Poštnina plačana v gotovini.
Stanovsko in strokovno slasilo Oblastne organizacije ptt uslužbencev v Ljubljani.
Izhaja !. in 15. v mesecu. Naročnina 24 Din na leto ozir. 12 Din za pol leta. Naročnina se plačuje naprej. Oglasi po dogo\oru.
Rokopise in vprašanja za pojasnila je pošiljati uredništvu „Poštnega glasnika** v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista Sv. Jakoba trg 3. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik VII.
V Ljubljani, dne 1. marca 1927.
5. številka
O varnosti poštnega prometa pred svetovno vojno in po njel.
Pred vojno se je vršil poštni promet z vso sigurnostjo. O zanesljivosti v poštnem prometu je bilo občinstvo povsem prepričano, saj si povsod in neštetokrat slišal besede: »Pismo z dobrim naslovom pride sigurno naslovniku v rolke.« Predvojni poštni uradniki se ne spominjamo, da bi se bilo od nas odposlano ali pa na nas naslovljeno pismo izgubilo. Zanesljivost predvojne pošte se ni pripoznavala samo v zasebnem razgovoru, ampak je o njej celo časopisje pisalo. Tako so svojčas poročali listi o naslednji stavi: Poslali so v odprtem pismu 200 kron z enega konca državne meje do drugega. Naslovnik je v odprtem pismu pošteno prejel odposlani denar in stava je bila dobljena, dasi je pismo preromalo veliko daljavo in ga je imelo več uradnikov v rokah. Marsikdo bi utegnil pripomniti, da je bil to srečen slučaj, ki bi se tudi dandanes lahko zgodil. Vendar bi ne svetovali staviti tako stavo z upanjem na enak uspeh, zakaj nam vsem je predobro znano, da je sigurnost v poštnem prometu med svetovno vojno in po njej v vseh državah jako padla. Posledice strašne vojne se žal še danes pojavljajo v poštnem prometu in izlilo se bo še dosti Save v Donavo, preden bo poštni promet tako zanesljiv kakor je bil svoje dni.
Kakor rečeno, se je začelo pleniti in izmikati med vojsko. Manjše pošiljke, ki so bile naslovljene na fronto ali pa na to ali ono vojaško bolnico, so bile večkrat oplenjene ali pa sploh niso prišle v roko naslovniku. Plenitev in kraja pošiljk se je godila nekaj zaradi pomanjkanja živil, nekaj zaradi manj vrednih mladih pomožnih moških in ženskih moči, ki so bile pred vstopom v poštno službo sodnijsko zasledovane zaradi tatvine. Po končani vojni pa nesigurnost ni pojenjala, ampak še povečala se je in je bila med najmočnejšo inflacijo na vrhuncu. Poštni uzmo-viči so posebno radi plenili in kradli ameriška pisma, ker so pri njih napravili najboljši j>len. Pripomniti pa moram, da bi ne bilo nobeno pismo, ne ameriško ne naše domače oplenjeno ali pa ukradeno, ko bi ljudje ne imeli tiste slabe navade, pošiljati denar v navadnem pismu namesto po banki oziroma po poštni nakaznici. Da je plenitev in kraja poštnih pošiljk zavzela take dimenzije, je kolikor toliko zakrivila tudi poštna uprava sama, ker ni nepoštenih elementov kar najhuje kaznovala, ampak često še nadalje obdržala v službi ali k večjemu odslovila s pokojnino! To je bila vsekako velika hiba poštne uprave, ker so imeli uzmoviči pri njej preveč potuhe.
Pesnici in pravici na ljubo pa moramo poudariti, da se poštni uslužbenci čestokrat Po krivem obdolže plenitev in tatvin poštnih
pošiljk. Dognalo se je namreč že dostikrat, da so bila zlasti ameriška pisma že oplenjena, preden so prispela v Evropo, in sicer od tatinskih uslužbencev, ki bi morali tista pisma oddati na pošto, pa jih niso. Večkrat se tudi zgodi, da se primanjkljaj denarja iz pisem kesneje pojasni, ne da bi se znanci, katerim se je plenitev pisma povedala, o tem obvestili. In taki slučaji se pripisujejo na rovaš poštnih uslužbencev, vsled česar ugled pošte dosti trpi in to po očividni krivici.
Dopisi-
TEŽNJE POGODBENIH POŠTARJEV.
Na dopis v »Poštnem glasniku« od 1. februarja t. 1. »Kako se izvaja pravilnik o drž. pogodb, poštah« se kot prizadeti v poslovanju izven uradnih ur čutim upravičenega grajati na opombi uredništva. Uredništvo je namreč napravilo v omenjenem članku opazko, da se mu zdi skoraj neverjetno to ter da se naj prizadeti prijavijo radi posredovanja pri pošt. ravnateljstvu.
Da je to resnica, naj dokaže moj primer. Poslujem vsak dan najmanj 30 minut, večkrat pa tudi celo uro čez uradne ure in to brez vsake nagrade. Sprejemam in odpravljam namreč sklepe med 12. in 14. uro, ko ni uradnih ur. Tako moram biti vsak dan že ob 12.30 v uradu, kjer moram večkrat nepretrgano ostati do 18. ure. Lahko rečem, da delam dnevno 9 in ne 8 ur službe. Direkciji mora biti znano, da so imeli moji predniki, ko še ni bilo brzojava, samo 6 ur službe, in sicer od 8. do 14. ure nepretrgano, tako da so med uradnimi urami sprejemali in odpravljali poštne sklepe, vsled česar jim ni pritikala nobena nagrada. Sedaj pa, ko so se uradne ure izpremenile, namreč od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, je gotovo direkcija prezrla, da se sedaj sprejema sklep izven uradnih ur.
