t i; SLOVENSKA ZEMLJA Opis slovenskih pokrajin v nrirodoznanskem, statistiškem, kulturnem in zgodovinskem obziru I. del. Poknežena grofija Goriška in Gradišč^nska. Ljubljana 1893. I:=cLa,la, T,2iv£a.tic& SlQ"veaa.iBlEa»". Natisnila. H. Miličeva tiskarna. -J SLOVENSKA ZEMLJA. Opis slovenskih pokrajin v prirodoznanskem, statistiškem, kulturnem in zgodovinskem obziru. --$h*:k-- I. del. Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. Ljubljana L892. Izdala ,,3^Ecxtica. Slovenska". Natisnila H. Miliceva tiskarna. Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. y ----- Prirodoznanski, statistični in kulturni opis. (22 podob.) S, Rutar c. kr. giiuuazijalui profesor. Ljubljana 1803. Izdala ,,2^/Tatic a Slovenska". Natisnila R, Miliceva tiskarna, * t+1 * * 11111 ttf-tttttfttf t t--t f^t-f-t-t-t-t-t-f-i-f-t-t-t-t t-t-t-^ "TT"*~r* I "11 i t + m i i i i * rTTTT + ♦ rTTTTTTT* * l + ? J t » i* Uvod. Lega, meje, velikost, slikovitost ter važnost Goriškega. ?£§jjJ®okneŽena grofija Goriška in G r a d i š č a n s k a je del avstrij-■ dl/' skega Primorja in leži na severni strani Jadranskega morja, ' ob meji med vzhodno in zahodno Evropo, ali če govorimo v zemljepisnih izrazih, med 45° 36' in 46° 27' severne širine ter med 13° 15' in 14° G' vzhodne dolžine (po Griniču). Goriška dežela meji na vzhodu ob Kranjsko, na severu ob Koroško, na zahodu ob italijansko ISenečijo, na jugu pa ob Jadransko morje, Tržaško okolico in Istro. Večinoma je goriška meja natorna, po prirodi sami zaznamovana. Najvišji hrbti gora, ki pošiljajo svojo vodo v različne reke, dele praviloma goriško grofijo od sosednih dežel. Od Kanina proti vzhodu pa do Idrijce (137 km .daleč) dela razvodnica neprenehoma goriško mejo. Med Idrijco in Vipavo so tudi najvišji hrbti mejniki, le da sega Idrijca se svojimi levimi dotoki tu pa lam čez mejo. Tudi med Vipavo in I teko stoji nekaj visokih gričev ob goriško-kran jski meji. najbolj pa delijo obe deželi reke: llubelj, liranica, I lasa in Reka. Proti Istri zaznamujejo goriško mejo precej visoka pogorja: proti Tržaški okolici pa le semlertja kako nizko brdo. Najbolj pa je odprto Goriško proti Italiji. Ne le, da predere Nadiža kobarijsko gorovje in teče v furlansko nižino: lom več I udi od Komuna do morja ni natorne meje. Zato pa je segala beneška oblast nekdaj daleč proti spodnji Soči in Krasu. Vendar izražata mejo I udi proti Italiji zadosti vidno Mija in Kolovrat, dalje reki Idrija in Avša. Najbolj je raztegnemo Goriško od severa proti jugu, 85—95 km, in največja dolgost, od koroško-kranjskega mejnika Vršiča pa do ondi, kjer stopi potok Padež na Goriško, znaša celo 99 km. Od zahoda proti vzhodu pa je dežela bolj stisnena, široka je po p rek le 20—30 km, pri Tolminu (med Kukom iu Gradom v Kolovratu) celo le 11 km; v južnem delu se pa zopet razširi do 99 km (med izlivom Avše in iztokom Padeža), Vsa goriška meja je nekaj nad 500 km dolga. Skoro polovica te dolgosti, I. j. 220 km, pripada, meji proti Kranjskemu. Z Italijo meji Goriško 102 km daleč, z Jadranskim morjem 57 km, s Tržaško okolico 30 km, z Istro 25 km in s Koroškim 10 km. Ko bi bilo Goriško lepo okroženo, znašal bi mu obod le 105 km. V tu opisanih mejah obsega Goriško skoro tretjino vsega Primorja, t. j. po katastru 2925*56 kur', po planimetrični meritvi (H. Peneka) 2927 15 km1', po triangulaciji pa 2953 28 km2. Na tem prostoru star njimi je 145.000 Slovencev in 75.000 Italijanov (med te 508 š tir jaški h 22< ).()<)() ■eoivaio na !3sr> bi alcev. Mej n2 površja, 2000 Nemcev), stanujočili na njevem polji. Leva spodnja, plat je šestkrat jednako-iimtiio preprogami se srebrno in ru-dečo barvo, od desnice navzdol proti levi. Gradiš-čanski grb je se zlato iu višnjevo barvo poprek razdeljen ter ima v sredi viseč si-drasti križ srebrne barve.*) Kot mejna in prehajalna dežela je Goriška velike važnosti. Pa ne samo lega jo odlikuj« vodovje, različno podnebje, življenje ter prirodne lepote počasi od morja ter nrehaja kilometrih. Deželni barvi sta že od časov goriških grofov sem bela in rudeča (potrjeni od si. miri isterstva 19. dec. 1875. 1. št. 529). Goriški grb je poševno od zgorej dol prerezan ščit. Na desni strani se vidi zlati kronani lev v viš- nego tudi Krajevna izobrazba, njeno mnogovrstno živalsko in rastlinsko i prirodna čudesa. Goriško se vzdiga po širših in ožjih sloprijevinali zdaj položnejše, zaaj razlika leži met visoko! Pri trmejšc morjem ejmo tem visokostnini razlikam do zelo visokih slemen in najvišjo točko vrh rl in vrhov. Kol Viglava. 2804 posebnosti tal k a m in mnogovrstnost zemlje, in spoznali boderiio koj, da mora biti na Goriškem tudi podnebje zelo različno. Zatorej nahajamo v lom povsodi veliko izpremembo, veliko pisanost in večkrat cejo na-sprotnost. Kakor je vsa priroda na Goriškem mnogovrstna, tako so tudi prebivalci te majhne dežele mnogih narodnostij. In Če zasluži goriška grofija v leni obziru prednost pred vsako drugo *) To je baje slaii Oglejski grl). deželo, ne zaostaja tudi v prirodnih lepotah za nobeno. Čeravno neso goriške visoke gore tako lepe in prijetne, kakor se zelenimi gozdi in travnatimi pašniki obrastene srednje Alpe, katerih grebene in temena večni sneg in ledeniki krasijo, vendar nam ponujajo tudi naše Bolške gore veličasten pogled in krijejo v svojih dolinah marsikatero zanimivost, še malo poznano čudo. Z neko sveto grozo nas navdajajo one veličastne in gole vapnene stene in slemena se svojimi visokoštrlečirni vrhovi, se strmimi, večkrat po tisoč metrov navpično stoječimi skalnatimi rebri in se strahovito razoranim površjem njih gorskih planot. Glede te divje razoranosti, glede višine skalnatih propadov ter globine brezštevilnih razpok in kameni tih udrtin nadkriljujejo Bolške planine daleč vse severne vapnene Alpe, čeravno jim manjka na drugi strani prijetne slikovitosti. Kar se pa rastlinstva naših gora tiče, imenovati jih moramo pravi „eldorado" vseh botanikov. Med vsemi gorami pa se zlasti odlikuje mogočna podoba visokega Triglava in ostro izrezana piramida naprej stoječega Krna. Druge lepote nam ponujajo med temi velikani globoko urezane in stisnjene doline. Že koj na Predelskem sedlu zagledamo slikovito ozadje, katero delata, impozantne stene Mangarta in Jalovca. Nižje doli nas pozdravlja ob strmem pobočji sezidana trdnjavica s spominkom njenih hrabrih braniteljev leta 1809 in nizko pod njo se vije Koritnica skozi Loško kotlino. Skoro potem se izgublja ta rečica v 470 m dolgo korito, zajede no v živo skalo. 100 m nad tem koritom stoji novo sezidana trdnjavica, poprej razvalina nekdaj slavnega Bolškega grada., ravno ondi, kjer se tako približata MangarLovo in Kaninovo pogorje, da bi ja v sredi stoječi mož skoro dosegel z raztegnenima rokama. Korito je tu pa. lam jedva 2 metra široko; globoko spodaj se čujc voda šumeli, a vidi se je ne. Z mosta, ki drži čez to omotično visočino, vidi se kaj lepo po Koritnični dolini, zlasti proti jugu. Malo niže se odpira na vzhodno stran čudno dobro l!al-šica. V njenem dnu loži večen sneg in pod njim si je izdolbe) tnal potok svojo strugo, ravno tako kakor tudi v Zadnjici pod Triglavom. Tu na zahodni strani gorskega orjaka, ki se v vsej svoji mogočnosti vziliga naravnost pred začudenim opazovalcem, nahaja se velikanska gorska kotlina, podobna onej koncem Bohinjskega jezera, ki je obdana z nebotičnimi velikani in se zavija v polukrogu okoli gore Bubica, katera je izmed ostalih gora. proti sredi doline ponujena. Ob znožji tega gorskega amfiteatra vlečejo se lemnozeleni gozdi, nad njimi se razprostirajo soČnati planinski pašniki, a visoko gori se vidijo proti nebu štrleče sive skalnate stene, nad katerimi se še fantastični zobje in rogovi vzdigajo. Se se nesmo tega nagledali, že nam zašumijo na uho mnogoštevilni slapovi, katere delajo gorenja Soča, zlasti ob izviru, in njeni dotoki. Zadnja Trenta nareja s svojimi drčami in plazovi žalosten, ali presenetljiv vtisek. Med vsemi slapovi je najveličastnejši vodopad Boka pod Bolcem, kjer ravne pri cesti iz srede hriba mnogo vode v globočino pada in prši na vse strani. Manjši, ali slikovito jši slap je v P luži na h pri Bolcu. Lepi so tudi slapi Volarije, Zalaščice pod Razorom, Bače pri Podmelcih in „pod ključem" ob cesti iz Tolmina v Modrej, ki se pa le ob deževji vidi. Sedaj pa smo dospeli že v prijazno Kobarijsko in Tolminsko dolino. Tolmin stoji na. vzvišenem kraji med Sočo in Tolminsko ravno sredi hribov, ki ga obdajajo v okrogu od vseh slranij. Nad njim se vzdiga osamljeni kopičasti hribček z razvalinami nekdaj mogočnega grada ..Kozlov rob". Bolj zadej (proti severovzhodu) teče Tolminka skoraj skozi jednako korito, kakoršno je pri Bolškem gradu. Blizu ondi, kjer se v globočini združi Zalaš-čica s Tolminko, nahaja se imenitna Dantejeva jama. Uro hoda pod Tolminom priteka Idrijca v Sočo. Pri sv. Luciji držita po 29 m visoka mosta*) čez obe reki, ki sta se blizu 30 m globoko zajedli v živo skalo in jo prav mnogovrstno izdolbli. Pod setokom jo Soči na. struga 5 (i m široka, v wlesah" pod Kosme-rico pa se tako stisne, da ni čez 2 ni široka in da hi jo človek lahko v teku preskočil. Do Ročinja je Soška dolina zelo divja. Tu se pa spremeni, hribi se odmaknejo nekoliko, in po njih se vidi vse polno belih cerkva. V Kanalu je lep 1(J m visok most čez Sočo in prijazen grad vojvode lilacas. Na vzhodni strani se širi Banjška in Trnovska planota se slavnoznanim državnim gozdom. Pod Plavimi postane Soška dolina zopet neprijazna ali pri Solkanu odpre se nov svet. Na desni strani se; opazijo parčni nasadi pri Štrnavru, in dalje proti zahodu se širijo prijetna Brda, vsa polna trt in sadnega drevja. Tudi druga znamenita drevesa opaziš tu pa tam, n. pr. velik kostanj na Bobrovem, ali pa bršljan v Vipolžah. (listi zrak okrepčuje človeka in njegovo oko razveseljujejo prijazne hiše z ličnimi cerkvami, katere se raz vsak grič bele. In mnogoštevilne razvaline nekdanjih gradov (zlasti v Vipolžah, Višujevku in na Korminski gori) spominjajo nekdanjih viteških časov, ko je bilo podložno ljudstvo hudo tlačeno. Nasproti Brdom se vlečejo skoro jednaki hribi proti vzhodu in napolnjujejo Vipavsko dolino. Tudi po njih raste najžlahlnojše sadje, a trta je zelo opešala. Spredej leži senčnati gozd Pa novec s prijazno Kostanjevico, nasproti goriškemu Gradu. Za Panovcem je skrit Krom-berški grad z lepimi vrti in nasadi. Dalje slede lepe vasi in na gričih mogočni gradovi, n. pr. na Vogerskem in v Rihenbergtf, kjer je Lanthierijev grad z novim stolpom pravi biser Vipavske dolino. Grad v Križu je sedaj sicer že razvalina, ali njegovo zidovje štrli še visoko po konci. Tudi Dornberški grad in tabor nad Čr- *) Oni čez Soče je in višek nad navadnim stanjem vode t'A ml, d mg i čez Idrijce pa 28'5 m. ničami sta sedaj razvalini. Proti Kranjskemu meji Vipavsko dolino mrzli Hubelj, ki goni mnogo žag in mlinov ter napravlja slikovit vodopad. Furlanija je res bolj jednolična, pa veseli nas vendar rodovitnost zemlje, katera se ondi že nad dvetisoč let obdeluje. Po poljih so zasejane cele vrste murb in po njih se spenja vinska trta od dreva do dreva, kakor na dolgo spleteni venci. Vmes pa držijo ravne ceste in vežejo lepe vasi med seboj. Blizu morskega obrežja se vzdiga 73 m visoki oglejski zvonik (njegov temelj leži samo 2*3 m nad morjem). Kakor velik kazalec nam kaže mesto nekdanje slave in mogočnosti, a spominja nas minljivosti vsega posvetnega, Z njega imamo krasen pogled na, vse strani, zlasti pa na bliščeče morje, na Benetke se zvonikom sv. Marka in na celo dolgo vrsto Tirolskih, Karnskih in Julijskih planin. Z oglejskega zvonika se pregleda I udi ves Kras proti Trstu in še dalje proti Istri. (Icravno je njegovo površje žalostno, vendar nam odkriva v svojih podzemeljskih jamah nepričakovana čudesa. V novejšem času obiskujejo najbolj D i vaško (prestolonaslednik Budolfovo) okapnico, južno od železniške postaje, ker so vse kapniške tvorbe v njej zelo čiste, sneženo bele. Našli so jo meseca maja 1881. Okapnica „Viloniea" pri Lokvi nema sicer tako velikih podzemeljskih prostorov, kakor slavna Postojnska, vendar pa so njene podobe iz bliščečega kapnika ravno tako lepe. Vhod obeta malo, ali zalo pa je njena notranjost tem lepša. Po kame-nitih stopnicah se pride 257 m globoko na „prižnico", katera visi nad strašanskim propadom. Jama se deli v dva hodnika: glavni drži proti Trebiču, kjer se, nahaja v globini od 300 m mirno tekoča voda; drugi pa bolj k severozahodu proti Danam in Dutov-Ijani. Tudi njo je obiskal cesar Franc I. 1818. V kraških okap-nicah vise mogočni stebri izpod stropa navzdol in njim nasproti se vzdiga jo drugi od tal navzgor. Mnogokrat so se že srečali in sklenili v jeden sam steber. Ti kapniki delajo različne podobe, sedaj posamezne, sedaj v gručah stoječe. Vidijo se n. pr. podobe križa, Matere božje, angelji s peroti, perice ob potoku, prižnice, oltarji, prostorne sol)*?, kakor plesišča i. t. d. Druge znane kraške okapnice so: M a lan i ca pri Sežani, Jerihovica blizu Klanca pri (iorjanskein, Vodnik pri Tubljah (proti Brjam), Lokvica pri Opatjem selu, v Jamljah (lani najdena), Lesko v i ca pri Nabrežini, v (Jabrovici, na Proseku, i. t. d. Mnoge izmed njih (n. pr. jameljska, gabroviška) imajo tudi prazgodovinske ostanke in sledove, da so v starodavnih časih ljudje po njih bivali. Preznainenila. je S k o c i j a n s k a jama in tamošnji prisodili most. Notranjska Peka teče namreč pod širokim obokom, na katerem stoji cerkev in vas Škocjau. Na zahodni strani zija velikanska, udrtina, t. j. IGO m dolgi Škocjanski dol. Po njem teče Reka in napravlja 13 m visok slap. Nad slapom je postavljen nov 14 m dolg mosL, ki so vzdiga 00 ni nad njim. Nad mostom pa se potrebuje še 80 m višine do roba dola in tako iznaša vsa globina, v katero so Reka konečno izgublja, 153 m. Pa tudi podzemeljski tok Reke preiskali so 2'/^ km daleč in našli, da napravlja še 24 manjših slapov. Smer jame se vleče proti severozahodu, torej proti Divaški postaji. Struga je skoro neprestano s skalami posula, jama pa na nekaterih krajih zelo zožena, na drugih pa široka in visoka, kupolam podobna. Najimenitnejši lak prostor v jami je „Rinaldinov dom". Tudi v Škocjanski jami se nahajajo prazgodovinski ostanki. Tudi Kras ima svoje gradove, med katerimi slovi zlasti De-viuski, sezidan vrh navpične slone ob morji (26*5 m visoko). Obdan je krog in krog z mnogimi zidovi, nasipi in trdnjavicami in njegovi stolpi gledajo ponosno v spodej ploskajoče sinji; morje, Pod novim gradom ob morji se vidijo razvaline starega in fantastično steno „nuna". Blizu grada je sla v nožna ni park, morda ravno lam, kjer je stal že davno pred Kr. r. imenitni gaj lovske boginje Pijane. V njem rasto skoro vedno zeleni hrasti in tere-biule. Se streho Devinskega grada vidijo se proti severu razvaline Doberdobškega grada, ki se je tudi ponosno vzdiga! nad m.din jezerom. Iz tega se odteka, voda v slaroslavno, klasično reko Timavo, kjer se je bilo začelo prvo kulturno živenje na Goriškem. Vergil pripoveduje, da je imela sedmero šumečih izvirov ter jo imenuje „matcr morja" ; sedaj pa prav pohlevno pritekla iz treh votlin ter se po kratkem toku v morje izliva. Slikovitost Krasa povzdiguje tudi železnica in njene zgradbi'. Od Ležeč do Proseka je napeljan 38 km dolg vodovod, ki daje vsaki dan-1000 kubičnih metrov vode za nasitenje strojev ter za domačo potrebo postajam in stražnicam na vsej omenjeni progi. Na zahodni strani postaje Na brezi na drži železnica čez 040 m dolgi in poprečno 20 ni visoki vijadukt, najvažnejšo umetno zgradbo kraške železnice. Tvarina (najlepši školjki m I i vapnenec) je vzela iz bližnjih kainenolomov. Oboki so 9*5 m široki. Koj za vija-dukloni naredili so železnici tir skozi P.) n; globoko skalnato zaseke. Koncem zaseke odpre se potovalen prvikrat razgled na sinjo Adrijo, ki 100 m nižje ob skale pljuska. Ta pogled na brezkrajno morsko gladino preseneti vsakega, ki prvikrat zagleda morje. Blizu Nabrežine ji4 vodni stolp, ki pa stoji že na tržaških tleh. V la stolp vzdigajo studenčno vodo se scsalniraini od morske obale 145 m visoko, da preskrbujejo ž njo postajo Nabrežino. Tudi tržaško mesto je napeljalo iz teh studencev, katere Slovenci imenujejo Brojaniea (ilalijanizatorji pa wAunsinaM), pitno vodo v Trst 1. 1885. — Opomniti je tudi treba, da kaže Kras svojo najneprijaznejšo stran tujcu, ki potuje po železnici ali veliki cesti, a prijazni kraji, kakor Tomaj, Dul.ovljc, Bodik^ostancjo skriti. Raznoličnost Goriškega se kaže tudi v njega prebivalstvu. Ne samo, da si tu podajata roki veliko slovansko in romansko pleme, nego tudi način življenja je mnogovrsten. Prebivalci visokih gora se rede večinoma od živalskih pridelkov, od mleka, sira in masla, ravno tako kakor v škotskih gorah. Na nasprotnem delu grofije pa žive ob nezdravi obali siromašni ihtiofagi in sprevajajo -/W^vV večino svojega življenja na zibajočih se ladjah ter ne mislijo na drugo, kol. na obilen lov. drugači se morajo se školjkami zadovoljili. Koj zraven voda. po katerih ribiči vozijo, pa zagledamo bujna rižišča. ki nas spominjajo na pridelke tropičnega pasa. Na Goriški urad. Trnovski planoti poznajo le tista žila, kakor v severni Evropi, namreč rž in ječmen; a- v Gorici, ki jo le nekaj kilometrov oddaljena, rasle oljka in prezimujejo citrone na prostem. Na Krasu pa nahajamo kraje, ki bi jih prav lahko primerjali Libijski puščavi. Težko se bode torej našla katera druga dežela, ki bi na tako malem prostoru združevala, toliko mnogovrstnost in razno-ličnošt, kakor ravno Goriška. Prirodoznanski opis. Navpična izobrazba, zemeljska sestava in površje. f>-yoriška dežela vzdiga se kaj različno nad morsko gladino. Skoro ,v^4) tretjina vsega površja leži niže, kakor 350 m nad morsko gla-'»ss^f dino in zato se imenuje ta del niža v je. Obilni dve tretjini pa ^ ležita nad omenjeno višino in spadata zaradi tega k višavju. Večina nižavja je malo nad morjem vzdignjena ravan ali nižina. Ta pokriva jugozahodni del Goriškega in sicer obilno petino vsega površja, t. j. 550 km2. Steguje se od morja proti severu ob dolenji Soči do Gorice in Korrnina. Od Krasa in Brd loči nižino železniška proga med Nabrežino in Italijo. Ob morski obali je suha zemlja tako malo vzvišena, da je velik kos morje zaliva, zlasti ob času plime Okoli Akvileje stoji nižina le še 5 ni nad morjem. In tudi naprej do setoka Soče in Tera vzdiga se ravan skoro ne vidljivo do 12 m. Zato imenuje ljudstvo ta del nižine dolenjo Furlanijo ali „nizke Lahe" („il basso piano"). Še le nad cesto iz Gradišču v Višek je svet bolj vzvišen (Ghiopris 34 m, Gorona 39 m, Fara 46 m) in doseže v znožji Brd 50—70 m nadmorske višine, (Kormin 63 m, Koprivno 50 m, Ločnik 70 m). Bazen malega hriba Medejskega 132 m in Brda 116 m pri Fari je vsa nižina popolnoma gladka. Oba omenjena griča sta kraške narave in značaja. Reške struge so prav malo zajedene in le nizki nasipi jih spremljajo. Ker je zemlja, za obdelovanje prikladna, je ves svet razen obmorja dobro naseljen. Vasi so navadno bolj daleč vsaksebi, pa tudi prav velike. Ravne in dobre ceste jih vežejo. Južni del je močvirnat (lagune, paludi), in iz stoječe vode se vzdiga nezdrav, mrzli čast zrak. Za čiščenje prekopov in vzdrževanje nasipov potroši država nad 3000 gld. na leto. Na severni in severovzhodni strani prehaja nižina v brdast svet (brdje). Ta zavzema skoro pravo središče Goriškega in se vleče počez od beneške do kranjske meje, 35 km na dolgo in 10—12 km na široko. Brdjo, in sicer prava Brda na desnem bregu Soče, pokriva 133 km-, brdast. svet na levem bregu Soče po Vipavski dolini pa 257 km2, torej skupaj 390 km2. Med ladje segajo doline od 50 do 100 m nad morsko gladino in nad njimi se vzdigajo brda še 100—200 m višje, redkokedaj več. Važnejšo doline med brdjem so: Prevalo in Trebež 7*32 km2, Ru-larska dolina P29 km2, Koška P76 km2, Dolenjska P57 knr'. Goriška ravnina IS'171 km2, Renska, kotlina 11 -542 km2, Lijak 5'8 km2, Ajdovska ravnina 5 km2, Dobravljiška-žabljiska od Mu-šino do kranjske meje 5*22 km2; skupaj torej 57*70 km2. Hrbti in podolgasta brda so vedno široka in ploskasta, pobočja so pa navadno strma. Vmes tečejo male vode zelo počasi in padajo prav malo. Zato narejajo velikokrat močvirja, zlasti predno se izvijejo izmed brd (n. pr. Oblinč in Vrbačina, Lijak). Na višinah so polja in vinogradi, (pa tudi mali gozdi), v nižinah pa travniki. Geste in poti se vijejo po brdih, sedaj gori, sedaj doli. Svet je rodoviten, vsaka ped zemlje dobro obdelana in vasi so prav gosto po hrbtih potresene, pa tudi majhne, včasi je le nekaj hiš vkup. Vmes pa je mnogo pristav in gradov velikih posestnikov, ki imajo tu obširna zemljišča. Višavje delimo v nizko gorovje ali hribovje (od 350 do 800 m nadmorske višine), v srednje (800—1G00 m) in visoko gorovje (nad 1600 m). Nizkega gorovja, prav za prav nemarno v goriški grofiji. Kras hi sicer po svoji visokosti spadal v to vrsto, ali tako ustvarjen svet imenujemo planoto (visoko ravan). Srednja višina dolenjega (zahodnega) Krasa znaša 200—300 m. goro njega (vzhodnega) Krasa pa 300--400 m. Tudi Kras zavzema dobro petino Goriškega površja in napolnjuje jugovzhodni rogelj naše dežele. Od daleč je podoben valoviti ravnini, i/, katere se vzdigajo lepo okrogli hribi in podolgasti, lahko obokani hrbti. Kjer se nahaja med Krasom kaka. dolina (n. pr. ob potoku Kaša), ondi so pobočja nenavadno strma, in struga je prav globoko zajedena, 'tudi proti morju spušča se Kras zelo strmo, nekoliko zložnejše pa v nižino. Pri sv. Polu in Kedipolji stegata se dve gorski ostrogi od Krasa v nižino. Kraška planota je obrobljena z golimi, precej visokimi hribi hi pogorji (Trstelj, Gaberk, Čuk, Žekanec i. 1. d.). Površje je zelo neravno, nahaja se vse polno dolov in kotlinic ter malih goličav, iznad katerih se vzdigajo kupi kamenja ali pa skalnati vrhunci m goli grebeni. Skoro ravno po sredi te planote se vleče, vštric se Zekancem ozka. mirta dolina od Sežane do Brestovice in Janielj, ki se spušča navzdol od 200—60 m nadmorske višine. Vasi obdaja precej rodoviten svet, za leni so na okoli senožeti in na zadnjo pašniki z „grižamr (velikimi kupi ostrega kamenja). Najbolj pust je svet okoli Nabrežine, Proseka, Komna in Vojščice. Srednje gorovje je najbolj razširjeno na Goriškem, ker pokriva več kakor tretjino vsega površja. Začenja se na severni strani britja in sega do pobočja visokih gora, ki držijo od Kanina proti jugovzhodu mimo Pirhovca, Krna. in Vogla do Črne prsti. Na južni strani spremlja to pogorje globoko udri a dolina, ki se vleče od Rezije mimo Srpenice, Kobarida. Tolmina in Grahovega do Podbrda. Vse Tolminske ravnine merijo 54*8 km2. Splošni značaj srednjega gorovja so bolj ostri hrbti in zelo strma pobočja. Vsi posamezni deli so veči in obširnejši; le kjer se vapnenec prikazuje, nahajamo mnogo vrhov, malih brd in navpičnih strmin (čukel). V našem srednjem gorovji pa imamo tudi obširne planote, ki so povsem kraškim podobne, le da višje ležijo (njih srednja nadmorska višina znaša 1150 m), a znižujejo se polagoma proti zahodu. Te planote imajo tudi na vse strani jako strma, v Časi skoro navpična pobočja, ki se spuščajo 'pio 600 m navzdol v dolino. V njih /nožiji izvirajo navadno studenci, dočim trpe planoti) veliko pomanjkanje pitne vode. Strma rebra so vcči-iidiiia z gozdom obrasleiia. na hrbtih pa SO obdelana polja m travniki s človeškimi bivališči do '.100 m. celo preko IOOO m visoko. Vasi so male in redki;; na posameznih brdih stoje osamljene kmetije. Najsevernejši del Goriškega pokrivajo visoke gori1 (nad 580 kur'). Njih značaj je veličasten, strahovit. Grozno veliki in široki hrbti nosijo še zelo visoke vrhi' in rte. Od teh hrbtov cepijo se na vse strani mogočne veje in panoge proti glavni dolini. Po njih se spuščajo celi plazovi grušča in kamenja, izmed katerega kuka borna trava. Doline so navadno po 1000 m globoko urezane in k njim se spuščajo obronki neizrečeno strmo, mnogokrat navpično. Ozadje teh dolin je skoro okoli in okoli obdano se skalnatimi stenami in le s kake razpoke pada in se prsi voda v dolino. Le nekatere doline (n. pr. Laskaj so že tako daleč zajedene, da se po njih lahho prav polagoma, vzpueš do sedla. Nasproti pa potrebuješ mnogo časa. in truda, predno se popneš tudi do ne posebno visokih goni. Vode so deroče in naraščajo o deževji strašansko. Velike povodnji, ki so v visokih gorah navadne, spremenijo tudi majhne potoke in sušče v neukrotljive lijake, ki pred seboj vse razdirajo in odnašajo. Zemlja se le malo obdeluje in sicer jedino v dolinah in ob zložnejših icbiili. Ker so gozdi skoro popolnoma iztrebljenj plazi se na viših krajih le še ruševje (ce-i< ni jo) po skalnatih tleh. Nad tem rastejo prav lepo dišeče planinske cvetlice z nizkimi stebli in velikim cvetnim perjem. Nad 2600 m pa se nahaja, le še mah in lišaj. Taki vrhi so skoro z vednini snegom pokriti Na visokih in širokih slemenih zelenijo dobri pašniki in tukaj pasejo pastirji svoje čede in delajo sir. Planinstvo se nahaja povsodi v visokih gorah in daje glavni vžitek redkemu prebivalstvu. Po tu opisani navpični izobrazbi deli se Goriško najprimernejše na tri glavne dele, od katerih ima vsak še dva ali tri razdele: CW Južni del: 1. Furlanska nižina z močvirji vred*) meri.......... 534-537 kma. <Ž. Kras brez Štijaka, pač pa do zahodnega roba ob Sodi .... 535*757 km2. Plnženski slap pri Bolcu. *) Močvirja v občini Gradež merijo 123'3B6 km, z onimi v občinah Oglej in Morosini pa vkupno 138 km-. II. Srednji del: I. prebajalni pas: a) vsa Brda ha desni strani Soče . . . 132-833 km2. I)) Vipavska dolina se Sti- jakom*) . . 257-000 km2. 2. Kanalsko srednje gorovje z Gr- garjem in Ravnico.....161*475km2. 3. Trnovska planota :**) a) zahodna ali banj- ška . ' . 85-212 km2, b) prava trnovska planota s Čepo- vanom . 181*940 km2. III. Severni del: 1. Tolminsko - cerkljansko srednje gorovje (brez Loma) .... 446*G73 km2. 2. Tolminsko visoko gorovje . . 224*500 km2. 3. Bolško visoko gorovje (brez Trnovega in Srpeniee) .... 