Poštnina plačana v gotovini.	Gana	25.—	lir*	ifc*
DEMOKRACIJA
Spediz. in abb. past. I. gr.
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 1-30-1* Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. II. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekov«! račun: Trst štev. 11-7223.
Izhaja vsak petek
Zakaj zahteva Izrael jamstva
izpraznitev Sinajskega polotoka
za
Kadar - sovjetski ujetnik
Leto XI. - Štev. 5
V	ponedeljek se je sešla skupščina Z;N. da 'bi proučila položaj na .Srednjem vzhodu in vprašanje umika izraelskih čet • Sinajskega polotoka. Generalni tajnik Hammarskjoeld je predložil poročilo, v katerem zagovarja, da bi .moral Izrael brezpogojno in itakoj umakniti svoje čete s področja Gaze in Akabskega zaliva, kjer se še vedno zadržujejo. To bi bilo v smislu resolucije, ki jo je sama Glavna skupščina nedavno sprejela.
Glavni skupščini so pa istočasno predložili tudi izraelsko spomenico, !ki pravi, da Izrael ne bo izpraznil ne Gaze, ne področja Akabskega zaliva, dokler egiptovska vlada me bo dala stvarnih jamstev, da se,- ne bodo več ponavljali napadi egiptovskih komandosov proti Tzraelu in da bo prenehala zapora Akabskega "aliva za izraelske ladje. Glasnik izraelske vlade je iše dodal, da bo Izrael, če teh jamstev ne dobi, z lastnimi sredstvi poskrbel, da ,bo Egipt spoštoval svoje obljube glede svobodne plovbe izraelskih ladij v Akab-skem 'zalivu. Predsednik Ben Gurion pa je predlagal, naj <2N prevzamejo nadzorstvo nad 'Sinajskim polotokom, vse dokler ne bo Egipt voljan podpisati mirovne pogodbe z tlzraelom.
Afriško-azijske države, ki so na strani Egipta, .posebno pa Egipt, seveda, vztrajajo, da mora Izrael izpolniti to, kar mu je .bilo ukazano z resolucijo, katero je Glavna skupščina ZN sprejela, prav na predlog teh držav, to se pravi, da se morejo takoj in breizipogoj.no umakniti s Sinajskega polotoka. Naser, ki je še pogumne jši kot je bil prej, pravi, da naj Izraelci najprej umaknejo svoje čete, nato šele sc ,bo z njimi pogajal. Egipt celo grozi, da bo dal zopet zapreti Sueški prekop iter da bo začel sovražnosti proti Izraelu, če Združeni narodi ne prisilijo Izraelce, da tumaknejo svoje čete z omenjenih podro-čij.
Zadeva se je torej ustavila 'na odločnosti obeh neposredno prizadetih strani. I-zraelci celo očitajo Hammarskjoeldu, da je njegovo poročilo površno, ker zahtevn enostavno povratek y prejšnje stainje, ki j.-_- že davno dokazalo svojo neprimernost ter je končno tudi dovedlo do izraelsko -egiptovskega spopada. Sam zemljevid kaže vso delikatnost položaja. Področje Gaze leži tako rekoč ob samem središču i-zraelskega ozemlja in je bilo idealna točka, s katere so se' egiptovski komandosi podajali na svoje teroristične pohode na izraelsko ozemlje. Izrael je proti temu stalno protestiral, v področju se je zadrževala posebna komisija ZN za premirje, toda incidenti so se vkljub temu vrstili drug ,za drugim. Prav tako niso nič zalegli vsi protesti, ko je Egipt .prepovedal izraelskim ladjam, da bi plule skozi Sueški prekop. Na igluha ušesa so naleteli tudi vsi ugovori, ko je Egipt postavil topove ob ožini Sharm el Sheikh ter je iz njimi preprečil Izraelcem, da bi za svoj promet skozi Rdeče morje uporabljali edino izraelsko rdečemorsko luko Elath.