Drugi udarec za nas reveže je pa ta, da so nam odvzete legitimacije za poloivično vožnjo, češ da nam ne pristoljajo. Vsakemu je znano, da se samostojen poštar ne more dostikrat kam peljati, ker vrši službo na lastno odgovornost, če se je peljal kateri v letu enkrat ali dvakrat, in to po nujnem opravku, gotovo ni bila s tem država oškodovana, nam se je pa le dobro zdelo, da smo imeli to ugodnost.
čudim se temu: vse naredbe in okrožnice so za nas ravno tako v veljavi, kakor za vsakega drugega drž. poštarja, včasih je še kaka hujša opazka za pogodb, poštarja. Na primer, pogodbeni poštar se je moral ob priliki volitev ravno tako kakor vsak drugi predstojnik drž. pošte mučiti in bedeti tri dni in tri noči, kuriti svoja drva, rabiti svojo svečavo in to brez vsake odškodnine, čuvajem skrinjic, ki so zraven spali, je pa dala vlada po 100 Din. Celih 6,000.000 Din se jeza volitve potrošilo, na uboge poštarje pa niti ena para ni odletela.
Zakaj smo pri takih naredbah, pri dolžnostih, ravno tako prizadeti oziroma upoštevani, kakor drž. uslužbenci? Ako pa pride kaka boljša naredba in sploh kakšna ugodnost, smo pa zavrženi in poteptani. Tako se nas uničuje in nam jemlje veselje do poklica.
Te krivice so nam vsem1 znane, ker jih vsi enako občutimo. Gotovo pa je, da se te krivice, ki jih trpimo pogodbeni poštarji, ne bodo odpravile, če ne nastopimo enotno, to je organizirano. Zato. tovariši in tovarišice, zdramite se, odprite oči in pristopite k organizaciji vsi, ki tega do danes še niste storili. Kajti s tem, če niste organizirani, prikrivate svoje gorje, škodujete pa tudi nam organiziranim, kajti organizacija se za nas ne more tako zavzeti, dokler nas je samo polovica organiziranih, če se pa vsi včlanimo v našo organizacijo, gotovo ne ostane brez uspeha, ker se organizacija za nas zelo žrtvuje. — V prigibu prilagam 10 Din za tiskovni sklad »Poštnega glasnika«.	J. R.
(Opomba uradništva: Vesele nas Vaše odločne in vzpodbudne besede. Toda na žalost Vam moram povedati, da ste glede nagrade za službovanje izven uradnih ur tudi Vi v zmoti. Člen 7. pravilnika o pog. poštah jasno pravi, da gre poštarju za odpravo in prevzem pošte izven delovnega časa posebna nagrada samo tedaj, kadar se vrši ta posel med 6. uro zvečer in 8. uro zjutraj. Vaš prevzem in odprava sklepa se pa vrši opoldne, med 12. in 13. uro. Glede izkaznic za polovično železniško vožnjo pa stori organizacija vse potrebno pri prometnem ministrstvu.)
DRŽAVNI USLUŽBENCI V DRUGIH DRŽAVAH IN V NAŠI KRALJEVINI.
Kakor se da posneti iz »D. V. Z.«, ki izhaja v Berlinu, se bo nakazala na Nemškem vsem državnim uradnikom, na-stavljencem, vdovam in sirotam po drž. uslužbencih in upokojencem za leto 1926 enkratna denarna podpora. Podoben denarni prispevek je naklonila nemška vlada državnim nastav-Ijencem tudi v decembru 1925. V nemški vladi so možje, ki imajo še srce za državne uslužbence ter jim nudijo denarno podporo leto za letom. Državni nastavljene! v naši kraljevini pa čakajo že leta na izplačilo razlike, ki jim pritiče po zakonu. Predaleč bi prišli, ako bi hoteli tu našteti vse nepotrebne državne izdatke, a za poravnavo starega dolga državnim nastavljencem ni pa ni denarja. S takim preziranjem zakonov, ki so nam v prid, se nam ubija veselje do dela, kar je v največjo škodo državi sami.
POZABLJENI POGODBENI POŠTARJI.
Poštar na marijši pošti blizu Ljubljane nam piše: Naše vlade In sicer vse, kar smo jih že imeli, so zadnjemu pastirju bolj naklonjene kakor državnim uslužbencem. Železniški minister izdaja polovične karte romarjem, vinskim trgovcem, sejmarjem, lovcem in njihovim psom
itd. itd. Aktivni državni nastavljena so po velikem moledovanju na vse zadnje le dosegli 50 odstotni popust redne voznine. Mi pogodbeni poštarji smo pa z letošnjim letom prišli ob to ugodnost, kar nam je jako neljubo. Državni upokojenci, ki so vse svoje najboljše moči žrtvovali državi, imajo pa bore tri vozovnice na leto. To je tako poniževalno, da večina njih še tdi treh kart ne mara. Nedavno tega smo brali, da je slovenski poslanec S. prosil železniškega ministra za vozne olajšave gasilcem, turistom in ne vem komu še. Na pogodbene poštarje in državne vpoko-jence je pa g. poslanec tudi to pot pozabil. Da nas vse vprek tako ignorirajo, to pa boli, da nikoli tega.
Organizacijsko gibanje.
VABILO
na
redni občni zbor
Poštnega doma r. z z o. z. v Ljubljana.
ki se bo vršit
dne 19. marca 1927 ob 14. url v pr s o-
lib restavraa e Miklič, Kolod oiska ul ca - sledeč m dnevnim redom:
t. Č tanje zapisnika ustanovnega občn ga zbora.
2.	Pi ročiio Innkcionnrjev inčelstva
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Volitev članov načelstva in nadzorstva.