300*300 km2. Ko bi iz zraka dol opazovali naše gore, videli bi, da se skoro vsako pogorje, vsak hrbet in rob vleče od severozahodne proti jugovzhodni strani in sicer med seboj vzporedno. Le v severnem delu grofije držijo pogorja malo bolj od zahoda proti vzhodu (n. pr. Črna prst, Šenvijska planota). Prav malokje (n. pr. v Kanalskem pogorji, ki napravlja s poldnevnikom kot od 37°) je obrnjena njih smer od severovzhoda proti jugozahodu. Črta med Voglom in Gradom zaznamuje os spremembe pogorij, in Sočino koleno pri M odre ju je središče spremembe. Ta pravilnost, ki se dosledno ponavlja, kaže narn, kako so naše gore nastale. <)b času, ko so se vzdigale Alpe iz zemlje, pritiskala je velikanska moč od po-dolžne alpinske osi proti jugu in jugozahodu in tako je vzpore-dila posamezna gorstva kakor velikanske gube, podobne valovom, ki nastanejo, kadar vržemo kamen v tolmun in se pomikajo od središča proti kraju. Ilavno lista moč je prevrgla vse sklade naših gora in pomešala razne plasti med seboj. Bolj mehke snovine ii. pr. lapor ali opoka, (Mergel), skriljenec in peščenec) so bile stisnjene in zgnetene, vapnenske plasti so se pa zvile in kakor lok pregnile. Tako so nastale podzemeljski' jame, obokani prostori in hodišča proti sredi gora. Marsikatera plast se je prelomila, in zato nahajamo toliko razpoklin in špranj ter na daleč raztegnjenih razorov. *) Ranjki Pr. Erjavec je učil, da treba računati k Vipavski dolini ves svet na desnem bregu Hianice in zraven še Štijak /. ttaško dolino. **) Vsa Trnovska planota kol gorska skupina med 'Jačnikniu. [drijčp, Sočo in Vipavsko dolino obsega 30O78O km-. Vse visoko gorovje obstoji skoro iz samega vapnenca (tako-imenovane rhatiške tvorbe), mnogokral dolomitu podobnega. Tak vapnenec nahajamo v srednjem gorovji le vrh Matajora (1040 m). \ Bolški kotlini se prikazuje tudi rudeči vapnenec in vapnenski skriljenec ter sivi ali črnikasti peščener, .ki je v časi taborskemu sprimku (konglomeratu) in kredi podoben. Ob pobočjih nahajamo novejše sklade grušča in taborja. Na obronkih Bolške kotline in na hribu Straža se pozna, da je nekdaj voda tekla 50—SO m nad srednjo višino kotline, kajti lam slone ostanki nekdanje dilu-vijalne skorje na erodovanem peščeneu, ki je flišu podoben (tliš je jednakomerno drobnozrnasta mešanica, iz peščenca in o poke, ki ima male okamenin). Srednje [lisasto dno kotline se je moralo torej pozneje usesti, takrat ko se je neogen-kvartarno Primorje pretvarjalo v sedanje. Tudi Rabelnik in Praprotnica, potem griči pri S vinom in Sužidu, so bržkone starejše, eocenske tvorbe in sicer gorenje iliševe plasti. Širše doline so napolnjene in poplavljene z vapnenčevim gruščem, prodom in peskom. Od Kobarida notri v Baško dolino se vlečejo zaporedoma, plasti kaprolinskega in spalanškcga vapnenca. Matajorovo in Kanalsko pogorji! je sestavljeno iz nurnulit-skega peščenca, konglomerata in kredaslega vapnenca. Čuden jo sipec pri sv. Luciji, kakoršen se ne nahaja nikjer drugodi med centralnimi Alpami. Pri Deskljah se dviga na dan rudeča opoka, rumenkasti vapnenec in siv labor. Okoli sv. Lucije, Volč in Pod-melec nahajamo siv in rudeč opokasl vapnenec, z rožencem pomešan. Cerkljansko hribovje obstoji iz starejših tvorb (vapnenec. m skriljenec hallsladtskih in esino-plaslij), ki so - nastale v premogov! dobi. Mlajši je z dolomitom pokril skriljenec v gorenji Idrijski in Baski dolini. Pri Kavnih se nahajala dve votlini s kapniki in čudno brušenim konglomeratom. Trnovska in Banjška planota je sestavljena iz belega vapnenca (Plassenkalk) noveje dobe (gorenji jura). Ob južnem pobočji se opažata peščenec in opokasti vapnenec eocenske l vorbe. ki imata v sebi ostanke okroglih polževih lupin (numulite). Najnižja plast 'trnovske planote je vol-čanski vapnenec, ki je ob Soči v tankih slojih naložen, mnogovrstno pregnjen, opokast in s sivini ali rudečkastim rožencem pomešan. Nad njim leže mogočne sivi1 plasti vapnenca. v zvezi z brekcijami, potem tu pa lam I udi opokast skriljenec in dunajski peščene«; (tasello). Vrhu tega se kažejo propndne stene hallstadskih plastij v zvezi z guttensteinskiin vapnencem. Kot ostanek sprh-nehh tvorb se nahaja po globelih in ponikvah rudeča, železonosna ilovičasla prst („tcrra rossa*), ki je pomešana z dobro črnico (humus) od drevesnih odpadkov. Ta je tako obilna, da se na njej prav dobro razvija rastlinstvo. Ce pa se najedenkrat poselijo gozdi in odvzame tlom obramben o streho, da sobice in de/, prosto na nje padata, tedaj se razdrobi prst ter veter in dež jo odneseta. Kmalu se pokaže golo kamenje in kraška puščava je gotova. Dolina mod visokim in srednjim gorovjem je vsa napolnjena s (tretjegornirn) vapncnčevim gruščem, ki so včasi scvre v spri-mek. Ta sega nad 700 m visoko ter napravlja cele griči* in brda. V Kanalski dolini se vidijo skoro povsodi velike stopiče (Terrassen) konglomerata. Kakor v Bolški kotlini, tako se nahajajo tudi pri Ločniku stare gruščeve stopice nad novejšimi konglomerati, ki leže na zvitih (liševih 11 • -11, katere je Soča pri Gorici popolnoma razjedla in erodovala. To je zopet dokaz, da se je tudi Goriška dolina znižala po kvartarni dobi. Tla Vipavske doline med Trnovsko planoto in Krasom ter Brda so eorenska iz tercijarne tvorbe. Na dnu leže eocenski različno debeli in mrbljivi peščenci (sovdan), med katere je vložena opoka ali pa konglomerat. Le tu pa tam se prikaže v mali meri I udi nižje ležeči niunulilski vapnenec. Produkt razprhnelega tega kamenja je železonosna, peskovita, rudnin uboga ilovičasta prst, ki se rada suši, razpoka in v prah razprši. Le na takih krajih, ki so pred vetrom in vodo zavarovani, se nahaja boljša zemlja. Vmes nahajamo trdni, z vap-nenskim cementom zvarjeni peščenee. ki se rabi za zidanje in mlinske kamene. Med lagunami pri Gradežu se nahajajo sipiuski griči iz vap-nenčevega (ne posebno drobnega) peska, ki je zelo podoben onemu, ki je naložen na kvarnerskem otoku Sansiku. Soška dolina in gorenja Furlanska nižina je napolnjena z nalivnim (dihivijahiiin | gruščem, ki je navadno v labor strjen. Vrhu tega pa se nahaja novejša naplavina (alluvij), obstoječa iz proda in peska; ki sestavlja zlasti dolenjo Furlansko nižino. Ob znožji Brd in Krasa je debelejši prod, blizu morja pa drobnejši sviž in prod. Zato je zemlja v gorenji Furlaniji manj rodovitna, nego v dolenji. Ker je skalovje v visokih gorah jako trdo, zalo le težko razpada in prhleje. Zemlja je torej 'zelo peščena in s kamenjem pomešana. Odkar so gozdi izginili, jo voda še bolj izpira in odnaša. Tako ima skoro vse Bolško nerodoviten svet. V tolminskem srednjem gorovji se spreminja opoka v ilovico iu ta se mnogokrat nahaja med zemljo. Sem ter tja se nahaja tudi bliščenee, dalje kovinski sledi in v oglje spremenjen les (premog). Vapnenec trnovske in banjške planote se bolj mrvi, prhleje bolj hitro in se spreminja v zemljo, ki je tudi rodovitna, kjer je drevje zasajeno. Ob pobočjih je zemlja ilovičasta. vlažna in ne pušča rada mokrote va-se; če jo pa že sprejme, potem jo tudi več časa obdrži. Rodovitnost zemlje zavisi od tega, ali so tla rahla in ah puščajo va-se vodo in zrak. Čim drobneji je vapnenčev peščenee, tem rodovitnejši je. Po vsem visokem gorovji je povsod zadosti studencev, le ob golih pobočjih so se ti dedoma že izgubili, kaljo na veliko kvar živinoreji. Z ara li poru injkanja gozdov se dež-nica ne more med listjem in drevesnimi odpadki izgubiti, nego zbeži po strmih jarkih naravnost v potoke in reke, ki nenavadno naraščajo in poplavljajo v dolinah rodovitna polja.. Tudi prehod čez take reke je včasih po več dnij zaprt tam, kjer ni trdnih mostov. Posebno narašča Soča po vsakem deževji in prinaša mnogo proda v nižino pod Gorico, katerega odlaga ob nizkih bregovih tjedoli do svojega izliva. Njena stroga se vedno bolj zvišuje in zato je treba nasipe ob bregu vedno z nova popravljati, kar stane mnogo denarja. Najlaže se pa drobi sovdan v Brdih in Vipavski dolini. Sestavljen je iz debelih kremenastih zrn, ki so zvezana z ilovičasto snovjo. Na površji sprhneje sovdan, vezilna snov razpade v prah m nareja ruja vkasto-rumeno zemljo, ki so pomeša z ilovičasto opoko in kremenastim peskom. V laki zemlji rasle najbolje vinska trla. Na južni strani Bril ima ilovica, razne barve (tudi belo) in je pomešana, z deli železne rude. Taka zemlja je tudi v znožji Krasa pri Tržiči. Zalo so najrodovitnejša polja okoli Kormina. Medeje, Mariana in Tržiča. Pri Gradišči je pa zemlja veliko lab-keja, ker je voda. preveč grušča in peska nanesla. V dolenji nižini je obilno rodovitne črnice in le ob morji postaja peščena. Spodnji skladi Krasa obstoje iz numulitskega peščenca (eocenske tvorbe), ki se pa le ob islrijski meji in pri Štijaku na dan prikazuje. Površje sestavlja kredast vapnenec (hippuritovec). Podolgaste doline Branice, Baše in Reke so po sredi napolnjene eocenskimi plastmi, ki se vlečejo čez Kozino tudi dalje doli v Istro. Pri Rodiku, v Škocijanu in Ležečah se vidi tudi premog. Medejski hribček obstoji tudi iz kredastega vapnenca in spada torej h Krasu. Od najseverozahodnejšega roglja Kraškega spušča se nizki hrbet v trijulsko nižino. En del tega je hribček v Gradišči. Med Gradiščem in Medejo se pod zemljo lahko naleti na sledove tega hrbta, n. pr. pri kopanji vodnjakov. Brdo pri Pari je pa iz peščenca sestavljeno. Vse plasti Krasa so močno zvite in prevržene. Najvišje gube s<' nahajajo na vzhodu in se proti zahodu vedno bolj zmanjšujejo. Na vzhodu pa so plasti mnogokrat navpik postavljene, da, včasi celo nazaj obrnjene. Ob vsem severnem robu Krasa so kredne in numulitske plasti popolnoma premetane, poslednje leže nad 1'ucoid-nim peščencem. Zaradi le premetbe padajo mlajše plasti strmo na. obe strani ven, a glavne tvorbe leže vodoravno. Kakor že rečeno, obstoje le glavne tvorbe iz krede, med njimi pa se nahajajo eocenske kotline z numulitnim robom. Kjer so tla sestavljena iz krede in numulitskega vapnenca, tam se nahaja ostro, izprano kamenje. To kamenje so v vodi mnogo hitreje topi, nego čist vapnenec, in prav rado razpada. Zato deluje voda nanj s po-četka kemično, potem pa. kemično in mehanično ob jednem ter napravlja lijcu podobne rope, votline in okapnice. Posebno tam, kjer so plasti vodoravne ali skoro vodoravne, je to podzemeljsko delovanje vode prav lahko. Učenjaki imenujejo le kraške rope »geologijske orgije". Vedno so v zvezi z »rudečo prstjo", ki je takorekoč neugasljiv pepel vapnenčev. Voda širi vedno bolj rupo * * 1 in dole ter mnogokrat še združita dva sosedna v jednega samega,^"J kakor n. pr. pri Skocjami. Kjer pa so tla peščena in Opokasta, lam so griči in hrbti lepo zakroženi, zemlja je rodovitna in marljivo obdelana. Vendar-se nahajajo gozdi tudi na krednatih tleh. Čeravno je Kras ogoijjen,^, vendar ima še mnogo okroglih gričev zaradi vztrajnosti fepfienJji eeve. Ti griči so le ostanek nekdanje najstarejše odeje Kras§vo|| t. j. komenskega skriljenca. Ta se vleče po sredi Krasa od Sežano* proti Tržiču in ima v sebi prav dobro ohranjene odliske ril*. Kornenski skriljenec je razcepljen v tanke plošče, ki nosijo v sebi roženec in bituminozni vapneni skriljenec. Da je bilo površje sedaj tako razjedenega Krasa nekdaj popolnoma drugačno, to se1 vidi iz nekaterih fluvijatilnih skladov, ki se tu pa tam po Krasu nahajajo. Take starejše tvorbe so n. pr. penaste krogi j o (Sinter-kugeln) v pesku pri Repnem, grušč pri Motavunu in Škofijah, in tu lasti peščenee v neki rupi pri Šcnpolaju. ki ima bobovee v sebi. Kot mrarnor služi gorenji rudistni vapnenec, t. j. beli (pa tudi sivi in rudeči) vapnenec z vapnenimi hrekcijami. n. pri pri Nabrežini. „Kozinske plasti" med Kozino in Vremom so postale pod vplivom sladke vode v cocenski dobi (polži in školjke iz sladke vode) ter imajo tudi dobre premogov o žile. Od mlajših sedimentov se nahaja le rudeča prst po globeli!) in razpokah. Med Krasom in morjem leži gosta peščenčeva plast, ki zapira votline in odprtine Krasove proti morju, tako da vode ne morejo tam prodreti k morju, nego morajo daleč gori proti severozahodu teči. Kraško kamenje je neizrečeno trdo. včasih skoro zveneče, in zelo malo tnrbljivo. Samo po nekaterih krajih se nahajajo plasti meljastega vapnenca, ki dajajo prav dobro in iskano ivarino za posipanje cest in vrtnih potov. Čisti kraški vapnenec ima v sebi 80—97°/o oglenokislega vapna, 1—5"/o železnega okisa in ilovici1, 0—0'b()ji) kremenčeve kisline in l — 10°/n neraztOpljive Ivarine.*) Na Krasu je najbolj razširjena rudeča, železdnosha gručasta zemlja (terra rossa), pomešana z drobnim vapnenčevim gruščem in peskom. Neobdelana je sestavljena iz 75*9e-/i» kremenčeve kisline, 4,4°/o oglenokislega vapna, l*6°/o oglenokisle magnezije. 0'4°/o žveplenokislega vapna, 5'30/o ilovice, 12'3°/d železnega okisa ; potem ima še sledove o kloru, kaliju, natronu i. I.d. Zaradi obilne množine železnega okisa vlači la zemlja amonijak iz zraka in ga obdrži v sebi. Zato je ona najrodovitnejša izmed vseh kraških }ustij in najprikladuej.ša za polja, vinograde, travniki1 in gozde, ako zadosti dežuje in se jej mokrota ohrani. Škoda pa, da se tako rada osuši. Tedaj razpoka prav na globoko in izgubi vso vlago,- posebno blizu obale, kjer poleti tako redko dežuje. Suša *j Mojsisovics, Zeitschrirt ! „ „ Koritniee . . . . 380 \l I) „ „ Rozijanske Bele 330 M H pod Kuncerjem pri Srpenici (zač. brzic) 300 \) » pod Kobarijskim mostom 200 f\ ?! pod Tolminom (izliv Tolminke ) ' 148 \f „ pod Sv. Lucijo (izliv Idrijce) . 130 h „ v Kanalu (pod mostom) 92 \i n pri Plavili (pod mostom) 78/\ n v Solkanu (pri mlinu) . . . 60 U n pod Gorico (pod železniškim mc isto m) 12 > j km pailn m 5 50 18-5 12-4 9-2 10 5-2 6 7d 1 a- i 14/2 '}.0)O 10 1 4d 0 2.) 4-5 13-5 2-8 1 / /O 1 O''.) i i) 1-7 6-2 2-26 0*3 1-74 m nad morjem km pada m Soča pri izlivu Vipavo....... 32 \) *t „ pri Zagraju (pod mostom) .... 20 l\ Vjj „ pri izlivu v morje....... 0 i ' ' L Soča nikoli ne zamrzne popolnoma. Povpdnji nastopajo v marcu in aprilu, poleni v oktobru in novembru ; seveda tudi po vsakem nalivu. Voda zraste v gornjem loku 3—4 m, v spodnjem pa 2—3 m nad navadnim stanjem. V spodnjem loku se razširi reka v toni slučaju I—4*5 km, celo do bližnjih nasipov. Povodnji trajajo včasi celih štirinajsl dnij. Soča sprejema od leve (vzhodne) strani mnogo dotokov, n. pr. potoke: Br.usnik, Lep ena, Sla t i nek, Kozje k, Ročica. Volarija (vsi trije izpod Krna); rečico Tolminko, ki izvira izpod Babe okoli 1100 m nad morjem in se v hitrem toku spušča po stisnjenem debru proti Tolminu (izliv 148 m) ter sprejema od leve strani potok Zalaščico; dalje se izlivajo v Sočo: reka Idrijca, potok Avšček in reka Vipava. Idrijca je največji Sočin dotok od leve strani. Ta reka izvira v Mrzli inpi na kranjski meji, 027 m visoko. Iz počelka hiti proti jugovzhodu; potem se pa zaokroži (okoli Idrije 333 m) proti severu in severozahodu ter se izliva v nasprotni smeri pri Sv. Luciji v Sočo (130 m visoko). Vsa dolgost Idrijce znaša blizu 50 km: od teh spada 33-4 na Goriško. V Vrščevji (270 m) stopi na Tolminsko in pada do Trebuše 4*3 m na vsak kilometer, Od Tre-buše naprej leče polagoma 4'6 km daleč in pada le po 2-7 m. Pri izlivu je mnogokrat močnejša od Soče, vendar jo ta odriva, ker priteče z večjo silo. Njena struga je večinoma kamenita. bregovi strmi in skalnati, reka je 30—40 m široka in 1 — 3 ni globoka ter naglo teče. Povodnji so spomladi in jeseni. Na levi sprejema Idrijca potok Sevnico iu Trebušo (z Gnčnikom in Hotenjem od desne). Desna pritoka fdrijčina sta Cerknica in IJača. Cerknica izvira v Blegaševem pogorji, sprejema v se nekaj večjih potokov io se izliva na ZeMU (235 m). — Bača izvira izpod Slaluika I 100 m visoko in si; spušča skokoma v dolino ter teče 24-5 kilometrov daleč. Njena struga zavzema vso dolinsko širino in. kolikor je nema voda pod seboj, to zasipa s prodom. Sem in tja jo njeno korito globoko v skalovje zajedono. Za Rakovemu (pri Korit niči) 300 m visoko, razmakni! se njena strUga, ali zoži se zopet in pri Klovžah napravlja mični slap ter se izliva, pri Bači v Idrijo (100 m). Na desni strani sprejema nekaj velikih potokov (K o r i I u i c a, K n e ž a ) iz nemškoriitarskega pogorja. Vipava izvira v trgu Vipava izpod Nanosovega obgorja (105 m). Koj pri izviru sprejme od desne navadno suho Belo. od leve pa precej veliki potok Moč. i I ni k, ki priteče izpod Razdrtega. Pri IJstjah stopi ua Goriško (SO m visoko) in teče po lijem 42 km daleč počasi (pad znaša 1 m) navadno zelo zvito in v velikih ovinkih. Izliva si; v Sočo [»od Sovodnjanii. 32 ni nad morjem. V gorenjem loko je njena struga, prodnata, v dolenjem pa blatna; reka je 25—50 m široka, 1—3 m globoka in ima 1—2 m visoke bregove. Prav mnogo pritokov dobiva na desni strani izpod Trnovske planote. Prvi med njimi je mejna roka H u bel j, ki sprejema od desne potok Lokavšček. Najdaljši pa je Lijak z Vogrščckom (na levi). Med Panovcem in Staro goro izvira Vertojbic. a ter se izliva pri Otoku v Vipavo. Na levi strani priteka v njo Branic a, pomnožena od leve s potokom Kašo, ki izvira blizu Merilnika pod Razdrtim. Rasa se je prav globoko zajedla v Kras in združena z Branita) teče od kranjske meje dalje (15 kilometrov daleč) po stisnjeni dolini, ki loči Kras od vipavskega sveta. Na desni strani se izlivajo v Sočo: Korit ni ca., B e z i-janska Bela, Idrija pod Kobaridom, potok Le p ene k pod Doblarjem, Pevmica pod St. Mavrom in Ter. Koritnica izvira pod Mangartom, teče skoro naravnost proti jugu 18 km daleč, predore 470 m dolgo korito pri Bolškcm gradu, in si1 izliva po velikem padu (14 m) v Sočo pod vasjo Kal-Koritniča. Bela izvira v Reziji iz dveh potokov, dela nekaj časa. beneško mejo in se izliva po 8 km dolgem toku na Žagi. Ob deževji naraste Lola močno in prinaša mnogo grušča, katerega pušča ob svojem izlivu. Podsula je tako, (kakor tudi bližnji hudourniki, n. pr. Sušeč), že mnogo rodovitne zemlje in spremenila v prod, Največji Sočin dotok je Ter (Tornade Torre). Ta. lijak izvira izpod gore Muzec na Beneškem (blizu Rezijanske Bele), teči1 skoro naravnost proti jugu mimo Tarčenta, in ko pridi; v nižino, izgublja svojo vodo v široki prodnati strugi, kakor bi jo goba v se vpila in tako napoji ves prod. Ob deževji pa privre voda najedenkrat izmed peska in ker nalivi privale še strašno množino vode, spušča se reka bliskoma proti avstrijski meji pri Visconu in zasači mnogokrat potnika, sredi svoje strugi;. Množina njegove vode je po letnih časih kaj različna. O povodnjih slopi na na-glorna čez bregove, poplavi vso okolico in pusti nebrojne kupe proda sredi polja. Med tem prodom se vijo poleti le tanke žilice vode proti Soči. Ravno ob meji sprejme od levi1 strani Nadižo in ž njo vred hiti proti Soči med Villo Vicentino in Turjakom. Ves njegov tok znaša 73 km (ua Goriškem le 1-8*5 km). Na levi strani dobiva Ter več močnih pritokov, n. pr. Malino, zlasti pa Nadi ž o in Id p i j o. Nacliža (Natisone) izvira izpod Golovca, priteče v kratkem času na goriško mejo, jo spremlja nekoliko in potem prestopi ter se obrne proti vzhodu in severovzhodu skozi kobarijski Kot. Njena dolina je še precej široka in struga prodasta, zlasti ob izlivu Bele, ki priteče od leve strani mirno Breginja v Nadižo. Ta se zasuče pri Rohiču proti jugu. prestopi beneško mejo in teče mimo Čedada v Ter. Tudi z Pivškega sedla teče voda v Nadižo (po reki AI borni). Dolga j*; 60 km, a po Goriškem teče le 16 km. 0 zimskem deževji postane reka v nižini do 570 m široka in 1*5—2-3 m globoka. Nasproti Tapoljana sprejema Ter Idrijo. Ta reka izvira v kotu med Kolovratom in Kanalskim pogorjem in dela skoraj se svojim celim tokom (55 km) mejo med Avstrijo in Italijo. Njena dolina ni široka, pa tudi ne glokoko zajedena (pri Miščikih 2 — 3 m), ker so stranska pobočja bolj položena; tudi vode nema mnogo in pod Villonovo se izgubi vsa njena voda v pesku, tako da struga čisto suha stoji. V nižini so zvija. Idrija prav po kačje. Od italijanske strani sprejema potok Korenj (pri Ghioprisu), iz Brd pa Reko (s Kožbanjščekom) in 22 km dolgo Ver s o (z Oblančem), ki izvira, pod Gunjačami in se izliva, po vijugastem toku pri Versi. Tudi Ter se svojimi pritoki dela o povodnjih veliko škode. Zlasti po izlivu Idrije poplavlja rad ob bregu, ležeča zemljišča. Povodnji nastopijo večkrat kar najedenkrat, voda se napne do 2 m ter provzročuje poplave od Bračana navzdol, ki trajajo po 3—5 dnij. Tako delata tudi Idrija in Versa pri Medeji, Trati in Versi. Samostojna reka je Avša (Aussa), ki teče večinoma ob italijanski meji (dolga je 28 km). Ona postane iz potokov Taglio in Monlana, ki se združujeta nad Gcrvignanom, ter je prav za prav nadaljevanje lijaka Pivnice pri Jalmiku, ki se pod Viškom izgubi, nižje dolej pa zopet prikaže. Od Gervignana je Avša plovna skozi 20 km za manjše ladije in se izliva v Porto Buso. — Strugo nekdanje Natise zaznamuje reka Terzo, ki teče od Tapoljana mimo Saciletta in Terza ter se imenuje od Akvileje naprej Natis s a, Tudi ona je plovna (od Terza) in se izliva v morje po treh vodotokih: Anfora, M ar g o in S. Pi etro d' Oro (pri Gradu). Drugi imenitni vodotok je Primero, ki drži pod imenom G. Zemole vzporedno z Isonzatom daleč v zemeljsko celino (do Fiumicella). Najčudnejša goriška reka je Tirna v a (Reka) pri Št. Ivanu. Zdaj izvira iz treh jam (ob deževji tudi iz večin). Precej močen je severni rokav, ki precej malin goni, skoro neznaten pa srednji. Za tem pride jama, ki je sedaj suha in zadnjič tretji, južni in najmočnejši izvir, ki je cela reka zase. On dobiva vodo še iz drugih jam in slednjič sprejme tudi prva dva rokava vase. Izliva se že po 930 m dolgem, blizu 50 m širokem toku v morje. Njen padec znaša ob oseki samo P58 m, o plimi za. polovico man je (0*79 in). Velika je toliko, da nosi celo do izvira male ladije. Ob deževji je njena voda. rudečkasta in se potom razločuje še pol ure daleč po morji. Dandanes je dokazano, da je Timavin gorenji tok notranjska Reka. Ta izvira izpod gore Lisec v gozdu Dletvo (v Istri) in teče proti severozahodu po Kranjskem ter dospe z desnim bregom pri razvalinah „na okolju" do goriške meje, kjer se razširi kot jezero. Goriško mejo Spremlja 11 km daleč do izliva v Škocijansko jamo (230 m nad morjem). Od leve strani sprejema potok Paldež, ki meji Istro z Goriškim, V škocijanski dol pada Poka globoko, nareja spodaj srnaragdnd-zeleno jezerice Tolminka pri Kanlovi jami. (Vhod v jamo je na levi gori ea kapelico). in se izliva poleni v Škocjansko jamo. Podzemeljski lok Reke je nalanjko izražen po ozki dolini za Žekancem. Pod Pliskavico se 3 sliši šumenje podzemeljske reke. Jameljčani zajemajo v naravni votlini čisto studenčnico. Ves podzemeljski lok Reke do Timave znaša 35*26 km. Razven Roke in Rase nema Kras drugih tekočih voda. Dobe se sicer tu pa tam mali studenci, kakor v Kobdilji, pri Dobravljah (Tomaj) in Povirji, ali ti dajajo le malo vode. Vsa izpodnebna mokrota odceja se po razpoklinah, ponorih in požiralnikih v podzemeljske votline in tudi omenjeni studenčki izgubljajo se po kratkem toku pod kamenito površje. O dolgotrajni suši je na Krasu veliko pomanjkanje vode. Obstoječe lokve ali „kali" in tu pa tam nahajajoči se vodnjaki se kmalu posuše in revni prebivalci morajo 3—5 ur daleč hoditi po pitno vodo za se in za živino. Še le pred malo leti so začeli v večjih krajih z deželno in vladino pomočjo napravljati obsežnejše cementovane vodnjake, v katerih se voda ne posuši tudi o veliki suši ne. Jadransko morje obliva Goriško le 57 km na dolgo. (K temu hi se lahko prištelo še 25 km tržaškega obrežja., za. katerim se vleče goriška dežela (»roti Istri), Med Sočo in Avšo se nahajajo tako imenovane morske lokve ali lagune (138 km2), t. j. s plitvo vodo pokrit, svet, katerega ločijo od globokega morja podolgasti ostrovi in peščene sipine. Ob plimi se zažene voda daleč proti suhi zemlji; ob oseki pa in kadar veje severni ali vzhodni veter, je morska voda komaj 1 m globoka. Tu pa tam so spremenjene lagune v ribnjake in torej zajezene. Navadno pa raste po njih ločje. Vodotoki (3—5 m globoki) režejo lagune na vse strani; prav za prav so le ostanki nekdanjih reških tokov. Zaradi lagun imamo na Goriškem le malo dobrih lok: Porto Boso, P. Grado, P. Primero, P. Sdobba, P. Bosega pod Tržičem in Sestljan pri Devinu. Večje ladije sprejema le grajska Inka. Najvažnejša ostrova ob morji sla Grad in Barbana. Nekdaj so bili ostrovi veliko večji, ali morje jih vedno objeda in odnaša. Jezer nimamo na Goriškem. Le 1 > o bo r d o b s k o • močilo (blizu 04 km2) se včasi tako imenuje. Zraven je tudi veliko manjši kal Rusega skorja. Na visokih gorah se nahaja mnogo pogorskih jezeric (ples), med katerimi je največje za Krnom (1383 m nad morjem), ki meri blizu 400 arov. — Omeriiti je treba še, da imamo poleg obmorskih močvirij še jedno blizu Kobarida, Blato imenovano, ki je bilo nekdaj P6 kur veliko. Redila ga je rečica Idrija, ki se je prav leno po dolini zavijala. O deževji je udarjala voda čez bližnjo podboneško cesto, tako da je bila vožnja po njej nevarna. L. 1874. so začeli izsuševati to močvirje po velikem prizadevanji ranjkega Izidorja Pagliaruzzija in potrosili za to nad 40.000 gld. Sedaj je Blato večinoma že osušeno. Zdravilnih voda, ki imajo rudninske dele v sebi, nahaja se malo na Goriškem. Najvažnejša je ž ve p I ena toplica pri Tržiču, ki ima 37°—37'5° G. gorkote. Kopanje v tej toplici pomaga zoper trganje po udih. Že Rimljani so bili postavili ondi kopeli in od 1. 1433. dalje vzdržujejo se redno, čeravno le z malim komlortoin. Zdravilna voda izvira iz krednatega vapnenca, ki leži med kopelimi in morjem (1 km od morske obale). Nekdaj je bila ta gruda, vapnenca obmorski -otok. Tržiška. toplica se razlikuje od drugih po tem, da nema nikakega odloka, nego da stoji voda v tolmunu vedno jednako visoko ter je le toliko doteka, kolikor1 je za kopanje porabijo. Topla, voda je v zvezi z morjem in zato pada ali raste, kakor je na morji oseka ali plima. Tolmun je od prirode ustvarjena, čveterokotna dolbioa v vapneni steni, katere dno meri 78 km2, Vendar se tolmun le malo vidi, ker je povrh njega sezidano kopališče (tudi čveterokotno). Najnižje mesto v tolmunu je 2 m globoko, stoji torej v isti višini, kot morska, gladina. Od todi vzdigajo sesalke vodo in jo spuščajo po svinčenih ceveh v mramorne kadunje. Tržiških toplic se poslužuje vsako leto okoli 420 domačinov in okoli 50 tujcev. Ker se mesto uzdignjene vode kmalu zopet nateče druga, zato bi toplica dajala lahko prav mnogi1 vode. ko bi bilo potreba. Topliška voda. je čisla, brez barve in vonja. Okus jej je sla.no-grenek, kakor pri morski vodi. Kemična analiza je našla v njej na vsakih 1000 gramov vode: 0*183 gr dvojno ogleno-kislega vapna, 0*876 gr žvepleno-kislega vapna. 0*244 gr žvepleno-kislega kalija, 0*651 gr žvepleno-kislega natrona, 9*616 Gl Na, 1-532 Gl Mg, 0-022 Br Mg. 0*014 kremenčeve kisline, 0-007 glinice in železnega, okisa. Včasih se opaža, v lopliški vodi tudi sled žveple-nega vodenca in 0*236 gr proste oglene kisline. Velika množina Gl Na. in Gl Mg priča, da, je brez dvojbe morska, voda. glavna sestavina toplice. Morska voda cedi se namreč, po vapnenčevih špranjah navzdol proti dno toplic ter se potem po navpični jami kakor po sesalni cevi v tolmun vzdiga. Toplina vode je-torej isla. kakoršno ima zemlja lamdoli. kjer se morska voda navzgor obrača.