Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROJ_ZP_2008/106 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z5-9451 Naslov projekta Dejavniki razvoja kohezivnosti razvoja in sodelovanja v soseskah Vodja projekta 23425 Maša Filipovič Hrast Tip projekta Zt Podoktorski projekt - temeljni Obseg raziskovalnih ur 3.400 Cenovni razred B Trajanje projekta 01.2007 - 12.2008 Nosilna raziskovalna organizacija 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 11 Neusmerjene raziskave (temeljne) 2. Sofinancerjil 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 V sodobni družbi pogosto govorimo o spremenjenih odnosih med ljudmi, predvsem v smeri zmanjšane lokalne povezanosti, saj v globalnem prostoru in virtualnih povezavah lokalna in prostorska navezava izgublja na pomenu. Razvoj nove tehnologije, večja mobilnost prebivalstva, spremenjen življenjski slog - vse to je prineslo s seboj spremembe v odnosih med ljudmi. Skupnost naj bi v moderni družbi počasi izginjala, ljudje pa postajali vedno manj povezani med seboj (Gergen, 1991; Bauman, 2000) in vedno manj navezani na prostor (Harvey, 1996). Gre torej za trend k t.i. osvobojeni skupnosti oz. izgubljeni skupnosti (po Wellman in Leighton, 1979), kjer skupnostne vezi niso (več) pomembne, in ne omogočajo solidarnosti. To delno potrjujejo tudi nekatere raziskave, ki namreč kažejo na upad pomena sosedskih vezi. Na primer za ZDA Guest Projekt Z5-9451 Stran 1 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta in Wierzbicki (1999) ugotavljata, da se je druženje s sosedi v času (od 1974 do 1996) zmanjšalo. V Sloveniji so tu se posebne specifike, saj kot opozarjata Dragoš in Leskošek (2003) na primeru ljubljanske občine, je zaradi preoblikovanja lokalnih skupnosti prišlo do nekaterih negativnih posledic za življenje ljudi v skupnosti, ter predvsem njihovega medsebojnega povezovanja. Avtorja ugotavljata, kako je z ukinitvijo krajevnih skupnosti hkrati prišlo do zmanjševanja javnih prostorov druženja v lokalnih skupnostih. To je vplivalo na zmanjševanje socialnega kapitala teh skupnosti in tako tudi znižalo kakovost življenja v njih. Posledice razpada skupnosti se kažejo v slabši obveščenosti, manjšanju skupnostnih dejavnosti, manjšanju vpliva ljudi na dogajanje v skupnosti. Mandič and Hlebec (2005) podobno opozarjata, da spremembe v Sloveniji po tranziciji niso bile naklonjene vzpostavitvi skupnostnih omrežij, kot specifični, kolektivni obliki odgovora na težave. Lokalna participacija se je torej le slabo razvila, kar avtorici delno pripisujeta tudi manjši vzpodbudi s strani politik. Podobno kažejo negativne trende analize sosedskih omrežij pri nas. Delež sosedov v opornem omrežju se je namreč zmanjšal, v primerjavi med letoma 1987 in 2002/2005. Hkrati se je zmanjšalo tudi zaupanje v ljudi v soseski, v njihovo pripravljenost pomagati in v njihovo poštenost (glej Filipović et al., 2005; Filipović, 2007; Mandič in Hlebec, 2005). V raziskovalnem projektu je zato predmet proučevanja narava kohezivnosti med ljudmi v soseskah. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kateri so dejavniki, ki spodbujajo povezovanje, kateri pa so dejavniki, ki slednjega zavirajo. V prvi polovici leta 2007 je bilo oblikovano teoretsko ogrodje za izpeljavo raziskave. Povezanost in možnosti za sodelovanje ljudi v soseski sem želela opazovati čim bolj celostno, zaradi česar sem pri oblikovanju kvantitativnega vprašalnika združila različne koncepte, in sicer socialna omrežja, skupnost in socialni kapital - pri slednjem smo opazovali tako strukturne kot tudi kulturne dimenzije (Henning in Liberg 1996, Temkin in Rohe 1998, Adriaanse 2006, Young et al 2004, Bolland in McCallum 2000). V osnovi se naslanjamo tudi na teoretski koncept iz psihologije - občutek skupnosti. Vplivna avtorja na tem področju sta McMillian in Chavis. Slednja sta natančno definirala koncept občutek skupnosti (sense of community) (McMillan in Chavis, 1986), ki ga je desetletje kasneje dopolnil in nekoliko spremenil McMillan (1996). Občutek skupnosti je tako prvotno zaobjemal po njuni definiciji štiri elemente, in sicer (1) članstvo, (2) vpliv, (3) intergacijo in izpolnjevanje potreb ter (4) emocionalno povezavo. Občutek skupnosti je nato McMillan (1996,315) definiral kot "povezovalni duh, občutek, da obstaja struktura avtoritete, ki ji lahko zaupamo, zavest o izmenjavi in vzajemni koristi, ter skupnostni duh, ki izhaja iz deljenih izkušenj, ki se ohranijo v umetnosti". V raziskovalnem projektu so bile na podlagi zgornjih teorij izbrane in analizirane naslednje dimenzije: stiki s sosedi, uporaba soseske, participacija v soseski, navezanost na sosesko, kultura zaupanja v soseski in obstoj socialne kontrole v soseski. Za izvedbo raziskave sta bili izbrani dve ljubljanski soseski - Murgle in Fužine. Za sosesko Murgle je značilna nizka zazidava karejskega tipa, medtem ko v soseski Fužine prevladujejo večnadstropne stavbe. Različna je tudi etnična in socioekonomska struktura. Te razlike omogočajo primerjavo dejavnikov kohezivnosti glede na te različne fizične in socialne značilnosti soseske. Hkrati pa na podlagi vprašalnika