ali pa se boš umiril za vedno.« Arabec je pograbil za povodce in prisilil svojega konja, da se je postavil vštric križarjevega. Medtem so saraceni uvideli, da je brezuspešen njihov trud, da bi zavzeli križarsko postojanko, zato so se naglo umaknili. Tako je Hugo brez težav dospel s svojim ujetnikom na vrh. Poveljniki so se pravkar zbrali v šotoru Marka Orseniškega, ko je vstopil Hugo s svojim ujetnikom. Marko se je nasmehnil mlademu vitezu. »Vidim, da ste privedli dober plen. Po obleki sodeč je to kakšen mlad knez. Kaj nameravate storiti z njim?« »Nikakor ne mislim na odkupnino,« je dejal Hugo. »Vendar pa »e mi zdi, da se lahko z njim okoristimo.« »Lahko nam da kakšna pojasnila,« je pripomnil nekdo izmed poveljnikov. Ničesar ne boste izvedeli od mene!« je vzkliknil mladi ujet-nik. »Yusufski šejk je pripravljen plačati še tako visoko odkupnino, toda za nobeno ceno ne bo izdal svojih bratov.« Hugo se mu je približal. »Nikakega izdajstva nočem od tebe, šejk. Vrnemo ti prostost brez vsake odkupnine, če nam poveš, kje se nahaja križarska armada.« Arabec se je ironično nasmehnil. »Kaj ti bo koristilo, mladi nevernik, če to izveš, ko pa vas obkoljuje na tisoče mečev, ki vas bodo pri vsakem poskusu znova zavrnili na ta vrh, ki bo vaše zadnje bivališče.« »Ne skrbi za to, šejk! Povej, kar sem te vprašal in takoj ti vrnem prostost.« šejk je nekaj časa molčal in zamišljeno gledal predse, nato pa se je odločil. »Armada nevernikov tabori še vedno okrog Antijohije, toda nespametno je, če upate, da jo boste dosegli. Niti eden izmed vas ne bo živ zapustil tega griča.« Hugo se je nasmehnil. Brez besede je odgrnil vhod v šotor in namignil Arabcu. Ta je vprašujoče pogledal vse voditelje drugega za drugim, nato se je okrenil k mlademu vitezu in zamrmral: »Yusuf tega nikoli ne bo pozabil! In če se še kdaj srečamo v boju ...« Hugo je spremljal Saracena do prve predstraže, nato se je vrnil v šotor. Marko Orseniški je ves zaskrbljen stal med ostalimi poveljniki. Ko je vstopil Hugo, se je okrenil k njemu in ga vprašal: »Kaj nameravate storiti?« »Predreti hočem obroč saracenov in oditi v Gotfriedovo taborišče iskat pomoči.« »Toda ta korak je skoraj brezupen. Sami ste se prepričali, kako močan je jekleni obroč, ki nas obdaja.« »Nič ne de, gospod Marko. Kljub temu bom poskusil, če se mi posreči uresničiti načrt, katerega sem si izmislil ...« Hugo je zapustil šotor in odšel iskat Andreja, da mu razloži svoj načrt. Oproda je pozorno poslušal svojega gospodarja, nato pa je namršil brvi. »Načrt je zelo drzen, gospod. A če se sovražnik ne bo pustil prevarati?« »Videl boš, da se nam bo posrečilo, Andrej. Okoristili se bomo z nočjo.« Ko se je začelo mračiti, so se raznobarvni šotori s®?8,611?/! ki so obkoljevali grič, začeli polagoma izgubljati v nočni temini in prav kmalu jih ni bilo več videti. Tedaj pa so zazare c vse naokoli rdeče točke, taboriščni ognji; ki so kakor zareč obroč obdajale oblegance na vrhu griča. Andrej je pokazal te rdeče točke svojemu gospodarju ki j« nadzoroval vojščake, ki so pripravljali posebne vrste baKlje. »Glejte, gospod, naši prijatelji zelo skrbno stražijo, m n« bo prav lahka naloga smukniti skozi to mrežo.« »Misliš? Jaz pa sem kljub temu prepričan, da se nam b« posrečilo, da jih prevaramo.« . . „ . . »Pojdimo torej, z božjo pomočjo! čas je, da se pripravimo.. Hugo pa ga je zadržal. »Ne, Andrej! Ti in ostali ne pojdete z menoj.« »Kako to? Ali naj tukaj lenarimo, medtem ko boste vi ...< »Ne bo vam treba lenariti. Dobro me posiusaj, prijatelj: Če se meni ne posreči prodreti skozi vrste sovražnikov, boste ti in tvoji tovariši na drugem mestu naredili isti poskus. Predvsem p« želim, da bi šli nocoj z menoj tisti, ki Jih današnji boj ni tako izmučil, kakor vas. Ne potrebujem junaških bojevnikov, ampa« urne jezdece in mislim, da vam ne delam krivice, če sodim, oa vi niste za to nalogo najprimernejši. Uspeh načrta je odvisen od hitrosti konj in njihovih jezdecev.« »Toda vi...« . . > »Ne skrbi, Andrej! Ce meni ne uspe, boš še vedno imel cas, da se uveljaviš.« . Oproda je vzdihnil in pokorno sledil vitezu, ki se je usmeril proti majhni skupini Uudi- ki so stali poleg neke skale in držali vsak po enega konja za uzdo. »Ali ste pripravljeni?« je vprašal Hugo. Za Ljudsko tiskarn« t Ljubljani: Jože Kramarif _ Izdajatelj: Ini. Jože Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne Mesečna naročnina ie 6 Ur, ta inozemstvo 10 Lir - Uredništvo: Kopitarjeva ulica 9/III - Uprava: Kopi tare va Podružnica: Novo mesto. vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 ulica 6. Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40-05