*) Po goratih krajih naše dežele (pod Kočinjem, v koritih pred vasjo Zalazi i. I. d.) imamo še več toplih studencev, ali dosedaj jih še nihče ne rabi za kopeli. Blizu Kormina izvira rudninska slatina, ki se pa I udi ne rabi. Kavno lako ima. zdravilno vodo potok Kameni ca pri Volčah, kjer* so postavili kopeli za silo. Tudi drugače nenavadne, presihajoče studence nahajamo pogost orna na Goriškem, n. pr. v jami pri „l, v Ljubljani pa 83°/o. A suhi in vlažni zrak se po Goriškem hitreje in zdatneje menjavata nego po Kranjskem. Natančnejše so opazovali podnebje in zaznamovali posamezne date le v Gorici. Gorico imenujejo BsbInčno", in res ima izredno malo oblačnega neba, — kakor sploh južni rob evropskih Alp. Najbolj oblačni mesec v letu je november, tedaj je v Gorici in Vipavski dolini 57°/o neba z oblaki zastrtega, v Ljubljani pa 80°/»; julija meseca je razlika dokaj manjša, kajti tedaj* je srednja oblačnost v Gorici 32(l/<>, v Ljubljani pa 40°/o; povprek v letu znaša oblačnost v Vipavski dolini 48°/o, v Ljubljani pa (>3u'o. Megla, je v Gorici redka prikazen, le kakih 9—lOdnij na leto nastopi. Kljubu temu, da je po goriških nižinah zrak precej suh, nebo malo oblačno, in število jasnih dni j obilno, vendar pade ondodi silno veliko dežja.. Le v Gorici ga je povprek na. leto približno 141 cm, v gorovji pa mnogo več; v Dolu nad Ajdovščino na južnem robu Trnovske planote, 882 m nad morjem, pade na leto približno 262 cm dežja, v Bolcu 294 cm, v Krehovšči (na severni strani Trnovskega gozda 677 m nad morjem) celo 281 cm! Kako velikanske so te svote, razvidimo, ako pomislimo, da znaša na Nemškem celoletna padavina povprek le 66 cm! 'toliko in več dežja pride na Trnovski planoti dostikrat na jeden sam mesec! Dogode se tu v jednem dnevu nalivi, ki bi zemljo 17 cm na debelo pokrili z dežjem, ko bi ga nič ne odteklo! In vendar na Kraški planoti primanjkuje vode, Vipavska dolina ter Furlanska ravan trpita pa včasih sušo. Najmanj padavine imata meseca januvarij in februvarij, naslednji meseci so vedno bolj mokri do junija (16 cm v Gorici); julija in avgusta se množina padlega dežja nekoliko zmanjša, a oklobra poleni doseže najvišjo množino v letu (19 cm v Gorici), na to se zopei manjša do imenovane najmanjine. Povprek je v Gorici 136 deževnih dnij na leto. Ob pomladni deževni dobi (junija, maja in aprila) pa hali v jesenski (oktobra) je povprek 13—15 deževnih dnij v mesecu. V poletji vrste se suhi in deževni dnevi neredno, skoro kakor slučajno; sicer pa, in zlasti po zimi, ima vreme ob severni obali Adrije izmmadno stanovitnost ; bodi si suho, bodi si deževno vreme, ustanavlja se povprek na precej daljši čas, kot. bi se moglo pričakovati, ako bi vreme vladal goli slučaj. Med navedenimi padavinskimi dnevi šteli so tudi snežni dnevi, a teh v Gorici ni Veliko* komaj 4 pridejo na leto. Sneg tu prav redko kedaj obleži, navadno zgine v malo urah ali dneh. Nevihte nastopijo v Gorici nekako v 33 'dneh tekom leta, ponajveč seveda v poletji. Gorovje ima menda precej več neviht. Toče je v Gorici povprek trikrat na leto pričakovali. Prav znakovilo so po Goriškem razdeljeni vetrovi. Najpogostejši med njimi je burja, to je veter, ki veje s planot in gorovja ob severni in vzhodni obali jadranski po najkrajšem polu prdtj morju, včasih, in zlasti po zimi, s strahovito silo. : Burja je zelo suh in mrzel veter, ki piha v kratkih ali močnih sunkih („rei'oli") od severovzhoda, ali vzhodnega severovzhoda. Bližino burje naznanjajo, ako je nebo jasno, kupičasli oblaki nad bližnjimi gorami. Ti oblaki se združijo in navzdol klinasto zostre (to so takoimenovane „ zastave") ter ostanejo toliko časa nad gorami, dokler burja veje. Vse ostalo nebo je popolnoma jasno, ali pa. ima le visoko gori kopreni podobne oblake. Burja nastopa redov it o marca meseca in traja navadno po tri dni (naj-silnejša je drugi dan), včasih pa tudi pol)—15 dnij. Dočim jako hitro nastopa, pojenjuje pa le polagoma; Najsilnejša je burja ob vzhodni obali Jadranskega morja. Zrak ob burji je suh, včasih prav skrajno, toplina pa se večji del drži nekaj nad ničlo; človeškemu čutu se vendar zdi bolj mrzlo kakor onslran Krasa ob mnogo nižji toplini v mirnem, vlažnem zraku. Ladjam so nevarni posebno nenadni sunki. Burja tudi vznemiri morje celo do dna in odnaša morsko vodo daleč proč. ki se svojo vsebino vse rastlinstvo popari, kamor pride. Burja sega na zahod nekako do Gorice, a ima Vipavsko dolino že v svojem krutem območji. Tu je zlasti na teh krajih posebno silovita: med Št. Vidom in Vipavo, pri Ajdovščini, na njivišči med Šempasoiu in Gorico ter na Gaberku. Na. planoti (Trnovski in Nanosu) neki ni tako silna, kakor v dolini. Kedar burja z vso močjo in z gromu podobnim bobnenjem drvi. tedaj se tresejo hiše kakor ob potresu, tako da kosi ometa s stropa odletavajo, in je treba z žJebasto opeko krite strehe s težkimi kameni obložiti, da jih burja ne odnese. Kljubu temu začnejo primeroma zgodaj na kup lezti, zlasti na strani proti burji. Na tej tudi če le mogoče ne delajo oken in vrat. Spomladi dela burja poljskim pridelkom, sadju in trtam, mnogo škode; pa tudi v jeseni. Ni je zimo, da bi burja ne provrgla voza na imenovanih krajih, dostikrat se še ljudje in živina poškodujejo. Celo težke in nizke vozove prevrže burja, včasih celo železniške vozove. Po več krepkih mož jih mora podpirati. Posamezne ljudi burja tudi prevrže, ali jih celo nekaj časa po zraku nese. Dolgo časa so ugibali, odkodi da dobiva burja tako silno moč. Da višinske razlika1 k temu pripomorejo, to so učenjaki že davno vedeli.*) Sedaj so znani tudi fizikalni uzroki, ki ustvarjajo burjo. Dokazano je, da vlada v oboe, zlasli pa po zimi. nad izredno toplo Adrijo nizek zračni I lak ali pritisek, nad vzhodnimi Alpami pa visok (od Atlantskega morja sem segajoč) tlak izredno hladnega zraka. Iz tega uzroka se zgodi v zraku isto, kar bi se zgodilo, če se v odprti posodi iz katerega koli uzroka nagne površje vode. Takoj odteče voda od najvišjega kraja proti najnižjemu, (^im bližje si stojita ta dva kraja, pri isti višinski razliki, leni strmejše je površje, tem hitrejše odteče voda z višjega mesta na nižje in ravnovršje se zopet ustanovi. Nikjer pa si ne stojita v tako tnali daljavi nasproti tu Jako visok, tam jako nizek zračen I lak, kakor nad Karavankami in nad Tržaškim zalivom. Za Krasom in za Karavankami se nabira težki zrak, kakor za. kakim jezom. Ko se on spusti čezenj, navslane silen padec in zatorej odteče težki kontinentalni zrak s silno hitrostjo preko imenovanih gorovij k morju. To je burja. Burji po vsem nasproten je jug (scirocco), topel, neprijetno soparen veter, ki od morja prihaja, v dežel, ter prinaša oblačno in deževno vreme. On veje navadno od jugovzhoda; čisto južni ali jugozahodni vetrovi so pri nas redki. Jug preobleče nebo s težkimi, svinčeno-sivimi oblaki, ki navadno nizko doli vise iu v kratkih presledkih dajajo prav izdatnega, dežja. Toplina ostane pri tem vedno jednakomerna; tudi po zimi znaša okoli 10" C. Ob obali je jug zelo navaden, on piha neprestano, ali navadno ne prav močno (vendar prihajajo od njega tudi krepki sunki) in vzburka morje od najglobokejšega dna. Jug je za željen, kadar suša predolgo traje; a kakor hitro je dovršil svojo dolžnost, želi vsakdo, naj bi ga burja koj pregnala. Ta odnese vso vlažnost iz stanovanj in osuši nezdrave mlake, zato veli hrvaški pregovor, da je „burja čista žena'-. Jug naredi človeka otožnega, zlovolj-nega: burja pa. razjasni nebo, osuši zrak in človek se zopet oživi ter razvedri. *) V. Kozenn, l>ns Klima ven Gčrž, Programin des Gčrzer Gymna-sirans, 1857. Po gorah veje po zimi k r i v e C ali p o d s o 1 n č o i k, ki je ravno (ako mrzel kot burja, da človeka prav zebe, le burjine moči notna. Mnogovrstnost goriške dežele kaže se najbolj v živalstvu in rastlinstvu. Živali in rastline so navezane na določeno okrožje, kder se nahaja skoro jednaka zemlja in podobno podnebje. Iz takega pasa se živali in rastline le redko preselijo v drug in le z veliko težavo se drugje udomačijo. Ali meja različnih okrožij ni ostro zaznamovana. Ob njej se živali in rastline križajo ter prehajajo iz sebi odločenega prostora na sosednji. Tako se godi na Goriškem, kdor se strinjajo različne nadmorske lege, različna površja, in podnebje. Na Goriškem se srečujejo živali in rastline, ki žive samo v južni Evropi, ob srednjem morji, z onimi, ki se nahajajo le v sredni Evropi, onstran Alp. Tukaj vidimo na malem prostoru zbrano živalstvo in rastlinstvo skoro cele Evrope. Tako živijo v naši grofiji vse štiri vrste evropejskih nelopirjev-podkovnjaknv, vse tri evropske strupene kače, vse tri vrsti1 evropskih podgan: črnica (m. decumanus), sivka (m. raltus) in belica (ni. alexandrinus); nadalje se tu sre-čavajo mnoge žuželke, ptice in ribe s te in one strani Alp. Ilazun domače živine nahajamo na Goriškem to-le divjačino: divje koze (gamse), srne, jazbece, zajce, veverice; potem podlasice, lisice in volkove. Medved se le včasi prikaže na visokih gorah. Domača perutnina (kokoši, race, gosi, golobi in purani) se pridno goji v naši deželi, tako da je nekoliko celo v Trst speča jo. Mnogo pride v kupčijo tudi divje perutnine, zlasti divji golobi, jerebi, prepelice in sloke. Na Krasu pri Št. Danijelu iu Itiheti-bergu lovijo okusne ortolane. V gorovji se nahajajo kotorni, v velikih gozdih divji petelini, kosi in drozgi : v močvirji ob morji se oglašajo selilke: labod, divja raca in gos, žrjav, caplja in črna liska. Izmed roparic živijo na Goriškem sokol, orel, kragulj, sova, čuk. Tu bivajo tudi: vran, kavka, sraka: nadalje žolne, detli in divji poljski golob. Morje nam ponuja najraznovrstnejših rib. Najboljše med njimi so: lun, luben (branzin), plošča, lokarda (scombro), rudeča Irilja (barbone) in sardela. Vse naše reke, zlasti po gorah, redijo izvrstne postrvi, dalje karpe, jegulje, lipane in piškurje. Po močvirjih in potočiiiah živijo raki. Med dvoživkami se nahaja pri nas znameniti močeni ali človeška ribica, bivajoča v podzemeljskih vodah. Tudi laznina je obilo zastopana. Omenjeno je uže bilo, da živijo v naši deželi vse tri vrste evropskih strupenih kač, t. j, modras, planinski gad in v hiški ali Redijev gad. Kuščaric je vse polno. V močvirjih ob morji biva evropska želva. Vse polno imamo tudi žuželk iz vseli razredov. Tu bodi omenjeno, da se zlasti v ravnini sviloprejec pa tudi bučela marljivo gojita. Ne manjka se tudi škodljivih in strupenih živalij, škorpijonov, 1'arl'al, poljskih ušij t. t. d. So večjo različnost nahajamo med rastlinstvom, ker ji; proti podnebju veliko bolj občutljivo. Tu 'razločujemo mnogotere pase ne le po daljavi od juga proti severu, nego'zlasti po visokosti nad morjem. Tako rastejo orehi le do 550 metrov visočine, hrasti do 800 m, bukve do 1400 m, mecesni in smreke do 1800 m ter od todi do 1900 m in čez ruševje iu nizko borovje. .iVa višjih hribih pa rastejo lepe planinske cvetlice do 2250 m visočine. Potem še le pridejo planinska, zelišča (Alpenkrauter) do 2600 m ter nad to mejo lišaj in mah. Poleg raznovrstnega žita (mod tem v Inuianiji tudi riž) in razne bujno rastoče zelenjave Iznameniti so špargeljni) je na Goriškem najvažnejša vinska I rta. Sadijo je več vrst, do 300; m nadmorske visočine. Najbolj gojo vinski trs v ravnini in v Brdih. V soški dolini rasle in obrodi trta do Kobarida. Tudi oljka dobro obrodi po južnih pobočjih peščenega brdja, pa I udi po vinogradih v Brdih in pri Nabrežini. Najbolj g oje na Goriškem ta-le sadna drevesa,: smokve (ali fige, ki tudi divje rastejo), raznovrstne črešnje,- slive in breskve ; poleni marelice, hruške, jabolka, orehe in kostanje (do 400 m visočine). Bolj poredkoma se nahajajo oskoruša, granate, turški lešniki, kutine, mandeljni, grozdje sv. Ivana, kosmulja ali agras in nešplja, ki navadno divja rasle. Izmed južnih dreves rastejo v nižini in brdji še lavor, cipresa in pinija. Zaradi sviloreje je murba precej razširjena. Med gozdnim drevjem sta najbolj razširjena hrast, gaber, smreka in bukev. Gozdi visokega gorovja so večinoma bukovi. V najvišjih gozdih (na Bolškem, Cerkljanskem in v Trnovskem gozdu) rastejo tudi smereko, mecesni in jelke, pa le bolj pomešane z drugim drevjem. Na Predelu se nahaja, tudi gozdni bor (Piuus silveslris), v Trobuši in Panovcu pa avstrijski bor (P. austriaca). Med listnatim drevjem so v gorovji najnavadnejši: beli javor in niaklen, veliki in mali jesen (Fraxinus excelsior in Pr. ornus), brest, gaber, lipa i. t. d. O pobočjih in v dolinah se umika bukev hrastu, gabru in brezi, potem javoru in jesenu. Najnavadnejši je tukaj trojni hrast : cer, dob in graden (Zerr-, Slini (Soininer-j mul Steni (VVuiter-) Bicho). Neizmerno razširjeno pa je leščevje in češmin po vseh dolinskih pobočjih. Iz leščevja delajo obroče in grabljišča. Ker pa navadno pasejo živitto po gozdih, dobe se le redko ravna iu gladka debla. Po, nižini' vidimo ob vodah različne vrbe in topole, pa tnalo jelš. Ob morji rastejo še vedno pinije. V starem veku je bilo vse morsko obrežje polno tega drevja. Na Krasu je glavno drevo hrast, navadno cer. Tu pa tam se nahaja poljski brest in mali jesen.. Ta se najbolj prilega, kraški zemlji, je najbolj stanoviten in se hitro množi. Kder pogozdujejo gola tla, ondi se mali jesen najbolj prijema, potrebuje naijmanje gojil ve in lahko prenaša sušo, Bazen teh dreves rastejo na. Krasu pseadoplatarms), potem lipa. Ob morski brežini pri Devinu se nahaja adraš 'ali zeleni hrast (Quercus ilex), potem koprivovec (Celtis australis) oh njivah. V Trnovskem gozdu raste bukev (do 1460 m) in jelka (clo 1300 m), smeroka samo na malimi prostoru v zavarovanih krajih (do 1230 in). Bukov raste kol grmičje tudi nad označeno mejo. Po gorah uspeva : beli bor do 900 m, bukev, javor, dob, brest, niša in gaber do 1100 m. črni bor do 14-00 m, smereka in jelka do 1600 m, mecesen (za Krnom) do 1700 m, cemprin (Zirbelkiefer) do 2000 m, rušjedo 2100 m. Z dobrim uspehom so žareli saditi robinije (akacije), orno in laško topol (Populus nigra in P. piramidalis) zlasti ob kalili in po pašnikih. Med sadnim drevjem je najbolj razširjena črešnja, ki stanovitno raste, čeravno jo večkrat oklestijo za frodolj. Nizko grmičje obstoji iz navadnega brinja, rušelike in osljaka (Paliurus aculeatus). Buj (Rhus cotinus) rabijo za barvanja. Po Krasu in po ravnini je mnogo rastlin, ki so prav za prav v toplem sredozemskem jugu doma in ki ni1 segajo preko Krasa ter Alp. Po Goriškem gorovji nasejane rastline so različnega do-movja. Nekatere rastejo po Alpah sploh, druge le v južnih vapnen-skih Alpah. Mnogo jo lakih, ki rastejo samo po julijskih Alpah in nekatere se celo nikjer ne nahajajo zunaj goriške grofije. V poslednjo vrsto spada n. pr. rastlina Hladnikia pustinacifolia, Malabaila Golaka, Genista holopetala, Scabiosa graminifolia, i. t. d. Moh-ringia vitlosa (Fenzl) se nahaja jedino le na Poreznu pri Cerknem. Črna prst in Ga.ven sta prirodopisceni že davno znana kot „bo-taniška vrta". Najugodnejši kraj za mnogovrstne rastline je Soško obrežje pri Gorici. Tu raste na 50 kur polovica toliko rastlinskih vrst, kakor po vsi drugi deželi. Svet je vlažen, zavarovan pred ostrim mrazom in nekatera semena mu prinaša voda iz goratih krajev. Na severni osojni strani sv. Valentina rastejo prav nizko v dolini planinske rastline v senci ot idol nega gozda. Dalmatinska flora kaže tudi to čudno posebnost. V goriški okolici ne nehajo rasi line c vest i tudi po zimi. Nasprotno pa se ra1 vidi po leti ua naših travnikih toliko cvetja, kakor po Nemškem. Nekatere rastline srednjeevropske zimske flore začnejo pri Gorici že v pozni jeseni cvesti (n. pr. bellis pe-rennis, taraxacum dens leonis, brassica rapa). Druge pa se raz-cveto meseca jantivarja in prve dni Februvarja (trobentice, zvončki, lelob. grei i k ul jica (glechoma hederacea), jeternik (hepat.ica triloba). lapuh (tussilago Inriara). dren i. I. d. Prav zgodaj (septembra) že cvete južnoevropska koštrika (Ruseus aculeatus) in potem vso zimo. Na prostem prezimijo magnolija, mespilus japonica, ligu-strum japonicum, jasminiUm officinale, narcissus pseudonarcissus, hvacinthus eoeruleus, rosmarinus olTicinalis i. I. d. Nekatere srednjeevropske rastline cveto okoli Gorici1 (v vlažnem svetu) na prostran skozi celo leto. torej tudi po zimi, n. pr. seneeio vulgaris, veronica buxbaumii, ver. polita, inerc.urialis aiiinia. parietaria dillusa, euphorbia peplus ^ helioseopia, poa annua, stellaria media, capsella b. pastoris, lani in m maculaiuni & purpureum i. 1. d. Tu raste mnogo dreves, ki ne izgube nikoli svojega listja. Mnoštvo lavorjev nareja ob solnčnih dnevih tak vtis, kakor bi v Gorici zimo niti ne bilo. V okolici goriški začno rastline 35 dnij poprej c vesti nego ua Dunaji, zato lahko rečemo, da začenja v Gorici spomlad za dober mesec poprej, nego v državnem glavnem mestu, a štiri dni pozneje, nego v Trstu. Po deželi pa začne spomlad nekoliko pozneje: deset, dnij pozneje v Furlaniji, Vipavski in Kanalski dolini ter Brdih; pet dnij pozneje na Krasu (in v notranji Istri); zopet pet dnij pozneje na Tolminskem in Trnovski planoti; ravno toliko pozneje v dolinah na Bolškem, ki so proti jugu obrnjene, in naj-zadnje v onih, ki so na sever odprte. Po leti pa se ta velikanski razloček deloma zopet zravna, ker sla v Gorici meseca junij in julij bolj suha, tako da so tiste rast lira1, ki začno v Gorici koncem junija cvesti, začele na Dunaji morda že nekoliko poprej ali pa istočasno odpirati svoja cvetna peresca. Spomlad naznanja cvetenj*; leščevja in resa (Erica carnea). Za njima sledi lapuh, zvončki, jeternik. pomladni žafran (crocus vernus), pločnik (pulmonaria oriieinalis). pasji zob (erjdhronium dens eauis). zimzelen (vinca iiiinor). viola, alba, gronkuljioa, pi-žemice (adoxa moschatellina), i. I. d. Sedaj pokaže svoje mačice tudi siva vrba (salix cinerea), trobentice prihajajo vedno gostejše, vijolice se prikazujejo, in dren stoji po sečih v polnem cv.etji. Kmalu se odenejo mandeljni se svojo krasno cvetno obleko. Po bregih in njivnih vratih cveto: lasava vijolica (viola hirta), kresa (cardamine hirsuta) in kurje zdravje (draba verna); pod grmičjem pa gozdna vijolica (viola silvestris)*, gabez (symphytum tuberosum), podlesna veternica (anemone nemorosa), petelinčki (c.oijdalis cava): po gozdih zajčja deteljica (oxalis acetosella), pomladni grahor (orobus vernus), morska čebula (scilla bitolia) in rnmen-kulja (Hacuuetia epipactis). Vsi vlažnojši travniki ozelene in po prvem gorkem dežji začnejo žabe po dre v ji regljati ter s hrupom praznovali povrnitey spomladi. Sredi marci j a začno cvesti marelice in breskve ter drugo sadno drevje, tako da je vse belo po njivah in travnikih. Tedaj se prikazuje tudi listje na glogu, dobu, kalini (liguslrum vulgare), klokcu (staphilea pinnala) in jagodniku (aronia rotundifolia). G sv, Jurji (24. aprila) je že vse drevje zeleno, če tudi je bila poprej ostra zima. Sedaj se hitro približuje poletje. Rastlinstvo razvija prve dni maja vso svojo krasoto iu veličanstvo, V veliki množini se prikazuje na pustejših travnikih sipek in kmalu za njim po vseh tratah meček (gladiolus illvricus). Njijna rničnosl in lepota njij-nega cvetja razveseljuje in bodri otožnega sprehajalca. Začetkom junija zacvete vinska, trta, lepo dišeči divji nagelj (diauthus mons-pessulanus) in nežna linaria cymballaria. ki radovedno kuka se svojim vijoličastim okroglim cvetom iz vsake razpoke starega zida. Hladni spomladanski zrak so je umaknil gorkejši sapi, slavčku pridružuje poljski strnad svoje Ijubeznjivo-otožno petje in marsikatera lepo pisana cvetlica obledi pod vročimi solnčnimi žarki. O sv. Antonu Padovanskem (13. junija) nastopi pravo poletje. Škržati začno peti, različni hrošči brenčijo, od rastlike do rastlike, dnevi so zelo jasni in gorki ter prvo sadje razveseljuje naš pogled in krepča naša grla. V začetku le dobe se prikaže rudeče cvetje „rubus amoenus & discolor", oljka in kostanj raz-cveteta. Kmalu potem cveto skoro vse dišav ne nstnatice (labiatae). Najzanimivejša, poletna rastlina pa je žepek (Satutvja monlanu). katerega jemljo Slovenci za spomin z božjih polov. Ce je poletje več časa suho, tedaj otrpnejo rastline, kakor bi se vlegle spat. Kolikor časa I raja suša, za toliko se zakasni cvetje in sadje. Po prvem dežji se pa vse zopet oživi in veselo nadaljuje svojo rast. Mnogokrat nastopi tak dobrodejen dež še le začetkom j osi; n i. Vse rastline, ki so bile prenehale svoje ži vel j nje med dolgotrajno letno soboto, začnejo po jesenskem dežji novo življenje. Drugače se pa na cvetlicah komaj zapazi prehod leta k jeseni. Prava jesenslva cvetlica jo ,. A11 i 11111 ochroleiicum", ki začne še le okoli 20. sep-lembra cvesti po peščenih gričih. Pa todi „spiranthes autunmalis" in „ aster amellus" se poka žeta še le avgusta in septembra meseca. Kedar pa vidimo, da ua polji vsi sadeži počasi dozorevajo, tedaj ne moremo več dvomiti, v katerem letnem času živimo. HK Politični opis in prebivalstvo. Razdelitev dežele. v/tk\'<» cesarski naredni od 8. julija 1808 jo razdeljena poknežena . (JI/' grofija goriška in gradiščanska v štiri okrajna glavar-:' s t v a, i. j. goriško, to I minsko, gradiščansko iu cc&e^ sežansko. Okrajni glavarji . so podložni cesarskemu namestniku v Trstu in prejemajo ocl njega vsa povelja, kar se tiče vlade in uprave. Vsako glavarstvo se deli na več sodnijskih okrajev, katerih je skupaj dvanajst. Goriško glavarstvo obsega sodnijske okraje: Gorica, A j d.o v š č i n a in K a n a 1; tol minsko okraja: Tolmin, llolec in Ger.kno; gradiščansko glavarstvo ima okraje: Gradišče, Kormim Cer.vinjan in Tržič, ter naposled sežansko glavarstvo okraja: »S o ž a n a in Komen. Kako velik je vsak okraj, koliko prebivalcev ima in kako gosto je v njem ljudstvo naseljeno, razvidi se lahko i/, naslednjega pregleda. 1 [me okrajnega i varstvu line sodiiijskeira okraja ' 9 - . o i> - • i ■£ i -S 5b Površje v i A -S _ —i hektarih S ! .* s c c a* u Koliko na l km2 (rela(ivno) Ooriea (magistrat) Gorica z obmestjem 2.320-40 21.825 948*8 Gorica (okolica)'. . 34.06746 1 37,579 110-2 Ajdovščina . 16.917-64 13.273 78-7 Goriško Kanal . . . . '. 21.202-10 '! 13.021- (51-1 Vse okrajno glavar- 74.606-66 63.876 85-6 50 Razdelitev deželo Ime okraj* nega glavarstva Ime sodtiijskega okraja Površje v hektarih ?,- ■ o | i jo i g g rt ^2 Koliko na ■ 1 kin-(relativno) c Tolmin..... 50.813-47 22.031 43-2 Boleč . . . 39.707-01 0.125 15-4 3 Cerkno..... 15.997-89 8.847 55-3 Tol Vse okrajno glavarstvo ..... 100.518-37 37.003 35 c Ob Gradišče .... 7.078-19 11.878 167-3 Kormin .... 13.005-48 17.152 1310 -: Gervinjan .... 31.420-33 24.440 78 Tržič..... lo.249:79 15.830 103-8 66 PH Vse okrajno glavarstvo ..... 66.753-79 69.306 105-3 Sežana..... 24.802-49 14.074 50-7 Sežansko Komen..... 1 22.015-73 14.224 03 Vse okrajno glavarstvo ..... 