lahko kot dejavnike kohezivnosti upoštevamo še: sociodemografske značilnosti (spol, starost, izobrazba, etnična pripradnost), socioekonomske značilnosti, lastniški status ter tudi osebnostne (vrednotne) usmeritve anketirancev, saj so bila vprašanja o teh značilnostih vključena v anketo. V drugi polovici leta 2007 je potekal terenski del raziskave. Najprej je bil izveden prvi terenski del raziskave in sicer terensko opazovanje, popis značilnosti soseske in zbiranje slikovnega gradiva (fotografije). Nato je sledila priprava vprašalnika in uvajanje anketarjev za izvedbo anket. Izbran je bil kvotni vzorec. Izvedenih je bilo 338 anket. Primarni rezultati so pokazali, da ima soseska Murgle boljše potenciale za razvoj kohezivnosti in sodelovanja. V tej soseski so namreč anketiranci manj pogosto zaznavali vse opazovane težave (hrup, onesnažen zrak, pomanjkanje rekreacijskih površin, slabe prometne povezave, umazanija, zanemarjene javne površine, vandalizem), hrati so izrazili večje zadovoljstvo s sosesko, bili bolj navezani nanjo, bolj zaupali ljudem v njej ter imeli s svojimi sosedi pogostejše stike. Zanimivo pa se med soseskama ne kaže podobna razlika v participaciji. Namreč, večji delež anketirancev v soseski Fužine je dejaven v društvih in bolj pogosto se udeležujejo prireditev. To kaže da ne obstaja nujno povezanost med stopnjo navezanosti na sosesko in stopnjo aktivnega delovanja v njej. Nadalje je analiza pokazala tudi izrazito različen vpliv neodvisnih variabel v obeh soseskah, kar kaže, da je proces povezovanja v soseskah različen glede na kontekstualni okvir - t.i. homogena premožnejša soseska in heterogena soseska. Tako na primer v Fužinah dolžina bivanja ni pomembno vplivala na stopnjo navezanosti, medtem ko je ta spremenljivka imela velik vpliv na navezanost v Murglah. V Murglah tudi na primer dohodek ni imel vpliva, v Fužinah pa nasprotno, se tisti z višjim dohodkom manj družijo v soseski in so manj navezani nanjo. Izkazalo se je tudi, da imajo izrazito pomemembno vlogo na navezanost v soseski vrednote ljudi. Slednje so bila vključene v regresijski model in so pri dveh dimenzijah kohezivnosti (stiki in navezanost) imeli izrazito močno pojasnjevalno moč in izboljšale celoten model. Pri tem se je pokazalo, da ljudji ki bolj cenijo družino in prijatelje (in na splošno t.i. postmaterialistične vrednote, Projekt Z5-9451 Stran 2 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta po Ingelhartu), so bolj navezani na sosesko in imajo v njej več stikov. Nasprotno pa se tisti, ki više vrednotijo delo, manj povezujejo v soseski. Nadalje je bil analiziran vpliv povezanosti v soseski na pripravlejnost ljudi sodelovati in aktivno delovati za izboljšanje življenja v soseski. Analize so pokazale, da na to pripravljenost pomembno vpliva povezanost ljudi (predvsem stiki s sosedi ter obstoj socialnega nadzora v soseski), poleg starosti anketirancev in izobrazbe anketirancev. Med soseskama v tem ni bilo razlike, tj. tip soseske ni vplival na pripravljenost za sodelovanje. Kvalitativni del raziskave pa je nakazal, da veliko ljudi razloge za odtujenost išče v preveliki zaposlenosti ljudi. Slednja morda ni nujno povezana samo s polno zaposlitvijo ljudi, ampak morda predvsem z dodatnimi oblikami dela (nadure, ipd.) ter načini porabe prostega časa. Pomembnejša kot polna zaposlitev se je v analizah pokazala namreč naravnanost do dela, tj. kakšen pomen ljudje pripisujejo delu. Bolj ko ljudje menijo, da je delo pomembno, manj časa posvečajo stikom s sosedi in večji občutek odtujenosti v soseski imajo. Zanimivo rezultati kvalitativne analize kažejo, da navkljub objektivnim razlikam med soseskama in večji kohezivnosti v Murglah, prebivalci obeh sosesk želijo bolj inteznivno skupnostno življenje in imajo občutek, da je bila v preteklosti povezanost na višji ravni in večja stopnja sodelovanja med ljudmi. Povsod bi torej lahko rekli, da obstaja želja po izboljšanju povezanosti in sodelovanja. Pri tem je analiza pokazala eno ključno rešitev, ki bi jo lahko poimenovali 'spiritus agens'. Gre torej za potrebo po osebi, ki bi aktivno skrbela za povezovavnje in sodelovanje med ljudmi. Gre torej za potrebo po t.i. skupnostnem delavcu ('community worker'), kot jih poznajo v tujini (predvsem v Veliki Britaniji, glej npr. Gilchrist). 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 V prvem letu projekta so bili zastavljeni naslednji cilji: priprava teoretskega temelja raziskave, oblikovanje vprašalnika ter izvedba dveh terenskih delov raziskave - opazovanje (s fotografiranjem stavb in terena, zelenic) ter izvedba kvantitativne raziskave (anket). Vsi cilji so bili realizirani. Vzorčenje je bilo kvotno, in sicer glede na spol, starost ter prostor (prostorska delitev območij znotraj soseske ter v primeru Fužin tudi nadstropja). Anketiranih je bilo 338 oseb. Temu je sledilo oblikovanje baze podatkov, vnos in čiščenje kvantitativnih podatkov. Vsi zastavljeni cilji so bili realizirani. Poleg kvantitativne metodologije je bila v raziskavi načrtovana tudi kvalitativna metodologija. Tudi ta cilj je bil realiziran, in sicer so bili v obeh soseskah