5.	Predlogi.
6.	Slučajnosti.
Če občni zbor ob do očeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil čez poi ure na istem mestu In z istim dnevnim redom občni zbor ki bo sidepč ir ob vsakem številu navzočih zadružnikov
Samostojni predlogi, kakor tudi prizivi in pritožbe članov se morajo pndložiti načelstvu pismeno naikt-sneje 8 dni pred občnim zbor m, drug če se na obč. zboru ne more o njili pra> novei avno sklepati.
Letni račun bo članom na vpogled i d 6. do 19. marca 1927 ob ponedelikib, sredah in sobotih od 17. do 18. ure v pisarni Pred Prulami štev. '.
ZAPISNIK
odborove seje OPO od 29. januarja 1927.
Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. ‘2. Dopisi. 3. Poročilo predsednika. 4. Predlogi in vprašanja.
1.	Zapisnik zadnje se je se prečita in brez pri • pombe odobri.
2.	Prečita se dopis finančnega nadisvetnika in tajnika Hranilnega in posojilnega konzorcija v Ljubljani g. Ivana Rostana. s katerim poklanja Ob-
Ljubljanska pošta.
(Nadaljevanje.)
1.	Okenca za oddajo in prejemanje pisemske pošte so odprta vsak dan od 8.—il'2. in od 2.—č>.
2.	Pošiljke za vožnjo pošto sprejema pošta vsak dan od 9. do 12. in od 3. do 5.
Iz Ljubljane se odpravljajo z brzim poštnim vozom vsak dan denarna pisma im mali .zavitki do 3 funtov za Postojno. Trst, Celje. Maribor, Gradec, 'Bruck, VViemer Neuistadt in Dunajj; iz teh krajev tudi prinaša brza pošta take pošiljke vsak dan.
3.	Poštni ,nabiralnik'’4) je za občinstvo ves dan odprt. Vanj se smejo metati le pisma za tuzemstvo, katerih ni treba takoj frankirati (plačati poštnino pri oddati).65) Ako pa hoče tako pismo pošiljatelj sam frankirati, ga mora izročiti uradniku pri Okencu.
4.	Frankirati se morajo pisma za inozemstvo im vsa pisma, ki gredo na oblasti ali na osebe, ki so zase poštnine proste, in sicer se morajo frankirati pisma na oblasti popolnoma, na osebe s poštninsko prostostjo polovično in pisma za inozemstvo do državne meje.
Ako najde pošta v nabiralniku pisma, za katera bi že pošiljatelj morai poštnino plačati, jih
M iNabiralmikov po ulicah ni bilo, tudi niso še imeli poštnih znamk.
5r' V tem slučaju je plačal poštnino prejemnik, globa (porto) se takrat ni računala.
lastni organizaciji v proslavo svojega jubileja znesek 500 Din. Predsednik proslavlja zasluge g. Rostana ter pozove odbor, da soglasno in z zahvalo sprejme v vednost ta njegov plemeniti Gin. Ob enem prečita tudi zahvalno pismo, ki ga je poslala OPO g. Rostanu kot odgovor na njegovo pismi.. Tov. Martinšek opozarja na ustanove, ki jih je g. Rostan tudi določil ob priliki svojega jubileja za 15 vdov po državnih uslužbencih po 3f)0 Din. — Dalje se prečita dopis Zveze državnih nameščencev glede nagrade bivšemu predsedniku O. Z. g. Lillegu. Predsednik opisuje zasluge imenovanega prvoboritelja, kateremu nihče ne more odrekati dobre volje in nesebičnega delovanja. Kolikor morda ni bilo vse prav, ni toliko njegova krivda, kakor krivda listih, ki so ga v najtežjih prilikah zapustili. Če tudi OPO trenotno še ni včlanjena kot celota v Zvezi državnih nameščencev, vendar apelira na odbor, da nakloni majhen znesek v ta namen. Podpredsednik Čampa pripomni, da je uradniška sekcija votirala v ta namen 300 Din ter predlaga, da naj bi dala OPO 200 Din. Blagajnik Martinšek je mnenja, da nižji uslužbenci za darila niso sicer ravno navdušeni, vendar je tudi on za fo, da prispeva OPO 200 Din. Posredoval bo tudi pri društvu nižjih uslužbencev, da tudi ono primakne 100 Din, tako da bo mogla poslati OPO v svojem imenu in v imenu obeh sekcij skupni znesek 600 Din. Ta predlog sp rojimo odbor z večino glasov. — Gospodarska zdruga sporoča v dopisu od 22. januarja t. L, da znaša 2odstotna provizija za drugi semester lanskega leia 2900 Din, kateri znesek je vknjižil kot hranilna vloga OPO pri tej zadrugi. Odbor vzame z zahvalo to s|K>ročilo v vednost ter na predsednikov predlog sklene, da ne reflektira na pregled knjig. Gospodarske zadruge, ker polpol-noma zaupa točnemu in pravilnemu poslovanju te zadruge in ker je njen predsednik lov. Martinšek istočasno tudi blagajnik OPO, ki mu daje še za naprej po,polno zaupanje in pooblastilo za samostojno obračunavanje med zadrugo in OPO. — Od uprave Narodnega gledališča v Ljubljani smo prejeli dopis, s katerim dovoljuje članom OPO, ki imajo tako službo, da se ne morejo abonirati, polovične cene za gledališke predstave. Predsednik prosi, da mu zaupniki posameznih oddelkov glavne in kolodvorske Ijiubljanske pošte čim prej predlože spisek članov, ki so upravičeni do SOodetot-nega popusta. — Krajevna skupina uradniške sekcije v Mariboru predlaga ustanovitev podpornega fonda za ponesrečene ptt. uslužbence, zlasti za ambulantno osobje. Odbor sklene, da se spis odstopi društvu cDobrota«, ki bi morda ustanovilo lak fond v svojem delokogu. Če »Dobrota« te akcije ne bo izvršila, bo predsedstvo OPO stvar proučilo ter predložilo odboru v odločitev. — Uradniška sekcija OPO sporoča imena novih delegatov, ker se je tekom leta število delegatov skrčilo. Prel-
ac odpošlje, ampak čaka nekaj časa, da sc pošiljatelj zglasi na poštnem uradu in poštnino naknadno plača, ako ne, se po preteku določenega roka taka pisma pod nadzorstvom dvorne poštne oblasti sežgo.
