Državni zbor. Rusinska obštrukcija zadržuje vsako bitro delo. Voz teče le počasi naprej. Bolj kakor na delo v zborn:ci, je obrnjena vsa pozornost na to, kar se godi za kulisami. Gališki cesarski namestnik dr. Koritovski je prišel na Dunaj, da vodi pogajanja mecl Rusini in Poljaki. Rusini so edini med seboj, vsi zahtevajo eno in isto, Poljaki pa so razcepljeni v več strank, in Se moSnejše in številnejše stranke hočejo Rusinom kaj dovoliti, že so jim slabejše za hrbtom ter jira očitajo: Vi izdajate poljski narod! Ravno ista komedija kakor v šta.ierskem deželnemzboru! Za hrbtom Nemcev so stali Wastian, Ornig in drugi teT so venomer upili: Vi izdajate naSo narodne svetinje! Tako sevoda pogajanja ne morejo napredovati. V dunajskih listih je bilo čitati, da se državni zbor razpusti, ako kmalu ne pride do poljsko-rusinskega sporazumIjenja. Toda take vesti so le za boječe duše na poljski in rus:nski s-trani. Z razpustom vlade vedno ra- de pretijo, ampak izgubljen je tisti, ki s& takih pretenj boji. Koliko let so razpuščali štajcrski deželni zbor! Ob vsaki priliki, kadar ni šlo gladko, je sirlotala taka vest v zrak, Po našem mnenju bo prišlo do sporazuma med Poljaki in Rusini, toda ali kmalu ali še-le po dolgem Casu, to je težko reči, kajti rusinski politiki tudi skrivajo svoje karte, s katerimi igrajo. Kdor pa ne vidi in ne pozna teh kart, njemu je težko prerokovafi. Zato pa je edino pravilno, ako se vadimo v potrpljenju. V Avstriji so pafi take in enake težave na dnevneni redu, ker gospodujoči narodi noeejo ravnopravnosti vseh narodov, tudi majbnih. Vsa krivda zadene torej gospodujoce, velike narode. Kdo bi hotel Rusinoni zameriti, ako se z naporom vseh sil borijo za east in upliv svojega naroda? Tako nenmni so se izkazali le naši slovenski liberalci, lč' so iz nizkotne strankarske strasti napadali in blatili slovensko obštrukcijo. O Češko-nemških pogajanjih je nastal molk. Nemci so tudi jia češkega namestnika grofa Tuna jezni in nočejo več njegovega posredovanja pri pogajanjih. Zato navidezen mir. Toda vlada stoji baje na stališču: Ce ne gre zadeva zdobra, pa s silo! Kakor je odpravila deželni odbor ip upostavila državno komisijo za Cešlco, tako bo baje tudi sama brez deželnega zbora upeljala novi volilni red za deželni zbor, ter sodnijske in politične okraje delila po narodnostih. MladoSehi so baje s tem zadovoljni in tudi med Nemci ne bo velikega odpora. Da so Cehi zadovoljni z delitvijo, se nam zdi čudno, Nemci seveda samo pridobijo. Za štajerske Slovence ostane nemška politika na Ceškem in obnašanje vlade v SeiMh sporaih vprašanjih še vedno visoka politična šola, Da bi se le v njo hodila prav pridno učit tudi naša lena gospodska liberalna stranka, potem bi ne hodila več v deželni politiki z našimi Nemci na eni črti. Proračunski odsek za parobrodna društva, ki se bavijo z izseljevanjem, je konfial svoje delo in bo poročal proračunskemu odseku, da naj odobri izseljevalno politiko trgovinskega ministrstva. Gotovo se bo v proračunskem odseku še vnela o izseljevanju žarka razprava. Jugoslovanski poslanci so že dosedaj zahtevali od vlade pojasnila, ali so bili res tudi kateri poslanci podkupljeni, da so pospeševali izseljevanje. Vlada ni dala jasnega odgovora. Delegacije se snidejo dne 18. novembra. Zborovale bodo letos na Dunaju obeoem z državnim zborom. Na Stajerskein