izvedeni polstrukturirani intervjuji s prebivalci. Vseh opravljenih intervjujev je bilo 29 (od tega 16 v Fužinah in 13 v Murglah). Starost intervjuvancev se je gibala med 19 (najmlajši intervjuvanec) in 79 let (najstarejši intervjuvanec). Intervjuvanih je bilo 12 moških in 17 žensk. Terenskemu delu je sledila analiza kvantitativnih in kvalitativnih podatkov. Na podlagi vprašanj v anketi je bila tudi narejena faktorska analiza, ki je razkrila, da lahko povezanost v soseski opazujemo na podlagi treh dimenzij, in sicer neposredni stiki s sosedi, socialni nadzor ter povezanost oz. odtujenost v soseski. Podrobnejše analize (na podlagi regresijskega modela) so pokazale, da različni dejavniki pomembno vplivajo na posamezne dimenzije kohezivnosti v soseskah. Tako je dimenzija socialnega nadzora povsem neodvisna od vseh sociodemografskih dejavnikov in se kaže predvsem kot sumarni dejavnik stanja v soseski. Nasprotno pa sta drugi dve dimenziji bolj odvisni od sociodemografskih značilnosti ljudi, kot je na primer delovna aktivnost, dohodek, dolžina bivanja in etnična pripradnost. S tem je bil realiziran zastavljen cilj poglovljene analize kvantitativnih podatkov in tako ugotavljanja in klasifikacije dejavnikov kohezivnosti v soseskah. Kvalitativna analiza je dopolnilo kvantitativne analize in omogoča bolj poglobljeno razumevanje zbranih podatkov. Tudi ta cilj je bil realiziran. Realizirani so bili torej vsi cilji, ki so bili zastavljeni v raziskavi. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 Ni bilo sprememb. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Vplivi na pripadnost soseski: primer Slovenije ANG Influences on the sense of neighborhood : case of Slovenia Projekt Z5-9451 Stran 3 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Opis SLO ANG Članek analizira faktorje, ki vplivajo na intenziteto te pripadnosti soseski v Sloveniji. Ugotavlja, ali se Slovenija razlikuje od drugih zahodnoevropskih držav in ZDA. Razlikuje med individualnimi in kontekstualnimi dejavniki. Ugotovitve članka so, da večina dejavnikov kaže podobno smer vpliva. Vendar pa so se pokazale tudi nekatere razlike. Ena je odsotnost vpliva spola na pripradnost v soseski. Zanimivo je tudi, da imata izobrazba in dohodek obraten vpliv od pričakovanega. Te ugotovitve kažejo na potencialno drugačne procese vzpostavljanja občutka skupnosti v Centralni in Vzhodni Evropi. Researchers have found how individual and also contextual characteristic influence the sense of neighbourhood, formation of social ties in the neighbourhood, and development of place attachment, mainly in western Europe and USA. In the article we test how individual and contextual factors influence sense of neighbourhood in Slovenia. Significant differences in influence of gender, education and income are noted. Objavljeno v FILIPOVIČ HRAST, Maša. Influences on the sense of neighborhood : case of Slovenia. Urban aff. rev. (Thousand Oaks Calif.), May 2008, vol. 43, no. 5, str. 718-732. JCR IF (2007): 1.262, SSE (7/30), urban studies, x: 0.692 kategorija: 1B1 (Z1); tipologijo je verificiral OSICD Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 27284573 2. Naslov SLO ANG Družbena kohezija in soseska v pozni moderni Social cohesion and neighbourhood in late modernity Opis SLO ANG Vprašanje, na katero poskuša odgovoriti monografija je, ali v tem globalnem kontekstu pozne moderne lokalni kontekst še predstavlja pomemben okvir za povezovanje med posamezniki? Osredotoči se na soseske in kako slednje delujejo v današnjem času. Avtorica tudi empirično analizira stanje v Sloveniji. Glavne ugotovitve na podlagi te analize so, da se kaže ožanje lokalnih omrežij v času in upadanje nekaterih oblik socialne opore med sosedi. Močneje pa so vpete v sosesko t.i. ranljivejše skupine prebivalstva kot so manj izobraženi, tisti z nižjim dohodkom in starejši. The book tries to answer the question whether in the context of late modernity locality still is important for cooperation and cohesion of individuals. It focuses on neighbourhoods and how they work. Slovenia is empirically analysed. Main findings are that local social networks are becomming less important and decresing support between neighbours. Vulnerable groups are however more conected to the neighbourhoods. Objavljeno v FILIPOVIČ HRAST, Maša. Družbena kohezija in soseska v pozni moderni, (Knjižna zbirka Ost, 03). 1. natis. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007. 