Vse to so bile pravice, ki so bile Izraelu zajamčene, toda ko jih Egipt, gospodar omenjenih strateških točk, ni hotel priznati, ni pomagalo nobeno sklicevanje na pogodbe in mednarodno pravo, temveč je Izrael moral nositi posledice. Zato je razumljivo, da se Izrael brani izprazniti Gazo in področje ob Akabskem zalivu, ker se upravičeno boji, da bi nato znova oživele nekdanje nevzdržne razmere.
Avstrijske težave in skrbi
Madžarski begunci se še vedno zatekajo v Avstrijo in večajo množico, za katero mora skrbeti majhna država. Avstrijci zagotavljajo, da store, kar morejo, celo več kot morejo, toda obenem opozarjajo, da tako ne bo šlo v nedogled. Pozivajo tuje države, da morajo pospešiti prevzemanje beguncev, ki bodo sicer resno ohromili avstrijske finance in s tem vse avstrijsko gospodarstvo.
Do srede januarja je prišlo v Avstrijo okrog 170.000 madžarskih beguncev. Od teh sta jih, v primerjavi z lastnim prebivalstvom, doslej iše največ prevzeli Velika Britanija in Švica, prva 10.000, druga pa 15.000. Po števtihi previzetih 'beguncev ju prekašajo samo Združene države, v katere je do srede januarja odpotovalo 22 tisoč beguncev. Nemčija je doslej prevzeli! v oskrbo 11.000 Madžarov, Francija pa 8500. Nekaj »to jih je odšlo v Italijo, nekaj ducatov v Brazilijo in Čile, pet ps v Španijo. Samo en odstotek beguncev, reci in piši 1700, jih je doslej zaprosilo za povratek domov.
Upoštevajoč vsa doslej dana dovoljenja, dogovorjene kvote ’*• računajo avstrijske oblasti, da je zagotovljena odse-tiitev približno 100.000 beguncev. Glede bodočnosti pa upajo Avstrijci, da bodo Kdružene države sprejele tisto točko Nikonovega programa, po kateri bi se obvezale, da bodo sprejele še 35 odstotkov vseh beguncev, ki so že v Avstriji ali bi sc vanio še zatekli. Neuradno je tudi Zahodna Nemčija izjavila, da je pripravljena sorejeti po 10 odstotkov bodočega prirastka. V splošnem menijo avstrijske o-
blasti, da bo kakšnih 60 odstotkov beguncev, ki so še v Avstriji ali bi v bodoče prišli na njeno ozemlje, našlo dokončno zatočišče v drugih zahodnih državah.
Vendar pri tem ostaja še vedno preveliko število takih, ki bodo ostali v Avstriji. To je 'toliko neugodnejše, ker bodo 'to predvsem starejše ali pa bolne osebe, .katerih se druge države najraje otresajo, medtem ko se jih Avstrija ne more, ker so pač na njenih tleh iini jim je iz popolnoma človekoljubnih ozirov dolžna dati politično zatočišče. Po sodbi strokovnjakov avstrijskega notranjega ministrstva bi Avstrija lahko vključila v svoje gospodarstvo največ 30.000 beguncev. Kaj to pomeni, si lahko predstavljamo, če računamo, da bi za to bilo potrebno okrog 8-10 'tisoč stanovanj, ki bi že sama stala okrog eno milijardo šilingov ali 25 milijard lir v našem denarju. Z e tega izdatka si Avstrija brez tuje pomoči ne bi mogla privoščiti, kje pa šele kaj večjega.
'Iz vseh teh razlogov se bo Avstrija zavzela, da bi čimprej dosegla, preselitev vsaj še 40.000 madžarskih beguncev, poleg tega pa zunanjo podporo :za koristna vključitev vseh tistih, ki ostanejo v Avstriji, v avstrijsko gospodarstvo.