47.118-22 28.208 j 60 Gola grofija........JJ295.328-85 220.308: 74-0 Vsak sodnijski okraj obsega po več župani j, vsaka župa-uija jedno ali več davkarskih občin ter vsaka občina jedno ali več vasij, sel in zaselkov. Mostna, županija. goriška obsega pet davkarskih občin in ima kot magistrat tudi politično oblast. Okraj goriške okolice je sestavljen iz 20 župani j in te iz 42 občin. Ajdovski okraj ima 11 županij in 18 občin. Kanalsko sestoji iz 10 županij in 18 občin. Tolminsko obsega 13 županij in 40 občin, Bolško 8 županij in 12 občin, Cerkljansko 3 županije in 15 občin. Gradiščanski okraj ima 7 županij in 11 občin, korminski 11 županij in 10 občin, červinjanski 10 županij in 22 občin, tržiški 8 županij in 15 občin. V sežanskem okraji je 12 županij in 27 občin, v komenskem 19 županij in 28 občin. Vseh županij imamo torej na Goriškem 132, in vseh občin 200. V cerkvenem obziru spada večina Goričanov pod n a d š k o-fijo v Gorici. Le manjšina (t. j. okoli 15.000 Kraševrev) je podrejena tržaški škofiji. Meja med obema škofijama je večinoma tista, kakor je bila nekdaj med Goriškim in Kranjskim. Pod tržaško škofijo spada tedaj ves sežanski okraj (z Avberjem in Koprivo), izvzemši vasi Repnič (Malo Repno), Zgonik, Koludrovica. Salož, Samotorica in Brišče. Iicvin, Tržič, Gradišče, Ločnik, Kormin, Višek in Fiumičel. Vsaka dekanija obsega po več župnij (fara) in teli je v goriški nad- 4* m škofiji 73. Dalje imamo namestili h župnij ali k ur a C i j 13. Župnije pa so razdeljene na vikar i jate, katerih je na Goriškem 101). Poleg teh cerkva je v goriški nadškofiji še 233 podružnic in kapel. Kraševci tržaške škofije spadajo pod dve dekaniji, namreč pod tomajsko in dolinsko (v Istri). Prva ima pet župnij (Tomaj, Sežana, Po vir, Repno in Avber), druga pa na goriški strani le dve (llodik in Divača). Vikarijat Lokva. spada pod župnijo Gročana v Istri. Vasica Škofije (260 pridi.) pa ima. svojega župnika v Vremah na Kranjskem. Vseh podružnic v goriškem delu tržaške škofije je 9. Cerkva in kapel pa šteje ta det Krasa 30. Ustava in uprava. Samostojnost goriške dežele in njena domača vlada je zagotovljena v avstrijski ustavi od. 20. februvarija 1801. Vsled tega najvišjega patenta ima Goriško svoj lastni deželni zbor. Ta upravlja notranje deželne potrebe, oskrbljuje deželno premoženje in deželne ustanove, vodi deželne šole in zavode ter skrbi za deželne ceste in urejenje voda. Deželni zbor sklepa nove koristne postave za celo grofijo in jili predlaga v potrjenje njegovemu veličanstvu cesarju. Županije ■ in občine so v svojih notranjih opravilih, zlasti v gospodarstvu z občinskim premoženjem, odvisne od deželnega zbora, ki jim dovoljoje, da smejo pobirati davkovske priklade za svoje potrebe. Deželno premoženje sestoji iz dveh hiš v Gorici in nekaj zemljišč pod gradom. Letni dohodki znašajo 23.000 gold. iz za-sebno-pravnih virov, 00.095 gold. iz javnih naslovov, 131.1G7 gold. iz deželnih doklad, skupaj 220.802 gold. Največji stroški so za dobrodelno ustanove, t. j. 90.120 gold., potem za splošno upravo 22.594 gold., za pouk in splošno izobražonje 24.337 gold., za javne zgradbe 10.550 gold., Za javno varnost 20.190 gold., za deželno kulturo 2.970 gold., za zdravstvene potrebo 4.170 gold., za deželni zbor 2.350 gld., torej vkupno 157.103 gold. stroškov. Zaklada za zemljiščno odvezo ima na leto 11-5.875 gold. dohodkov, med njimi 79.100 gold. stalnih, drugi so le niimogredoči. Deželni zbor goriški sestoji iz dvaindvajset udov, t. j. iz jedeniiidvajset poslancev in knezonadškofa goriškega.. Poslancev volijo 8 kmetovske občine, 7 mesta, 11 •<_>■ i, obrluijski kraji in kupčijska zbornica v Gorici, ter zadnjih 0 veliki posestniki. Kmetovske občini1 volijo po svojih volilnih možeh v vsakem okrajnem glavarstvu po 2 poslanca in sicer na voliščih v Gorici, Tolminu, Gradišči in Sežani. Mesto Gorica voli dva poslanca za se. Slovenski trgi: Ajdovščina, Kanal, Tolmin, Kobarid, Boleč volijo jednega poslanca v Tolminu. Gradišče in Kormin volita jednega v Korminu, ter Červinjan, Akvileja, Gradež in Tržič zopet jednega poslanca v Gervinjauu. Kupčijska in obrtnijska zbornica v Gorici voli tudi dva poslanca. Veliki posestniki so razdeljeni na dve skupini in vsaka voli po tri poslance. Prva slovenska skupina obsega vse slovenske kraje in mesto Gorico. V loj skupini je vsak volilec, ki plačuje najmanje 50 goldinarjev zemljiškega davka brez priklad. Volilei italijanske skupine pa morajo plačevati najmanje sto goldinarjev neposrednjega davka. Velika posestva so namreč v italijanski nižini mnogo bolj obširna kakor na slovenski strani. — Vsi poslanci se volijo na šest let, potem slede nove volitve. Voditelj iu predsednik deželnega zbora je deželni glavar, ali pa njegov namestnik, katera imenuje cesar izmed izbranih poslancev za vsako zborovanjsko dobo posebe. Cesar tudi skli-cuje zbor k sejam (navadno vsako leto jedeokral na štiritedensko zborovanje) in ga zaključuje ali pa tudi razpušča po svojem pooblaščencu (ki je v Gorici okrajni glavar). Kadar zbor ne zboruje, opravlja v njegovem imenu vse posle deželni odbor. Ta sestoji iz štirih odbornikov in deželnega glavarja kot predsednika. .Odbornike voli ves zbor iz svoje .srede (jednega poslanci občin, drugega poslanci mest in trgov, tretjega velikoposestniki in četrtega ves zbor, ne glede na kako skupino.) V državni zbor na Dunaj pošilja Goriško (odkar so bile I. IS73. vpeljani1 neposredne volitve) štiri poslance. Dva volijo kmetovske občine po svojih volilnih možeh, od katerih pride jeden na 500 prebivalcev. Volišča so tista, kakor pri deželno-zborskih volitvah in sicer volijo Slovenci v Bolcu, Tolminu, (tudi Gerkljani), Gorici (vse glavarstvo) in Sežani (vso glavarstvo) le jednega poslanca, drugega pa Italijani v Gradišči (vse glavarstvo). Tretjega poslanca volijo vsa deželna, mesta in trgi (Gorica, Kormin, Gradišče, Gervinjan, Tržič, Akvileja, Gradež, Sežana, Ajdovščina, Kanal, Tolmin, Kobarid in Doloc; vsak kraj je volišče za se), a četrtega velikoposestniki brez razločka. Poliliško upravo goriške dežele kakor tudi celega. Primorja vodi c. kr. namestnik v Trstu. Od njega so odvisni c. kr. glavarji in prejemajo vsa povelja, ki se tičejo vlade in uprave. Glavarstvom so podložne županije kot najmanjše politiške oblastnijo. Vsem občinam je zagotovljena autonornija, t. j. slobodno oskrbovanje svojih domačih poslov. Politično upravo goriškega mesta vodi občinsko s v e t o v a 1 s t v o, obstoječe iz 21 udov. Na čelu mu je kot izvrševalna oblast župan (podesla) z dvema pristavo ma. Po zakonu od 19. maja 1868 ločili so sodstvo popolnoma od politiške uprave. Poprejšnji polil iski okraji ohranili so se le kot sodnijski okraji. V vsakem teh dvanajsterih okrajev nahaja se posebna okrajna sodnija. za prestopke in male pregreške. Razun teh obstoji v Gorici tudi okrožna sodnija za kriminalne zločine (ki ob jednem izvršuje civilno sodstvo za mesto in okolico Goriško). Sodnije Tržič, Komen in Sežana so podložne deželni sodniji v Trstu. Pri vsaki okrajni sodniji se nahaja tudi c. kr. davkarija in z e m 1 j e k n j i ž n i urad s potrebnimi uradniki. Razun teh uraduje pri vsakem glavarstvu še davkarski nadzornik. Glavna davkarija v Gorici preračunja štempcljske in druge pristojbine. Užit.nino in cestnino imajo navadno občine ali zasebniki v najemu. V novejšem času imamo kot samostojne urade tudi cestne odbore, in sicer v vsakem sodnijskem okraji po jednega. Njih nalog je skrbeti za zboljšanje in popravljanje cest ter za izpolje-vanje novih potrebnih potov. Oni gospodarijo z denarjem, ki se nabira od priklad za ceste. — Za šolske potrebe obstoje o kraj n i šolski sveti pri vsakem glavarstvu, kraj ni šolski sveti pa v vsaki občini. Deželni šolski svet za goriško grofijo zboruje v Gorici, ali svoj sedež ima v Trstu. Ker je Goriško mejna dežela proti Italiji, zato imamo tudi več carinskih uradov. Glavna colnija (carinarnica) je v Gorici, socolnije pa: pri Ilobiču, v Merniku, Jenkovem, Bračanu, Km-minu, Goprisu (Ghiopris), Noga redu, Višku, Štrasoldu, Cervinjanu, v luki Buso, na Gradu, v luki Rosega in v Devinu. Golne davki1 (carino) upravlja finančni nadzornik v Gorici (kakor vodja) in finančni nadzornik v Tržiču. V pomoč jima je finančna straža (prvi ima 130, drugi 200 mož), ki je razdeljena po raznih postajah blizu meje. Ves kos dežele na desnem bregu Koritniee in Soče ter ob morji spada v takoimenovani čolni mejni okraj. Prebivalstvo sploh in njega gostost. Kakor rečeno, prebiva sedaj v grofiji goriški in gradiščanski okoli 220.000 ljudij. Ob času predzadnje štetve (31. decembra 1880) našteli so bili le 211.084 prebivalcev (a vseh domačinov da je bilo 232.420, od katerih je torej 21.336 ob času štetve zunaj dežele bivalo). Ali ta štetva ni bila. popolnoma zanesljiva, ker že za 1. 1878. je preračunil statistični urad na Dunaji, da ima naša. grofija 210.215 stanovalcev (110.017 moških m 108.588 ženskih). Tudi za I. 1890. preračunila. je osrednja statistična komisija na Dunaji po natornem naraščaji iu odštetih umrlih goriško prebivalstvo na 221.814, torej za 2658 več, nego so jih pri številjenji zares našli.*) — Po cerkvenem številjenji imelo hi Goriško celo 233.000 duš. Ali tu so všteti vsi oni, ki imajo na Goriškem domačiosko pravico, od katerih jo pa mnogo stalno naseljenih zunaj dežele. Glede na vse to moramo računati, da v resnici ne stanuje v deželi več nego 220.000 ljudij. Mod temi je pa okoli 13.000 tujcev (v mestu Gorici sami 4888); iz drugih avstrijskih dežel 10.000, in celo iz drugih držav 3000 (največ seveda, iz Italije 3200). *) Popravljena vsota goriškega prebivalstva izkazuje namreč le 319.156 civilnih ljudij za grofijo goriško-gradiščansko (llewcgnng der Bevolkerung itn J. 18 vsako leto). ...... . Ženil vo prihajajo v zadnjih letih po vseh avstrijskih deželah vedno redkejše, zlasti zaradi slabili letin. Tako se je sklenilo na Goriškem I. 1809.: 1421- zakonov in 1. 1878. samo 1394. L.' 1880. pa je poskočilo lo število na. 1481. a I. 1890 na liso. Jedna ženitev pride torej na vsakih 150 oseb. Najbolj se ženijo med štiriindvajsetim in tridesetim letom, sploh pa bolj zgodaj, nego pri Nemcih. Leta 1890. se je* sklenilo 281 takih zakonov, pri katerih je bil ženin 24—30 let star, nevesta pa 20 -2k Ženini in neveste so imeli od 24—-.30 let pri 303 zakonih (lake ženitbe so najnavadnejši.' [»o Avstrijskem; Štajerskem, Koroškem in Kranjskem). Potem je' bilo omenjenega.leta največ zakonov (108) med ženini do 40 let in nevestami od 24—30. Nobeden pod 50 let star ženin ni vzel neveste čez 50 let, kar se je po vseh drugih dozidali avstrijskega cesarstva pripetilo. —■ Todi so poroke med udovci na Goriškem redkejše, kakor po drugih deželah. L. 1890. sla. bila pri 1248 zakonih oba. dola samska, 151 udoveev je uzelo samice, 39 udov samce in samo 51. zakonov je bilo med udovci in udovami. *) Z ozimni na pohišne kupčevalre nad 5000. i **) Uradnih služabnikov 256... ***) Stavbenih mojstrov in zemljernercev 50, slikarjev in kiparjev "28, prevoznikov in njih pomagaleov *50; hišnih in drugih posestnikov 2855 (v mestu 1701), penzijoiiislov 1576 (v mestu lOOJ), dninarjev L'6.442. Zakoni so na Goriškem bolj rodovitni, nego po drugih sosednih deželah, kar priča, da je ljudstvo krepko in dežela zdrava. Na vsak zakon pride počez 5 otrok (v vsem cesarstvu le po 4-3). I j. 1890. se je narodi lo na Goriškem 8038 otrok in sicer živili 78G5. Med temi je bilo 4183 fantičev in 3855 deklic. Na vsaki ti 30 ljudij se rodi torej po jeden otrok na leto, in na vsakih 100 deklic pride po 109 fantičev. L. 1890. je umrlo 5847 ljudij (2890 moških in 2957 ženskih) in sicer 322 za kužnimi boleznimi, 84 na silni način (med njimi je bilo 14 samomorilcev). Na vsakih 38 ljudij je prišel torej po jeden mrlič (navadno se to število vsako leto ponavlja). Vendar je to v primeri še malo, ker v sosednjih deželah umrje že od vsakih trideset ljudij jeden. Najbolj mrjejo otroci od jednega do petih let. Izmed 100 mrličev je 45 otrok pod petim letom. Od petega do petdesetega leta pride na vsakih 100 ljudij pet mrličev, od petdesetega do šestdesetega G, in od šestdesetega do osemdesetega leta umrje 10 ljudij od sto. Če odštejemo umrle od novorojenih, dobimo /a. 1. 1890. preostanek od 2012. Ta pa je še precejšen, ker leta 1877. je znašal 17G3. Letni prirastek novorojencev znaša torej skoro ravno toliko, za kolikor se prebivalstvo cele dežele vsako Ido pomnO-žuje. Iz tega sledi, da se tujci prav malo naseljujejo na Goriškem in da se prebivalstvo le samo iz sebe pomnožuje. To se mora pa tem bolj povdarjati, ker so se začeli tudi Goričani izseljevati v druge dežele, najbolj pa v Ameriko. V zadnjem desetletji izselilo se je vsaj 10.000 prebivalcev Furlanske nižine in sicer večinoma v Brazilijo, ali pa v Argentino, Gibanje goriškega prebivalstva 1. 1890. kaže naslednji pregled. Na vsakih 1000 ljudij prišlo je: zakonov živorojenih uiin-lili več ali manj rojcuili v Gorici ...... G-84 2761 35-18 - 7-57 v okolici goriški . . . G-78 35-38 25-94 + 9*44 na Gradiščanskem . . . 7-00 39-63 22-48 + 17-15 v Sežanščini . . . . 6*01 38-34 29-08 + 9-26 na Tolminskem . . . 7-00 32-51 29-21 + 3-30 poprečno . G-79 35-89 26-68 + 9-21 Skoro tretjina vseh prebivalcev na Goriškem je manj kakor petnajset let stara. Med tisoč ljudmi je 310 otrok pod petnajstim letom. Starčekov čez šestdeset let je 93, čez petinsedemdeset lel 15*5, a čez pelinosemdeset let 1*1 (največ žensk) med 1000 prebivalci. Navadno se računi, da je človek le med petnajstim in petdesetim letom za delo sposoben. Po tem takem je na Goriškem med 1000 ljudmi le 580 delavnih morij. V mestu Gorici je to število nekoliko večje, ono znaša, ravno 600 (med temi je pa več žensk nego moških). V mestu je namreč mnogo obrtnikov in kupčevalcev, ki imajo trikrat toliko pomagačev in delavcev. Po deželi pa so navadno rokodelci in kupci sami brez pomaga cev. Gibanje ljudstva, — Prebivalci po veri in narodnosti. 59 Tudi je v mestu največ uradnikov, pravnikov, zdravnikov in osebnih služabnikov-, kakor smo že omenili. Vendar je ta razlika med mestom in deželo skoro neznatna v primeri z drugimi večjimi mesti. Prebivalci po veri in narodnosti. Skoro vse prebivalstvo na Goriškem je rim sko-katoliške vere. Število vseh drugovernikov presega komaj 800. Največ (320) je Izraelcev ali j udov, in sicer v Gorici 260, v Gradišči pa okoli 60. DaJje stanuje v Gorici 216 protestantov avgsbur-škega in 08 helvetskega veroizpovedahja, ki imajo svojo faro, šolo in novo lepo cerkev. Ti so se vsi še le v novejšem času naselili v Gorici. Poleg omenjenih stanuje v glavnem mestu še 16 angli-Čanov, 3 zjedinjeni in 178 nezjedinjenib Grkov (pravoslavnih). Tudi po deželi stanuje tu pa tam še kak drugovernik. Katoličani imajo na Goriškem vseh velikih in malih cerkva 470 (30 jih je v tržaški škofiji). Dve cerkvi sta romarski, namreč Marije Device na Sveti gori nad Solkanom in na otoku Bar ban i pri (madežu. Imenitna je zlasli prva, katero obiskuje v mesecih avgust, september in oktober na tisoče romarjev. Samostanov imamo na Goriškem osem iu sicer štiri moške in štiri ženske. Prvi so: samostan frančiškanov ua Kostanjevici pri Gorici, samostana kapucinov v Gorici in v vipavskem Križi, ter samostan usmiljenih bratov v Gorici. Potem imajo v Gorici svoj samostan uršulinke, usmiljeno sestre in šolske sestre, ter v Korminu kajetanke (od leta 1860). Vseh redovnikov je 73 (23 frančiškanov, 31 kapucinov in 12 usmiljenih bratov), redovnic pa še jedenkrat toliko (41 uršulink, 27 usmiljenih sester, 29 šolskih sester in 31 kajetank). Tudi jezuiti imajo v Gorici malo naselbino (sedaj biva jih 7 ondi). Gazim lega imamo v Gorici še takninionovane „gospe kn-nonice". Iz premoženja razpuščonoga samostana klarink dobiva 10 plemenitih gospic po 300 gld. na leto, zlasti če so ubožnejše ali sirote, Skupno življenje jim ni zapovedano, ali obnašali se morajo brezmadežno ter moliti ves oficij za umrle, zlasli za ude cesarske hiše. Na Goriškem se srečujeta dve veliki narodni plemeni, t. j. slovansko in romansko. Slovanstvo doseže Iu svojo najskrajnejšo mejo proti jugozahodu, in tako tudi romanstvo svojo uajseveroizhodnejšo mejo. V prejšnjih časih, zlasti pod goriškimi grofi, naselilo se je bilo tudi mnogo Nemcev na Goriškem. Ti so pa s časom izginili v drugih dveh narodnostih, dokler se ni v novejšem času zopel nekaj nemških družin naselilo, zlasti v glavnem mestu. Meja med Slovenci in I talijani je skoro ista, kakor med brdjem in nižino, in po večjem lahko rečemo, da dela železnica iz Nabrežine v Kormin to mojo. Natančnejše določuje narodnostno mejo sledeča črta: od Št, Ivana proti severu potok Lokavec, potem občinska meja mod Verine-liauoin in Doberdobom, dalje okrajna meja med Gradiščem in Tržičeni do viha SI. Mibela in odtodi naravnost do Soče, pa tako, da so Boškini, ki spadajo pod Gradišče, še SIoven<;i. Od izliva Vipave gre narodnostna meja do železniškega mosla pri Podgori in pot&ih nad vasema Ločnik in Moša do okrajno meje ob Versi. pa iako. da ostane severni del ločniške občine (t. j. Gradiškula in Trebež) še slovenski. Zahodno od Verše in Oblinča je občinska meja italijanskih krajev Kormiu. Bračan in Butarji tudi narodnostna' meja. V Jenkovem govore 69 Prebivalci po veri in narodnosti. — Največji kraji na Goriškem. še slovenski, pri sv. Heleni pa že furlanski. Tudi vas Dolenje je deloma že furlanska, a Lonže in Hrvacija sta ohranili še slovensko govori eo. Okoli in okoli od Slovencev obdano je mesto Gorica /. mešanim prebivalstvom. V obmestji, zlasli na Starigori in v Baro-uišči (I losenthal), bivajo skoro sami Slovenci in tudi po predmestjih so se mnogo naselili. V mestu samem je razen mnogo uradniških in delavskih družin skoro vse služabništvo slovenske narodnosti. Tako biva v mestu in obmestji gotovo okoli 6000 Slovencev (po zadnji štetvi le 3111). Na drugi strani je pa v Gorici tudi nekaj Nemcev naseljenih, vseh vkup baje 2145. Pri zadnji stol vi se niso ozirali na na rod nosi. zato nemarno natančnih podatkov, koliko prebivalcev- spada k jedni, ;> koliko k drugi narodnosti. Ali z ozirom na številjenje od 1. 1857, (ko je bilo med 196.276 prebivalci 130.748 Slovencev), moremo preračunati, da biva sedaj na Goriškimi 146.000 Slovencev in 73.500 Italijanov (ter 2000 Nemcev). V odstotkih izraženo imamo na Goriškem 69°/o Slovencev, 30°/o Italijanov in l°/o Nemcev, (dede na zgoraj opisano narodnostno mejo zasedajo Slovenci 2385 km2, a Italijani 568 km-, t. j. dobro petino vsega površja. Med romanskim delom goriškega prebivalstva moramo razločevali prave Italijane in Furl ane (Frijulane). Dravi Italijani žive po večjih mestih ter skupno v Tržiški okolici (takoimenovani Bizjaki), dalje v občinah Morosini. Belvedere in Grado. Vsi ti kraji so spadali nekdaj pod Benečane. Purlani pa žive po ostalem delu furlanske nižine (kakor tudi v provinojji Videm na Beneškem). Leta 1857. so bili našteli 47.841 Furlanov in 15.134 Italijanov. Razlika med njimi ni toliko jezikovna, kakor zgodovinska. Do narodnosti ravna se tudi ljudski značaj. Prebivalci goratih krajev so bolj počasni, zamišljeni, resni, potrpežljivi in vztrajni. Prebivalci nižine so pa bolj vzbujeni, bolj živi in spretni, pa I udi bolj razdražljivi in spremenljivi. Sploh pa je goriško ljudstvo srednje, zdrave in krepke rasti (le blizu morja je bolj slabotno). Ono je delavno, ljubi svojo domovino in zločini so med njim primeroma redki. Povsod se opazuje navdušenje za. napredek in za. povzdigo blagostanja. Največji kraji na Goriškem. Razun Gorice nimamo velikih občin v naši deželi. Nad 2000 prebivalcev ima samo 12 davkarskih občin. Te so naslednje: Gorica okoli 18.000, komun 5111.. Tržič 4078, Gradež 3441, Gradišče 3352. FiurnicellO 3353, Ronki 3077, Sem pas 2739. Kal 2551, Gervinjan 2342, Kojsko-Št. Martin 2107 iu Boleč 2000. Najmanjša občina je Boškjni v gradiščanskem okraji z le 10 prebivalci. Tudi posamezni kraji niso veliki. Na Goriškem imamo vsega vkup 5 mest: Gorica, Gradišče, Tržič, Gradež in A k v i- Največji kraji na Goriškem. arj I. 1880. 1.1890.*) Gorica (brez obmestja) . . . 1240 20185 21200 Kormin (Cormons) z Goro .... 680 3700 3951 Tržič (Montalcone) s predmestjem . 446 3164 4078 Gradež (Grado), okraj Gervinjan . . H15 2927 3241 (lervinjan (Gervignano)..... 415 2268 2342 Boleč in Dvor....... 452 1590 1661 Ronki, okraj Tržič...... 255 1913 2000 Gradišče (Gradišča)...... 172 1564 1 468 Komans. okr. Gradišče (velika vas) . 22G 1518 1593 Ajel (Ajello), okr. Gervinjan . . . 27'.) 13,82 134: t Ločnik, okr. Gorica...... 208 1 GG5 1805 Podgora, okr. Gorica..... 21 1 1414 1735 Merno in Japnišče, okr. Gorica . 228 1249 1291 Terc (Terzo), okr. Gervinjan . . 210 1192 1012 Solkan z Rusci, okr. Gorica . . . 22'. I 151 i 1713 Sežana ..... . . . ... 201 1170 1180 Turjak (Turiaco), okr. Tržič . . . 206 1088 1150 Nabrežina, okr. Komen..... " 125 993 1280 Viloš (Vilesse), okr. Gradišče . 210 1080 1086 Mariano, okr. Gradišče..... 218 1074 1150 *) Vollštandiges () rl.se 11 a fl en- Ve. rze i <• I mi s nacb der Volksz-iihkmg; vom 31. I>e-zemher 1890, Wien 1892. Kraj 1880. Prebivalcev «5 1. 1880. 1. 1800. Ruda, okr. Gervinjan ...... 188 1050 1097 Moša (z bližnjimi seli}« okr. • Kormin 208 100)0 113*P Medea; okr. Kormin...... 171 1032 1125 Cerkno...... : .' . 200 0S5 1019 Tolmin ' . ' ! . . : . . . . 155 894 850 Oglej. Akvilojn, okr. Gervinjan 1 11) 934 830 Sem pas. okr. Gorica . . . . ' . ic>:; S23 840 Kobarid, okr. Tolmin ...... 107 790 700 1.58 7S7 812 Lokva. okr. Sežana . . . ■. 100 N09 972 Ajdovščina . . . .... . . ' . ' 140 041 700 Volče, okr. Tolmin.....• 153 758 750 Kostanjevica, okr, Komen . . .' . 138 724. 759. Višek (Viseo), okr. Gervinjan . . . 121 702 083 Srponica, okr. Roleti . i ■. . 156 407 507 (krnice, okr. Ajdovščina..... 105 532 535 Toma j, okr. Sežana . ■...... 100 533 585 Kanal . . . . . . 114 507 51 H) 84 438 570 ' os 391 191 St. Danijel, okr. Konten . . ■ ■.• . 67 352 307 Križ vipavski, okr. Ajdovščina . 70 271 l 250 Gmotni napredek. Poljedelstvo. Naijž&akor za časa. Rimljanov, tako bi bila Goriška lahko tudi i ■■Iffjfr sedaj jedna najbogatejših dežel zaradi svojega blagega podnebja, zaradi svoje ugodne loge ob prehajalni cesti med vzhodom in zahodom ter zaradi bližine morja in velikih mest, kamor lahko prodaja vse svoje pridelke in izdelke. Vendar pa je naša dežela v gmotni omiki precej zaostala in le počasi pobira stopinje za severovzhodnimi svojimi sosedami. V prvi vrsti je Goriška poljedelska dežela in z obdelovanjem zemlje se peča ter redi ogromna večina goriškega prebivalstva. Zemlja je poljedelstvu večinoma povsodi ugodna; le najvišje; gore, najstrmejši obronki, nekateri goli kraji na Krasu in obmorska močvirja so neplodna zemljišča. Vsa plodna ali produktivna zemlja na Goriškem znaša 2655*08 km2, a neplodne zemlje je 298 km2, torej skoraj jedna desetina vsega površja. Od plodne zemlje je pa le jedna petina (532 km2) zares obdelana, t. j. v njive, vrte in vinograde spremenjena. Največ oranice je v nižini, t. j. tri petine vsega površja; a tudi v brdji je še več nego dve tretjini razorane in razkopa.no zemlje. Na Krasu je vse obdelane zemlje še Je jedna sedmina, y srednjem gorovji samo štirinajsti in v visokem gorovji le osemindvajseti dei vsega površja. Nasproti prevladujejo v srednjem in visokem gorovji pašniki in gozdi. A kljubu malemu površju oranice rode njive v brdji in gorovji skoro trikrat več, nego v nižini, kjer velika suša pridelke zmanjšuje, ali celo uničuje. Zato imamo "ajrodovitnejše njive v goriškem, kanalskimi in tolminskem okraji, najboljše njiva; z vinogradi v komenskern, kor minske m in gra-diščanskem okraji. Po računu cenilne komisije za ureditev zemljiščnega davka jo plodna zemlja na Goriškem tako razdeljena: k Njive in vrstenke (Eggarten) pokrivajo . 12.860 ha ali 4-35°/o Njive z vinogradi........ . 32.795 » ll*14°/<> 6 97G .n 2-36°/o Vrti za sočivjc, sadje in zabavo . . 877 )! » 0*29°/o 9 t) 0-00°/o Travniki........... . 62.805 21-32(,/o 62.334 » 21*100/o Planine.........: • . 15.555 _ n 5-26°/o 26.058 ». 8-82°/u Nizki gozdi........... 41, i 4-3 M „ 14*03°/o Močvirja, jezera in ribniki z bičcvjem Stavbišča.......... 3.806 |-28".n 1 022 „ v 0-35°/o Zemljiščno-cenilna komisija je tudi proračunila, koliko prinašajo čistega dobička posamezne vrste obdelane zemlje, in našla, da dajajo njive na Goriškem 18 gld. 58 kr. čistega dobička na vsak ha, torej največ v eelej avstrijski polovici naše države; (na Kranjskem dajajo njive le 8*49 gld., a v Dalmaciji samo 3*62 gld). Travniki vržejo čistega dobička na vsak ha 6*40 gld. (največ v Gorenji Avstriji 15*51 gld.; na Kranjskem 4*45 gld., a najmanj v Bukovini 2*21 gld.) Vrt je donašajo na vsak ha 28-85 gld. (največ v Tržaški okolici 39*39 gld'.; na Kranjskem 12-33 gld., najmanj v Dalmaciji 4*49 gld.) Glede čistega dobička od vinogradov je Goriško še le na šestem mestu, ker oni dajajo le 19 32 gld. na ha, dočim prinašajo v Tržaški okolici 39*76 gld. (na Kranjskem 10*47 gld., v Istri 7*74 gld.) Še manj čistega dobička dajajo pašniki, ker v tem obziru sloji Goriško še le na petnajstem mestu, dajoč samo 85 kr. od ha (na Predarlskem 3*59 gld., v Istri 43 kr., v Dalmaciji pa le 14 ki*.)*) Tudi planine dajajo le malo dobička, namreč 46 kr. od harii (v Gorenji Avstriji 96 kr., na Kranjskem najmanj, t. j. 28 kr.) Gozdi pa se že bolje izplačajo, ker prinašajo na vsak ha po' 2-82 gld. (na Geškem 4*50 gld., na Kranjskem 1 09 gld., v Dalmaciji le 31 kr.) Vsa obdelana zemlja na Goriškem daje skupno čistega dohodka na leto 1,662.736 goldinarjev, torej 6-35 gld. od vsakega bara (v okolici Tržaški in na Moravskem po I 1*69 gld., na Kranjskem po 3-01 gld., v Dalmaciji po 1*13 gld.) Skoro deveti del vse obdelane zemlje na Goriškem je dan v najem tujim ljudem, t. j. 29.765 ha, in od nje se plačuje skupne • najemnine 488.116 goldinarjev, ali od vsakega bara 16*40 gld. (na Predarlskem 36'92 gld., v Dalmaciji 2*63 gld.) Posamezni okraji dajajo naslednje vsoto čistega dobička od obdelanega zemljišča: *) Na Krasu je okoli loOO lia pašnikov rislo neproduktivnih. Produktivni pašniki zadnjega razreda dajajo na Krasu le 21 kr. dobička od htira, predzadnjega razreda pa 35 kr. Gorica, obmestje Gorica, okolica. . Ajdovščina . . Kanal . . . . 41.315*50 gld. ali 17-89 gld. na vsak ha površja 264.684-14 130.882-98 88.843-25 7-76 7-73 417 Tolmin in Cerkno Boleč i Sežana in Komen Kormin . . . 176.992-81. gld. ali 2-65 gld. na vsak ha površja 30.302-26 „ „ 0-77 „ '„ „ „ 141.772-65 „ .„ 2.98 „ „ ,. „ 184.481-77 „ , 14-17 „ „ „ „ Gradišče . . . 88.763*12 gld. ali 12*53 gld. na vsak ha površja Gervinjan . . . 378.729*30 „ „ 12*05 „ „ „ „ Tržič ' . . . . 136.328* 11 „ „ 8*92 „ „ „ „ Vkupno . 1,062.735*89 gld. ali 5*03 gld. na vsakim površja Zemlja se na Goriškem različno obdeluje. V goratem delu je vsak poljedelec lastnik svoje zemlje. V nižini pa in deloma v brdji ni slobodnih kmetov, nego poljedelci so le koloni ali najemniki, ki obdelujejo zemljo za bogatega velikoposestnika. Vseh zemljiščnih posestnikov je v deželi okoli 20.000 (in k tem pride še 2855 hišnih ter denarnih posestnikov). Vsak deseti prebivalce dežele je torej poprek zemljiščni posestnik. Ali v nižini imamo samo velike posestnike in zato je ondi še le vsak štiriinšestdoseti človek lastnik zemlje. V brdji (z mestom Gorico) je že vsak petnajsti človek posestnik, v srednjem gorovji vsak sedmi, v visokem gorovji in na Krasu pa vsak šesti prebivalec. Na vsakega posestnika bi prišlo počez na Krasu 10 ha zemlje in malo več v brdji, 14 ha v srednjem gorovji, 30 ha v visokem gorovji in 57 ha v nižini. Najmanjša posestva se nahajajo torej na Krasu, a največja v nižini. V goratem delu goriške grofije obdeluje vsak svoje zemljišče sam s pomočjo svoje družine, svojih poslov in izjemoma tudi drugih dninarjev. Poprek pride v celi deželi na vsakih 100 posestnikov 320 pomagačev pri poljedelstvu. Ali po raznih predelih se to število zelo menja. V nižini pride celo 1793 delavcev na 100 posestnikov, v brdji 332, v srednjem gorovji 352, v visokem gorovji 291, a na Krasu le 185. Ge poljedelske pomagalce še točnejše razvrstimo, najdemo, da pride na vsakih 100 posestnikov v nižini .... 949 stalnib delavcev in 844 dinarjev v brdji .... 251 „ „ „82 v srednjem gorovji 275 „ „ „ 80 „ v visokem gorovji . 250 „ „ „ 41 „ na Krasu ... 170 „ „ «16 „ S poljedelstvom in gozdnarstvoin (pa tudi z lovom) se peča na Goriškem okoli 138.000 oseb. Med temi je samostalnih oseb 27.320, ki imajo vkup 61.850 glav družine. Pomaga pa jim še 40.920 stalnih delavcev ter 2700 domačih hlapcev in dekel. Med stalnimi delavci je vračunjenih tudi okoli 780—800 oskrbnikov in uradnikov. Največ dninarjev potrebujejo v nižini, najmanje pa na Krasu. Ta razmera je po raznih okrajih zelo različna. V ajdovskem okraji pride na vsakih 100 posestnikov počez 171 pomagalcev, a v červinjanskem po 2800. Po goratih krajih se poslužujejo naj-rajše stalnih pomagalcev (po 2*5 na vsakega posestnika), a na Krasu potrebujejo tudi teh najmanje (po 1*7 na vsakega posestnika) zaradi majhnih zemljišč. Najmanjša dnina brez jela znaša v nižini in brdji po jeden goldinar, a z jelom po 50 krajcarjev na dan; v gorah so poljedelski pomagači mnogo ceneji.