187 str., ilustr. kategorija: 2B2 (Z1); tipologijo je verificiral OSICD Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 234441216 3. Naslov SLO ANG Stanovanjska ranljivost v Mestni občini Ljubljana Housing vulnerability in Ljubljana Municipality Opis SLO ANG V članku analiziramo stanovanjske razmere ranljivih skupin v Ljubljani. Opisan je njihov ekonomski položaj in stanovanjske strategije, ki ponazarjajo kakšne možnosti imajo za izboljšanje svojega stanovanjskega položaja in reševanje stanovanjskih težav. Pri tem se osredotočimo na naslednje ranljive skupine: enostarševske družine, družine z otroci, starejši in revni. Rezultati analize kažejo, da bi bili potrebni specifični inštrumenti podpore ranljivim skupinam tudi v lastniškem stanovanju, članek pa opozarja tudi na nevarnost razraščanja nekakovostnih in poceni najemnih stanovanj. We analyse housing conditions of vulnerable groups in the Municipality of Ljubljana, focing on the vulnerable groups: single parent households, households with children, older people and low income groups. The economic situation of vulnerable groups is portrayed and their housing strategies for improving their housing situation are described. The results of the analysis indicate that specific support measures are needed for vulnerable homeowners. The article also warns of the danger of development of wrack-renting, i.e. rentingof low quality, low cost dwellings. FILIPOVIČ HRAST, Maša, MANDIČ, Srna. Stanovanjska ranljivost v Mestni Projekt Z5-9451 Stran 4 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Objavljeno v občini Ljubljana = unicipality of Ljubljana. Urbani izziv, 2007, vol. 18, št. 1/2, str. 65-76, graf. prikazi.kategorija: 1D1 (Z1); tipologijo je verificiral OSICD Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 27040093 4. Naslov SLO Prostorska determiniranost omrežij starejših in vloga sosedov v časovni perspektivi ANG Place determination of social networks of edlerly and role of neighbours in time perspective Opis SLO V članku avtorica ugotavlja, kakšen je odnos do soseske pri nas, kakšna je vloga sosedov v omrežju starejših ter kakšne spremembe se kažejo v času. Pri tem je soseska v središču zanimanja tudi z vidika skupnostne skrbi kot kazalca kohezivnosti na lokalni ravni. Gre namreč za vprašanje ali je skupnost le arena za druge (predvsem formalne) izvajalce storitev, ali pa je lahko tudi sama akter, ki izvaja skrb (za starejše člane). Rezultati, predstavljeni v članku, kažejo na to, da se pomen soseske zmanjšuje ter da sosedje v vedno manjši meri nudijo različne tipe pomoči in opore ANG In the article we discuss what is the evaluation of elderly of their neighbourhood, the role of neighbours in their social support networks and the changes in time. At that we observe the neighbourhood as a potential actor in community care (indicating social cohesion at this level). The results indicate that the importance of neighbourhood is decreasing and that the neighbours are less often the source of various types of social support. Objavljeno v FILIPOVIČ HRAST, Maša. Prostorska determiniranost omrežij starejših in vloga sosedov v časovni perspektivi. Teor. praksa, jan.-apr. 2007, letn. 44, št. 1/2, str. 298-316, tabele.kategorija: 1C (Z1); tipologijo je verificiral OSICD Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 26128733 5. Naslov SLO Nestrpnost in sistemi blaginje ANG Solidarity, (in)tolerance and welfare system Opis SLO Kohezivna družba je tista družba, v kateri vsi njeni deli pripomorejo h kolektivnemu družbenemu projektu in blaginji, konflikti med družbenimi cilji in skupinami pa so zmanjšani na najmanjšo mogočo mero. Na kohezivnost sodobnih družb imajo poleg drugih dejavnikov nedvomno vpliv tudi sistemi blaginje, ki so se izoblikovali v zgodovinskem razvoju posameznih družb. V članku avtorici analizirata stopnjo (zaznane) nestrpnosti med različnimi družbenimi skupinami v okviru primerjalne analize med izbranimi državami Evropske unije. ANG A cohesive society is a society in which all its parts contribute to the collective social project and welfare, and where conflicts between social aims and groups are minimised. Along with other relevant factors, welfare systems have an influence on the cohesion of contemporary societies. The article analyses the level of (perceived) tensions among different social groups in the framework of a comparative analysis among selected EU countries. Objavljeno v FILIPOVIČ HRAST, Maša, RAKAR, Tatjana. Nestrpnost in sistemi blaginje. Družbosl. razpr. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], apr. 2008, letn. 24, št. 57, str. 21-43, tabele. kategorija: 1C (Z1); tipologijo je verificiral OSICD Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 27196253 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Primerjava pripadnosti soseski v povojni in predmestni soseski ANG Comparing sense of neighbourhood in large post-war neighbourhood and suburban neighbourhood V članku je analizirana pripadnost in povezanost ljudi soseski v dveh različnih tipih sosesk. Opazovani soseski v Ljubljani sta bili večja povojna soseska in Projekt Z5-9451 Stran 5 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Opis SLO ANG manjša soseska, za katero so značilne individualne hiše. Stiki s sosedi, so bolj odvisni od individualnih značilnosti, socialni nadzor pa od značilnosti soseske. Nadalje, soseski se temeljno razlikujeta v tem kateri dejavniki so pomembni. In the article the research question posed is whether the factors influencing sense of neighbourhood are the same, regardless of the neighbourhood type. The neighbourhoods observed are a large post war neighbourhood, characterized by high-rise buildings and neighbourhood with individual houses. The research was done in two neighbourhoods in Ljubljana, Slovenia. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v FILIPOVIČ HRAST, Maša. Comparing sense of neighbourhood in large postwar neighbourhood and suburban neighbourhood. V: Shrinking cities, sprawling suburbs, changing countrysides : book of abstracts. Dublin: Centre for Housing Research, 2008, str. 80 Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 27724381 2. Naslov SLO ANG Stara navada železna srajca? Sodelovanje v soseski v Sloveniji in na Nizozemskem Old habits die hard? Neighbourhood participation in Slovenia and the Netherlands Opis SLO ANG V članku se preverja, ali še vedno drži hipoteza, da ljudje iz Centralne in Vzhodne Evrope manj participirajo kot v zahodni Evropi. To je analizirano na lokalni ravni - ravni sosesk. Razlike med socialnim kapitalom in sodelovanju ljudi pri izboljševanju soseske je analizirano v dveh soseskah, v Sloveniji in na Nizozemskem. In the article the old hypothesis that the citizens of former communist countries of Central and Eastern Europe participate less than those in the West is tested. The differences in social capital and participation in neighbourhood improvement between the residents of two neighbourhoods, in Slovenia and the Netherlands are analysed. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v FILIPOVIČ HRAST, Maša, DEKKER, Karien. Old habits die hard? Neighbourhood participation in Slovenia and the Netherlands. V: Sustainable urban areas. Delft: OTB Research Institute for Housing, Urban and Mobility Studies, Delft University of Technology, 2007 Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 26530909 3. Naslov SLO ANG Pomen skupnosti in lokalnih omrežij starejših ter spremembe v času Importance of community and local social networks for the elderly in Slovenia and their change in times Opis SLO ANG S sosedi v sosobnem času nismo tako povezani in si ne nudimo opore. Vendar pa se kažejo ti stiki pomembnejši v življenju starejših. V prispevku je analizirana vloga sosedov in odnosov v skupnosti v Sloveniji na podlagi kvantitativnih podatkov. Naslavljamo vprašanje ali skupnost lahko deluje kot agent skupnostne skrbi ali pa le kot arena v kateri se odvija ta skrb. Neighbors have rarely an important role as support givers, however they can represent an important source of support for the elderly. In the paper the importance of neighbors in social support networks and relations in local community are analysed on the basis of a quantitative survey among Slovenians. This also brings to the fore the question whether today local community can be active in providing social support or is it just an arena where support is provided by other agents Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v FILIPOVIČ HRAST, Maša. Importance of community and local social networks for the elderly in Slovenia and their change in times. V: Research Committee 11: Sociology of Aging of the International Sociological Association. [s. l.]: Research Committee 11 Sociology of Aging of the International Sociological Association, 2008 Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Projekt Z5-9451 Stran 6 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta COBISS.SI-ID 28212317 4. Naslov SLO Sosedski odnosi ANG Neighbourhoods and neighbouring Opis SLO V oddaji je tekel pogovor o sosedskih odnosih v Sloveniji, urbanem prostoru v sodobnem času, sodelovanju ljudi na tej ravni in potencialnih konfliktih, ki se na tem prostoru porajajo. ANG In the TV programme guests analysed neighbouring relations in Slovenia, urban space in modern times and cooperation of people at local levels, and conflicts that can arise. Šifra F.35 Drugo Objavljeno v FILIPOVIČ HRAST, Maša. Sosedski odnosi. Ljubljana: TVSLO, 1. program, oddaja Z vami, 17. jan. 2007. Tipologija 3.11 Radijski ali TV dogodek COBISS.SI-ID 25983837 5. Naslov SLO Skrb za starejše v Sloveniji ANG Care for the edlery in Slovenia Opis SLO V prispevku je predstavljen položaj starejših in skrbi za starejše. Analizirane so politike in odnosom ljudi do starejših in spremembe v času na podlagi anketnih podatkov (SJM in drugi). Kdo naj bi skrbel za starejše (družina, država, lokalna skupnost), ali so videni kot breme družbe in ali obstajajo medgeneracijski konflikti? Predstavljeni so podatki o dejanskem izvajanju skrbi za starejše na podlagi analize omrežij in vloga skupnosti. ANG The paper presents the situation of the elderly. Policies are analysed and attituted of people toward the elderly and changes in time on the basis of survey data (SJM and others). Who should care for the elderly - family, local community, state. Are they seen as burden to society, what are intergenerational conflicts? Data is represented on actual care for the elderly (social network analysis) and the role of community. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v FILIPOVIČ HRAST, Maša, HLEBEC, Valentina. Skrb za starejše v Sloveniji. V: Družba in vrednote : povzetki referatov. [S. l.]: Slovensko sociološko društvo, [2008], str. 14 Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 27902045 8. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine7 8.1. Pomen za razvoj znanosti8 SLO Raziskovalni projekt je analiziral dejavnike povezanosti in sodelovanja ljudi na primeru dveh ljubljanskih sosesk. Pri tem je raziskovalni projekt prinesel pomembne znanstvene novosti, in sicer identifikacijo in klasifikacijo dejavnikov kohezivnosti sosesk, klasifikacija dejavnikov glede na dva različna urbana tipa sosesk, ter inovativno kombinacijo kvalitativne in kvantitativne metodologije kot del raziskovalnega pristopa. Pri pripravi merskega inštrumenta - vprašalnika, sem izhajala iz različnih teorij, in tako združevala in nadgradila obstoječe koncepte. Slednji pojmujejo povezanost me ljudmi kot socialni kapital, kot 'občutek skupnosti', skupnostna učinkovitost in socialna omrežja. V analizi sem vprašanja preverila in ugotovila, da lahko povezanost v lokalno skupnost razdelimo na tri faktorje, in sicer socialni nadzor, socialna omrežja in navezanost na sosesko. To kaže na večdimenzionalnost koncepta, hkrati pa potrjuje možnost opazovanja teh dejavnikov hkrati. Za zbiranje podatkov na terenu so bile uporabljene inovativne raziskovalne metode - namreč kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih metod, kjer je slo za t.i. triangulacijo metod. Nadalje je izbira dveh izrazito različnih sosesk omogočala opazovanje navezanosti na sosesko v okviru različnega konteksta in preverjanje koliko gre pri tem konceptu za kontekstualno odvisen pojav. Ugotovili smo, da je navezanost izrazito odvisna od konteksta in da se mora slednji upoštevati pri interpretaciji rezultatov, kar lahko vpliva na nadaljnje študije lokalne povezanosti. Faktorji, ki vplivajo na višjo povezanost v soseski se namreč med sosekama izrazito razlikujejo. Poleg tega sem odprla še dodatno novo polje pri opazovanju dejavnikov povezanosti. V analizo Projekt Z5-9451 Stran 7 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta sem namreč vključila tudi dejavnike, ki so bili pri nas in tudi v tujini v podobnih raziskavah manj poudarjeni, in sicer vrednote ljudi. Pri tem se je razlikovalo po teoriji Ingleharta med tradicionalnimi, materialističnimi in postmaterialitsičnimi vrednotami. Izkazalo se je, da vrednote posameznikov pojasnijo izrazito velik del variance in izboljšajo uporabljene regresijske modele. So torej pomemben pojasnjevalni dejavnik povezanosti ljudi. Preverjen in dokazan je bil tudi vpliv povezanosti v soseski na pripravljenost za sodelovanje in aktivno delovanje za izboljšanje življenja v soseski. Kvalitativni del raziskave je podal dodatne odgovore predvsem na to, kaj bi povečalo sodelovanje in povezanost med ljudmi v soseski. Izkazalo se je, da obstaja potreba po t.i. 'spiritus agens ' (in vivo kodiranje), tj. nekoga, ki bi spodbujal ljudi k skupnim projektom. V času projekta sem objavila več izvirnih znanstvenih člankov (v letih 2007 in 2008 je izšlo samostojno ali v soavtorastvu 9 izvirnih znanstvenih člankov, 2 pregledna znanstvena članka) in deli monografij (2 prispevka v znanstveni monografiji), ter tudi znanstvena monografija. Aktivno sem tudi sodelovala tako na mednarodnih kot domačih konferencah. ANG_____________________________________________________________________________________________________________ The research project analysed the factors influencing cohesion and cooperation in the neighbourhood on the basis of two case studies in two neighbourhoods in Ljubljana. It brings important new scientific knowledge - i.e. identification and classification of factors of cohesion and neighbourhood attachment, classification of factors in two different urban types of neighbourhoods and innovative combination of quantitative and qualitative methodology as part of research plan. The measurement instrument - questionnaire was based on different theories, to enable combination, verification and upgrading of different concepts. Different theories understand cohesion through different concepts, such as social capital, sense of community, community efficacy and social networks. I tried to combine these concepts and in analysis verified that cohesion at local level can be divided in three factors - social control, social networks and community attachment. This indicates the multidimensional nature of the concept as well as confirms the possibility to observe all this concepts combined. Innovative methods were also used, i.e. combination of quantitative and qualitative methods (triangulation). Furthermore, choosing two distinct types of urban neighbourhoods enabled observation of the above concepts in different contexts and verifying how much is this a context related phenomenon. It was found that the results varied very much in both neighbourhoods, which has implications for further neighbourhood studies. A new filed was open when observing factors of cohesion at local level. Values have been included in the analysis as important influencing factor, which has been somewhat neglected in other studies at home and abroad. According to the theory of Inglehard we distinguished between traditional, materialistic and postmaterialistic values. These have proven to be important explaining variable and improved regression models significantly. Tested and proven was also the influence of cohesion on cooperation in the neighbourhood and active involvement in improving the neighbourhood. Qualitative part gave additional answers on what would be needed from the perspective of respondents to improve cooperation in the neighbourhood -there is a need for a person from the neighbourhood that would encourage this cooperation, so called 'spiritus agens'. During the project I have published several scientific articles (individually or in co-authorship 11 scientific articles), articles in books (2 articles) and also a book. I have actively participated in domestic and international scientific conferences. 