Zanimivo je, da povzroča avstrijskim oblastem velike skrbi visok odstotek razumnikov med begunci, posebno še okrog tisoč visokošolskih študentov. To je aktivističen material, ki bi znal povzročiti avstrijski nevtralnosti še kakšno neprijetnost. Avstrija pa je odločena izvajati svojo nevtralnost do kraja. Zato ne dovoli beguncem nobenega organiziranja, doslej so avstrijske oblasti tudi odklanja-
Trst-Gorics, 1. februarja 1957
le vsako dovoljenje za organizacijo raznih begunskih samopomoči. Tudi ameriškim ustanovam, ki so hotele organizirati središča za madžarske študente, so prepovedale, da bi izvedle svoje načrte. Bojijo se namreč, da bi takšna središča postala politična žarišča. Avstrija, ki je tolikim beguncem most v svobodo, noče tvegati svojega obstoja in miru. Tudi to je znano poglavje begunske problematike v Avstriji.
Pri vsem tem in kakor v zasmeh pa očita kadarjeva lutkovna vlada Avstriji, da zadržuje madžarske begunce s silo. Verjetno meri hlače po svojih sovjetskih 'gospodarjih, ki 13 let po končani vojni zadržujejo na. tisoče in tisoče vojnih u-jetnikov na prisilnem delu. Moderno suženjstvo pač.
Komunistične lojalnosti
ROMUNI SO OPAZOVALI AMERIŠKE, SKRIVAJO PA SVOJE VOLITVE
Ameriško zunanje ministrstvo je 25. januarja javilo, da je Romunija odpovedala sporazum o izmenjavi opazovalcev na volitvah, ki sta ga svoječasno obe državi sklenili. To je Romunija storila po* tem, ko so tri.je 'njeni opazovalci nemoteno prisostvovali volitvam ameriškega predsednika. Zdaj, ko bi morala dovoliti trem- ameriškim opazovalcem, da prisostvujejo romunskim parlamentarnim volitvam, ki bodo 3. februarja, pa je romunska vlada smatrala, da stori najbolje, če jim v izadnjem trenutku zaloputne vrata. Najbrž v strahu z svojo »ljudsko« demokracijo....
Posebni dopisnik zahodnonemškega dnevnika »Sueddeutche Zeitung«, Raymwnd Hoerhager, je v zadnjih dneh večkrat poskušal obiskati Ja-nosa Kadar ja, pia se mu ni posrečilo. Ko je zadevo pripovedoval nekemu zahodnemu diplomatu, mu je ta odgovoril: »Kadar ne sme sprejeti nobenegc zahodnega časnikarja, če tega ne odobrijo Sovjeti; mislim, da so v vašem slučaju Sovjeti dejali njet.« Omenjeni dopisnik je med drugim sporočil iz Budimpešte svojemu listu tudi še naslednje:
Praktično vlada danes na Madžarskem sovjetski veleposlanik Antropov, ki je dober prijatelj sovjetskega strokovnjaka za madžarske zadeve v Kremlju, Suslova. Madžarska marione.tska vlada ne sme storiti nobenega koraka brez sovjetskega privoljenja. Antropov in njegova garda se vmešavajo v vse madžarske zadeve. To velja posebno za policijo in milico, ki je podrejena notranjemu ministru Ferencu Muennichu, ki je prav tako kot njegov ministrski tovariš Horvath sovjetski državljan.
Kadar je menda nad svojo vlogo sovjetskega gaulajterja pogostokrat zelo pobit. To je zelo verjetno. Ze 3. novembra se je v Szolnoku dolgo časa protivil sovjetskemu pritisku, da bi pod sovjetskim protektoratom sestavil novo vlado. Pred tremi meseci je svojim sodelavcem dejal: »Vdal sem se, ker je to v interesu svetovnega komunizma.« Zelo je verjetno, da bi tega nikoli ne storil, če bi takrat vedel, da ima proti sebi ogromno večino madžarskega naroda. Odkar je namreč formalni šef vlade, so pozabili, da je bil za časa Rakosijeve strahovlade dolga le-
ta v ječi in da ga je v preiskovalnem zaporu na smrt mučil polkovnik madžarske UDBE (AVO), Farkaš.