*) j K. Prh. v. Czornig, (Tiirz-Gradisea (Statistik), (iorz 1891, str. 63—67, Kolonstvo je razširjeno po našem nižavji, kakor po vsi gorenji Italiji. Posestnik izroči kmetu toliko zemljišča, kolikor ga more ta s svojo družino obdelovati. Prepusti mu tudi stanovanje, poljedelsko orodje, vole in o slabili letinah celo seme. Ob jednem sklepa ž njim vsako leto pogodbo, koliko najemnine mu bode plačeval v denarjih in koliko v pridelkih. Sadje in vino si navadno delita posestnik in kolon vsak na polovico. Za travnike in močvirja se plačuje najemnina v denarjih, ravno tako za stanovanje. Svoj dolg poravnuje kolon z delom ali pa se svojo polovico vina. Najubožnejši so koloni v nizki ravnini blizu morja (takoimenovani sotani), ker dobivajo v najem le prav malo zemlje (10—15 arov) in nemajo skoro nič živine. Zato ne morejo zemlje zadostno obdelovati, žive zelo siromašno, radi prosjačijo in kradejo. Obdelovanje zemlje ovirajo mnoge težave. V gorah so polja včasi zelo strma in zalo je obdelovanje utrudljivo. Drugodi delajo plohe in povodnji mnogo škode. Odkar so gozdi večinoma iztrebljenj, spira, dež mehko zemljo, narejajo se usadi in vedno glo-bokejše potočine (jarki). V dolinah se potem voda. zbira in poplavlja polja na obeh bregovih. Poplavljenje škoduje tudi v nižini prav mnogo, ker imajo nekatere reke celo po 1 km in še bolj široko strugo. Vrh lega vlada tu (zlasli v tržiškem okraji) velika suša, ker je rodovitna, zemlja preplitva. Suša je tako silna, da se n. pr. v nižini pridela na jednem hektarju samo 6 hektolitrov (9;i/i vaganov) turšice, a v goratem delu na jednakem prostoru 10 hektolitrov! Ob morski obali se pa lagune in močvirja vedno bolj širijo ter oneniogočujejo poljedelstvo. Nekdaj je bila obala s pinijami porastena in veter ni mogel peska na njo zanašati. Sedaj pa se sipine vedno bolj množe in zajezeni vodotoči ne dajo vodi v morje odtakali se, zato močvirja vedno bolj rasto. Za poljedelski napredek se najbolj trudi že 125 let staro kmetijsko društvo v Gorici. Ono skrbi, da se poduk v umnem kmetovanji vedno bolj širi po deželi, prodaja najpripravnejše orodje in stroje, napravlja razstave kmetijskih pridelkov in izdaja gospodarski list v obeli deželnih jezikih. Le škoda, da je med Slovenci še malo razširjeno (izmed 370 udov je le okoli 100 Slovencev;. Mnogo dobička za poljedelstvo obeta tudi nova deželna kmetijska šola, ki se pa le počasi ljudstvu prikupuje. Z dobrim vzgledom koristijo najbolj umetne kmetije barona Ritterja v Mo-nastiru in gospoda Levija v Vilanovi pri Fari. Kadar se dovrši nameravano urejenje naših rek, izsušenje močvirja in kanalizo-vanje tržiškega okraja, tedaj se bodo ovire poljedelstva precej zmanjšale in nadjati se je, da se bode blagostanje tedaj znatno povzdignilo. Glavne pridelke poljedelstva daje žitno polje. Med vsemi žiti se najbolj seje in prideluje turšica ali koruza (v gorah tudi priprosto „sirek" imenovana). Nje pridelajo v dobrih letinah, do 300.000 hI (1. 1884.: 280.200 lil)! Ona daje glavni živež go- riškemu prebivalstvu, zlasti onemu v furlanski nižini. Le škodit, da provzročuje izključi ji vi užitek turšičnega kruha in polente zelo nevarno bolezen „pelagro* ali „milansko rožo", katera se je po 1. 1884. iz gorenje Italije tudi na Goriško razširila. Najhujše razsaja po vaseh Gervinjan, Flumižel, Muskoli. Topoljan, Skodovaka in Tere, kjer živi zelo ubožno ljudstvo, skoro sami dninarji („brue-eianl.i"), po nizkih vlažnih stanovanjih in se hrani ob sami polenti. Po teb krajih je že več nego 25°/o ljudij zbolelo za pclagro, tako da je morala že država začeti premišljevati, kako temu odpomoči iu je u. pr. že za I. 1888. dovolila 50.000 gld. za' zboljšanje zdravja in siromašnega stanja ondotnemu prebivalstvu. Drugi poljedelski pridelek na Goriškem je pšenica, katero se jejo po vseh predelih naše dežele. Primeroma pbsejejo ž njo na Goriškem največ njiv med vsemi avstrijskimi deželami, posebno pa v nižini, kjer pridelujejo dve tretjini vse pšenice. Vsa grofija jo pridela na 'leto 120—130.000 hI. Na tretjem mestu stoji a j d a (okoli 50.000 Id), katero sejejo skoro jedino le v goratem delu grofije (samo jedno petino tudi v nižini i, katero pa le premnog n-krat toča potolče, ali pa slana zamori. Tudi ječmen (35—40.00(1 hI) in rž (10—20.000 lil) pridelujejo skoro jedino le v goratem delu grofije. Drugih žit sejejo po Goriškem lo v mali meri, primeroma najmanj ovsa in repice. Oves (14—15.000 hI) in proso (okoli 3000 hI) sejejo po srednjem gorovji, piro ali polko (okoli 0OO0 lil) in sirek (4—5000) pa v nižini. Repiee se pridela le kakih 300—350 h! na leto. V novejšem času so začeli v obmorskih lagunah tudi r i ž z dobrim vspehom pridelovati in sicer ima rižišča. jedina Goriška med vsemi avstrijskimi deželami. Sedaj pokrivajo rižišča. že blizu 0 kur sveta (598 ha) in dajajo na leto okoli 15.000 i| zrnja. Poleg žita dajo prebivalstvu največ živeža sočivje in go-moljnale rastline. Fižol, grah, bob iu lečo sade z vspehom po vseh predelih grofije ter pridelajo te vrste stročnin 5—6.000 lil. Po gorovji sade največ krompirja in zelja (kapusa), pa tudi repo in žolto korenje; po nižavji pa sade raj še repo, mesto krompirja (deloma iz straha pred poljskimi tatovi). Krompirja si; pridela po vsej deželi 220—21-0.000 hI, rope in korenja 95—100.000 q in okoli ' 1,000.000 -lav zelja. Velike važnosti za Goriško so zgodnji pridelki; razne salal.o. špaigiji, grah, krompir i. I. d. S temi pridelki se pečajo najmarljivejše okoli Gorice (posebno'v Št. Andreju) .in po Brdih. Tako sočivje pošiljajo že v zgodnji pomladi v glavnejša mesta našega, cesarstva in dobivajo za nje lep' denar. Le škoda, da jim Italijani preveč tekmujejo s temi pridelki, ker je carina na nje zelo nizka. Tudi druge koristne rastline goje na Goriškem v primerni množini, n. pr. lan in konopljo (1500'q), od katere se dobiva okoli 850 q prediva. Vendar pa to ne bi zadostovalo za domačo namakajo. IVoiaeunili so, da nakose po vsej gtofiji okoli 800.000 q mrve (»jamice«), 60—70.000 detelje in otavc ter 20.000 q zelene pičc, ki so sproti poklada živini. Murvinega listja natržejo okoli 70.000 q. Vrednost vseh teh pridelkov je proračunjena na 11,000.000 goldinarjev. Pri tem se jemlje kot poprečna cena za hektoliter pšenice 9-77 gld., rži 7 10 gld., turšice 6 gld., ječmena 7"63 gld., ajde 7*10 gld. in ovsa 5*16 gld. Grah stane 1P90 gld. vsak q, leča 12-63 gld., bob 7-20 gld., proso 8*26 gld., riž 21-56 gld. a krompir 4-75 gld. Za seno je proračunjena srednja cena 2-61 do 3-20 gld. oa vsak metrični stot. Opomniti pa je treba, da so te cene zadnja leta zdatno padle. Po ravnokar objavljenem izkazu c. kr. kmetijskega mini-sterstva dobili so leta 1891. na Goriškem sledeče množine zemeljskih pridelkov: tjj&up / CO 00 5 2.118|| i-- T![()ZIL.l 81 U f. / i - 1 1 1 t-i opfv > C 00 00 7 831JFS 1 1 eso.i,| — 1 1l.ljS.|[l[|i - '.: xJ g O L— CO CO CO £ S o X X i C Vi | 00 1-"» o 7 / V x 00 7 x' rc !?ll ? I 00 ;b 2: r. o ~l OJ|ff g O s ,c' X | 0.3[UOScI lO "M ---(M 13,290 80.510 d 55 Deželni predeli C o bo -V Srednje gor. ,® tn cd | Nižina . . | 1 Vsa dežela | : : ; 5 OUIBfg 55 i - iS i i — «U9g > Vi X od i - lO C— f: s 90I.!fiip:.l.o 'oaid ouiisam - X S i | -;.h i!Maiifr.in)p f i Vi v- 7 (or)]d) 9(jo|ap i--5 i CO 7 ~- | X VAi|> a IZ | T i tO "M «* 1:.h.nu!Vlna.,>1 /. 1 -> 7 -96 ^UO™«! ■- £ X 1 I 1 Vi 0..!d9>J 1 ! —i Vi i 00 = X i - 9d9H C 1 -5 30 5 >~ 1 ~ S t-i 1 Vi 1^ l!f.lldlIIO.I\| O i -CO , - i -i CO uri TI X Deželni predeli || Visoko gor. 1 || Srednje gor. .2, I [ '-5 ; 1 1 Vsa dežela | Na vsakem hektaru polja se je pridelalo hektolitrov Deželni predeli pšenice i pire 1 1 ječmena J tn zgod. turšice! pozne turšice 1 prosa ei yj zgodnje ajdej| tU T3 'c? ■."> 33 Na trgu v Gorici prodajala se je 1. 1891.: pšenica po 8*93 gold. vsak hektoliter, rž po 6-84 gold., ječmen po 8*10 gld. in oves po 3-22 gld.*) Vinarstvo in sadjarstvo. Goriško ima (razun severnega dela) najugodnejšo lego iu podnebje za dobro vino in plemenito sadje. Z vinarstvom se prebivalci še vedno marljivo pečajo in mnogo trudijo, čeravno so razne bolezni ta pridelek že zelo zmanjšale, po nekodi pa že popolnoma uničile (zlasli po Vipavski dolini in po Kanalskem). Tam kjer goje vinsko trto. obdelujejo zemljo večinoma tako, da zasade po sredi njiv sadna drevesa, po katerih speljejo polom vinsko trto, da se vleče od debla do debla, kakor na dolgo raztegnjeni venci. Take njive s trtami pokrivajo 1794 ha, t. j. skoro tri četrtine vseh njiv. Po strmejših obronkih imajo vinsko trto na količe privezano, po bolj mrzlih krajih pa v lalnike speljano. Razun tu omenjenih 1794 ha njiv s trtami nahaja se na Goriškem še 4152 ha vinogradov in sicer skoro izključno v hrdji (samo G50 ha na Krasu in 770 ha v nižini). V brdji so trte zasajene tudi po travnikih (786 ha), ravno tako deloma tudi v nižini (.192 ha). Na Krasu so vinogradi pomešani z oljčniki (12 ha), deloma tudi v brdji (5 ha) in v nižini (2 ha). Tudi po murbinem drevji je speljana trta v brdji (20 ha) in nižini (13 ha). Navadno so vinogradi izdelani kakor stopico po solnčnih pobočjih (takoimenovani „ronki" ali grede, 2736 ha). Po srednjem gorovji se nahaja le malo vinogradov. V soški dolini raste vinska trta do Kobarida. Speljana je navadno visoko po drevji ali pa ob poslopjih. *) Statistisches Jahrbuch des k. k. Ackerbauministeriums: Production aus uem Pflanzenbau, Wien 1892. P6 brdji raste najbolj belo vino (sladka rebula in bolj kisli cividin). Njegov okus je zelo prijeten in ono ima mnogo vinskega cveta v sebi. Po nižini se prideluje bolj črno vino, zlasti v znožji Brd od Marana. t je proti Korminu. To vino se v obče imenuje „furlansko" (od trte ..rorvino" in ..retosco"). Ono je precej močno, zelo zdravo za želodec in se po leti ne pokvari, docim je treba reboio Čez zimo potočiti. Po Vipavski dolini rasle slavnoznani „vipavec", katerega puste dolgo na tropinah vreli. Po Krasu pridelujejo plemenil wteran" in „prosekar", izdelujejo pa tudi najboljša in najdražja, vina (»pikolit"). Tudi tuje trte (traminec, pinot, rizling i. t. d.) začeli so v novejšem času z vspehom gojili po Goriškem. Od vina bi imela naša dežela lahko velik dobiček, ko bi se bolj umetno pridelovalo. Tudi za povzdigo vinstva prizadeva si kmetijski) društvo mnogo, zlasli s praktičnim podukom. l'o njegovem prizadevanji so se ustanovila viuorejska društva v Dombergn, Št. Florijanu in v Kojskem za Brda. Vlada ji; osnovala tudi oinologiško poskuševališče v Gorici. Vsled tega začeli so sedaj pametnejše ravnali zvinom (zlasti glede kletarstva); vendar pa treba vinstvo se mnogo povzdigniti, da bodo prinašalo toliko, kolikor bi lahko. V zadnjem času manjšal se je vinski pridelek od leta do leta, Trtna bolezen se je zelo razširila, zlasti po nižini, in sedaj imamo tudi ..liino iiš". Največkrat pa pokončujejo ujme vinski pridelek iu vsled tega so naši vinski kraji zelo ubožali. Do leta 1858. pridelovali so na Goriškem nad 102.000 hI vina (skoro dve tretjini v nižini), v vrednosti od 1,050.01 Ml gld., t. 1872—85. poprečno pO S5.000 lil. a I. 1887. samo 02.000 hektolitrov. V novejšem času se je zopel nekoliko povzdignil pridelek vina, tako da so ga I. 1891. dobili že 144.970 hI in sicer belega rudečoga vkup v srednjem gorovji . . 107 hI 158 hI 205 hI v brdji 20.353 „ 30.022 „ 56.375 „ na Krasu....... 1.710 „ . 17.960 .. 19.670 „ \ nižini, . . . . 14000 „ 54.000 ,; 6S.660 ., vkupiio . . 42.170 lil 102.800 hI 144.970 lil Na vsak hektar se je pridelalo počez 10"8 (Gradišče) do 17.6 (Kormin) hektolitrov vina. Sadnemu drevju ugaja najbolj brdje. Ondi rasle po njivah, vinogradih iu vrlih. Po Krasu in sploh po goratih krajih je nasajeno po travnikih. Ali veliko vrednost ima sadje večinoma le v brdji, ker zaradi mehkega podnebja lahko zgodaj dozori. Zlasti Briei in Kanalci goje in pridelujejo mnogo sadja ter ga prodajajo daleč na okoli v severni1 dežele. V novejšem času so začeli uniotnojše ž njim ravnati (n. pr. z olupljenimi češpljami). Zgodnjih erešenj pridelujejo največ v I)orubergu, I'ribariln in bližnjih vaseh. Za ta sad prihaja lep denar v deželo. Tudi v sadjereji leži torej velik zaklad, ki bi se moral še marljivejše vzdi- K&tl. Kmetijsko društvo skuša tudi tu pomagati s koristnim pod-ll(;,ivanjem m niaruie rolo male odškodnine poslušalcem. V r t nega sveta imamo na Goriškem vkapno 877 ha in sicer sadnih tor sočivnili vrtov skupaj. Ta svet jo mod pet predelov goriške dežele tako razdeljen, da pride na visoko gorovje 61 ha, na srednje 98 ha, na brdje 195 ha, na Kras 87 ha in na. nižino 436 ha. Med vinogradi in oljčniki ni nič vrtov; ravno tako nemarno posebej vrtov za inurbe. kostanje in lavor. „Goriška dežela, posebno Brda, morala bi bili založnica sadja za celo Avstrijo", tako se je izrazil predsednik pomologičnega kongresa v Gorici o priliki deželne razstave septembra meseca 1. 1891. In res je la razstava vsemn svetu dokazala, kako plemenito in bujno sadje zori na Goriškem. Oiupljeno sadje (češplje, slive, smokve, breskve i. I. d.) razpošiljajo iz Brd celo v severno Ameriko. Ta obrtnosl je tako razvita, da morajo sveže sadje celo iz Hrvaške, Slavonije in Rosne uvažati, da. ga potem v veliki množini olupijo in razpečajo. Surovega (hišnega) sadja izvaža so iz Goriškega vsako leto do 50.000 q, ki je vredno nad jeden miljou goldinarjev, Razun tega pa pride; v kupčijo tudi 31.000 <| suhega sadja. Zraven se pridela še kakih 4000 t\ kostanja (maronov) v vrednosti 28.000 gld. Poleg navadnega sadnega drevja, rodi na Goriškem tudi oljka. Nasajena, je najbolj po brdih in ob robu Krasa pri Na-brežini. Oljčnatih vrtov imamo le 0*09 kur, ali vrhu tega je to drevo nasajeno tu pa, tam tudi po vinogradih. Tako se pridela na leto 5000 kg olja, ki je vredno blizu 1300 goldinarjev. Po poročilu poljedelskega ministerstva pridelalo se je 1. 1891. na Goriškem: Deželni predeli rt o M jedrovitega sadja koščičastega sadja orehov in mandljev vsega sadja vkup 5« O d C Ki > 0 murbinega j listja novi! 1 s t. 0 lov Visoko gorovje - 1.540 290 270 2.100 790 Srednje gorovje 70 1.980 450 420 2.850 — 1.050 Brdje . . . 5.220 9.900 16.440 230 26,570 10 10.210 Kras . . . 620 1.070 5.520 480 7.070 29 4.810 Nižina . . . 2.280 3.230 6.620 220 10.070 e 52.470 vkupno . . . 8.190 17.720 29.320 1.620 48.660 45 69.330 Gozdarstvo in pogozdovanje Krasa. Vse gozdno površje v goriški grofiji meri, kakor že rečeno, 675-02 km2, t. j. skoro petino cele dežele. K temu bi pa lahko prišteli še 136 km2 pašnikov, po katerih jo drevje zasajeno. To bi dalo lepo število, ko bi bilo vse omenjeno površje z gostim gozdom pokrilo. Ali drevje teh gozdov je tako izsekano m iztrebljeno, da drva ne zadoščajo niti za domače potrebe, še manj pa ostaja kaj za kupčijo. In vendar so bili nekdaj ravno gozdi vir bogastvu na Goriškem! Največ raste po gozdih le nizko drevje za kurjavo (na 292 km-). Taki nizki gozdi so jednakomerno razdeljeni po vseli okrajih. Z drevjem obrasteni pašniki se nahajajo najbolj po Krasu, pa tudi v goriškem in kanalskem okraji. Visoki gozdi, ki dajajo stavbeni les, razširjeni so najbolj po visokem (98 kur') in srednjem gorovji, nekoliko tudi po brdji. Ali ker so zelo opustošenj, dajajo le malo dohodkov. Večinoma so gozdi lastnina občin, le po nekodi so razdeljeni med pojedine posestnike. Ali taka razdelitev je sploh škodljiva za gozde, ker navadno vsi občani skupaj pasejo tudi pO razdeljenih gozdih. Dandanes imajo nekatere občine komaj zadosti drv za lastne potrebe. Za stavbe pa morajo dobivati les od dru-godi (s Kranjskega). Zadnja leta so na Goriškem gozde neusmiljeno pokončevali W to je imelo zelo slabe nasledke za poljedelstvo. Zato je začela vlada v novejšem času to zavirati ter skrbeti za gozde in pogozdovanje golih krajev. L. 1869. je osnovala osrednjo drevesno šolo za listnato drevje v Gorici in za borovje v Sežani. Vrhu tega napravilo so si tudi občine svoje drevesnice (zlasti po Krasu). Gozde v srednjem in visokem gorovji pa oskrbuje gozdni komisar v Tolminu. V Gorici je višji gozdni urad za vse Primorsko in Dalmacijo. Največje vrednosti so državni gozdi na Goriškem. Ti pokrivajo vkupno 108-5 km- sveta, od katerega je pa le 98*8 km2 zares z gozdi pokritega. Skoro vsi gozdi na Goriškem so bili nekdaj last deželnega, kneza. Ta. last. je prešla v državne roki; in ona. je slobodno razpolagala z gozdi. Tako je bil trnovski gozd od 7. aprila 1759. do 1- 1877. odmenjen izključno za potrebe idrijskega rudnika. Vendar so imele v cesarskih gozdih tudi sosedne občine svoje servitule, t- j. smele so po njih živino pasli, pobirali suhljad, grabiti na-sL|I.i i. t, d. Vsled ces. patenta od 5. julija 1853 pa je država °dkupila večji del sorvil.iilov, manjši pa (posebno v trnovskem gozdu) je tako uravnala, da je odstopila občinam velike dele gozdnega površja. Pred uravnavo servitutov merili so državni 8'ozdi na Goriškem 374*83 km2, po uravnavi pa niti tretji del ne, (omenjenih 108-5 km2). Prvo mesto med vsemi državnimi gozdi na Goriškem zavzema Trnovski gozd, Ta pokriva vkupno 8794/49 ha, ali od tega. površja je le 8540*57.ha pravega gozda. Drugo so pašniki (44*6 ha), polja (P78 ha), neproduktiven svet. (204*44 ha) in zidišča (3-06 ha). Tudi se nahajajo med njegovim kompleksom štiri tuje enklave. Na, 3152 hektarih imajo sosedne občine pravico do drv, paše1 in s tel je. V Trnovskem gozdu raste najbolj bukva in jelka; smereka je omejena le na tnal prostor. Bukva raste vitko ad'1460 m nadmorske višine zelo visoko in se ohrani v tej rasti do pozne starosti: višje gori pa se skrči in zvije. Jelka, raste do 1300 m, smereka pa le do 1230 m in sicer samo v bolj zavarovanih dolih. Drevje sekajo vsakih 80—120 let, a novo vzgajajo doloma iz semen, deloma iz zasajenih drevesce. Drugi državni gozd na Goriškem je Panovec, ki je zasajen po eOcenskem peščenem vzhodno od Gorice. Njegovo površje znaša 445*6 ha. od katerih je 60*03 ha travnikov in 5*45 ha neproduktivnega sveta. Najrazširjenojšo drevo je bil poprej hrast, a v novejšem času so začeli posebno gojili črni bor. Pa tudi olše, bresti in .gabri se goje v tem gozdu. Glede izknriščevanja je razdeljen v dva razreda: v prvem se seka vsakih 70. v drugem vsakih 110 let, .Novo drevje se zasaja kakor v trnovskem gozdu. Tretji državni gozd jo Sobo ti n na severni strani Sv. Valentina, med Sočo (68 m) in Peklom (hI I m). Njegovo površje znaša 245-7 ha; od teh je 190-82 ha pravega, gozda, a 51*88 ha neproduktivnega sveta (večinoma drč in navpičnih sten). V So-Dolino raste najbolj hrast in gaber, pa tudi javor, olša, brest, lipa, bukev, tisa, oreh i. t. d. Iz lega gozda se dobivajo le drva, ki se vsakih petnajst let sekajo. Med visokim gorovjem ima. država sedaj še 1344*54 ha svojih gozdov;- vse drugi; je odstopila I. 1869. in 1870. tistim občinam, ki so imele v njih svoje senilnim Na. Tolminskem se nahaja državni gozd Kneza, ob izviru jednakoimne rečice, 1100—1800 m nad morjem. Obronek je zelo strm (v zgornjih delih celo nad 45"), Ua ilovičasta. in podnebje'zelo ostro. Vse površje meri 903*9 ha. a. od tega je le 395-4 ha pravega gozda. V njem raslo bukve, srnereke in jelke, .ki se vsakih 120 let izseka vajo. Na BolŠkem ima država, sedaj še tri male gozdne parcele:, [ž gore pri Bolški soteski (532- 1200 m), SI. mi ari ca pri Ma-seljcu na podnožji Srebrnika v sprednji Trenti (1200—1300 m) in Veliki P rose k v Zadnjici pod Itazorjom (840 -1150 m). .Vse tri parcele merijo vkupno 440*6 ,h'a, na katerih je 305-5 ha. pravega gozda. Poglavitno drevo je bukva. ki prav dobro uspeva, a smereka in jelka se nahajata le tu pa lam med njo, pomešani. Drevje se izsekava vsakih 120 let.*) *) K. Scbindler, Die "Porste der in Verwallimi.' des k. k. Ackerbauraini-steriums slehenden Staats- und Fondsgiit.er, VVicn 1885. Trnovski gozd donaša državi čistega dobička blizo 57.000 gld. na leto, vsi drugi vkupno pa prav malo. "V trgovino pride na Goriškem vsako leto okoli 80.000 m8 drv (po 5-11— 0-II gld. na nrj, ki so vredna blizu 450.000 gld. Od teh se izvaža iz koba-rijskega Kota v Italijo okoli 2000 m;1 vsako leto. Največ drv pa 8e izvaža in prodaja iz srednjega gorovja v Gorico, Furlanijo in na Kras. Plavljenje drv po Soči do Gorice, je bilo nekdaj zelo živahno, a sedaj je že popolnoma ponehalo. Neizmerne važnosti je p o go z d o v a n j e K r a s a. Neoporečno lahko trdimo, da je bil ves Kras (izvzemši morda nekaj skalnatih vrhuncev in dolov) nekdaj ne le popolnoma obraslem nego tudi ^ visokimi gozdi pokrit, ker ima skoro ves sedaj oguljeni Kras ravno tako dobra tla, kakor oni predeli, kjer še sedaj lepi gozdi rastejo (Lipica, Devin), ali pa kakor oni kraji, kjer je še pred Kratkim gozd stal. Dokazano je, da se Kras brez drevja v malo letih popolnoma opustoši, kakor bi že skozi stoletja ne hilo tam gozdov. ' • • • Tudi zgodovinski je dokazano, da je bil nekdaj ves Kras z gozdom pokrit. Kakor sla bila sedaj gola otoka Kelalonija in Sv. še v zgodovinskih časih lepo zelena, ravno tako so rastli Sl' <>b času Rimljanov najlepši hrasti po celem Krasu. Velikanski kupi oglja in pepela po kraških jamah še iz prazgodovinskih časov dokazujejo, da so tedanji prebivalci čez mero mnogo drv potrebovali.*) V začetku srednjega veka pa so odpeljali najlepše kraške hraste v Renetke. Vendar je ostalo še mnogo gozda, tako da je še ces. Ferdinand I. I. 1521. Tržačanom dovolil, da smejo dobav-li;di potrebna' drva z goriškega Krasa, in 1. 1533. nastavil je celo posebnega gozdnega nadzornika za Gorico, Kras in Istro. Torej še le v zadnjih 300—400 letih dobil je Kras svoje sedanje golo lice. Pustošenje Krasa napredovalo je do zadnjih desetletij v slra-hoviti meri. V političnem okraji Sežana samem, ki pripada ves Krasu, je vkup 17.602 ha pašnikov, ki donašajo le 50 kr. čistega dohodka od hektara. Približno jednak dohodek dajajo tudi Krasu I''i padajoči in' blizu 10.500 ha obsegajoči pašniki v občinah poli-Očnih Okrajev Gorica in Gradišče, kar jasno kaže žalostne, da obupne razmere zastran paše v teh krajih. Da v lakih razmerah živinoreja .ne uspeva in da se število živiučel krči, je samo po sebi umevno. Tu imamo namreč opravili z bolj nizkimi, večinoma pa jako Plitvimi vapnenimi tlemi kredaste tvorbe, ki so za kmetijstvo ne-pripravna, za gozde pa še sposobna. Ge so torej taka tla brez vsake obrambe izpostavljena vplivu solnca in zraka, potem zemeljski deli razpadejo in se hitro poizgube. Tako izsušena in . *) Dr. Marcliesetli, ha raverna di Gabrovizza (A ti i <]<>1 miisno rivim di *i->este, VIII.), Trst, IS!io. izprana tla pa gotovo niso ugoden pogoj za kaljenje travnih semen. Tudi pasoča se živina poškoduje tla, ker jih zlasti o mokrem vremenu zrahlja. Tlelo krt, ki je drugače koristen, pospešuje s svojim ruvanjem pustost zemlje. Ker se množina zemlje vedno manjša, ločijo se tudi travine koreninice od zemlje, in vsled tega se morajo posušili. Tako travo pasoča živina (zlasti koze in ovce) lahko izruje. Mnogokrat pa sežgo ljudje travo deloma iz nevednosti ali i -opaznosti, deloma iz kakega drugega vzroka, in pri tem zgore tudi koreninice. 'Trava, je potem vedno slabša, pašnik vedno manj koristi. Ce veter na tak prostor zanese kako travno seme, ne more to kaliti iz prej opisanih vzrokov. Tudi se trava ne more na takih krajih sama zasejati, ker jo poprej popasejo, kakor seme rodi. iNarodno gospodarstvo torej zahteva, da moramo tako prostore s primernim ravnanjem rešiti propada, in to tem bolj, ker zavzemajo skoro polovico (40°/o) produktivnega površja, in bi bilo daljše propadanje škodljivo tudi drugim strokam gospodarstva. Prvo, kar moramo storiti, je zavarovati Kras pred osušenjein in opustošenjem. Kdor pomisli, da je bil Kras nekdaj ves z gozdi pokril, razume takoj, da se dajo kraška tla najbolj zboljšati le s pogozdovanjem. Pogozdovanje se vrši le na najslabejših krajih, na višinah, hrbtih i. t. d., ki so že blizu propada, in ki se dajo le na ta način /boljšali. Lastniki gozdov bodo imeli od tega velike koristi. Iz gozdov ne bodo dobivali le lesa za kurjavo in za stavbe, ampak, če bodo ugodne kupčijske razmere, jim postane gozd vir stalnih dohodkov. Dobivali bodo iz gozdov dovolj stelje in potemtakem lahko si priskrbeli dovolj gnoja, kar ho dobro vplivalo na kmetijstvo. Nasprotno pa je škoda, ki jo bodo posestniki trpeli vsled pogozdovanja pašnikov, le neznatna, zlasti ker so se pašniki do sedaj vedno slabšali in niso skoro nič koristili. Razun tega pa bodo Kraševci lahko v kratkem času porabili gozdno travo za klajo in nastilj. Tudi se bo sčasoma v gozdu, živina še bolje pasla. Mnogo bo koristilo tudi čiščenje pašnikov od brezštevilnega kamenja. Ce bodo kraške goličave zopet pogozdene, bo svet ravno tako rodoviten, kakor je moral biti nekdaj, ker je nedvomno, da so se pred leti tu širili vidiki gozdi. To so vidi iz tega, ker se v kratkem pokaže golo skalovje tam, kjer se drevje poseka. Gozdi tudi blagodejno vplivajo na podnebje. Gotovo jo, da. gozdi v vročem poletji zmanjšujejo veliko vročino, pomnožujejo zračno vlago, ovirajo izsušenje tal in povekšujejo na ta način rodovitnost, nasproti pa zmanjšujejo moč vetrov ter varujejo tako rastlinstvo in prst pred njih silo. Tudi je nedvomno, da v gozdnatih krajih mnogo več dežuje, kakor pa v golih pri je dna ki h r a z m e r a h i n o k o 1 i š č i n a 11. Kraševec se bori z dvema hudima nezgodoma, namreč z 2—3 mesece trajajočo letno sušo, po zimi pa s hudo burjo. Ti dve mu napravita toliko škode, da je večkrat primoran predali svojo živino o nepravem času pod ceno. Če bode pa ta svet po-gozden, bo še drugih 32.607 ha zemlje na Krasu bolj" zavarovanih in plodovitost zemlje se bo jako povišala. Že 1. 1851. se je bilo ustanovilo v Trstu društvo za pogoz-vanje Krasa (tržaške okolice, sežanskega in koinonskega okraja), pa ni doseglo nikakih praktičnih uspehov, ker k temu je treba 82 Gozdarstvo in pogozdovanje Krasa. gozdarskega znanja in mnogo denarja, katerega posamezniki navadno nemajo. L. 1803/4. izdalo je tržaško namestništvo poduk, kako naj se Kras pogozduje in priporočilo Kraševcem, naj zasade v vsaki vasi drevesne vrte, kar se je tu pa tam tudi zgodilo. Vendar je vlada položila temelj pogozdovanju Krasa še le 1. 1869. s tem, da je ustanovila „semenske šolo" (v Komnu, Ro-diku, Roljuncu in Paznu) ter imenovala več gozdnih paznikov in jednega nadzornika za pogozdovanje Krasa pri c kr. narnestništvu v Trstu. L. 1871. je vlada pomnožila to osobje ter nastavila za vse Primorsko jednega deželnega gozdnega nadzornika, tri gozdne komisarje, dva gozdna pristava, deset gozdnih čuvajev in tri gozdne pomočnike. Poslednji so morali gojiti drevesa v semenskih šolah in voditi vse pogozdovanje. Pri tem so občani jame za drevesca brezplačno kopali, stroški za sajenji1 in gojitev drevesce pa so se poplačevali iz državnih dohodkov. Naravno je, da so v prvem času sadili le listnato drevje, misleč, da se bode to najbolje obneslo. Tudi prebivalstvo samo ga je želelo, ker se da njega les lahko mnogovrstno uporabiti pri kmetijstvu ; vrh tega pa še v listnatih gozdih več trave raste in se mnogo stelje pridela. Pa skušnja je pokazala, da se bo z listnatim drevjem malo opravilo. Listniki so rasli nekaj let, potem pa so se posušili, tako da se le sem ter tja nahaja še kak sled o njih. Tudi izmed šilovja se je obnemel le črni bor (le na bolj zavarovanih krajih tudi smereka). Črni bor najbolj kljubuje dolgi suši in sili burje ter najbolj pospešuje tvoritev prstne plasti. Pogozdovalo se je na dva načina, s sajenjem in s sejanjem. Setve pa so bile slabe, ker je vročina nežnim drevescem preveč škodovala. Torej so začeli bolj drevesca saditi, večinoma dvoletna, katera so bila v šolah vzgojena. Jednoletna drevesca so bila preslaba, triletna pa je burja omajala in lako poškodovala, da niso mogla rasti. V sporazumljenji z občinskimi posestniki na ta način po-gozdeni prostor je bil neznaten v primeri z velikim obsegom kraških pustinj. Da bi večje pašnike pogozdili, tega niso pustili posestniki, ki so mislili, da se jim tako paša krati in s tem škoduje, ne pa koristi. Morala se je toraj skleniti postava, po kateri bi se omogočilo pogozdovanje tudi obširnejših pašnikov. To postavo je dala dežela 9. novembra 1. 