Uri vožnji pošti sc mora poštnina plačati takoj pri oddaji za pošiljke: a) ki gredo čez Krakov na Poljsko, b) ki se glase na poštnine oproščene oblasti, c) za vse pošiljke, ki so brez vrednosti, č) za pošiljke, ki ostanejo v tuzemstvu, z vrednostjo, ki ne presega petkratne poštnine, za pošiljke v inozemstvo pa z vrednostjo do 10 gold. konv. d en., d) katerih vsebina se lahko pokvari, e) ki se pošiljajo na odgovornost pošiljatelja.
5. Došla pisma izroča pošta naslovnikom le, ako plačajo porto, ki je na pismu označen. Pisem, ki so jih naslovniki že odprli ali drugače' poškodovanih pošta ne sprejema nazaj niti ne vrača za nje poštnine.
6. Uradnih pisem stranke ne smejo zavračati, ker bi se jim sicer dostavila prisilno.
7. Pošiljatelj sme zahtevati, da se mu oddano pismo vrne, ako še ni bilo odpravljeno, pokazati pa mora pečatnik, s katerim je pismo zapečatil in izročiti lastnoročni prepis naslova.
8. Pri priporočenih pismih mora biti na pečatni strani označeno ime in stanovanje pošiljatelja. Pisma za dežele izven Evrope se ne morejo priporočiti.
9. Za priporočenje se plača 4 kr., za predajmi list 2 kr., za povratnico 12 kr. Prejemnik mora plačati 2 kr. za prejemmi list.
sednik pozdravi nove delegate, ki prisostvujejo že tej seji. — Prečita se vloga, ki jo je odposlala OPO na ministrstvo pošte in telegrafa za pojasnilo, zakaj se ni izplačala razlika na plačo služiteljem pri poštni hranilnici v Ljubljani.
3.	Predsednik poroča o ustanovnem občnem zboru »OPO Sekcije ptt. uradnikov«, ki se je razvil v manifestacijo slovenskih pit. uradnikov in uradnic. Vse uradništvo sicer Se ni pristopilo v to sekcijo, overjen pa je, da do lega še pride. Uradniški', sekcija se je ustanovila in sprejela pravila popolnoma v duhu Oblastne organizacije. Čim se zgodi to tudi pri neuradniški sekciji, bo reorganizacija OPO popolna in dosežen namen, ki smo ga imeli z razpustom Zveze poštnih organizacij in z ustanovitvijo Oblastne organizacije. Z obžalovanjem pa mora konstatirati, da opaža neko pasivnost od strani »Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev«. Čl. 10. pravil OPO določa, ta mora vsaka sekcija nova ali izpremenjena pravila predložiti prej predsedstvu OPO v odobritev. Imenovano društvo pa tega doslej ni storilo kljub temu, da bo imelo že čez tri tedne občni zbor, na katerem se bodo obravnavala nova pravila. V interesu dobrih medsebojnih odnošajev in v interesu samih nižjih uslužbencev je, da vplivajo na predsedstvo svojega društva, da se pokori pravilom OPO, ki jih je samo na sejah in na glavni skupščini soglasno odobrilo. V nasprotnem slučaju naj si pripišejo posledice sami. — Dalje priporoča vstop neuradniške sekcije v Zvezo državnih nameščencev za Slovenijo. Uradniška sekcija je In že storila, želi pa, da store to tudi nižji uslužbenci, tako da bo lahko prijavila celotno OPO vse svoje članstvo v Zvezo. Blagajnik Martinšek soglaša s predsednikovim predlogom, naglašajoč, da je prouči] pravila nekega saveza zvaničnikov in služite-Ijev v Beogradu, za katerega se nekateri ogrevajo, pa je ugotovil, da je to brezpomembna in politično pobarvana organizacija, od 'katere ne moremo pričakovati nikakega zboljšanja. Zato je edino pravilno, da se včlanimo v Zvezo državnih nameščencev, kajti drugače se bo delalo brez nižjih uslužbencev in proti njim. To stališče bo tudi zastopal na občnem zboru nižjih uslužbencev.
4.	Blagajnik Martinšek prosi, da mu uradniška sekcija izroči imenik članov zaradi ureditve članarine in določitve delegatov. Podpredsednik Čampa prosi za nekoliko odloga, ker je uradniška sekcija šele v razvodu in preijšnja sekcilja še ne čisto likvidirana. Ko se razmere urede in ustalijo, bo predložila uradniška sekcija izahtevani članski imenik. — Podpredsednik Čampa tudi opozarja predsedstvo OPO, da naj ne rešuje vlog posameznih članov, ker spadajo take vloge v smislu pravil OPO tisti sekciji, katere član je pisec. Predsednik pojasnjuje, da se je to pač prej dogajalo, z letošnjim poslovnim letom pa rešuje OPO samo principialne
Pri vožnji pošti znaša pristojbina za pre-dajni ali prejemmi list ,2 kr., za povratnico 12 kr., za obvestilo o došli pošiljki 2 kr.
iPrejcmmi list mora naslovnik lastnoročno podpisati. Prejemniki, ki stanujejo daleč od pošte im ne pridejo sami na pošto, morajo dati svoj podpis na prejemnem listu overiti.