Ta njegova politična preteklost je tudi eden izmed razlogov, da mu Sovjeti ne zaupajo. Vse njegove urade stražijo sovjetski vojaki. Kadar ne sme ponoči zapuščati parlamenta, ‘sovjeti zagovarjajo to internacijo z varnostnimi razlogi, v resnici pa se bojč, da 'bi v trenutni duševni depresiji ne Izvršil samomora, s čemer bi se vsi sovjetski načrti na. Madžarskem prekucnili. Iz istega vzroka je tudi ob njegovi strani stalno zaupnik sovjetske tajne policije MVD.
Praktično je torej Kadar ujetnik, kateremu Sovjeti dopuščajo edino to, da m madžarski politični pozornici igra vlogo marionete. »Tragična vloga«, pravijo tisti, ki mislijo pri tem na njegovo vlogo ob Rakosijevi eri; »izdajalska vloga«, pravijo drugi, ki mislijo na 4. november preteklega leta.
Vse niti marionetske vladavine se stekajo v Antropovih rokah, v hiši prejšnje Stalinove ulice, ki jo dan in noč stražijo sovjetski tanki. Antropov je po konferenci komunističnih partijskih poglavarjev, ki je zasedala v začetku leta pod vodstvom Hruščeva in Bulganina, izdal navodila za najostrejši kurz. Najprej so vi-stousmerili Združenje pisateljev in Zvezo časnikarjev. Iz obeh organizacij so pozaprli veliko število najvidnejših in najpogumnejših članov. Tudi znani »Petoefi klub« so prekrstili. Med delavstvo so vtihotapili številne vohune in plačance, čisto po stalinskih receptih. Na ravnateljska mesta po tovarnah in- drugih industrijskih obratih so postavili »zgrajene« stalinske komuniste. Proti demonstracijam delavstva so postavili vso nekdanjo krvoločno gardo AVO. Samo v zadnjih tednih so pobili na ducate in ducate delavcev, na sto in sto pa so jih pozaprli.
■Spričo novih terorističnih ukrepov je razpoloženje pretežnega dela prebivalstva naravnost obupno. Večina ljudi je prepričana, da grtdo vsi ti ukrepi za tem, da ponovno vzpostavijo strahovlado Rakosijeve ere.
»Ali so bile vse žrtve zeman?« — nas je spraševal pred dnevi pred s snegom pokritim grobom madžarski znanec. Anglosaksonski kolega, ki je molče upiral svoj pogled na trepetajočo svečko na grobu, je odgovoril: »Ne, žrtve niso bile zaman. Ze samo zato ne, ker je Budimpešta postala za svetovni komunizem Stalingrad.«
Titov obish v ZDfl se maje
Washin.gton napravi zadnje čase rad kakšno potezo, ki jo smatra iz državnih interesov za nujno in koristno, čeprav se nr> drugi strani bolj malo sklada ali pa se celo očitno bije z načelnimi vidiki, katere sicer izpoveduje, vanje veruje in se zanje bori demokratični svet. Med take poteze spada n. pr. tudi sedanji obisk kralja Saudske Arabije, temu podobno bi bilo vabilo Titu, naj obišče Združene države. In prav ob takih priložnostih je kar prijetno pri srcu, ko lahko vidimo, ako se ameriško javno mnenje prav nič ne boji povedati, kje je resnica, in se ne uklanja slepo vladnim željam in izjavam.
Združene države so pač demokratična država in tako je kralj Saudove Arabije moral doživeti, da mu newyorška občina mi priredila prav nobenega sprejema, ker je to pač vladar ene izmed najbolj zaostalih, še popolnoma srednjeveško urejenih držav, ki med drugim še vedno priznava suženjstvo in goji rasno sovraštvo do Zidov.