1883. (dež. zakonik št. 13 ex 1884), ki zapoveda ustanovitev posebne komisije za pogozdovanje Krasa v pokueženi grofiji goriški in gradiščanski. Komisija je pričela svoje delovanje v septembru 1884 in od tega časa je dala pogozdili mnogo sveta spadajočega v njen delokrog. Kajti na podlagi omenjene postave spada v delokrog komisije vseh 58 davčnih občin okrajnega glavarstva Sežana, ki obsega 45.946 ha produktivnega in 1247 ha neplodnega sveta. Dalje se pogozduje v 32 davčnih občinah okrajnega glavarstva Gorica, ki obsegajo 32.171 ha plodnega sveta, neproduktivnega pa 534 ha. V delokrog komisije je uvrščenih tudi 13 davčnih občin okrajnega glavarstva Gradišče, ki obsegajo 7219 ha plodnega sveta, neplodnega pa 129 ha. V delokrog pogozdovalne komisije spadajo torej vkupno 103 davčne občine, ki imajo 85.336 ha plodnega in 1910 ha pustega, Za gozde manj pripravnega sveta. Stroški, katere ima komisija s pogozdovanjem, se pokrivajo iz takozvane „zaklade za pogozdovanje". Ta zaklada se nabira iz državnih in deželnih doneskov, kakor tudi iz drugih slučajnih dohodkov. Državni in deželni doneski dovoljujejo se vsako leto razmerno z velikostjo stroškov za pogozdovanje. Prva skrb komisije je bila, da je dala napraviti poseben kataster vseli zemljišč, ki so odmenjena za pogozdenje. V kratki dobi šestih let zasadila je komisija 10,699.550 dre-vesec in sicer v ogromni večini samega črnega bora. Za nove nasade porabilo se je 6,403.320 sadik, za zboljšanje starih nasadov pa 4,296.230 drevesec. Tu se mora opomniti, da so mnogi posestniki, uvidevši korist gozdov, sami na svoje stroške večje in manjše parcele z dobrim uspehom pogozdili. Tudi starejši nasadi, katere je komisija prevzela, so se zbolj-ševali s tem, da se je v njih zasadilo še 29.920 koprivovcev in črnili borov, kar je prouzročilo znatne stroške. Potrebno zboljševanje se vrši vsako leto tako v novejših, kakor v starejših nasadili. Na novo se pogozduje večinoma spomladi. Pomladni nasadi tudi bolje uspevajo, kakor jesenski, ker trpe manj pred burjo. V jeseni se nasadi na varnejših krajih le popravljajo in zboljšujejo. Pogozdovalo se je na Iu način, da so lastniki sami zato potrebne, 30 eni globoke in 30 cm široke jame na svoje stroške izkopali, potrebne rastline pa je preskrbela komisija na. stroške zaklade za pogozdovanje in na stroške te zaklade dala jih je tudi posaditi, Nasadi v okrajnem glavarstvu gradiščauskem stanejo nekoliko več, ker morajo delavci iz oddaljenih občin hoditi na delo in se mora vsled slabih tal zemlja za jame od drugodi donašati. Drevesca za pogozdovanje je dobivala komisija iz primorskih drevesnic brezplačno, kolikor so jih te dati mogle, samo mecesne je dobivala, iz Golovca, ker se na Primorskem le malo goje. Komisija pa mora pogozdili loli obširen svet, da ta drevesca niso nikakor zadoščala. Zalo je bila njena prva skrh ustanoviti si lastno drevesnico. Vzela je v Komnu njivo, obsegajoče 04660 ha, za 10 let v najem in tu ustanovila I. 1885. drevesnico. Tudi v Grničah se je osnovala drevesnica za poskušnjo, da bi se mogla potem drevesnica v Gorici opustiti, če bi je več ne potrebovali, Ker pa ta drevesnica ni uspevala, jo je komisija opustila in napravila drugo v Šempasu. Tu je vzela v najem za 10 let veliko njivo, 84 I tudninski proizvodi. na kateri setve drevesnega semena dobro uspevajo. Na ta način obsegajo vse drevesnice 1*43 ha in dajejo na leto do 3 milijone drevesec. Za nadziranje nasadov je imenovala komisija 2 čuvaja, na stroške zaklade za pogozdovanje in sicer jednega v Tržiči in jednega v Divači, a c. kr. vlada je imenovala 1. decembra 181)0 gozdnarja v Grničah. Ker pa ti nadzorniki niso zadoščali, je imenovala komisija še tretjega, čuvaja v Kobilji glavi. Gazim tega je bilo po potrebi najetih več ali manj poljskih in gozdnih stražnikov za nadzorovanje pri sajenji drevesec. Vsled sklepa od 28. junija 1887 so se naprosila C. kr. okrajna glavarstva v Gorici, Gradišči in Sežani, da v vseh nasadili, katere je komisija izvršila, ali pa kjer jih bo še izvršila, prepovedo pašo na pašnikih, kakor tudi ruvanje lesnatih rastlin brez postavne dovolitve. V obče bo pa možno pogozdili odmenjene prostore le na ta način, da se bo kamenje s pašnikov odstranilo, da se bodo tu nasadila tolikošna drevesa, katerih živina zaradi visokosti ne bo mogla objedati, in da se bodo tako pašniki spremenili v travnike z lesom porastene, ali pa da. se bodo vsaj zboljšali. Razloček med prejšnjim stanjem pašnikov in sedanjim je očivitlen. Poprej je rasla ondi le majhna, slaba trava ; odkar pa so kamenje z njih polrebili, grmovje odstranili, obvarovali jih škode pred živino in drevje nasadili, zboljšali so se vidno. To najjasnejše kaže korist pogozdovanja. Kdor pomisli, da se bo rodovitnost sveta, obsegajočega 20—25.000 ha, znatno povzdignila in da bode ta vsako le1 o več dobička dajal, ta razvidi takoj velik gospodarski pomen pogozdovanja Krasa. Na opisani način pogozdilo se je v letih 1885—1800. vsega vkup 857-488 ha pustega Krasa (494-121 ha v Sežanščini, 301-8 ha na Goriškem in 6P567 ha na Gradiščanskem), za kar se je potrošilo vkupno 19.121 gold.*) Rudninski proizvodi. V primeri z drugimi avstrijskimi deželami je Goriška glede rudninskih proizvodov zelo siromašna. Posebno o dragih kovinah ni sledu v njej. Stara poročila pripovedujejo sicer, da se je nekdaj celo zlato blizu Gorice dobivalo, in ljudstvo še vedno zatrjuje, da se nahajajo v Bogatinu in Črni prsti celi vozovi to kovine zakopani, ali geologi do sedaj še neso mogli potrditi teh pripovedek. Primeroma največ se nahaja na Goriškem železne rude. Nekdaj so jo kopali v Trenti (visoko gori pod sedlom Vršič) v toliki meri, da so iz nje izdelovali železne palice za potrebo vse *) Bericht. iiber die Thatigkeit der Karstaufforstungs- Commission fflr Giirz und Gradišča, Gorz 1891. Rudninski proizvodi, sr, goriške dežele. Odkar pa dobivamo od drugod boljše in cenejše blago, morala je ponehati ta domača obrtnija (po 1. 1788.). V novejšem času začeli so kopati železno rudo v Labin j a h na Cerkljanskem, in sicer na prostoru, ki meri 18*05 ha. Podjetje je bilo v zasebnih rokah in ker železovec ni bil bogat, zato je dajal na leto le kakih 230 gld. dobička. Kraška zemlja ima tudi železo v sebi, ali ne izplača se pridobivati ga. Rud najbogatejši so cerkljanski hribi, ker imajo poleg železa v sebi še baker (pri Cerknem), svinec (pri Orehku) in živo srebro (v Trobuši). Že ob času francoske vlade so bili začeli v Treboši živo srebro kopati, ali uspeh je bil le neznaten. Pozneje so zasledili to rudo tudi blizu Kobarida, a I. 1891. na Srpenici in v Branici blizu kranjske meje. Pa vse te najdbe obetajo le malo dobička in so do sedaj še brez praktičnega pomena. Tudi rjavi premog je precej razširjen po naši deželi. Ko je bila kmetijska družba goriška 1. 17G8. razpisala nagrade tistim, ki bi našli kako premogovo žilo, oglasila sta se koj dva Šerheljanca, da sta zasledila to koristno rudo. Imenitni prirodo-slovec Scopoli v Idriji je zares potrdil, da se nahaja na občinskem zemljišči Lom pri Šebreljah pravi premog. Tudi nek Tolminec Matija Logar je mislil, da je našel premog ob Tolminki, Zalaščiei in Kunienici, ali natančnejši preiskovalci mu tega niso potrdili. Poleg Šebrelj dobivajo se sledovi premoga tudi v Deskljah in Rrdih. Največ pa je te rude v jugovzhodnem roglji naše dežele : okoli Kozine, Rodika in Lezoč, kjer se nahajajo v premo-govih plasteh kaj lepi od tiski predpotopnih živalij, kakor v ko-menskem skriljencu. Sedaj se koplje rjavi premog na Goriškem le med vasema Škofije in Britof blizu Škocjana (v Sežanščini). Prostor, na katerem se premog koplje, pokriva 72*19 ha. Vsako leto se izkoplje okoli 150 q te rude, ki je vredna blizu 1500 gld. To pa, seveda, ne da se niti od daleč primerjati z drugimi, premoga bogatimi deželami. - Goriško spada pod rudarsko glavarstvo v Celovcu. Bogata pa je Goriška dobrega kamenja za dekorativne stavbe in umetniške spomenike. Dragoceno, lepo pisano in trdo kamenje, ki nas spominja na mramor, nahaja iu koplje se v Trebuši, Deskljah iu blizu Nabrežine. Med temi je najimenitnejši mramor iz Sto p ni k a pri Trebuši, ki je podoben veronskemu mratuorju. Ta sprimek (brekcija) je sestavljen iz jaspisa, porlira, ahata, kar-neola, kremena in oglenokislega vapnenca. Njegovo lepilo sestoji iz bituminoznega vapna in zelenega serpentina. Lepo zbrušen podoben je ta mramor krasnemu niozajiku. Zaradi oddaljenosti kainenoloma in težavnega prevažanja se je ta mramor do sedaj še prav malo porabljal. Zelo sloveč je tenkožilasti nabrežinski mramor, katerega so že Rimljani potrebovali za svoje palače, stebre in kipe v bližnji Akvileji. Velikanski kupi grušča nam pričajo še dandanes, koliko rezanega kamenja so vzdignili Rimljani iz jam pri Nabre-žini. Ti kamenolomi se nahajajo na zahodni strani Nabrežine, ob železniški progi proti Vižovljem, in pri Sestljanu. Najimenitnejši med njimi je »rimski kamenolom — Gava Romana". Z nabrežinskim mramorjem so okrašene mnoge monumentalno zgradbe na Dunaji in v Pesti. Tudi drugod po Krasu so imenitni kamenolomi, n. pr. na Golu in pri Repnem. Dobro gradivo daje črni vapnenčasti skriljenec pri Skopem, ki se rabi za dekoracije pri spomeniških stavbah, posebno za altarje. Za vsa klesarska dela se jemlje gradivo iz kraških kameriolombv. V Rodiku in drugod po Krasu blizu Trsta lomijo lepe skrili, katere prodajajo za tlak v Trst in celo v Aleksandri jo. Za zgradbe v Gorici rabi se najbolj vapnenec iz Skalnice, ki je zelo trpežen in mramorju podoben. Poleg lega pozida se največ črnega, ribonosnega, bituminozno - eoconskega skriljenca, ki se lomi pri Solkanu, dalje peščenca iz Loke pri' Št. Petru, ter krednatega vapnenca iz Kronberka in iz gore Št. Mihel nad Ca-brijami. Za spomeniške nakraske rabi se poleg stopniškega rnra-morja in skopenskega skriljenca najrajše raznopisani, okamenin bogati vapnenec iz Kostanjevice na Krasu ; svetli, krednati vapnenec iz Ravnice; vapnenec iz Brestovice; črni, vapnenčasti skriljenec iz Dola pri Doberdobu ter rudeča brekcija iz Bat. V furlanski nižini so imenitnejši kamenolomi pri Tržiči in Medeji. Ob morski obali dobiva se v obilnosti dobrega peska. Posebno imeniten je pri Zdobi, Belvederu in Gradežu, ker ima v sebi luščine izumrlih morskih živalij poleg ostankov brezštevilnih konhilij, ki na suhem žive. Ta pesek je naložen v tako visoke sklade, da ga morska voda več ne doseže, in zato so ga izpod-nebne padavine že popolnoma izlužile in mu odvzele vso sol. Ta pesek se rabi v veliki množini pri zgradbah v Trstu in istrskih mestih. Goriški vapnenec daje izvrstno vapno, ki se na raznih krajih dežele v veliki meri žge. Iz njega in drobnega, soškega sviža. na-rejajo izvrstno malto, ki trdno drži in dolgo traja. Cement se na Goriškem še ni začel izdelovati. Blizu Srpenice režejo kredo, ki pa ni posebno bela, in zato jo porabljajo navadno le za. mazanje biljardskili palic. Na. Prevali med Vipolžami in Št. Lovrencem (pri Moši) se nahaja tudi dobra šola, ki se pa ne reže, čeravno bi bilo koristno nekaj prekopov naredili v tem močvirnatem predelu. Velike važnosti je tudi ilovica za opeko, strešne korce in lončene posode. Ta obrtnost je na Goriškem zelo stara, in še vedno mnogo razširjena. Najboljša ilovica (modrikasta in rumenkasta) se dobiva v Bukovici blizu Renč, pa tudi v bližnjih Biljah. Živinoreja. Nižanje se žive skoro jedino od poljedelstva, a gorjanje večinoma od živinoreje. Podlaga živinoreji so dobri travniki in 623*3 km2, h katerim pa moramo prišteti še 155-5 kmy planinskih pašnikov. Tudi močvirja Ob morji (27T2 knr) dajejo skoro jednak dobiček, kakor travniki. V celi grofiji je torej nad polovico travnatega sveta. Navadno so travniki in pašniki z drevjem po-rasteni, ali skoro jedino le po goratih krajih (najbolj pa na Krasu). V visokem gorovji pokriva travnati svet dve tretjini, v srednjem gorovji tri petine, v brdji skoro polovico, na Krasu skoro štiri petine, v nižini pa le dobro petino. Se ve, da so pašniki glede na omenjene predele tudi zelo različne vrednosti. V visokem gorovji in na Krasu so zelo kamniti, v srednjem gorovji pa navadno najizdatnejši. Goriško je ravno tako živi n o r e j s k a kakor p o 1 j e de 1 s k a, dežela. Le škoda, da ljudstvo še premalo pazi na umno živinorejo in da se premalo briga za njeno povzdigo. Kmetijsko društvo pomaga tudi v tej stroki in po njegovih prizadevali se je kmetija po nekaterih krajih očitno /boljšala. Svojo posebno skrb obrača društvo na oplemenitev govejega plemena. Zato je ustanovilo po deželi 36 naskočnih postaj (večinoma z beljanskimi biki). Pogosto napravlja tudi živinorejske razstave in obdariva najlepšo živino. Konjsko pleme je na Goriškem bolj majhne, ali trdne postave. V nižini rabijo konje le bolj za vožnjo, v goratih krajih pa jih potrebujejo pri poljedelstvu. Za boljše pleme skrbe cesarske žrebčarijc v Gorici, Tolminu, Kobaridu, Korminu, Gradišči, Akvi-leji in Tržiči. Goveja živina je v gorovji srednje velikosti, na Krasu prav majhna, v nižini pa velika. Vole rabijo navadno le pri poljedelstvu', redkejše za prevožnjo. V nižini vpregajo celo krave. Ovčje pleme je tudi le navadno, neoplemenjeno. Koze so pred leti močno ovirali zaradi obrambe gozdov, vendar je število koza hitro zopcl poskočilo. Za povzdigo svinjoreje postavilo jo kmetijsko društvo 13 naskočnih postaj (z berkširskimi mrjasci). V primeri z drugimi avstrijskimi deželami je živinoreja na Goriškem še na nizki stopinji, a vendar se je od 1. 1857. zelo povzdignila, zlasti glede goveje živine. Konj ima Goriško precej manj, koz in ovac- pa primeroma več, nego druge sosedne dežele. Največ konj in prašičev rede v nižini, največ koza v visokem gorovji (več kot polovico na Bolškem), a največ ovac in goveje živine v srednjem gorovji. Volov pa imajo največ v nižini ter mnogo tudi na Krasu zaradi vožnje. Kako je živina po deželi razdeljena, kaže sledeči pregled, kateri je izdala statistična osrednja komisija na Dunaji za 1. 1890.: K o n j i ( o v <■ d a 0 v c e _ 1 2 •x m -—• a. 1 rt i N Ig J 2 šg "t — n 9 as > S x —■ sr •s. Gorica .... 3 1 15 8 326 482 37 6 102 251 236 632J! 1 5 12 34 37 497 14 Goriška okolica. Kanal .... Gorica . . . . . Ajdovščina . . . 17 32 2 43 -21-2 54 - 21 7 326 - 121 84 1152 577 800 177 047 180 65 60 859 861 382 2765 4781 2245 1939 3091 1182 6895 -9598 2 4516 1 36 67 90 4 160 76 1710 1420 382 585 158 -> 317 65 1 2612 1643 385 1399 6450 1850 933 1200 5 i i vkup . 51 309 7| 471 838| 2599 305 -2 01-2 0791 6212 21.009 3 193 240 3512 745 383 1640 9699 2680 Gradišče. Gervinjan . . . '164 Korinin .... | 31 Gradišče ... 1 29 Tržič.....j 99 463 142 134 :jos 9 195 14 97 -! 135 — 241 831 1090 284 734 298 577 648 461 32 22 9 12 517 569 244 240 2459 1576 1159 1333 2205 1236 747 1119 630321 4137 13 2736 2 3165 2 34 38 14 -20 26 38 17 57 761 185 31 671 88 58 5 13 81 14 5 45 930 257! 41 7-29 3875 3549 1740 1 795 87 297 264 21 vkup . 3-23 1047 23 668 2061 2862 i •) 1570 6527 5307 16.341 38 106 138 1648 164 145 1957 10.959 669 Sežana. Komen .... Sežana . . . . 6 10 75 63 2i 55 9[ 26 138 427 108: 632 17 41 439 l;i 5 1848 2599 1627 1391 4358 12 5098||— 70 48 31 43 824 1172 23 24 61 18 908| 1214| 1078 905 , 55 1076 vkup . Ki 138 11 81 246 1059 58 874 4447 3018 94561! 12 lis 74 1996 47 79 2122 2043 1831 Tolmin. Boleč .... Cerkno .... Tolmin .... 7 61 11 \ 32-! 47 38 1 21 33624; 137; 80 312 63 7-40 611! 2234 38 323: 420 6S3 354 2492 976 2322 5960 2 1070 675 1651 1 5235 4 11.71 r, - 1 7 o 4416 267 2401 7079 2784 6621 2768 11-23 1974 183 565 242 10.030 4472 88371 431 1131 2016 113 S 74 1786 vkup . 1-27 103 25 205 760 32*6 M-2 3i!is 9258 1717 18.601 5 13 7084 16.484 5865 990 23.339 3608(3073 Vsa dežela , 520 2042 74 1751 4387 9843 1256 8146 30.-271- 16.52(1 66.039 59 435 7548 23.674 6821. 1597 32.095 26.806 S267 Največ dobička prinaša živina s svojimi mladiči (zlasti s teleti, jagnjeti in kozliči). Posebno gorovje daje skoro v vsakem letnem času mnogo telet v Gorico in Trst. Prašiči so najkoristnejša domača živina, vsakega malega, poljedelca v brdji in v nižini. Krave, koze in ovce dajejo vrhu tega še mleko (okoli 240.000 lil), a poslednje tudi meso, katero suše za domačo potrebo, in volno (400 (j). Gorovje samo daje tri četrtine vsega mleka in le jedno četrtino tudi nižina. Sirovo mleko prodajajo iz brdja v Gorico in s Krasa v Trst. Navadno pa delajo iz njega sirovo in kuhano maslo (3650 q) in sir (1830 q). Sir arstv o cvete v bolskih in tolminskih planinah. V novejšem času podpira je močno kmetijsko društvo (in c. kr. rnini-sterstvo za poljedelstvo). V planini Razor izučilo se je že več umnih sirarjev in počasi se zboljšuje narejanje sira in masla tudi drugod po švicarskem načinu. Ali, odkar so gozdi posekani, postaja tudi za planinarstvo vedno slabejše. Studenci usihajo, žeja tare po planinah vedno bolj ljudi in živino, drv za kurjavo primanjkuje in uboga živina nema sence o pekočem solncu, niti strehe o budili plohah. Po vzgledu Poljubincev ustanovili so tudi na Idrijskem mlekarsko zadrugo in upati je, da jih bodo še drugod posnemali. Sviloreja začela je bila. v naši deželi lepo razvijati se, dokler se ni lotila bolezen tudi svilnih črvičev. Še celo na Bolškem so gojili z dobrini uspehom svilode, le na Cerkljanskem se ni mogla ukoreniniti sviloreja. Sedaj je ta reja zelo ponehala, po nekod celo prenehala. Da bi se temu važnemu pridelku zopel na mige pomagalo, ustanovila je vlada 1. 1869. svilorejsko poskuše-vališče v Gorici za preiskovanje svilodnega semena. To je bil jeden prvih zavodov te vrste in kmalu so ustanovile jednake tudi druge države, celo Japanska. Na tem poskuševališči se vrše po leli skozi tri tedne predavanja o sviloreji, mikroskopična preiskovanja črvičev in praktično poučevanje, kako se more uspešno zatirati svilodnp bolezen. Ta predavanja obiskujejo tudi inozemci, celo Rusi iz Kavkazijc. Domači učenci dobivajo nagrade od kmetijskega društva. To je ustanovilo po deželi 8 postaj, kjer se metulji mikroskopično opazujejo in izbirajo, ter širi znanje o prireji svilodnega semena po celični sistemi slavnega kemika Pasteurja. L. 1880. združili so s tem zavodom tudi oinologično poskuševališči; za uničenje trtne uši. Murbam ugaja najbolj zemlja v visoki nižini med Gradiščem in Korminom ter ondi cvete sviloreja tudi najbolj. Pred boleznijo so pridelovali na Goriškem vsako leto okoli 4800 q svilnih mešičkov ali kokonov (v vrednosti 579.000 goldinarjev), ob času bolezni pa komaj četrtino (nekaj nad 1000 q). Vsled izvrstnih uspehov svilorejskega poskuševališča pa se je povzdignil ta pridelek na letnih 8000—10.000 q. Lopo napreduje tudi bučeloreja, zlasli po goratem delu Goriškega, dočim je v nižini le malo znana. Vseh panjev je bilo I. 1880. v grofiji: 72(55, a I. 1890. 8267. Ta reja dobiva od leta do leta več prijateljev (posebno v Kobaridu), vendar bi si4 lahko še mnogo bolj razširila. L. 1885. se je pridelalo 334 q meda in 65 <| voska. Od takrat pa se vedno bolj množita ta dva pridelka. Tudi domača perutnina daje precej dobička zlasli blizu glavnega mesta in na Krasu blizu Trsta. Poleg kokoši raznih plemen goje tudi golobe, grlice, race, gosi in purane, katere dobro spečajo tudi zunaj dežele. Kurja jajca se izvažajo in iznašajo v veliki množini v Trst. Divjačina daje le v goratih krajih nekaj dobička, posebno divja koza in sina v gorenji Soški dolini. Ob času goriških grofov so prirejali velike love na nirjasce, medvede in volkove: sedaj je pa le o zadnjih dveh živalih še nekaj sledu. V nižini se nahajajo od divjačine jedrno le zajci in jazbeci. Primeroma mnogo se po-streli divje perutnine: jerebic, skalnih jerebov, prepelic, slok, divjih golobov, divjih petelinov i. t. d. V močvirjih ob obali pa love labode, željave, divje race, divje gosi, povodne kokoši i. t. d. Mudi ribarstvo je precejšnje važnosti na Goriškem. Vr lagunah med Akvilejo, Belvederom in Gradežem pečajo se z umetnim ribarslvom. kjer imajo globokejše tolmune (',.valli"i slani! vode z nasipi in zul.vornicami zaprte. Tu goje najbolj jegulje, lubne in plošče. Posebno mnogo nalove sardel in sardelic, katere v Gradežu umetno kotiservujejo. Morsko ribarstvo se razprostira tudi po Tiniavi, dolenji Soči in drugih manjših vodah v lagunah. Na korist tega ribarstva je naložena pri lučni agenciji v Tržiči glavnica od 2750 gold., a vsakoletni dobiček morskega ribarstvo znaša okoli 5000 gold. Ribarstvo v sladkih vodah se začenja še le nad Fiurnieellom, a vrže komaj 1000 gld. na leto. IVi tem je uštelo tudi ribarstvo za zabavo, ki pa. stani1 neprimerno mnogo drazega časa. Tolminske in bolške postrvi so slavnoznane zaradi svoje okusnosti ter se pošiljajo celo v Turin, Firence in Rim. (Še pred malo leti so pošiljali iz Tolmina vsako postrv, ki je tehtala najmanj jeden luni. v kuhinjo italijanskega kralja). Zato je tudi cena poskočila v malih letih od 8 na. 15 kr. za. vsak kg. Pupraševanje po ribah je veliko, tako da jih nikoli zadosti ne nalove. Računa se, da se vsak teden razpošlje s Tolminskega okoli 15 kg postrvi j. Poleg postrvij se redno lovi le še mrena (barbo fluviatilis), in sicer skozi celo leto, brez obzira na drstenji;. Ribiči so navadno pri prost i kmetje, ki se s tem pečajo kot s postranskim zaslužkom. Vseh skupaj jih je kakih 30. Poprečno računjeno nalovi se vsako lelo na Goriškem okoli 12 q postrvij in 5 q mren (po 10 kr. kg). Obrtnija. Naša dežela ima mnogo lepih pogojev za rokodelstvo in obrtni j O. Njeno prebivalstvo je krepko in neutrudljivo delavno, zemlja hrani veliko še nepoznanih zakladov in deželne reke imajo neizmerno gonilne moči v sebi. Kjer se vsi ti pogoji družijo, ondi mora obrtnija cvesti, Le žal, da manjka denarja, zlasti pa poduka, ki bi ljudstvo opozoril na vse te prednosti in mu pokazal pravo pol, kako jih je treba izkoriščali. Ker se to ni zgodilo, zato vidimo, da so vsi vidiki obrtniki na Goriškem malo da ne sami tujci. Mala obrtnija razširjena je precej jednakomerno po celi deželi, kolikor in kakor zahtevajo potrebe vsakdanjega življenja. V mnogih krajih se je še ohranila staroslovenska navada, da se pečajo po cele vasi od roda do roda z jednim ter istim rokodelstvom. Tako izdelujejo v Logu na Bolškem lonce, na Srpenici sklede, v Baski in Idrijski dolini žeblje, v Lokovcu žeblje in kuhinjsko posodo (posledoje tudi na Trnovem in v Lokvah), v Mernem čevlje, v Biljah opeko i. 1. d. V Renčah, Ločniku, Moši in Št. Lovrencu prebivajo zidarji, v Marjanu, Korminu in Solkanu mizarji, v Za graji kamnoseki [klesarji), v Foljanu plel.imičarji (kakor tudi drugod ob Soči in Tcrn), v Gradežu šolarji za ribe i. t. d. Po Furlaniji izdelujejo sploh salame, pa tudi po gorah so se že temu priučili. Stara in zelo razširjena obrtnija po Goriškem je na-pravljanje razne opeke. Mizarstvo (zelo fino) cvete najbolj v Gorici in njega izdelki se prodajajo v vzhodne dežele. Vseh mizarjev v celi deželi je 180 s 070 pomagači. Pletenje košev, košaric, jerbasov i. t. d. je zelo razširjeno po 1'urlanski nižini. Z dobičkom od te obrtnije (14—15.000 gld. na leto) se preživa cele vasi. Posestniki takih logov, kjer raste vrbičjo, imajo najboljši dohodek od svojih zemljišč, ker šibiee same rastejo in se jih lahko vsako leto poreže. Pleteničarji plačujejo po 40 do 50 gld. za vsak ha dobro zarastenega vrbičja, da smejo ua njem šibiee porezati. Posestniki vrbičja store najbolje, če branijo živini pasli po svojih logih, tako jim v/rasle najgošteje ši-bovje. Daleč gori ob Soči hodijo Furlani vrbe rezal za svojo obrt. Razno navadnih rokodelcev, gostilničarjev (1320 s 770 st reža ji) in k a v ar na rjo v (36 s 70 pomočniki) razširjeni so v mestu mikarji prediva, po deželi pa najbolj tkalci (ki se pa vedno bolj krčijo), poleni mlinarji (navadnih mlinov je 270, med temi 190 v gorovji), stroj C i (od 33 jih je le 13 v nižini) in barva rji (22). Dalje se nahaja v naši grofiji 30 žag, 25 opekarni c (največja in urnetnejša je last grofa Delmestri v Bu-kovici) in 12 vrv ar ni c. Velikih gostilničarjev je 60 (s 150 poma-gači), brivcev 50, čevljarjev 80, klobučarjev 20, kotlarjev 10, kleparjev 15, sodarjev 20, urarjev 10, orožarji 3 i. t. d. Med uniet-nejše obrtnike prištevamo 1 orglarja, 1 zvonarja, 4 rokovičarje, 5 fotografov, 8 bukvovczov i. t. d. Vseh malih ohrlnij je I 10 z 2800 podjetniki in 7500 pomagati. Velika obrtnija ima na Goriškem tri večja središča, kjer so osredotočena najvažnejša obrtna podjetja, Prvo tako središči' je v S I razi ca h oh Soči pri Gorici, kjer je takorekoč obrtniško predmestje goriško združimo s tvornicami v Podgori. V Slražicah se nahaja sviloprejnica, predilnica za bombaž z mehaničnimi statvami ter mehanični mlin; a v Podgori papirnica in Ivornica za papirnate izdelke. Podjetniki so postavili za delavci1 (1300) tudi posebne hiše in ti imajo svojo lastno požarno hrambo. Drugo obrtno središče je v Tržič i (predilnica za bombaž, sviloprejnica, suro-gatoa Ivornica, iisrijurniea, milaruica i. I. d.) in tretje v Ajdovščini (predilnica, bojarniea, mehanični mlin, žage). Poleg mnogo (95) kovačij in (32) ključarij po vsej deželi imamo še pet večjih kovalnic za železo: v Lokaveu, Vrtovini, Peklu (pri Rihenbergu). pri Gradišči in v Sacilettu (od 1. 