10. Radi zakesnele dostave, ali da se priporočeno pismo ali vožnjopoštna pošiljka naslovniku sploh mi dostavila, se smejo stranke pritožiti najkesnoje v treh mesecih na prodajni urad na poznejše reklamacije se pošta ne ozira.
dl. Priporočene pošiljke je treba pošti oddali dobro zapečatene, za Francijo je treba treh pečatov.
12.	Za pisma na Špansko, Portugalsko, Gibraltar ter za španske, francoske in druge kolonije je plačati poleg navadne poštnine še tranzitno pristojbino 12 kr. od pisma, na Grško pa pOileg poštnine do Trsta še pomorsko pristojbino (per mare) 10 kr.
13.	Vzorci, knjige, brošure, 'muzikalije in druge tiskovine se morajo oddajati pod knjižnim ovitkom, na katerem je napisan naslov. Pristojbina, ki se mora plačati takoj pri oddaji, znaša tretjino poštnine za pisma enake teže im enake oddaljenosti kraja, vendar ne sme biti manjša od poštnine za navadno pismo najmanjše teže 1 najkrajše daljave kraja.
14.	Za denar, ki mi na pismu označen, pošta ne jamči.
zadeve in dopise, ki gredo na službena oblastva ali pa na druge organiiacije. Ravno tako pa ne sinejo sekcije dopisovati naravnost z ravnateljstvom, ministrstvom itd., ampak samo preko Oblastne organizacije. — Po še nekaterih manj važnih pojasnilih, ki jih da predsednik na posamezna vprašanja, se zaključi seja ob 10.30 uri.
Otožni
Društva poštnih upravnikov za Slovenijo
se bo vršil
v nedeljo, dne 6. marca 1.1. ob 15. uri v Celju, hotel Celiski dom.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo odbora.
2.	Razpust društva.
3.	Slučajnosti
Če se izreče občni zbor p-oti razpustu društva, pride kot l. točka dnevnega reda: volitev novega odbora.
Odbor.
OBČNI ZBOR »DOBROTE«.
»Dobrot a«, obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani, je imela dne 6. februarja 1. 1. svoj V. redni letni občni zbor, Po odborovem poročilu se je članstvo društva od lani pomnožilo od 1480 na 2073 ob koncu leta 1926. Od teh je bilo 1876 odraslih in 2116 otrok oziroma 995 moških in 1078 ženskih članov. Umrlo je v preteklem letu 17 članov, katerih rodbinam je društvo izplačalo 47.000 Din podpore. Dohodkov je imelo društvo 114.555.13 Din, izdatkov 56.065.70 Din, prebitka torej 58.489.43 Din, s čimer se je lanski rezervni sklad od 63.977.23 Din zvišal na 112.466.66 dinarjev.
Odbor je v zadnjih mesecih, leta 1926 razvil živahno agittcijo med poštnim osobjem, da bi pristopalo k društvu. Poslal je predstojnikom ali drugim uradnikom raznih pošt vabila, da pridobe poštne uslužbence za dmištvo. Mnogo pošt se je prav častno odzvalo. Omeniti moramo tu v prvi vrsti pošte Maribor 2, Mursko Soboto, Kranj, Novo mesto, Zidani most, Škofjo Loko. Dol. Lendavo, Brežice, Sv. Lenart v Slov. goricah itd. Prav nič pa se niso odzvale pošte Celje, Tržič, Rakek, Žiri, Prevalje, da manjših pošt, ki so tudi dobile vabila, sploh ne omenjamo.
Za delovanje v tem letu so bili sprejeti v glavnem tile sklepi:
Odbor društva mora proučiti predlog »Oblastne organizacije poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev« v Ljubljanu da se v okrilju »D o -b r o t e« osnuje nezgodno zavarovanje za ambu-lančno osobje in pri prihodnjem — eventualno
15.	Ker ie prevažanje pisem izključna praviva pošte (regal), se kaznujejo osebe, ki bodo zasačene, da same prenašajo pisma, z globo 1 gold. za inavadno in 2 gold. za dvojnato pismo; plačati pa še morajo običajno poštnino. Pri vožnji pošti iznaša ta globa za vsak zavitek do 10 funtov štirikratno poštnino.
16.	Denarna pisma morajo stranke oddajati pošti odprta. Poštni uradnik prešteje denar vpričo stranke, nato se pismo zapečati s pošiljavče-vim in uradnim pečatnikom. Prejemnik denarnega pisma mora -takoj pri izročitvi vpričo uradnika ali pismonoše pismo odpreti, ne da bi odstranil pečate in denar prešteti. Poznejših reklamacij pošta ne vpošteva.
17.	Za izgubljeno priporočeno pismo plača poštna uprava 20 gold. Vožnja pošta jamči za denar ali blago le, ako se izgubi ali poškoduje po krivdi poštnih uslužbencev.
Leto pozneje so še dodali:
18.	Za sveže ribe, rake, fazane, štajerske kopune in drugo perutnino se plača samo polovica poštnine.
7.
V 90. letih 18. stoletja so poštno upravo administrativno preuredili. Pred tem časom je bila za pošto n a j višja oblast poštni direktorij na Dunaju, njemu so bile podrejene dvorna pošta v prestolici ter ostale pošte in poštne postaje po državi. Z novo preureditvijo je pošta prešla pod vrhovno oblast olbče dvorne ko-
izrednem — občnem zboru staviti primerne preJ-loge za izvedbo tega zavarovanja.