8.2. Pomen za razvoj Slovenije2 SLO Problematika projekta je izrednega pomena, saj zadeva ključne izzive za nadaljnji družbeni razvoj in kakovost življenja. Vprašanje kohezije in solidarnosti je namreč eno ključnih vprašanj, ki se obravnavajo tako v okviru Evropske Unije, kot tudi ključna tema za prihodnost Slovenije. V tem smislu se predlagani projekt nanaša na drugi strateški cilj razvoja Slovenije; izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, merjene s kazalniki človekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti, vključenosti in zaupanja (Strategija razvoja Slovenije 2005: 18). Nanaša se namreč na vprašanja dejavnikov povezovanja med ljudmi in načinov spodbujanja kohezivnosti in sodelovanja. Rezultati raziskave so podali nekatere odgovore na vprašanja, ki ostajajo sive pege ne le pri raziskovanju slovenske družbe, ampak tudi pri oblikovanju bolj informiranih politik za zagotavljanje socialne kohezivnosti ter lokalne participacije in trajnostnega razvoja slovenske družbe v celoti. Preverjen in dokazan je bil vpliv povezanosti v soseski na pripravljenost za sodelovanje in aktivno delovanje za izboljšanje življenja v soseski. Kvalitativni del raziskave je podal dodatne odgovore na to, kaj bi povečalo sodelovanje in povezanost med ljudmi v soseski. Izkazalo se je, da obstaja potreba po t.i. 'spiritus agens ' (in vivo kodiranje), tj. nekoga, ki bi Projekt Z5-9451 Stran 8 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta spodbujal ljudi k skupnim projektom. Gre za koncept, ki je v tujini (npr. VB) razširjen s t.i. skupnostnimi delavci ('community worker'), ki živijo v skupnostih in pomagajo pri organizaciji različnih projektov v lokalni skupnosti, spodbujajo sodelovanje med ljudmi, ipd. V namen širše popularizacije teme sem v času projekta aktivno sodleovala tudi v nekaterih okroglih mizah in posvetih (v okviru Inštituta za politiko prostora, Festivala za 3. življenjsko obdobje, društva Šent) ter z oddajo na radiu in televiziji. Analiza dejavnikov razvojne uspešnosti sosesk, spodbujanja sodelovanja in kohezivnosti v soseski je v današnji urbanizirani družbi pomemben cilj, saj omogoča usmerjanje kakovosti življenja ljudi, katerih del je kakovostno bivanje v soseski, ter omogočanje sodelovanja in družbene vključenosti na tem nivoju. Rezultati bodo tako potencialno uporabni za oblikovalce politik in zainteresirano javnost na področju urbanega načrtovanja, regionalnega in lokalnega razvoja, vodenja občin, načrtovanja politik regeneracije, ipd., saj osvetlijo dinamiko procesov delovanja na lokalnem nivoju in možnosti za njihovo vodenje in vplivanje. Rezultati so uporabni tudi pri spremljanju ravni 'socialne vključenosti' in 'socialne kohezije', ter se potencialno povezuje tudi z vprašanjem 'trajnostnega razvoja mest', ki so pomembne teme na nacionalni ravni (sovpadajo namreč z cilji Nacionalnih akcijskih planov za socialno vključenost in tudi Strategijo razvoja Slovenije). ANG_____________________________________________________________________________________________________________ The theme of the project is relevant in context of key challenges of social development and quality of life. Questions of social cohesion and solidarity and cooperation are key challenges discussed in European Union and are relevant for further development of Slovenia. It is concerned with problems of social cohesion and cooperation among people and ways to encourage these. In that sense the project addresses the second goal of the Development Strategy of Slovenia; that is improving quality of life and welbeing of all individuals, measured by indicators of human development, social risks and social cohesion, inclusion and trust (Development Strategy of Slovenia 2005:18). The results of the project partly address issues that were underresearched in Slovenia,, and gives basis for more informed policies to ensure social cohesion and local participation and suistainable development of slovenian society as a whole. Tested and proven was also the influence of cohesion on cooperation in the neighbourhood and active involvement in improving the neighbourhood. Qualitative part gave additional answers on what would be needed from the perspective of respondents to improve cooperation in the neighbourhood - there is a need for a person from the neighbourhood that would encourage this cooperation, so