1883.). Važnejši sla prvi dve, ki pokujeta na leto do 450 q železa ter izdelujeta zlasli orodje in železniške relse (v vrednosti 50.000 gl,). Dalje se nahajajo na Goriškem sledeči1 Ivornice: po jedna za plin, platno, fino škrob (v Perteolu), pepeljiko, peči, žganje, žveplenke in igralne karte; po dve za voščene in lojene sveče, za kremor (vinski kamen), pocukrano sadje, kavin surogat, močnata jedila (jedna v Ločniku), za kis in špirit (jedna v Gradišči), za mažo (jedna v Tržiči) in za pobišno opravo (jedna v Korminu); dalje štiri pivovarne in štiri tiskarne (s kamnotiskarnarni), šest tovarn za milo (jedna v Tržiči) in sedem za usnje, t. j. v Gorici, Podgori, Mernein, Skriljah pri So vod njem. Za graj i (220 delavcev), in v Tržiči (dve, od katerih potrebuje večja 120 delavcev). Usnjarstvo je na Goriškem precej razvilo, tako da znaša vrednost vsako leto ustrojenih kož 300.000 gold. Za izdelovanje svile skrbi po nižini okoli 30 motalnic (filand) s 440 kotli. Pri teli dela 2100 delavcev (do 2000 žensk in 70 otrok) po 15—170 dnij (12 ur na dan) za 25—50 krajcarjev dnine. Izdela se okoli 450—500 q svile v vrednosti 1,650.000 gold. in 150 q odpadnine (slabejše svile) v vrednosti 60.500 gold. Največje motat niče so v Gorici (160 kotlov), Podgori, Korminu, Bračanu, Pari, Gradišči in Zagraji. K največji obrtniji spada izdelovanje svilnate robe v predilnicah. Prva in največja v celi Avstriji je Ritterjeva v Slražicah (ustanovljena 1853). V tej predilnici dela vsak dan do 750 ljudij na 13.500 vretenih in izdela vsako leto okoli 800 q svilenih nitij v vrednosti do l1 /2 miljon goldinarjev, ki se prodajajo tudi na Nemško in Francosko. Njej podobna je sviloprejnica akcijskega društva v Zdravščini s 7000 vrcteni in ravno toliko delavci. Ona izdela za 1,200.000 gld. blaga, ki se prodaja, na Dunaj iu v Elberfeld. Največja obrtnija na Goriškem je izdelovanje bombaževine. Prva predilnica in tkalnica za. bombaž je Ritter-Rittmeverjeva v Straži e a Ji. I 'rod i I niča. potrebuje 380 delavcev (skoro same ženske) vsak dan, podela 9000 q bombaža ter izdeluje sirove niti št. 4—24 (angleške mere), vkup 7750 q in 1,038.800 m hnmbaževine v skupni vrednosti 700.000 goldinarjev. Druga bombaževa predilnica (mehanična) združena, z rudečebojarnico nahaja se v Ajdovščini (akcijskega društva), v kateri izdeluje 360 ljudij na 720 stafvih 6000 q blaga v vrednosti 500.000 gld. Podružnica te predilnice se nahaja v Vermoljanu pri Poukih (160 slatev). Ru-dečebojarnioa A. Moserja. na Roj ca h (pri Šl. Andreji) izdeluje 1350 q robe v vrednosti od 200.000 gld. Tretja bombažna predilnica je v Tržiči (tržaškega akcijskega društva), s 0000 vreteni in parnim strojem od 200 konjskih sil. Delavcev potrebuje vsaki dan 35—80. Veliko obrtniško podjetje je papirnica v Podgori, ki pripada največjim te vrste v Avstriji. V njej dela nad 600 delavcev in napravlja do 20.000 q papirja vsake baze v vrednosti blizu 1 milijona gold. V njej se izdeluje celulozni papir iz lesa*po iznajdbi kemika Kellerja. Velike važnosti v goriški obrtniji so mehanični mlini. Prvi te vrste je tudi v Str a žicah', ki je bil I. 1842. postavljen in po požaru I. 1870. prenovljen. Njegova vodna moč znaša 180 konjskih sil ter zmelje 21-0.000 q moke (različnih vrst) in 73.000 q otrobov v vrednosti 2,800.000 gld. Mlin v Palah (pri Ajdovščini) oh llublju, ki ima velikansko gonilno silo. zmelje do 90,000 q moke razne vrednosti in oni v A j d o v š c i ni na Lokavščeku 25.200 q. Velik je tudi mehanični mlin ob Tirna vi, ki zmelje 90.000 q moke v vrednosti 400.000 gld. Zraven tega je se stari mlin za otrobe. V primeri s to veliko obrlnijo je srednja in tnala, obrtnija na Goriškem še mnogo premalo razvita. Da bi se porabile vse prirodne moči, mogla bi se ona neizrečeno povzdigniti. K temu pa bi biio I roba tudi več obrtnijskih šol. Trgovina. V našem času (po dodelanjo železnico 1861) začela se je trgovina na Goriškem prav živahno razvijati. Z vinom, žitom, soljo in živinskimi pridelki bila je že od nekdaj imenitna kupčija v naši deželi. V novejšem času se jej je pridružila še kupčija s svilnimi mešički, z rokodelskimi in obrlnijskimi izdelki, zlasti pa se sadjem in sočivjem. Kupčijo podpirajo v prvi vrsti dobre ceste. Za. nje1 se zdaj precej izdatno skrbi. Popravljajo se marljivo stare državne in deželne ceste ter izdelujejo nove okrajne, skladovne in občinske. Na Goriškem imamo dve večji državni cesti, ki že od starodavnih časov deželo križata. Prva je soška, prihajajoča s Koroškega čez Predel in vodeča ob Soči v Gorico, potem skoz Dol v Tržič, Nabrežino, in dalje čez Prosek v Trst. Droga vipavska prihaja s Kranjskega in drži po vipavski dolini v Gorico ter dalje v Gradišče, Romans in skozi Višek v Italijo. Tretja državna cesta (dodelana po c. Karlu Vi) pride čez Ga bork pri Senodolah na Goriško ter vodi skozi Šlorje in Sežano proti Občini in Trstu. V novejšem času so uvrstili med državne ceste tudi ono iz Kobarida, skozi Rob na Stupico v Italiji (podboneška. cesta) ter idrijsko cesto iz Tolmina v Gerkno in dalje po Kopačnici na Loko. Od Želina (pri Gerknem) je izdelana dobra skladovna cesta ob Idrijci v Faro in Idrijo. Podboneška cesta pride iz (ledada pri I Iračanu zopet na Goriško ter pelje Čez Kormin, Mošo in Ločnik v Gorico, furlanska cesta vodi iz Gradišča v Villo Vicentino in odtod na jedni strani v Gervinjan. na d rum' v Akvilejo, a na tretji v Ronke in Tržič. Dornberška cesta gre iz Gorice čez Št. Peter v Dornberg, Rihen-berg iu Štanjel (je zelo obiskovana). Kraška cesta vodi iz Ajdovščine (ali Vipave) na Štanjel in od tod dalje čez Dutovlje in Občine v Trst. V novejšem času so izdelali tudi mnogo manjših „skladovnih" cest, zlasti po Krasu in srednjem gorovji (Tohnin-Podbrdp; Sedlo-Breginj; Tolmin, Kamno-Ladri), in celo v visokem gorovji (Rolec.-Soč.a), pa tudi po brdji 11 Vvnia-Ililjana : Kojsko, Gradee-Plavi). Ali prodno se doseže zaželeni namen, treba jih bo še več izdelali in stare še bolj popraviti. Tudi nov most čez Ter iz Vileša v Rudo bi bil za zvezo nizke ravnine z visoko zelo potreben. Vodnih potov imamo na Goriškem Jako malo. Najdaljši je po mejni reki Avši, po kateri morejo pluti navadne jadrenice 2P241 km daleč, I. j, do ČerVinjaiia. Zdoba je plovna le blizu morja, t. j. 'M-NfŽ km daleč. Timava je plovna v vsej svoji dolgosti. Poleg teh imamo še plovni prekop Anfora, ki v zvezi z Natiso vodi do Akvileje. Po Anfori plujejo tudi mali pnrniki. Vsi ti vodni poli pa le podaljšujejo prav za prav pomorsko plovilev do notranjih Ink. V zvezi s cestami pospešujejo kupčijo pošte in telegraf. Poštnih uradov imamo sedaj na Goriškem že v vsakem, količkaj važnejšem kraju in sicer1 vseh vkup 64. Telegrafičnih postaj (ki so vse s pošto zvezane) je sedaj 20 (Gorica, Kanal, Tolmin, Kobarid, Boleč, Kormin, Gradišče, Za graj, Višek, Gampolongo, Gervinjan, Akvileja, Gradež, Tržič, Devin, Nabrežina, Sežana, Komen, Divača iu Ajdovščina). Razun Gorice imajo največ posla: Kormin. Gradišče, Gervinjan, Sežana., Tržič in Ajdovščina. (Jlavni predmeti notranje kupčije so živinorejski in poljedelski pridelki, potem mali obrtnijski izdelki ter nekoliko tudi divjačina, drva, v a pno in kamenje. Središča, le notranje kupčije so letni sejmi in tržni dnevi v Gorici ter po vseh drugih večjih krajih po deželi. Imeniten je sejni sv. Andreja v Gorici (14 dnij), potem sv. Mohora v Akvileji (najbolj za čebulo in česen), veliki petek v Korminu (za lesene izdelke), dalje sejmi v Gervinjanu (za predivo, ki so bili poprej v Palmi novi), pri sv. Luciji (štirje »štmavri") in v Svetem pri Komnu. Iz visokega in srednjega gorovja izvažajo živinske pridelke (pa tudi sadje, sočivje, zelje, drva i. t. d.) v Gorico, iz nje v gorovje pa najbolj turšico, vino, sol in obleko. Zunanjo kupčijo posredujejo Južna železnica" in obmorske luke. Železniška proga drži po Goriškem od kranjske meje pri Divači do beneške pri Korminu 88 km daleč. Razun tega drži še Jslranska železnica" 13 km daleč po goriški zemlji, Poleg Gorice so najimenitnejše postaje: Kormin (mejna, postaja med Avstrijo in Italijo), Nabrežina (sklop med Dunajem, Trstom iu Italijo) ter Divača (začetna postaja istranske železnice). Na postaji v Gorici si; kreta vsako leto nad 100.000 ljudij in blizu toliko v Korminu; v Nabrežini okoli 00.000, v Zagraji 40.000 in blizu toliko v Divači. Na goriški obali imamo štiri hnenilnejše Inke: Por to Buso, Gradež, Tržič. (Porio Posega, ustanovljena 1825) in Devin. Najvažnejša je prva, ker plujejo ladje po Avši celo do Gervinjana, odkoder ide blago dalje v Videm (ali pa nasprotno iz Vidina, v Gervinjan). Uvaža se najbolj olje, potem pšenica in predivo, izvaža pa moka, Druga Inka je Devin, katera sprejema pšenico, odpošilja pa, moko (iz mlina pri St. Ivanu). Tržič ali Rosega. uvaža sol in leseno robo, izvaža pa. moko (in pšenico). Gradež (kakor tudi Zdoba) sprejema kamenje in vapno, izvaža pa pesek. Domače ladjevje goriško šteje 55 malih obalnih jadrenic, ki morejo nosili okoli 680 ton in imajo na krovu 185 pomorščakov. Tem je prišle!i Še 15 jadrenic. s 140 tonami in 50 možmi, ki obiskujejo le domače Inke, vse drugi1 pa kretajo po vseh avstrijskih lukah. Ribarskih čolnov šteje goriška, dežela 180 z 900 tonami in 760 možmi, vrhu tega ima še 30 zaznamovanih čolničev z 85 tonami in 32 možmi. Vseh domačih ladij šteje torej Goriško 280 s 1705 tonami in 1027 možmi. Goriške luke obiskuje vsako leto blizu 1200 ladij s 27.000 tonami. Med temi so najvažnejši parniki, katerih pripluje okoli 50 z 900 tonami vsako leto iz trgovinskih namenov. Vrhu tega. imamo po leti še redno parobrodno zvezo med Akvilejo, Gradežem in Trstom. Te zveze se poslužujejo oni, ki se kopljejo v Gradežu, p:i tudi mnogoštevilni izletniki in obiskovalci akvilcjskih starin. Glede trgovinskega prometa zavzema Porto Buso med vsemi lukami najodličnejše mesto, ker vkupni promet iznaša na leto blizu 10.000 ton. Za njo pride Tržič s GG00 in Devin s 6000 tonami; v Gradežu iznaša letni promet okoli 4100 ton. Pomorski promet uvaža sledeče važnejše predmete (1. 1885.): riž iz Italije (8859 q), žito (8821 q). olje (1874 q), kemične izdelke (3003 q), premog (18.901 q), kamenje (38.116 q). opeko (23,460 q); izvaža pa po morji posebno moka (34.885 q), jedila (1039 q), drva (1918 q), vino (660 q) in prašiče (835 komadov). Zunanja kupčija gre najbolj v Trst po železnici in deloma tudi skozi luke. Tja se izvaža najbolj poljedelsko in živinsko blago, zlasti pa moka, riž in turšica. Moka se izvaža tudi na Kranjsko, Koroško, v Istro, Dalmacijo, Benečijo, na Angleško in celo v Brazilijo. Dalje se izvažajo v Trst. drva in les za ladje, usnje, železni izdelki, kamenje, pesek, deske, predivo, bob, otrobi i. t. d. Železni žeblji in pipci se prodajajo z Goriškega po vsem Balkanskem polotoku. Seno se izvaža čez Trst v Egipet. Skrili vozijo s Krasa v Trst za tlak in obdelano kamenje gre z Goriškega celo v Aleksandrijo. Prejšnja leta so izvažali tudi mnogo leda iz trnovskih in kraških ledenic v Trst, Italijo in v Aleksandrijo. Svila, in vino (črno furlansko po 30 gld. hI) se prodajata posebno v Italijo. Olupljeno sadje se prodaja v Ameriko (Brazilijo) na vzhod in v Rusijo. Proti severu na Dunaj in v druga severovzhodna mesta gre zlasti sočivje, zelenjava in zgodnje sadje (koje se oddaja najbolj na postajah Gorica, Kormin, Zagraj in Nabrežina). Tej kupčiji škoduje mnogo italijansko sadje in sočivje, ki se slobodno uvaža v Avstrijo. Slednjič se izvaža, z Goriškega v severnejše kraje tudi vino in vinski kis ter pocukrano sadje (celo na Rusko) in drugo manj znamenito blago. Od zunaj se uvaža na Goriško kolonijalno. blago, izdelki velikih tvornic, zlasti sukno in obleka; potem razni stroji, zdravila in kemični izdelki. Za živež se uvaža: pšenica, turšica, riž, kava, sladkor, južno sadje, slane in suhe ribe, sol, dišave, čebula, olje, pivo in vino iz Istro, Dalmacije, Ogerskega in Hrvaškega; v najnovejšem času tudi iz Italije (po potrebi do 15.000 q na leto). Dalje prihaja na Goriško: železo, predivo, kože, leseni izdelki, vapno, špirit, milo, vosek i. t. d. Tudi živino uvažajo, zlasti krave s Kranjskega in konje iz Bosne. Za povzdigo kupčije, kakor tudi obrtnije, skrbi ,,kupčijško-obrtnijska" zbornica v Gorici. Toda napredek je primeroma le majhen, deloma radi slabih letin, trtne in sviloprejske bolezni.; deloma zaradi premalo podjetnosti med našim ljudstvom. Vendar se je v novejšem času zelo povzdignila zunanja trgovina z Italijo, ker so ustanovili mnogi pošiljatelji blaga svoje trgovine v Gorici. Tudi notranja kupčija se zmiraj bolj oživlja, ker napravljajo vedno nove ceste, stare pa izboljšujejo. Obeta se nam celo železnica iz Ronkov v Gervinjan, iz Gorice v Vipavo in morda celo predelska železnica, ali pa ona. iz Škofje Loke v Tolmin, Kobarid in Čedad. Duševna izobraženost. Šolstvo. — Znanstvene zbirke. ^r^-a duševno izobraženost skrbita večinoma cerkev in šola. 0 fp&m cerkveni organizaciji smo že govorili, sledi naj toraj na ban Sis^ mestu najpotrebnejše o šolstvu. Čeravno se je v zadnjih desetletjih -mnogo novih šol ustanovilo, vendar te še ne zadostujejo popolnoma vsem zahtevam in tudi število šolo obiskujočih otrok je primeroma le majhno, če pomislimo na bolj napredne nemške in češke dežele. Tudi strokovnih in srednjih učilnic še nemarno zadosti. Tako ima n. pr. Dolenja Avstrija za 1,200.000 prebivalcev (brez Dunaja) 18 srednjih šol, a Goriška za petkrat manjše prebivalstvo le tri. Kakor že rečeno, množe se ljudske šole vedno bolj, zlasti od šolskega leta 1879/80. naprej. Od 1. 1869., ko je izšel državni šolski zakon, pa do današnjega dne seje število teh šol več nego podvojilo. L. 1882. bila je na Goriškem 201 ljudska šola, a koncem 1. 1891. že 214, torej pride na vsakih 1003 prebivalcev po jedna šola. Todi šolski obisk je precej dober, ker od 36.065 za šolo zrelih otrok (od 6 11-leta) jih je hodilo 1. 1891. v šolo 31.381; ostalo je torej 4664 otrok (ali 13"/o)brez šolskega poduka. Med temi so pa ušleli vsi duševno ali telesno pohabljeni (680 otrok), ki se zato ne morejo udeleževali šolskega poduka. Šolskemu poduku se je odtegnilo torej 3984 otrok (na Pjedariskem samo I, na Salcburškem 23, a v Galiciji 35'.).596!). Seveda je obisk šole po raznih predelih različen. Naj-pridnejše hodijo otroci v šolo na Krasu, potem v goriški okolici in v okrajnem glavarstvu gradiščanskem. Po goratih krajih so mnoge vasi preveč oddaljene od šole in otroci jih ne morejo obiskovali. Zato je ostalo v tolminskem glavarstvu 1651 otrok (26°/o) brez šolskega poduka. Gudno pa je, da v Gorici sami, kjer vendar ni nikakih zaprek glede obiskovanja šol, 755 otrok (24"/o) ne hodi v nobeno ljudsko šolo. Pomniti je pa treba, da se slabo obiskujeta navadno le zadnja dva oddelka, od 12—14 leta starosti, dočim je v prvih oddelkih šolsko obiskovanje precej povoljno. Šole so navadno mešane za obadva spola skupaj. Samo v Gorici in v gradiščanskem okrajnem glavarstvu se nahajajo tudi 7* šole za dečke posebej in druge za deklice. Mnogo šol je le za silo z nerednim podukom, kjer podučujejo neizprašani učitelji, navadno duhovniki. Od 32 takih šol jih je ogromna večina na Tolminskem, t. j. 21. Popolnoma urejenih, zahteve zakona izpolnujočih šol je le okoli 80, t. j. 30 prav dobrih in 50 dobrih. Meščanske šole nemarno na Goriškem nobene. Sestrazrodna je samo jedna (dekliška v Gorici), petrazrednice štiri (italijansko-nemška dekliška šola v Gorici, ob jednem vodnica za. učiteljice; jedna deška v Gorici in dve v Gradišči). Štirirazrednice so v slovenskem delu v Bolcu, Kobaridu. Tolminu, Sežani in Komnu. Stanje ljudskega šolstva na Goriškem koncem 1. 1891. kaže naslednja preglednica: ^iap Tingo.1 vv. :>oif;niirm _ | ^ -i cm >a CO * »O lO 1 -co co Oi CO o ti aoifpjrrm 1 - i-cn 1 - ! * (Hinoouiod za.if}) ifioitnn rapaj CO O CO CO lO 00 CO CO lO l> ! 05 --i CO fedn^s [os qasA 1 - o «* IC CO CO lO 1 cm Ipa.IZT!.! 7. 9[0§ {> —' 1 I 1 1 K* r 1 1 1 i 1 1 ~r iske s azredi P> i 1 1 cm CO !> i 1 1 1 - * 1 1 ~~d i 1 "T ■o ~ i i 1 1 0[|S BZ . L co 1 -m CO "S — > i i i CO 1 iO i* s B i 1—1 1 1 lO B l ■s CO CO CO cm o N CO » 00 * CO' C5 |qi^oispo a pu;>..)[) t« 2} l> o CO (![T!AO>|SiqO 0[OS S3JT!Z OB |5[) A3oua?n o[iAaig CO cm" «* d CO «*' cm «■* 9.661 31.38lj C^ttl—9)po i|iu -p03 0|OS 1!Z 0[1A31H CO o 00 o» CO 6.312 4.463 10.809 36.065 Šolski okraj Oorica mesto 03 rt io g M Q5 O Tolmin Sežana « 55 vkupno _ .2, Q£ . rt ■g d> rt ^ ,g rt g tj '—1 o Privatnih šol je bilo 1. 1891. na Goriškem vseh skupaj deset, med temi šest (4 italijanske in 2 nemški) brez pravice javnosti. Pravico javnosti je uživala šestrazrednica pri uršulinkah in sedemrazrednica pri šolskih sestrah, obe z italijanskim podučnim jezikom. Društvo „ Sloga" vzdržuje dekliško trorazrednico s slovenskim podučnim jezikom (150 učenk), a nemški „Schulverein" deško trorazrednico (nekdaj protestantovska šola). Za otroke, ki še neso za šolo godni, vzdržuje „Sloga" tri „otroške vrte" (zabavišča) v Gorici. Privaten je tudi vzgojevalni zavod grofice Latour v Ruscu. Koliko se žrtvuje za ljudsko šolstvo, povedo naslednje številke. L. 1890/91. potrošilo se je v ta namen: v Gorici (mestu): 27.851 gld., (1.220 gld. za zidanje in poprave), v okolici goriški: 69.431 „ (11.633 ., „ „ „ „ ) na Tolminskem: 34.231 „ (9.175 „ „ „ „ „ ) v Sežanščini: 27.674 „ (2.600 „ „ „ „ „ ) na Gradiščanskem: 74.622 „ (245 „ „ „ „ „ ) vkupno 233.809 gld., (24.879 gld. za zidanje in poprave). Poleg ljudskih šol začele so se v novejšem času tudi obrtne in strokovne šole krepko razvijati. Prvo obrtno šolo so ustanovili v Gorici I. 1871. (za risanje in modelovanje), drugo 1. 1880. v Marjanu (za mizarstvo), tretjo 1. 1881. v Foljanu (za pletenje košev), a obrtnijsko nadaljevalnico (risanje in računovodstvo)]. 1884. v Gorici. Sedaj imamo na Goriškem sledeče obrtne šole: za kle-kanje (s slovenskim učnim jezikom) v Dolenji Otlici, Bolcu in Cepovanu (na vsaki po 25—30 učenk); za pletenje košev v Foljanu, kjer je tudi nadaljeval niča strokovne šole; za lesno obrt v Marjanu (7 mojstrov-učiteljev in 35 učencev), ter za klesarstva v Nabrežini (od 1. 1891. slovenski in italijanski oddelek). V Gorici imamo poleg obrtno - nadaljevalne šole (7 učiteljev, 210 učencev) tudi mestno glasbeno šolo (3 učitelji in 85 učencev). Posebne omembe vredna je deželna poljedelska šola, ki je bila ustanovljena 1. 1869. Ločena je v dva čisto samostalna oddelka (slovenski in italijanski) s posebnim zemljiščem, poslopjem in gospodarstvom. Na vsakem oddelku podučujeta po dva učitelja. Učenci (po 15—20 na vsakem oddelku) stanujejo v zavodih in dobivajo deželne štipendije po 800 gld. na vsak oddelek. Telovadba se poučuje v 118. javnih šolah, ročna dela v 130. (do 1. 1875. se v goriški okolici neso nikjer podučevala, sedaj pa že v 50. šolah tega okraja). Na ljudskih šolali je 133 obrtno-nadaljevalnih in 132 poljedelsko - izobraževalnih kurzov. Šolskih vrtov (drevesnic) je 70, šolskih knjižnic 157 in učiteljskih okrajnih knjižnic 14. Za male otroke je 28 zabavišč iu 4 čuvarnice. Za višji stanovski poduk pripravljajo srednje šole. V to vrsto spada višja gimnazija v Gorici (ustanovljena 1. 1516.) z 18 učitelji in okoli 430 učenci (paralelke v I. — 111. razredu). Višja realka (Dopolnjena 1863, odnosno s sedmim razredom 1. 1871.) šteje 14 učiteljev in 230 učencev. Za obe ti dve šoli so posebni pripravljalni kurzi, kjer se učenci večinoma nemščine uče. Od I. 1875. obstoji v Gorici tudi žensko učiteljišče s štirimi razredi, na katerem se poučuje slovenski, italijanski in nemški. Vseh učiteljev in učiteljic je 15, a gojenk 162 (69 Slovenk, 93 Italijank). Za to, kakor za moško učiteljišče v Kopru nahaja se pripravljalni tečaj v Kobaridu. — Oo. frančiškani imajo za svoje mlade redovnike samostansko srednjo šolo na Kostanjevici. Kot višje stanovsko učilišče omenili je osrednje semenišče v Gorici, t. j. bogoslovni ca za bodoče duhovnike vseh primorskih škofij. Ta bogoslovnica ima 4 letnike, v katerih pod-učuje 6—8 učiteljev v latinskem jeziku. Vseh bogoslovcev bilo je 1. 1890.: 127 (35 za goriško nadškofijo, 52 za tržaško, 12 za po-reško, 9 za krško školijo, 8 frančiškanov in 11 kapucinov). Vseh učnih sil je bilo I. 1890.: 593 (418 moških in 175 ženskih), med temi 7 katehetov nastavljenih od šolskih oblastev, 203 pa od cerkvenih oblastev ali verskih zadrug. S šolstvom in duševno izobraženostjo so v tesni zvezi znanstvene zbirke, zlasti knjižnice. V to vrsto spada pole.tr šolskih prirodopisnih in prirodoznanskih zbirk posebno še deže 1 ni muzej v Gorici. On obsega, prirodopisni in zgodovinski oddelek. V poslednjem se nahajajo zlasti prazgodovinske in rimske slatine, ki so se tu pa tam po Goriškem našle, ne da bi še jih nalašč iskalo. Muzej ima tudi bogat deželni arhiv, katerega je ustanovil zgodovinar Morelli. Pogoste iz starejših listin objavil je dr. Svvida v zborniku „Archeografo Triestino, vohune XV— XVII". Tudi ima skoro vsaka graščina še svoje privatne arhive, v katerih leži še mnogo zgodovinskih biserov skritih. Za rimske starine ustanovili so I. 1873 (a slovesno odprli 3. avgusta 1. 1882.) državni muzej v Akvileji. V tem muzeji je razstavljenih tudi nekaj starin, ki so privatna lastnina (barona liitterja). V novejšem času pa se polni zlasti z izkopinami iz akvilejske okolice („Ager Aquileiensis"). Izmed knjižnic je najimenitnejša ,,šl.udijska knjižnica" v Gorici (v gimnazijskem poslopji s 1500 gold. letne dotacije), ki je bila ustanovljena I. 1822. Ona šteje sedaj 14.050 raznih del v 23.210 zvezkih, (poleg tega. pa še nekaj rokopisov, zemljepisnih kari, 20 inkunabulov, 150 podob in bakrorezov, 200 novcev in svetinj itd.) Med vsemi študijskimi knjižnicami narašča goriška najhitreje. Učiteljski knjižnici na gimnaziji in realki štejeta vsaka po blizu 2500 zvezkov. Poleg študijske je največja „semeniška knjižnica", ustanovljena 1. 1752. Sedaj šteje okoli 8000 del v 15.000 zvezkih, med temi 75 inkunabul. Redkejša dela te knjižnice so: Guneus Pro-pbetarurn de Cristo Salvatore (1. 1685.), jeden inkunabul iz 1. 1470.: Eusebii Gaesar de praeparatione evangelica (Venetiis) in II koralnih (lastnina rodovine Marini). Sežana. 104 Šolstvo. Znanstvene zbirke. — Dobrodelni zavodi. Društva. knjig na močni pcrgameni iz Akvilcje. Tudi župnijska knjižnica v Gradišči (500 zv.) ima nekaj redkih del: 1 lep izvod „Godex Justiniani", potem dela od Ga I meta, Kornelija a Lapide, Aleksandra Natalis itd. Važnejših knjižnice so še: frančiškanska na Kostanjevici (10 000 zv.), kapucinska (2000 zv.), deželnega muzeja (1800 zv.; izgubila je za francoske okupacije mnogo del in še te 1. 1840. so začeli zopet za njo skrbeli) in kmetijske družbe (1200 zv.). Poleg že omenjene župnijske knjižnice v Gradišči imajo še naslednje fare večje zbirke: Kanal (1700 zv.), sv. Hilarija v Gorici (1200 zv.), Kormin (900 zv.), Šenpeter (400 zv.), Solkan (2G0 zv.) in sv! Ignacij v Gorici (200 zv.) Dobrodelni zavodi. Društva. Dobrodelna zavoda, ki skrbita tudi za šolsko izobraženje, sta Werdenbergovo deško semenišče in deželna gluhonem-nica. Prvo je ustanovil grof Ivao Werdenberg 1. 1636. in izročil vodstvo jezuitom. Sedaj je pod neposrednim nadzorstvom knezo-škofijskim in šteje 58 gojencev (med njimi 16 Werdenbergovih štipendistov), ki obiskujejo javno gimnazijo v Gorici. Deželno gluhonem nico pa je ustanovil I. 1838. slovenski pisatelj Valentin Stanič, L. 1884. so jo popolnoma preuslrojili, tako da ima sedaj poleg vodje še dva učitelja in dve učiteljici ter obsega dva oddelka (slovenski iu italijanski). Vsak oddelek ima po tri razrede in v vsak razred hodijo učenci po dve leti. Po spolu so gojenci mešani, uživajo štipendije, a pouk je ustnam (neposreden). Vseh gojencev je 56 (31 Slovencev in 25 Italijanov), od katerih je 31 nemorojenih (18 m., 13 ž.), drugi pa so vsled bolezni oglušili. Zunaj zavoda je 136 gluhonemcev na Goriškem (v Gorici 7, okolici 35, na Tolminskem 32, v Sežanščini 27, na Gradiščanskem 35). Na 1000 prebivalcev pride po 66 gluhonemih (t. j. po omenjenih glavarstvih: 36, 58, 88, 99, 58). Za vzgojo osirolene mladine skrbi najpoprej zavod Mzapuščeni h dečkov (fanciulli abbandonati)", ki šteje 60 gojencev in izdaja na leto blizu 6000 gld. za prehranitev. Sirotišnica „Gontavalle" šteje blizu 50 gojenk in izdaja na. leto okoli 5600 gld. Poleg teh se nahajajo ženska vzgajališča pri uršulinkah in šolskih sestrah v Gorici ter pri kajetankah v Korminu. — V Gorici je založen tudi zaklad za doto ubogim, poštenim dekletom, ko se može. Za onemogle starčke nahaja se hiralnica v Gorici, kjer se preskrbuje 170 starčkov moškega in ženskega spola, in ona v Gradišči s 84 preskfbljenei. V Gorici je tudi več podpornih društev, ki so razdelila 1. 1888. 14.72! gld. med 750 siromakov. V Tolminu pa se je razdelilo istega leta 129 gld. med 119 ubožčekov. Tudi ^avstrijsko podporno društvo za bolne duhovnike" ima svoj sedež v Gorici, kjer si je postavilo v solnčnem, zavetnem kraji prav lepo prezimovališče. Za gmotne podpore skrbi hranilnica (ustanovljena 1831) združena z AUems-Thurnovo zastavljalnico, takoimenovani „Monte di pieta", z lastno hišo in pohištvom v vrednosti 20.000 gld. (ustanovljen 1. 1753.). Njegova activa znašajo na leto okoli 500.000 gld.. passiva pa okoli 400.000 gld. Tudi mlada „slovenska posojilnica" (ustanovljena 1. 1882.) deluje prav vspešno in ima sedaj že blizu 100.000 gld. letnega prometa. Sedaj se snuje v Tolminu ljudska posojilnica. V Nabrežini imajo »hranilno in posojilno društvo". V to vrsto spadajo tudi rokodelsko-podporna društva v Gorici, Gokavcu in Ajdovščini ter italijansko „Mutuo soreorso degli artigiani di Gorizia". Za telesno zdravje skrbe tri bolnišnice in sicer dve javni v Gorici ter jedna zasebna v Tržiči. Prvi dve oskrbujejo usmiljeni bratje (za moške) in usmiljene sestre (za ženske). V njih se plačuje za zdravljenje v I. razredu 2 gld., v II. 1 gld., v III. pa po 70 in 40 kr. na dan. Stanje bolnišnic 1. 1888. kaže sledeči pregled: postelj, zdravljencov, ozdravljenih, zboljšanih, noozdr,, umrlih, ostalih k. 1. Gorica moška: 200 1142 57G 191 98 106 171 „ ženska: 120 573 342 81 27 78 45 Tržič: 25 58 26 5 4 7 16 Goriški bolnišnici imata tudi oddelka za umobolne in sicer 80-j 70 postelj. Omenjenega leta so zdravili v njih 197-J- 71 bolnikov ter izpustili 25 | 16 ozdravljenih in 58-j-20 neozdravljivih (ali pa jih na druge jednako zavode oddali). Umrlo jih je 16-|--6, a koncem leta jih je ostalo še v zavodih 98 j 29. Ali samo 52°/o vseh umo-bolnih goriške grofije se je zares zdravilo, ker se jih je nahajalo istega leta še 244 zunaj bolnišnic (v Gorici 13, v okolici 73, na Gradiščanskem 25, v Sežanščini 62 in na Tolminskimi 71). Zaradi popolnosti duševnih in telesnih bolnikov bodi še omenjeno, da je bilo istega leta na Goriškem 389 bebcev ali kretinov (21 95 73 | 33 | 167) in 128 slepcev (7-|-41-|--23-| 27 j 30), od katerih sta se pa le dva zdravila v bolnišnici, vse druge so doma preskrbovali. V Zagraji se nahaja privatno elektro - terapevtično zdravišče Alibrandijevo za živčne bolezni. K zdravilnim zavodom spadajo tudi kopeli. Na Goriškem imamo stare žveplene toplice v Tržiči, kjer se je kopalo 1. 1888. pod nadzorstvom jednega zdravnika 345 bolnikov (297 domačih in 48 inozemcev*). Še bolj pa napreduje morska kopel v Grade ž i (Grado). Tam se je ustanovila 1. 1873. bolnica za škrotulozne otroke, v kateri so je zdravilo 1. 1888. v poletnem času že 150 bolnikov. Vseh obiskovalcev morske kopeli v Gradežu je bilo omenjenega leta pod nadzorstvom jednega zdravnika 525 (287 domačinov in 238 inozemcev). *) Po tem uradnem poročilu naj se popravijo podatki na str. 35 tega dela. Gorica je na glasu kot ki i m a Učno- zdrav išče in pri-devajo jej naslov »avstrijska Nizza*!, Povedano 'je bilo že, kako blago podnebje ima, kako je zrak čist in zdravju prikladen, kako je nebo bistro in vreme solučno. Ker ima mesto tudi mnogo penzijonatov, hotelov s kopališči in tudi privatnih, ne dragih .stanovanj, zato se je naselilo mnogo tujcev . v Gorici, ki iščejo tli zdravja, ali pa si ga hočejo ohraniti. Da je prišlo mesto na dober glas kot klimatično zdraVišče, k temu je največ pripomogel baron Kari Gzornig (umrl 5. oktobra 1889), ki je izdal I. 1874. knjigo „Gorz, Ostorreiehs Nizza; die Stadt als klimatischer VVnitercurort". Koj v naslednji zimi prišlo je toliko avstrijske in ogerske aristokracije v Gorico, daje bila njena slutev stalno utemeljena. Pozneje pa so prihajali aristokratje le bolj poredko,' zalo pa obiskujejo Gorico po zimi uradniki, penzijonisli in sploh meščani. Za poboljšan je moralno pokvarjenih ljudij služi e. kr. kaznilnica v Gradišči, (v nekdanjem Thurnovem gradu). Tu je bilo I. 1888. 