1.	Kdo more postali član?
Glede sprejema v društvo, glede podpor in članskih prispevkov pa je bilo sklenjeno:
Na novo se načelno sprejmejo v društvo le osebe, ki niso še prekoračile 45. leta starosti. Izjemoma se sprejemajo starejše, a ne m l 55 let stare osebe, toda le tedaj, če jim dosedaj nikakor ni bila dana možnost, da bi pristopile v društvo (neizpre-menjeno, kakor lani). Aktivnim poštnim in drugim državnim nameščencem ter njih rodbinskim članom, ki so že prekoračili 45. leto, ne pa še 55. leta starosti, se kljub temu, da -so do lanskega leta imeli priložnost vstopiti v društvo, letos izjemoma še dovoli pristop, a to samo do 30. junija 1927. Takim osebam morata dva člana »Dobrote« kot priči na pristopni izjavi potrditi, da so zdrave. Če takih prič ni, je treba pristopni izjavi priložiti ugodno zdravniško izpričevalo. Po 30. juniju 1927 se take osebe več ne sprejemajo.
2.	Podpore.
Od 6. februarja 1927 dalje plačuje »Dobrota« obsmrtne podpore v tej-le višini:
1.	Za osebe, ki so že sedaj v društvu ali ki pristopijo najdalje do 39. junija 1927: (nespremenjeno, kakor lani)
a)	če niso še eno leto v društvu: za odrasle l>o 1000 Din, za otroke po 500 Din,
b)	če so že eno leto v društvu: za odrasle po 3000 Din, za otroke po 1500 Din.
2.	Za osebe, ki pristopijo šele po 30. juniju 1927 (novo):
a)	se prvega pol leita po pristopu ne plača nobena podpora, pač pa se vrnejo vplačane pristojbine,
b)	po preteku pol leta znaša podpora: za odrasle 1000 Din, za otroke 500 Din,
c)	po preteku enega leti: za odrasle 1500 Din, za otroke 750 Din,
č) po preteku dveh let: za odrasle 2000 Din, za otroke 1000 Din,
d)	po preteku treh let: za odrasle 2500 Din, za otroke 1250 Din,
e)	po preteku štirih lel: za odrasle 3000 Din, za otroke 1500 Din.
3.	ČLANSKE PRISTOJBINE, a) ip r i s t o p n. i n a.
Pristopnina za normalni sprejem znaša (neiz-premenjeno, kakor lani): za otroke v starosti: od 2 -do 31 leit 10 Din; za odrasle osebe v starosti: do 25 let 20 Din, od 25	do 30 let 30 Din, od	30	do
35 let 40 Din, od 35 do	40 let 50 Din,	od 40	do	45
let 60 Din.
Pristopnina za izjemni sprejem starejših oseb znaša (novo): za osebe	v starosti: od	45 do	46	let
200 Din, od 46 do 47 let 220 Din, od	47 do	48	let
240 Din,	od	48	do	49	let	260	Din,	od	49	do	50	let
280 Din,	od	50	do	51	let	300	Din,	od	51	do	52	let
325 Din,	od	52	do	53	let	350	Din,	od	53	do	54	let
375 Din,	od	54	do	55	let	400	Din.
b) O b s m r t n i prispevki. (Neizpremenjeno, kakor lani.)
Obsmrtni prispevek znaša za odrasle člane po 4 Din na mesec, za otroke pa po 2 Din na mesec.
Izdelovanje
damske in moške konfekcije
ELITE
oiužba z o z	-1
l LJUBLJANA, Prešernova ul. 9.
I Prodaja damske, moške in deške
konfekcije
na di belo in drobno,
I Prvovrstno izvrševanje po meri.
OBČNI ZBOR NIŽJIH USLUŽBENCEV.
V nedeljo 20. februarja t. 1. se je vršil v Ljubljani občni zbor »Osrednjega društva nižjih poštnih in brz. uslužbencev-f, ki je bil prav dobro obiskan. Ta občni zbor je bil zelo važen, ker je razpravljal o novih pravilih in o vstopu v Zvezo državnih nameščencev. Nova pravila so v duhu ideje in pravil Oblastne organizacije, zato je dobilo društvo tudi novo ime, namreč »OPO Sekcija nižjih poštnih in brz. uslužbencev«. S tem je končana reorganizacija Oblastne organizacije, ki ima zdaj svojo uradniško in neuradniško sekcijo. Občni zbor je ludi sklenil pristop sekcije v Zvezo državnih nameščencev, zato je zvišal članarino od sedanjih 5 Din na 6 Din mesečno. Predsedstvo je ostalo staro: predsednik Martin Gruden, podpredsednik Franc Mar-linšek, tajnik Vinko Dvoršak, blagajnik Anton Engelman.
Natančnejše poročilo in zapisnik občnega zbora izide v prihodnjem »Poštnem glasniku«.
POTOVANJE PREDSEDNIKA 0P0 V BEOGRAD.
Zaradi izprememb na vodilnih mestih ministrstva in zaradi mnogih aktualnih vprašanj, katerih rešitev članstvo nujno potrebuje, je odpotoval predsednik OPO tov. Jakše te dni v Beograd. Glavna naloga njegova se informacije in intervencije v sledečih zadevah: 1. Napredovanje uradnikov IT. kat. v višje skupine. — 2. Sigurnost vštete vojaške službene dobe. — 3. Natečaj za III. kategorijo. —
more (alilgemeine Hofkammer), t. -j. pod oblast državnega fiskusa. Tej je bilo neposredno podrejeno -najvišje dvorno poštno upravitelj-stvo (Oberste Hofpostverwaltung), ki je poslovalo kot poštna upravna centrala za vso državo. V glavnih mestih kronovin pa so poslovala kot prve instance poštna nadupra-viteljstva (Oberpostverwaltungen). Njim so bile podrejene vse pošte in -postaje lastnega okraja.