called 'spiritus agens'. It is a concept already adopted abroad (e.g. GB) in form of community workers that live in the local communities and are actively involved in organisations of various community projects and stimulating cooperation among people. For the popularisation of these subjects I have been actively involved in round tables and debates (organised by Institute for policies of space, Festival for third life period, association Šent) and in the media (radio and TV). Information on factors promoting cohesion and cooperation in neighbourhoods, efficiency of neighbourhoods is very relevant in modern urban society, as it enables promotion of quality of life of people (of which quality of living is an important part) and development of social cohesion and social inclusion at the local level. Results of the project can therefore be potentially useful for policy makers and interested professionals and public from the field of urban development, regional and local development, municipalities, regeneration policies, etc. The results namely shed light on the dynamics and processes of cooperation at the local level and potentials for influencing them. Results of the project are also useful for monitoring the levels of social inclusion and social cohesion and the questions of sustainable development of cities (which are addressed in National reports on strategies for social protection and social inclusion and Development Strategy of Slovenia). 9. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj f* DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Projekt Z5-9451 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Projekt Z5-9451 Stran 10 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Rezultat Uporaba rezultatov F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Projekt Z5-9451 Stran 11 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Rezultat Uporaba rezultatov F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Projekt Z5-9451 Stran 12 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Rezultat Uporaba rezultatov F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj f* DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj (~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj f~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj f* DA f* NE Rezultat Uporaba rezultatov F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj (~ DA f* NE Rezultat Uporaba rezultatov F.35 Drugo Zastavljen cilj (~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov Komentar 10. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja r r r r G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja r r r r G.01.03. Drugo: r r r r Projekt Z5-9451 Stran 13 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta G.02 i i i i i i Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu r r r r G.02.02. Širitev obstoječih trgov r r r r G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje r r r r G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije r r r r G.02.05. Razširitev področja dejavnosti r r r r G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost r r r r G.02.07. Večji delež izvoza r r r r G.02.08. Povečanje dobička r r r r G.02.09. Nova delovna mesta r r r r G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih r r r r G.02.11. Nov investicijski zagon r r r r G.02.12. Drugo: r r r r G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti r r r r G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti r r r r G.03.03. Uvajanje novih tehnologij c r r r G.03.04. Drugo: r r r r G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja r r r r G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja r r r r G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave r r r r G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti r r r r G.04.05. Razvoj civilne družbe r r r r G.04.06. Drugo: r r r r G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete r r r r G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj r r r r G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura r r r r G.07.02. Prometna infrastruktura r r r r G.07.03. Energetska infrastruktura r r r r G.07.04. Drugo: r r r r Varova nje zdravja in razvoj Projekt Z5-9451 Stran 14 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta G.08. zdravstvenega varstva C C r r G.09. Drugo: r r r r Komentar 11. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki10 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Projekt Z5-9451 Stran 15 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki Podpisi: Maša Filipovič Hrast in/ali podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 14.4.2009 Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROJ_ZP_2008/106 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Projekt Z5-9451 Stran 16 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali… (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 8 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija – izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-ZV-RPROJ-ZP/2008 v1.00 Projekt Z5-9451 Stran 17 od 17