382 kaznjencev in sicer v ogromni Večini (84T°/a) Italijanov, poleni nekaj malega južnih Slovanov (9'5"/o), Nemcev (4'tt">) in Madjarov (PG°/o). Po veri so bili'skoro vsi katoliki (95-2°/o), le nekaj malo tudi Židov (4;8*/o), Kaznilnica šteje 71 spalnih zaporov, 42 prostorov za delo, 9 celic'za posamezne zapore in ravno toliko temnic .ter 5 dvorišč za sprehajanje. Nadziralno osebje je I a kole sestavljeno : 1 ravnatelj (prav za prav „ voditelj"), 1 kontrolor, 1 adjunkt, 1 zdravnik, l karat, 1 učitelj, 1 nadziratolj jetnikov, 2 nadpaznika I. in' 2 II. razreda, 17 paznikov. I. in 17 II. razreda, 3 začasni pazniki lOr 14 mož vojaške« straže zunaj ozidja. — Stroški za vzdrževanje kaznilnice znašajo okoli 120.000 gl. oa leto, od katerih pa kaznjenci sami zaslužijo 50.000 gld. Glede zločinov mora so prištevati Goriško najboljšim deželam avstrijske države, kakor dokazujejo vsakoletne šodnijske obravnave. Najboljši in naj mirnejši okraj v tem obziru je bolški: več pa dajajo sodnikom opravili okolica goriška (najslabeja), korminski, ajdovski, tolminski in cerkljanski (»kraj Najnavadnejši zločini so tatvine in teške telesne poškodbe: umori so redki. Pogoštoma se dogajajo tudi zločini goljufije, iznevorjonja, nasilstva in nevarnega prelenja. Pripete še tudi slučaji obrekovanja iu izsiljenja. Pri okrožnem sodišči v Gorici vr.še se navadno štirikrat v letu porot-, niške obravnave, ki trajajo vkupno po kake tri tedne. Zatožencev je okoli 20 na leto. Obsojenci so večinoma neoženjeni moški od 20—30 let, ki nemajo lastnega premoženja in ne znajo ni citati, ni pisati. 'Zločini se redko ponavljajo; le .v kakih štiridesetih slučajih oa leto so bili obsojenci že poprej jedenkral ali večkrat kaznovani. —- Okraja Sežana in Komen spadata pod okrožno sodišče v Trstu. Med pregreški in prestopki je naj navad nejša tatvina, kakih $00 slučajev oa leto. Koj za njo pride razžaljen je časti (kakih 500 slučajev), potem prestopek vagabundskega zakona in hudobno po- škodovanjc tujega premoženja. Tudi prestopek izneverjenja in goljufije se čestokrat dogaja. Pregreški zadolžene kride se ni nože v novejšem času, ravno tako tudi proti tiskovnemu zakonu. -Pripete še tudi slučaji nepremišljenega uboja, grozilnega zbiranja ljudij itd. ZaApodukJin zabavo ljudstva, skrbi mnogo društev v mestu in po deželi, od katerih je že bila pohvaljena ..Kmetijska družba" (Ustanovljena I. 1765.). Tu gre v prvi vrsti omeniti ..čitalnice" in „braina društva", katera so razširjena zlasli po slovenskem delu grofijo. Čitalnice (15) se nahajajo po sledečih krajih: Boleč, Kobarid, Tolmin (ustanovljena I. 1862.), Podmelec, Cerkno, Kanal, Solkan (se slovensko trobojnico iz 1. 1848.), Gorica (ustanovljena 1, 1862.), Kojsko, Sempas, Ajdovščina, Prvačina, Dornberg, Rihen-berg in Sežana. Bralna društva (12) imajo: Volče, Sv. Lucija, Št. Viška gora, Sebrelje, Gepovan, Gorica, Podgora, Št Florijan, Kozama, Meren, Nabrežina in Komen; rokodelski - bralni društvi Tolmin in Ajdovščina. — Na italijanski strani je vsega vkup 8 zabavno - podučnih društev, med katerimi se najbolj odlikujejo „Gabinetto di lettura", »Circolo catholico" in »Cura climatica" v Gorici ter zabavno društvo v Gradišči. Pevski društvi sta v Komnu (»Lira") in Nabrežini. Politična društva so: „Sloga" v Gorici, »katoliško - politično društvo" v Podgori, »Slovenski jez" za Brdo v Gradnem, „kat. polit, čitalnica" v Gepovanu in »Zavednost8 v Podmelcu. Italijani imajo svoje politično društvo „Unione". — Telovadni društvi „Sokol" sta v Gorici in Prvačini. Italijani imajo tudi svoje telovadno društvo »Unione ginnastica goriziana". Šolska družba, »sv. Cirila in Metoda" ima na Goriškem deset podružnic, in sicer šest ženskih, pa štiri moške. Italijanska »Lega nazionale" je tudi po Goriškem močno razširjena. — Patrijotično društvo »veteranov" ima po vsej deželi svoje podružnice. V Gorici izhajajo naslednji časniki: »Nova Soča" (poprej »Soča", ustanovljena I. 1870.), »Gospodarski list" (od 1. 1881.) in »Rimski katolik"; potem »L' Eco del Litorale«, „11 Gorriere di Go-rizia", „11 Rinnovamento" in »Bollettino dela societa agrarial". Za duhovščino goriške nadškofijo izhaja v latinskem jeziku »Polium periodicum archidioecesis Goriliensis". Ta prinaša tudi zgodovinske članke o goriških župnijah. Perijodični znanstveni spisi se ne izdajajo v Gorici. Narodna prosveta. Ge tudi so prebivalci naše dežele potomci raznih narodov, vendar kažejo v značaji mnogo skupnega. Goričan jo pravi sin južnega podnebja; on ima bolj ali manj razvite vse lastnosti, kaleče se kažejo pri prebivalcih jednakega podnebja. Že toga zvabi, da se oddalji večkrat od svojega doma, ki včasih še pri premožnih ni zložno uravnan. Na ta način pride v dotiko s sosedi ali pa s potujočimi tujci, in zato je jako zgovoren, postrožljiv in dobrosrčen ; pripravljen je vedno svojemu bližnjemu pomoči. Strastna ljubezen starišev do svojih otrok, ali lahko bi rekel, vseh odraslih dd nežne mladine sploh, je posledica te srčne dobrohotnosti. Obdarovan z zdravo pametjo in le redko prav brez nadarjenosti je Goričan zelo občutljiv za zunanje vtise. On ne pozna počasnosti, nego poprime se vsake nove stvari z živahnostjo in se jej privadi brez težave. V resnih, srce prelresojočih stvareh kaže pa več trdnosti in žilavosti. Ne da se omajati v zvestobi do svojega cesarja in širne Avstrije, zvesto hrani dobro nravnost, spoštuje svoj narod in vero; vendar se ne oklepa z nespametno trmoglavostjo starih navad, če se mu kaj boljšega ponudi. Različno od prebivalcev drugih dežel, katerim se zdi nečastno, pripraviti se za kak stan, ki ni bil že od »njega dnij« v hiši, voli in menja Goričan svoj poklic, kakor si od njega obeta dobiček. Ker vedno bolj za sedanjost živi, nego za prihodnjost, se z lahkim srcem odloči za potovanje, da si drugje poišče kruha, če todi ne more nikdar pozabiti kraja, kjer je tekla njegova zibel, in če si tudi vedno tje nazaj želi. (»Nazaj v planinski raj!") V novejšem času začelo se je vsled slabega gospodarskega stanja, ki se je v nekdaj cvetoči ravnini vgnezdilo, izseljevanje v Ameriko. Od leta do leta raste število furlanskih kmetovalcev, ki se napote čez morje v sladki nadi, da jih v novem svetu čaka boljša sreča. Pa še drugo obžalovanja vredno izseljevanje, če prav ne v toliki meri, se vrši na Goriškem posebno iz slovenskih krajev okoli Gorice in s Tolminskega. Od tu gre vsako leto dokaj neo-moženih. in omoženili žensk navadno za. daljši čas v Egipet, tako da je v teh dveh okrajih mnogo žensk, ki znajo italijanski, francoski, angleški in arabski vsaj za silo. Te sel i I ko si poskušajo na vse mogoče načine kaj zaslužiti, tako da včasih precejšnje vsote domov pošiljajo bodisi starišem, bodisi možem Mnogo jih je, ki se s poštenim delom prežive, nekatere se tudi z bogatinu inozemči omožc. To pa so le izjeme, in v obče se mora reči, da je to izseljevanje škodljivo, ker preveč zrahlja družinske vezi. Do sedaj smo govorili o skupnih lastnostih, katere imajo prebivalci goriške dežele, sedaj naj slede še nekatere posebnosti. Goriški Italijan se hipoma strastno navduši za kak smoter, ki se mu prikazuje v mamljivih barvah. Domišljija mu vse še krasnejše naslika in on rajše opeša, kakor bi se odrekel svoji želji, če je takoj ne doseže. Tudi pri tem zna Italijan ceniti imetek in je mnogokrat čezmerno varčen, da si premoženje pomnoži, akoravno ne tako, kakor Italijan v sosednji kraljevini. Tudi goriški Slovenec ni vedno tak hišni oče, ki s krepko roko oskrbuje premoženje, če tudi ga razmere silijo, da se z malim zadovolji, kakor le redko kje drugod. Tudi goriški Slovenec se težko odreče svojemu smotru, za katerega se je bil odločil, in če se mu v začelku prav vse ponesreči, ga vendar to ne odvrne od njegovega sklepa, ampak on začne delati z novim pogumom, s podvojenim naporom. Sicer se pa zaradi križanja obeh narodnosti vedno bolj zmanjšuje razloček med njima. Glede duševnih zakladov priprostega slovenskega naroda je omeniti najprej, da v najsevernejšem predelu, okoli Triglava, pripovedujejo jedno najlepših pravljic, ki jo je ovckovečil pesnik Rudolf Baumbach. To je pravljica o „zlatorogu", snežnobelem kozorogu z zlatimi rogovi, po katerih hrepeni vsak lovec, da si z njimi odpre zlate zaklade. Ge zlatoroga zadene svinčenka, požene takoj iz njegovega pota, ki na tla pade, prečudna, lepo dišeča Triglavova roža („roža mogota"), ki zlatoroga takoj ozdravi, Predrznega lovca pa pogube maščujoče oblasti, ki varujejo zlatoroga. Ta pripovedka je sicer razširjena na obeli straneh Julijskih Alp, na severovzhodni kranjski, kakor na nasprotni goriški, vendar pravo njeno pozorišče se nahaja ob izviru Soče. Nedaleč od Triglava skriva v istem pogorji Bogatin neizmerne zaklade (700 voz zlata). Ali I i zakladi so skriti globoko pod goro in če jih je tudi že kak srečolovec poskusil kedaj izkopati, vendar se to še nobenemu ni posrečilo. Tp bi bilo le tistemu mogoče, kdor bi zlatoroga ustrelil in utrgal »rožo mo-goto". S to cvetko bi prišel do Bogatinovib zakladov ali vzeti bi smel le toliko zlata, kolikor ga zares potrebuje, drugače bi padel v brezmerno brezdno in tam poginil. Po Baumbachu se je res posrečilo nekemu trentarskemu lovcu zlatoroga ustreliti, ali ozdravila ga je čudodelna cvetka in tedaj je v jezi razkopal prekrasni vrt na Triglavu, katerega so obdelovale »rojenice", tako da je zdaj tam skalnata puščava. Za 700 let bo zrastla v tej puščavi jelka ; iz njenega lesa bodo naredili zibel, in otrok, ki bo ležal v nji, bo dobil vse zaklade Bogatinove. — Ravno tako se nahaja baje v Nem šk o r u tarskom pogorji debela plast zlate rude. Tudi Tolmin ima svojo imenitno pripovedko. Kdor se potrudi iz tega kraja ob Tolminki navzgor, pride v pičli uri do izliva Zalaščice v Tolminko. Ge gre od tu še malo časa po kačje se vijoči stezi navzgor, zagleda ozek vhod neke votline, kateri je ljudstvo dalo ime I) a n to v a j a m a. Tukaj se je baje okrog blodeči pesnik po dnevi skrival, a noči je prebil v družbi lepili gospej in plemcnitašev na. gradu »Kozlov rob" nad Tolminom, ki je hi I lasi patrijarhov oglejskih. Tudi mu je bajt1 bila pred očmi veličastna priroda Alp pri mnogih podobah; katere je rabil v eposu »nebeška komedija". Pastir, ki gre v poznem mraku ali v l rdi noči 11 nI mimo domov, strahotna pospeši svoje korake in plašen pogleda v si ran, da ne bi videl v dolg škrlatast plašč zavitega pesnika na skali sedečega. Tudi skala nad DantovO jamo ima podobo suholične glave;. Težko je dokazati, da bi bil Dante zares kedaj v tem kraji bival, ker odločen gibelin .bi bil le v skrajni sili iskal zavetišča pri patrijarhu, ki je bil izključno guelfskega mišljenja. Nam ohranjeni zgodovinski viri nič ne vedo povedati, da bi bil Dante kedaj v Tolminu, ali pa kot gost pri de vinskem grofu Hugonu, kakor nam odločno zatrjuje narodno sporočilo. Učenjaki so torej tega mnenja, da je ljudska pripoved presadila jednega izmed naj-večih mož v moderni kulturni zgodovini na goriška tla. Povdarjati je pa vendar treba, da je ta pripoved že zelo stara, (sledimo jo nazaj celo do druge polovice XV. stoletja), in da je mesto Čedad uprav tedaj, ko je baje Dante v Tolminu bival, gostoljubno vsprejelo mnoge pregnane florentinske trgovce v svoje ozidje*). *) Dr. K. Podrecca, Slavia italiana: Le vieinie, pag. 57. Zanimivo je to, da si je slovensko ljudstvo izbralo za junaka duševnega velikana iz sosedne dežele, ne pa kakega bojnega junaka. Vedeti je namreč treba, da so Tolmihci nekdaj živahno občevali z bližnjimi beneškimi Slovenci in italijanskimi Furlani. Izmed drugih zgodovinskih oseb priljubil se je goriškim Slovencem posebno Kralj Matjaž, o katerem vodo mnogo pripovedovati. Furlanski zgodovinar Nicoletti piše že v XVI. stoletji o Tol-mincih, da „imajo mnogo pesmi o svetnikih ter o Kralju Matjažu in drugih imenitnih osebah slovenskega naroda". Vipavci pripovedujejo, da je bil pošLal Kralj Matjaž v svoji mogočnosti tako ošaben, de je napovedal vojno celo — Bogu! Bog pa je ukazal sv. Eliji, naj zbere grom in pošilja ognjene strele na Matjaževo vojsko, ki se je hitro razkropila na vse strani sveta. Matjaž pa je ves osramočen vskliknil: „Vrhi strnite se in gore pokrite me!" In zares ga je zagrnila gora Caven, pod katero še sedaj spi z vso mogočno svojo vojsko. Neka druga pripoved spominja ua nemškega Fausta. Doma je pripoved v Drežnici pod Krnom. Kmetje iz Trente so poslali sina v Videm v šolo, in kakor . mnogokrat delajo kmetski stariši, so tudi Trentarji nosili dijaku živež v Videm. Jodenkrat pa zapade lak sneg, da je bilo nemogoče' priti do sina. Ta je dolgo čakal na, podporo od doma, Ko je pa ni bilo, zapisal se je hudiču, da mu je pomagal v zadregi. To razmerje z vragom mu je bilo nadležno in rad bi se ga bil rešil. Obrne se do sv. Sembilje (Sibvlla) in ta mu pove, kako naj se reši. Razun tega mu podeli tudi dar prerokovanja. Vendar dijak ni mogel postati duhovnik, kakor si je želel. Prerokoval pa je med drugim, da bodo prišli od zahoda neslevilni sovražniki s kozlovimi bradami, prihruli bodo tudi na Tolminsko in odpeljali s seboj vse može, tako da bodo ostali lahko v senci jednega oreha počivali. Zone bodo može tako želele in iskale, da bodo od gore dp gore hodile, kjer se jim bo zdelo, da vidijo moško obleko. Ali ko pridejo tje, ne bodo našle drugega, kakor „trhlen štor". V Hudijužini na Bači .pripovedujejo naslednjo pripoved, katere snov je znana iz Burgerjevc Leonore. Neki vojak je moral na vojsko. Pred odhodom obljubi svoji ljubici, da se povrne, če ni u bo ostala zvesta. Vojna je bila končana, fanta pa le ni bilo nazaj. Neke temne noči .pozvoni hišni zvonec in ko gre dekle odprel, zagleda, svojega ljubega, pred seboj. Ta jo dvigne oa konja in v brzem diru odjezdita1 oba v svet. Med potom praša ljubček večkrat svojo drage): „(Jloj, kako lepo mesec sveti in kako hitro mrtvi jase jo! Ali te ni nič strah?" Dekle mu je vedno odgovarjala, da je ni strah, saj je*on pri njej, a da mrtvili ni treba buditi. Nazadnje prijezdita ha neko pokopališče. Fant skoči v grob in potegne seboj tudi dekle za predpasnik. Ta se utrga, dekle pa zbeži v mrtvašnico, kjer jo brani nezakopan mrtvec pred fantom. Ko ta vidi, da je vos trud zastonj, reče ji: „Ako se hočeš domov vrniti, „na cesto pej, na zvezde glej, in ne boš zgrešila pota". Ona se povrne domov, — in sedaj spozna, da je dolgo ni bilo doma, ker je bilo v hiši vse drugače, in je ni nihče več poznal. Tu in tam se še govori o turških vpadih v deželo, kakor pri »turškem Križi" ob Soči pri Podselih, med Volčami in Kanalom, ali pa pri »Turškem klancu" v Trnovskem gozdu. Na obeh krajih so divjakom napravili tak vsprejem (pobili so jih z nagomi-Ijerrim kamenjem), da so jim pobrali vse veselje do vrnitve. Na Bukovem so se baje noge udirale turškim konjem, da niso mogli dalje. Na zadnjem odrasleku Trnovskega gozda, na južni strani Cavna, poznajo se baje visoko nad morsko gladino veliki železni obroči v skalovji, kamor bi bili prednamci privezavali svoje ladje. Isto se pripoveduje o kraju »Pod ključem" med Tolminom in Sv. Lucijo. Povsod, kjer Slovenci prebivajo, od Triglava do morja, se še spominjajo rojenic in vil. Rojenice si mislijo kakor tri lepe, be-looblečene sestre, ki pri rojstvu otrokovem njegovo usodo določijo. One stopijo k zibeli in vsaka izreče svojo sodbo. Prvi dve prero-kujeta večinoma srečno bodočnost, tretja pa, katera ima odločilno besedo, napove le prerada kaj hudega. V tem se vidi izražen pesimizem, ki se prikazuje v vsem bitji Jugoslovanov. Vile pa, katere tudi hrvatske in srbske narodne pesmi opevajo, so ljudem prijazne in jim dajajo dobre svete. One so nastale iz solnčnih žarkov, prebivale so s početka v oblakih, pozneje pa so stopile v službo boga svetlobe in prišle na zemljo. One so nežne postave ali breztelesne; zavite so v belo tančico, imajo svetle oči iu zlate lase, v katerih je njih poglavita moč skrita. Njih glas je ljubko-zveneč, njim cvete vodna mladost in obdaja jih neminljiva lepota. Šumljajoč studenec, senčnat log ali gozdnat gorski vrh, vso to je posvečeno vilam in stoji v njih posebnem varstvu. Vile ljubijo igro, ples in godbo, in kdor je le jedenkrat slišal njih pelje, temu ni človeško petje nič več všeč. One zdravijo bolezni in znajo tudi mrliče obujati. Pesnikom in junakom so najbolj prijazne; zadnje varujejo v boji, kakor »Valkire" nemške vojake. Kdor jih razžali, na tega streljajo s pušicami, katere vsakokrat smrtno zadenejo; srečen in zadovoljen pa je, komur so naklonjene. Sploh je razširjena vera, da »mora" rada tlači speče ljudi. »Mora" so baje ljudje, katerim je takorekoč prirojeno, da po noči okrog blodijo in druge ljudi mučijo. Tako bitje se imenuje, če je mož, »vedomec", če je pa žena, »vešča" ; Furlani mu pravijo »chial-chiut" ali mora. Tudi imajo neko znamenje, po katerem se spozna pri rojstvu kakega otroka, ali je zato odločen, ali ne. Da otroka pred tem rešijo, ga morajo dati skozi okno, ko ga h krstu neso. Drugi pravijo, da je treba sedem dnij po rojstvu, po končanem sedmem tednu in dopolnjenem sedmem letu posebne molitve opraviti. Na Tolminskem pravijo, da se vedomci in vešče na križ-potih zbirajo in se z gorečimi trskami tako bijejo, da roke, noge, ušesa in drugi udje odpadejo. Pred dnevom je zopet vse tiho. Mori se pripisuje skrajna hudobnost, ona izsesa novorojencem vso kri, tako da Umrjejo; pa tudi odrasle ljudi hodijo^po noči nadlegavat Razpoka v Škocjanskem dolu. in jih tlačit. Kdor se je hoče rešiti, mora zvečer, predno se v posteljo vleže, zapičiti nož ali vilice v vrata spalne sobe od znotraj. Vedomci so podobni občeslovanskim »volkodlakom*. Po tej veri spreminjajo se nekateri ljudje ob določenem času v volkove in kedar umrjejo ne morejo mirovati v grobu, nego hodijo nazaj kri sesat živim ljudem. Sledove o tej veri nahajamo med Tol-minci že v srednjem veku. L. 1435. je bila umrla v Bolcu neka. ženska, od katere so trdili, da hodi iz groba nazaj kri sesat. Razdraženo ljudstvo odkoplje njeno truplo in je s kolom prehode, potem pa zopet zagrebe. To je baje pomagalo in živi so imeli mir pred volkodlakom. Kakor vsi drugi Slovenci, tako verujejo tudi Goricam v čarovnice (»copernice" ali »štrige"), zmaje ali požoje; strahove, mrtvaške prikazni, večno uro, škrate itd. Skratelj ni večji od dečka srednje mere in nosi na glavi rdečo čepico. Po noči sedi na ognjišči in prešteva živo oglje. Deva ga v železen lonec in "ga zopet, iztresa. To ponavlja večkrat, a vedno gleda zamišljeno pred se. Ako mu zvečer cekin nastaviš na ognjišč*;, najdeš drugo jutro poln lonec suhih zlatov. — Tej podobne so pravljice o zakladih, katerih je baje vse polno po naši domovini, a varuje jih skopi skratelj in jih spreminja v oglje, ker ne privošči ljudem najdenega blaga. (K postanku teh pravljic so mnogo pripomogla prazgodovinska pokopališča,' v katerih se nahaja obilo loncev z ostanki sežganih mrličev). Po vipavski dolini vedo mnogo pripovedovati o štorklji, ki je zelo podobna »Ježibabi" in nemški »Perhti, Pehtri". Štorklja kaznuje tiste gospodinje, ki o prepovedanih časih predejo ali iu-žijo. Neka žena je lužila štrene na »mladi petek". Kar najeden-krat pritaplja štorklja tiho v hišo in praša ženo: »Kaj delaš?" Žena odgovori: »Štrene lužim!" Tedaj pa stopi štorklja tik nje in se jej zakrohohi: »Veš kaj, tudi jaz hočem tebe nekoliko po-lužiti!" Po teh besedah zgrabi štorklja delajočo ženo in jo vrže v kotel vrelega luga. Z njenim mesom začne se potem štorklja gostiti in kosti proč metaje glasno mrmra: »Glodam, glodam! Tvoje žene koščice za vrata, motam!" Vsled tega mrmranja se mož vzbudi in ko razume grozne besede, poskoči kvišku, leti v kuhinjo in zvrne škaf mrzle vode štorklji na glavo. Ta pa pobegne vsa oblita in kapajoča iz hiše. Vipavci (pa tudi Kraševci) poznajo poseben strah, ki se imenuje krvavo stegno. To je tako velikansk strah, da lahko celega človeka poje. Kakoršen je hudodelec, lakošno je tudi »krvavo stegno": včasih večje, Včasih manjše. Barve je žive, rdeče, ali zelo spremenljive, kakor velikonočni piruh. Navadno živi med razori (po »plantah") in varuje grozdje pred poljskimi tatovi, (zato posebno otroke strašijo ž njim) pa tudi na njivi, ki je bila s tur-šico posejana, so ga vže videli. Čez zimo gre v gozd, zarije se tam v globoko podzemeljsko jamo iti mirno spi v njej. Kraševci imajo lepo pravljico o postanku njih skalnatih tal. Ko je bil Bog svet. ustvaril, ostal mu je še velikansk kup kamenja, o katerem dobrohotni stvaritelj ni vedel, kaj bi ž njim počel. Pride mu na misel, v morje zagnati ga, češ tam ne bode moglo nikomur na poti biti. Spravi je torej v velikansko vrečo ter je zažene po bliskovo čez suho zemljo proti morju. Hudoba pa, ki je hotela stvaritelju pokvariti vse dobre stvore, naredila je luknjo v velikansko vrečo ravno predno je imela do morja prileteti. Kamenje se je hipoma izsulo iz vreče in tako je nastal puščoben, kamenit „Kras". Zopet druga pravljica pojasnuje kraške udrtine in večkratne posipe izpodjedenih tal. Na dnu vsakega brezdna in ponora nahaja se baje škrat in obeduje s svojimi pomagači polento iz velikanske sklede. Večkrat pridejo razposajeni pastirji do brezdna in začnejo kamenje vanje metati. Ce se pripeti, da zadene- kamen ravno v škratovo skledo in jo razbije, tedaj se razsrdi podzemeljski duh, prihruje na površje in kaznuje s smrtjo najpoprej nagajive pastirje, potem pa naredi velikansk potres, da se vsa tla okoli in okoli usedejo in mesto brezna nastane velikansk dol. O čarovnicah imajo Kraševci prav zanimivo pravljico, ka-koršna menda ni znana nikjer drugje. Fant je imel ljubico, o katerej je sumil, da je čarovnica, in ta svoj sum jej je tudi večkrat razodel, ali ona je vedno odločno tajila. Fant pa se je hotel sam prepričati in je zlezel po noči na drevo, pod katerim so se čarovnice k plesu zbirale. Ali tisto noč fantove ljubice ni bilo k plesu. Čarovnice so sklenile zamudljivko na drobne kosce raztrgati in z njenimi kostmi bičati se. Kar najedenkrat pride dekle in zgodilo se jej je po sklepu čarovnic. Kosti obsojenke so letale celo na drevo in fant je zgrabil za jedno rebro ter je shranil v žep. Ko so se bile čarovnice naigrale in je nji It ura potekala, začele so zopet skladati kosti razmetane deklice. Kar zapazijo, da jim manjka jedno rebro. Prestrašene so je iskale povsod, ali ga neso mogle nikjer najti. Ker je pa njih ura. minevala, naredile so jedno rebro iz topolovine in dekle je zopet oživelo. Nedeljo po tem imeli so v vasi godce in dekle s topolovim rebrom je šlo na ples s svojim izvoljencem. Fant je hotel čarovnico očitno kaznovati in, ko sta drugi raj zaplesala, zavpije iznenada: „Jaz pa plešem s topolovim rebrom!" Deklica je koj sprevidela, da je izdana, prebledela je in zginila nemudoma s plesišča. (Zapisal pokojni L. Žvab v Dutovljah.) Tolminci in Kraševci še vedno koledujojo (kolendvajo) o božiču, novem letu in sv. treh kraljih. Možje ali dečki hodijo ogrnjeni z belo haljo od hiše do hiše, gonijo zvezdo na visoki palici in pojd znane svete pesmi o Mariji, o rojstvu Jezusovem itd. Za uvod zapojo pa vselej jedno prigodno pesem na hišnega gospodarja, na njegovo gospodinjo ali pa na domačo hčer, t. j. na tistega, kogar najprej srečajo na hišnem pragu. n. pr.: Dobro jutro, Bog daj deklica, Deklica pobožna poštena! Mi ti hočemo sveto pesem peti Od tega leta novega, Od tega rojstva božjega, Od letih svetih kraljev treh, Od letih svetih praznikov, Ki nam je Bog dal včakati. Zdravim, veselim vživati. (Dutovlje), Dodatek k str. 58 (»Gibanje ljudstva4*). Najnovejše publikacije c, kr. osrednje statistične komisije v VIII. in IX. zvezdici „Slalist.iselie Moriatschrift" podajajo nam na podlagi zadnje štel ve (31. dec. 1890) domovinske razmere avstrijskega prebivalstva. Iz teh je razvidno, daje bilo ob času štetve le 176.315 Goričanov prisotnih v tistih občinah, v katerih so imeli oni tudi taktično svojo domovinsko pravico. Mnogo neprisotnih je bivalo sicer še v istem političnem okraji (t. j. 21.270), ali pa vsaj v deželi sploh (9601), tako da je bilo skupaj 207.186 Goričanov v deželi zares bivajočih, a (i07(i jih je bivalo po drugih deželah avstrijske polovice in 27.085 na Ogerskem ali v inozemstvu sploh. Vseh domačinov štelo je torej Goriško omenjenega leta 247.393. Iz tega se vidi, da ji; živelo 16-25"/» Goričanov izven dežele, in to je ogromno število, če se pomisli, da je bilo na bolj siromašnem Koroškem Ob istem času le 12-31"/» odsotnih domačinov, na Kranjskem le 10-17"/», a povsod drugod še mnogo manj, (v Galiciji le l'6l°/o, v Dalmaciji le t-92"/o). Največ Goričanov živelo je v Trstu, t. j. 25.315, potem v Istri 3998, na Kranjskem 2979, na Štajerskem 2771 (največ, na gorenjem in srednjem Štajerskem t. j. 1135 1031), na Koroškem 2581, v Dolenji Avstriji 1058 (med temi na Dunaji samem 777) ter v Dalmaciji 111. Najmanj Goričanov je bivalo v Šleziji (10) iu zahodni Galiciji (II). Glede sosednih političnih okrajev se je opazilo, da so se moški Tolminci selili v vse bližnje okraje, zlasti pa na Koroško in v Idrijo. Iz goriške okolice se sele v Gorico in na Gradiščansko, pa tudi v Sežanščino in v postojinski okraj. Furlani silijo najbolj v Trst, pa tudi na Kras, a Kraševci jedino le v Trst in Istro. Nasprotno je bivalo ob času zadnje štetve tudi mnogo tujcev na Goriškem in sicer 6446 inozemcev. V glavnem mestu samem je bilo nad polovico prisotnih iz drugih okrajev, v okolici 3°/o, na Tolminskem pa 2"8°/o. Na Goriškem je bivalo največ takih ljudij, ki so imeli na Kranjskem svoje domovinske pravice, t. j. 2158; potem je bilo največ Tržačanov (951), Istranov (718), Štajercev (511, med temi 287 južnih Štajercev), Čehov (121), Korošcev (3*2), Tirolcev (364, med temi 209 iz južnih Ti rolo v), Dolenje - Avstrijcev (2K3), Moravče v (151), Dalma-lincev (111) itd. Skupno je bivalo na Goriškem 6656 tujcev iz drugih avstrijskih dežela in, če prištejemo tem še 6446 inozemcev, najdemo 13.102 tujca na Goriškem. — ('le primerimo te tujce z Goričani, ki po drugih deželah bivajo, najdemo, da prebiva na Goriškem 27.0S5 ljudij manj, nego jih ima Iu svojo domovinsko pravico. To je velikansk priniankljej, ki iznaša v odstotkih —— l2"29jo. a da (leškem le —8-14°/o, na Kranjskem le —7-77°/o, na Koroškem — 3-31°/». Skoro vse druge dežele imajo ogromen prebitek, tako Trst r 19-78°/», Dunaj -|-31-13°/».