IŽAV V NAŠI DRŽAVI. Uredba o kmečkih dolgovih pred J. oktobrom. V lovskem dvorcu Han-Pjesak v Bosni, kjer se mudi predsednik vlade dr. M. Sto- jadinovič, je padla 26. avgusta odločitev glede vprašanja kmečkih dolgov in sicer na seji gospodarsko-finančnega . odbora ministrov. Navzočih je bilo pod predsedstvom dr. Stojadinoviča deset ministrov in še nekaj finančnih in gospodarskih strokovnjakov. Po tej velevažni seji je predsednik vlade dr. Stojadinovič izjavil časnikarjem, da bo nova uredba glede končnoveljavne rešitve vprašanja kmeč- kih dolgov izdana pred 1. oktobrom. Predsednikova tozadevna izjava se glasi: »Vprašanje kmečkih dolgov so reševali pri nas nekolikokrat, toda kljutr1 temu doslej še ni bilo končne rešitve. Kmet je moral še nadalje živeti pod bremenom velikih dolgov in brez upanja, da bi kaj kmalu dobil nov kredit. Takšnemu stanju je bilo treba napraviti konec. Moja namera je, da se vprašanje kmečkih dolgov enkrat za vselej reši in spravi z dnevnega reda. Ta rešitev bo v glavnem obsegala na eni strani olajšanje položaja dolžnikov, na drugi strani pa, da se omogoči obnovitev delovanja denarnih zavodov in kreditnega zadružništva. Smatram pa za potrebno, da posebno poudarim, da se pri reševanju tega vprašanja, ki ni niti lahko, niti enostavno, mora računati med drugim tudi na sledeče oholnosti: __!. da se ofcrani sedanja vrednost našega denarja; 2. da se ne oškoduje držaVfti kredit^ 3. da se ohrani zaupanje vlagateljev v naše kreditne ustanove. Zaradi tega se bo končna rešitev vprašanja kmečkih dolgov, za kar smo danes določili glavne smernice, gibala v mejah, ki sem vam jih sedaj označil.« V DRUGIH DRŽAVAH. Madžaxska pripravlja splošno vojaško obveznost. Kraljevi narnestnik na Madžarskem admiral Horthv se je odpeljal, kakor smo že poročalr, prvič, odkar je pri krmilu države, iz Budimpešte v inozemstvo. Razglasili so, da bo Horthv gost avstrijske vlade na lovu na Tirolskem. Priliko političnega lova je izrabil Horthy v to, da se je sestal v Berchtesgadenu na Bavarskem s Hitlerjem. Ta sestanek je bil po vesteh francoskih listov namenjen uvedbi splošne vojaške dolžnosti na Madžarskem, kateri se bo upirala Mala zveza in bi naj stala Nemčija ob strani Madžarske. Ce je Avstrija uvedla redno vojsko, jo bo sigurno prej ali slej tudi Madžarska. Nova nununska vlada* Rumunska vlada pod Tatarescom je te dni odstopila. Kralj je ponovno poveril sestavo nove vlade prejšnjemu vladnemu šefu, ki je bil kos nalogi 30. avgusta zvečer. V novi Tatarescovi vladi je najvažnejše to, da je izpadel iz nje zunanji minister Titulescu, ki je vodil to ministrsko mesto 14 let in je sodeloval v vseh vladah od oktobra 1932. Titulesca je zamenjal finančni minister Antonescu. Zunanja politika nove vlade bo ostala ista. Glavna skrb njena bo, da bo oborožila vojsko z izdatkom 5 milijard lejev. Novi vladi ne prerokujejo dolgega obstanka. Zbližanje med Nemčijo in Avstrijo glede osebnega prometa. Napetost med Nemčijo in Avstrijo je bila leta 1933 tako velika, da je Avstrija prepoveclala svojim državljanom obisk Nemčije. Nemčija pa je zahtevala od vsakega Nemea, ki bi hotel obiskati Avstrijo, 1000 mark. Ti dve prepovedi sta preklicani z veljavo od 28. avgusta t. 1. Vojaška obveznost v Nemčiji raztegnje•a na dve leti. Državni kaucler Hitler je izdal uredbo, na podlagi katere je podaljšana vojaška obveznost v Nemčiji za peboto, mornarico in letalstvo na dve leti. Poveljnik nemških obrambnih sil je dobil ©ovolje, da Hitlerjcvo naredbo izvede. — Nemčija razpolaga danes z enim milijonom stalno oboroženih mož. To znatno pomnožitev nemške stalne armade razlagajo v tem smislu, da hoče Hitler Nemčijo očuvati z oboroženo močjo napram vsakim komunističnim prevratnim poskusom, ki se bližajo iz Stalinove Rusije, ki je v zadnjem času ogromno povišala stalni stalež rdeče armade in jo opremila z najbolj modernim orožjem. Povečanje nemške stalne vojske dela hude skrbi in preglavice Francozom. Predsednik neraške državne banke in gospodarski minister v Parizu. Veliko pozornost je vzbudil po vsej Evropi obisk dr. Schachta, predsednika nemške državne banke in gospodarskega ministra, v