Drugi kateremu je ameriško javno mnenje povedalo v brk, kar mu gre, je bil zadnje itedne Tito. Ko je ameriško državno taj«ištvo sporočilo, da ga namerava povabiti na obisk in je to tudi Beograd ■potrdil, je v ameriški javnosti in v političnih krogih nastal kar majhen vihar. Na Titov račun jih je bilo izrečenih toliko, da je — kakor smo te dni slišali — celo State Department menjal prvotna program Titovega obiska. To pa je bilo diktatorju dovolj, in ta teden je beograjski vladni dnevnik »Borba« sporočil, de je načrt o Titovem obisku v Ameriki postal v teh okoliščinah nesmiseln in da naj bi Tito sklenil, da se morebitnemu vabilu ne odzove.
Vzroki, ki naj bi narekovali takšen sklep, so po »Borbi« sledeči: Tito se ni povahil, temveč ga je povabila ameriška vlada, ki sedaj omahuje, da bi zavzela, odločno stališče proti antititovski gonja; newyorški župan Wagner je izjavil, da' bi to mesto tudi Titiu pripravilo vse prej kot lep sprejem; nadalje je Tito računBl, da .bo obisk trajal več kot gole protokolarne tri dni, ker si je nameraval ogledati Združene države in obiskati raamu mesta; največja Titova želja je bila, da 'b! govoril v Kongresu, toda oba d&ma sta si tako rekoč nalašč vzela počitnice M: ves mesec april, torej za čas, ko naj bi Tito prišel v Washington.
Tako so se Titu preobrnili računi: namesto da 'bi z obiskom v Ameriki žel o-sebni uspeh, je, vsaj zaenkrat, doživel neuspeh. ZDA so pač še enkrat pokazale svoj demokratični aniača}.
Popolna soglasnost Slovencev
za nepristransko uredite* šolstva
Zastopniki podpisanih političnih skupin, sindikatov slovenskih šol in osrednjih kulturnih ustanov, so, zbrani na širšem posvetu v Trstu, dne 14. januarja 1957, sprejeli naslednjo
RESOLUCIJO:
Slovenska javnost je obveščena o zakonskem osnutku, ki naj bi urejal slovensko šolstvo na Goriškem in Tržaškem. Ta osnutek je vlada že sprejela 28. decembra 1956 in ga tako pripravila za razpravo in sprejem v parlamentu.
Zastopniki podpisanih skupin ugotavljajo da ta osnutek ni v skladu z duhom in načeli splošne deklaracije o človeških pravicah, z ustavo italijanske republike in posebno še z londonskim sporazu* mom, ter zahtevajo, da se pri osnutku upoštevajo spodaj navedena načela:
1. Da se ustanove v duhu čl. 6. italijanske ustave državne šole s slovenskim učnim jezikom povsod tam, kjer obstaja slovenska narodna manjšina.
2. Da se ohranijo samostojne obstoječe šole s slovenskim učnim jezikom ne samo na Trža* škem, ampak tudi na Goriškem.
3. Da je vpis v šole s slovenskim učnim jezikom svoboden, brez posebnih prošenj in izjav o rabi jezika in etnični pripadnosti.
Vpis v šole s slovenskim učnim jezikom se mora vršiti na isti način, kot se vrši v šole z ita* lijanskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj.
4. Da se k sestavljanju učnih programov pritegnejo tudi slovenski šolniki.
5. Da mora vodstveno, učno in postrežno osebje šol s slovenskim učnim jezikom popolno* ma obvladati slovenski jezik.
Vodstveno in učno osebje za osnovne šole mora dovršiti učiteljišče s slovenskim učnim jezu kom; za srednje šole pa vsaj višjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom, razen osebja, ki že službuje na teh šolah.
6. Da se osnovne in srednje šole na Goriškem in Tržaškem uzakonijo na osnovi številčnega stanja razredov zadnjih dveh let, to je v šolskih letih 1954*55 ter 1955*56.
7. Da se ustanovi v splošnem državnem staležu posebni stalež osebja osnovnih in srednjih šol s	slovenskim učnim jezikom na Goriškem in Tržaškem.
Za	vpis v ta stalež lahko zaprosijo vsi tisti, ki so že	v seznamu	stalnega osebja in so že do*
deljeni na službovanje na šole s slovenskim učnim jezikom.