prideta v delegacije 1 krščansla socialec in 1 nemški nacionalec. V sredo, dne 29. oktobra, je sprejela poslansVa zbornica, kakor smo poročali, davek na penefia vina. Ta novi davek ne zadene naše kmečko Ijudstvo, kajti naši vinogradniki ne pridelujejo tega vina, ampak navadna namizna vina, katera bodo pa še zanaprej popolnoma davkaprosta. Davek na šampanjec po znaša^l po tej novi postavi od ene steklenice, ki obsega od 425—850 Icubi6.nih centimetrov (to je nekaj ve6 kakor % 1, ali stari polič) 80 vin., toda od šampanjca, ki je napravljen iz vinskih jagod in od šampanjca, ki je napravljen iz sadja, samo 20 vin. Za steklenico od 230—425 kubifinih cm (pol steklenioe) je tudi davka samo polovico od zgoraj navedene svote. Kdor prodaja šampanjec, mora to v teku 24 ur naznaniti tamošnji finančni oblasti. D,ne 30. oktobra je predložila vlada nov nafirt zakona, s katerim se naj pomnoži število armade v obeh državnih polovicah za 31.300 mož. Na Avstrijo odpade 17.362 raož, ki se pa ne bodo naenkrat zahtevali, ampak se porazdele na 5 let, i.n sicer 1 1914 ve5 3912, 1. 1915 in 16 vefi po 3209, getrto in peto leto po 287 raož ve6. S tem se lioče zabraniti, da ne lx> treba ob napetih razmerali vpoklicati starih rezervistov in oženjanih mož, kakor se je to letos zgodilo. Ako se ta načrt zakona sprejme, potera dobi skupna država okroglo 600.000 mož stalne armade v mirnem času. • « Dne 30. oktobra je govoril dr. Korošec za nujni predlog o telefonskih zvezah. Grajal je trgovinsko miirstrstvo, da nam hiti ne dovoljuje brzojavnih zvez. (Glede Ribnioe na Pohorju in Solčave.) Pritoževal se je tudi, da se slovenskim avtomobilnim zvezam delajo težave. Poslanec Roškar je vložil dne 29. olctohr-a predlog za vse po uimah poškodovane v političnih okrajih Maribor in Ljutoraer. Z opisom raznih ne- sreč, kajtere so to leto zadele ljudstvo, ' je zaliteval zadostne podpore vsem prizadetim, a dobile pa bodo podporo le tiste občine, pri katerih je, bila škoda cenjena in odpis davka dosežen. — Poslanec dr. Verstovšek je vložil na pravosodnega minisTfa" jaKoTo^^Srrno^terpelacijo, v kateri vprašuje sedanjo upra^ vo, 6e so določbe kazenskega zakona na Spodnjem Stajerskem in Koroškem namenjene samo zoper Slovence. — V cetrtek, dne 30. oktobra, je vodil poSlanec dr. Verstovšek kot predsednik odseka Hrvaškoslovenskega kluba v svrho obrambe narodnih pravio deputacijo (odposlanstvo) zastopnikov vseh slovenskib. kronovin, sestoje8o iz gg. poslancev viteza Pogaftnika, Fona, Grafenauerja in Povšeta, k železniškemu ministru Forslerju. Deputacija je predložila ministru vse pritožbe glede državnih železniških prog, nastavljanja slovenskih uradnikov pri ravnateljstvih v Beljaku in v Trstu ter pri prometu, nadalje glede nestrpnosti nemških uradnikov in uradnic, zlasti na Koroškem, in zahtevala odlo6.no, da ugodi železniško rainistrstvo upravičenim zahtevam Slovencev. — Dne 30. oktobra sta imela poslaiica..di^..KŁirpčec, jj^.dj^VBE«,stovšek daljšo konfeTenco^fposvetovanje) z iusti6nim "fffliTiSTrom^jdr. pl, Hohenburgerjeoir katera sta mu podala obširho poroSilo o neznosnih sodnijskih razmerah na Spodnjem Štajerskem in Koroškem, Zlasti sta se pritožila glede postopanja predsednika graškega višjega sodiš6a, Pitrajha in njegovega, Slovencem kvarljivega stališ6a glede nastavljanja uradnikov in uPadovanja pri sodiš6ih,