Parizu. Dr. Schacht je imel razgovore s predsednikom francoske vlade Blumom, z raznimi ministri in odločilnimi francoskimi finančniki. Kaj je prav za prav bil cilj dr. Schachtovega poseta v Parizu, se ni zvedelo. Casopisje namigava, da je Hitleč poverjj dr. Schachtu nalogo, naj bi pregovoril francčSKO vjado, da bi obrnila hrbet Rusiji. Dejstvo je, <Ta je Scfcachtovo bivanje v Parizu hudo razburilo fraiicoske komuniste. Komunistični vodja Thorez se je obrnil na predsednika francoske vlade Bluma s posebnim pismom, v katerem naglaša bojazen, da se dr. Schachtovi razgovori niso sukali samo krog gospodarstva, ampak so se raztegnili tudi na zunanja politična vprašanja. Prepoved izvoza orožja v španijo. Francija je pričela akcijo, naj evropske države prepovejo izvoz orožja na Špansko, dokler tam divja državljanska vojna. Pozivu francoske vlade so se doslej odzvale tele države: Anglija, Francija, Nemčija, Belgija in Portugalska. Mirovni sestanek svetovnih vladarjev. Letos novembra bodo v Združenih ameriških državah zopet volitve predsednika. Sedanji predsednik Roosevelt je spustil iz svoje volilne barke mirovnega goloba, ki bi mu naj pripomogel do zopetne izvolitve za predsednika. Znani njujorški list »Njujork Timea« od 26. avgusta je prinesel vest, da hoče Roosevelt sklicati internacionalno konferenco za utrditev svetovnega miru. Na to posvetovanje bodo od ameriškega prezidenta povabljeni: angleški kralj Edvard VIII., predsednik Francije Albert Lebrun, italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini, nemški državni kancler Adolf Hitler, japonski cesar in ruski diktator Stalin. Aretacija sovjetskih generalov. Agenti ruske tajne policije ali čeke so zaprli generale: Pr?i'kova, Kuznjecova in Pulina. - Trojica je osumljena, da je razpredla med rdečo armado obsežno zaroto, koje cilj bi naj bil: odstranitev vojnega komisarja Vorošilova. Sovjetske oblasti v Moskvi sc zvedele, da je več višjih oficirjev pustila razdeliti med vojaštvo letake s pozivom na upor. V letakih je zabeleženo, da je pregnani Trocki ustvaril rdečo armadc in on da se raora povrniti k sovjetski vojski. Vojaštvo je dobilo poziv, naj maščuje usmrtitev Leninove garde. * V Rusiji po usmrtitvi Leninove garde. Zadnjič smo poročali, da je rdeči car Rusije Stalin dal postreliti po kratki navidezni obravnavi Leninovo gardo — 16 najbolj znanih komunistov. Od Leninove garde je ostal poleg Stalina pri življenju samo še Trocki, ki živi že dokaj let v inozemstvu kot izgnanec. Celotna oblast ogromne Rusije je po tej usmrtitvi prešla v roke Nerusa Stalina. Ustrelitev Leninove garde je zadela na pretresljiv odmev v vrstah raznih »Ljudskih front« in v marksističnem svetu zapadne Evrope, pa tudi V OT^h liberalnih krogih, ki še vedno menijo, da bi .zaiH^sel knjnunizem sovjetske Rusije osrečiti svet. Stallnova1 Kiisij^ ie pokazala sedaj svoje pravo lice, ki mm\s ničesar skupnega z evropsko človečnostjo in pravico. Ta Rusija, ki kaže v Ženevi na sejah Društva narodov najbolj miroljubno lice in nastopa kot zaščitnica demokracije ali Ijudovlade, ni v resnici ničesar drugega, kakor najgrše azijatsko samodrštvo. Demokracija in stalinizem sta dva čisto različna sveta, ki se nista in se ne bosta mogla zbližati. Zmagovalec je po najnovejši moriji Leninove garde ostal zaenkrat Stalin, premagani so znameniti komunisti, med ka« terimi ni nobenega pravega Rusa. Kakor nekoč pod carji, vladajo tudi sedaj v Rusiji Nerusi. Takoj po ustrelitvi 16 zarotnikov nadaljuje Stalin z aretacijami v množicah ali masah. Kdor je količkaj oeumljen, da ni brezpogojno zadovoljen 8 politiko Stalina, ga primejo, zaprejo in bo obsojen na smrt. Po vseh večjih mestih sovjetske Rusije so se naenkrat pojavili močni oddelki čeke ali tajne policije, ki se zglašajo po državnih uradih ter zapirajo najvišje uradnike, kateri so osumljeni, da so tihi pristaši pregnanega Trockega. Do 26. avgusta je bilo aretiranih več tisoč osumljenih. Pravico morije bo Stalin nadaljeval na svojih tovariših. Velika središča Trockijevih privržencev so odkrili v Uralu, na Kavkazu in v Georgiji. V Tiflisu je bil aretiran tudi Stalinov nečak.