Promet in uprava nista bila ločena, ker najvišje dvorno poštno upraviteljstvto je upravljalo tudi dvorni poštni urad in vsako poštno nadupraviteljstvo svoj višji poštni urad; zato je bil najvišji dvorni poštni upravitelj hkrati tudi predstojnik dvorne pošte in poštni -nadupravitelji so bili tudi predstojniki na višjih poštah. Tako je ostalo do 1. 1850, ko so bila ustanovljena poštna ravnateljstva, ki pa .so dobila .širši delokrog od prejšnjih poštnih nadupraviteljstev.
Ljubljana je bila sedež gubernije kraljevine Ilirije, zato je imela tudi poštno nadupravitelj-stvo. Njemu so bile podrejene poleg ljubljanske višje pošte stranska erarična pošta v Be-Ijaku" in vse poštne postaje v guberniji.
Ker ;je del Koroške spadal -pod IjKblijams-ko gubernijo.
L. 1839. so med poštna nadupraviteljstva ter poštne urade in postaje vrinili poštne inšpektorate. Niso pa bila to posebna oblastva, kakor bi mislili. Njih značaj je opisan v poštnem naredbeniku" takole:
Pošit-nim nadupraviteljistvam v pomoč, izlasti pa za nadzorstvo poKt im poštnih postal) se usta-n-avljaijo ali poštni inšpektorati ali ipa se določijo za nadzorstvo nekateri poštni uradniki.
V ta namen se izipramene e r a r i č n e stranske pošte v poštne inspektorate in se >zato poštarji na teh poštali prekrste v poštne inšpektorje.
Pri onih neeraričnih stranskih poštah, ki jih tabore -dvorno -poštno upraviteljstvo, pa se določilo kontrolni oficiali za -poštne in-spiciente z dolžnostmi inšpektorjev. Dočlm je »inspektor« uradniški naslov, je pod imenom »inspicient« raz-'iimeti le sl-ufžbo, ne pa tudi osebe, ki vrši to službo. Dočim se inšpektorji pomaknejo v višjo plačilno vrsto, ostanejo uradniki-inspicienti pri dosedanjih sMžbenih prejemkih.
Z ustanovitvijo poštnih inšpektoratov im inspi-cientov se poštna oblastva nikakor ne pomnože. Poštni inšpektorji in uraidniki-insipicien-ti -morajo slej-koprej opravljati tudi manipulacijsko službo.
67 Verondnuinigl.sblaitt der Obersten Hofpo-stver-ivaltuuig 1839. 387—8. V knijiižnrci poštnega ravna-telj-stva v -Ljubljani.
(Dafje prih.)
4. Zavarovanje pogodbenih poštarjev. — 5. Polovična železniška vožnja pogodbenih poštarjev. — G. Vštetje nenakupljene aspirantske dobe in vštetje naikuplijene aspirantske dobe pred 18. letom. — 7. Prestop zvanienikov-certifikatistov s strokovnimi izpiti v III. kategorijo. 8. Da se odpro sl užit el jem strokovni tečaji in iapiti ter se jim s tem omogoči prestop v kategorijo zvaničnikov. — 9. Hitrejše nakazovanje pokojnine in posmrtnine. — 10. Urgenca dobave službene obleke za nižje uslužbence. — 11. Izenačenje ambulančnih dnevnic služiteljev z zva-ničniki. — 12. Zvišanje nočnine. —	13. Vrnitev
prejšnjega čina reduciranim pa zopet nazaj sprejetim bivšim pod uradu ikom. — 14. Izplačilo razlike, dopusti, napredovanje nižjih uslužbencev itd.
O uspehu bo predsednik .poročal v prihodnji številki >Pošlnega Glasnika«.
SESTANEK OBL. ORGANIZACIJE V MARIBORU.
V smislu čl. 15 pravil OPO sklicuje Oblastna organizacija ptt. uslužbencev za soboto 5. marca t. 1. ob 20. uri na pošti Maribor 1 sestanek članstva OPO. Poročala bosta predsednik OPO tov. Jakše o storjenih intervencijah in dobljenih informacijah v Beogradu ter blagajnik OPO tov. Martinšek o splošnem stanju naših organizacij. Na sestanek so vabljeni vsi člani uradniške in neuradniške sekcije OPO. —• ilz Maribora se odpeljeta imenovana funkcionarja drugi dan v Celje, kjer bo tov. Jakše prisostvoval obč. zboru upravnikov, tov. iMartin-šek pa sestanku nižjih uslužbencev.
To in ono.
Nove uradne ure v društveni pisarni. S 1.
marcem t. 1. so določila društva in zadruge, ki imajo svoje pisarne Pred Prulami štev. 1, nove uradne ure, in sicer: 1. Oblastna organizacija pit.
uslužbencev (predsednik Jakše) vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure (doslej vsak torek in petek od 15. do 16. ure). — 2. Gospodarska zadruga poštnih nameščencev (knjigovodja Ferjančič) vsak ponedeljek, sredo in soboto od 17. do 19. ure. — 3. OPO Sekcija ptt. uradnikov (predsednik Čampa ali tajnik Ferluga) vsak ponedeljek, sredo in soboto od 16. do 18. ure. — 4. Poštni dom (predsednik Martinšek ali tajnik Stanič) vsako soboto od 17. do 18. ure. — 5. OPO Sekcija nižjih poštnih in brz. uslužbencev za enkrat še nima določenih uradnih ur. — Članstvo prosimo, da se v lastnem interesu točna ravna po teh uradnih urah, ker drugače je samo krivo, če zastonj pride.
Izkaznice za polovične gledališke vstopnice. Zaradi lažjega in hitrejšega izdajanja izkaznic za gledališče je OPO uredila izdajanje teh izkaznic članom tako-le: Na splošno daje upravičenim članom OPO te izkaznice predsednik OPO ob določenih uradnih urah (glej prejšnjo notico) v društveni pisarni. V nujnih slučajih pa izdajata te izkaznice tudi II. podpredsednik OPO tov. Joško Čampa, uradnik v špediciji pošte Ljubljana 1, in blagajnik OPO tov. Franc Martinšek, zvaničnik pošte Ljubljana 2.
Za tiskovni sklad »Poštnega Glasnika« so darovali: Obl. organizacija ptt. uslužbencev v Splitu 100 Din, Kmetska posojilnica v Ljubljani 100 Din, tvrdke »Elite« v Ljubljani 100 Din, Hipotekarna banka v Ljubljani 100 Din, J. Premelč, trgovec v Ljubljani, 100 Din, veletrgovina F. Kollmann v Ljubljani 100 Din, tov. Mihael Zupančič, dnevničar pošte Št. Vid pri Stični, 14 Din in Joško Rep, pogodbeni poštar v Leskovcu 10 Din. Skupaj 624 Din Vsem dobrotnikom našega lista izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Zahvala. Podpisani se najiskrenejše zahvaljujem obsmrtnemu podpornemu društvu »Dobrota«
za brezhibno izplačani znesek 3000 Din ob smrti moje žene. Priporočani vsakomur pristop k temu društvu, ki tako plemenito omiljuje bedo v smrtnih slučajih. — Anton Smodič, poštni uradnik v Ptuju.
Zahvala. Zahvaljujem se obsmrtnemu društvu poštnih uslužbencev »Dobroti« za obsmrtno podporo 3000 Din, ki mi jih je nakazalo ob smrti mojega moža. — Terezija Gobec, vdova po upravniku pošte Podčetrtek.
Zahvala. Podpisani se prisrčno zahvaljujem društvu »Dobrota« za tako hitro izplačano podporo 3000 Din po umili moji ženi. Kdor ni imel smrti v družini, ne zna ceniti tega prepotrebnega društva. Vsakemu je najtopleje priporočam, ker edino »Dobrota« vas more rešiti nepotrebnih skrbi. Naj ne bo tovariša, kateri ne bi bil v njej vpisan in žrtvoval mesečno le 4 Din, ki ee obrestujejo stotero. Ob enem prilagam 20 Din kot naročnino za eno-četrtletje »Poštnega Glasnika«, ostalo naj bo za tiskovni sklad. — Mihael Zupančič, dnevničar. Št. Vid pri Stični.
Zobni atelje
IVAN RADOVAN
k	se nahaja
v Ljubljani, Selenburgova ulica 4/1,.
(Poleg g'avne pošte)
Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani" izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za „Narodno tiskarno'1 Fran Jezeršek v Ljubljani.
A. ŠHRAB0N
veletrgovina v Ljubljani priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žgan e, moko in deželne pridelke, raznovr stno rudmnsko vodo.
Anton Krisper
Mestni trs 26 - Stritarjeva ul. 3
Prodaja vsake vrste čevljev in galanterijskega blaga po najnižjih cenah
Ustanovljeno 1852	Ustanovljeno 1888
TEODOR KORN, Ljubljana
Poljanska cesta 8.
(preje Henrik Kom)
krovec, stavbni, galanteriiski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave, izdelovanje posod iz pločevine za f rnež, barvo", lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
V LJUBLJANI
Stanje vloženega denarja preko 20 milijonov dinarjev ali SuO milijonov kron. — Sprejema vloge n hranilne knjižice in tetoči r.čun proti najugodnejšemu obrestovanju. Zlasti plačuje z» vloge proti dogovorjeni oduovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega r čuna, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastneg hranllnlčnegi premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem m davčno močjo: Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hr niln cl, ker je denar popolnoma varen.
Za nakup vseh pisarniških potrebščin se priporoča
w tvrdka	50
M. TBCAR, Iviubliana.
Selenburgova u*. 1 In Sv. Petra cesta 26.
Leopold Šušteršič
Ljubljana. Dunajska cesta 41.-
Splošno sedlarstvo ter specijalno lakiranje vseh predmetov v ognju ter zračnim potom.
Manufakturna veletrgovina
feliks URBanc, LiiiBLiana
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	24
Iran MafU-UtiUm
veletrgovina sterijste la kolonijalne tebe
Solidna In točna postrežba. Ustanovlleno 1.1888
Žepne In stenske ure U lastne tovarne v Švici, veliko zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih In
ZrZZt H. SUTTNER
V LJUBLJANI, MESTNI TRG
Iv. Brunčli! £ Fr. Rebernih
pieskarja in ličarja
Ljubljana	Ljubljana
Karel Kotnikova u'ka
Lavrenčič & Co.
13UBL3ANA, Dunajska cesta 47
pr poroča svojo veliko zalogo rezanega in tesanega lesa, kakor tudi žagana in sekana drva za kurjavo; dostavlja jih tudi na dom.
oooooooooooooooooooooocxxx>oooooooooooooooooooooooooooooooooooooa
ŠTEFAN ŠPELETIČ
slikar in pleskar 4 LJUBLJANA. Rimska cesta 16.
Avto vozi
brez bencina I Kuri z bukovim osljeml 3uso-Hagi Ljubljana
Bohoričeva u ica štev. 24. Telefon štev. 506.
DoDru in poceni kupite samo:
nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galantetijo, potrebščine za š vilje, čevljarje, kro.ače sedlarje in tapetnike, razna mila, kravata pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
ob vodi blizu Prešernovega spomenika,
A&E.SKABERNE
priporoča svojo veliko zalogo manufak-turnega blaga
po najzmernejših cenah.
LJUBLJANA, MESTNI TRG 10