Vse poverjeno in nadomestno osebje, ki že službuje na šolah s slovenskim učnim jezikom vsaj 5 (pet) let in je ocenjeno z oceno »valente«, pa naj doseže vpis v ta seznam na podlagi doseže* nih naslovov.
Za vsa Ostala prosta mesta pa naj se razpišejo posebni natečaji pred komisijami, ki obvla* dajo slovenski jezik.
Za	osebje, ki že službuje vsaj 5 (pet) let na šolah s	slovenskim	učnim	jezikom,	naj	se	ne
postavljajo	starostne meje ob razpisu natečajev po naslovih.
Do vpisa v. ta seznam naj imajo pravico tudi vsi tisti, ki se lahko poslužujejo člena 8. lon> donskega sporazuma.
Prav tako naj se določijo stalna mesta upravnega in postrežnega osebja, katero vzdržuje dr*
žava.
Za vse slovenske šole v Italiji naj se ustanovi pri šolskem skrbništvu v Trstu šolski odde* lek, ki mu načeljuje slovenski funkcionar, ki mora imeti v zadevah slovenskih šol iste kompetence, kot jih ima šolski skrbnik za šole z italijanskim učnim jezikom.
Trst, 21. januarja 1957.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE, TRST	SLOV. GOSPODAiRSKO-KULTURNA	SLOV. PROSVETNA MATICA, TRST
SINDIKAT SLOV. SOLNIKOV, GORICA	ZVEZA,	.TRST	'SLOV.	PROSVETNA ZVEZA, TRST
v KOMUNISTIČNA PARTIJA	AKADEMSKO SREDNJEŠOLSKI KLUB ZVEZA SLOV. PROSVETNIH DRUŠTEV,
TRŽAŠKEGA OZEMLJA	»SIMON	GREGORČIČ«, GORICA	„	__	» n™™
NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA,	AKADEMSKI KLUB GORICA	SLOV.	DUHOVSKA ZVEZA, TRST
TRiST	_AKmKO	SLOV.	DUHOVSKA ZVEZA, GORICA
SKUPINA NEODVISNIH SLOVENCEV,	SL°V' ^^TV^ GORICA	SLOV.	GOSPODARSKO ZDRU2ENJE,
SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA, SLiOV- AKADEMSKI KLUB »JADRAN«, NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA, GORICA	.	TRST	»
SLOV. DEMOKRATSKA ZVEZA TRST SLOVENSKI KULTURNI KLUB, TRST	KMEČKA ZVEZA, TRST
SLOV. KATOLIŠKA SKUPNOST, TRST	PROSVETNO DRiUSTVO	GOSPODARSKO DRUŠTVO
SLOVENSKA KRSGANSKA SOCIALNA	»IVAN TRINKO«, VIDEM	»DIJAŠKA MATICA«, TRST
ZVEZA, TRST	SLOVENSKO - HRVATSKA	DRUŠTVO	»PRAVNIK«,	TRST
SLOV. KiULTURNO-GOSPODARSKA	LJUDSKA PROSVETA, TRST	ZVEZA NEPOSREDNIH
ZVEZA, GORICA	SLOV. KATOLIŠKA PROSVETA, TRST	MALIH POSESTNIKOV, TRST
Stran 2.
VESTI z GORIŠKEGA
DEŽELNI STATUT
mora ščititi tudi naše pravice
Zmerjanje našega jezika
Slovenski komunist se odpoveduje materinščini
Zadaje čase se zlasti ekmakrščanom mudi doseči uvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom. Videmski demokristjani so že Izglasovali osnutek deželnega statuta in ga izročili svojim poslancem, da ga predložijo poslanski zbornici, (ki naj o njem razpravlja in ga odobri.
Istočasno pa se vršijo sestanki treh predsednikov provincialnih svetov: iiz Gorice, Vidma in Trsta, na katerih razpravljajo o tem vprašam ju. Tržaški provincialni svet je celo imenoval posebno komisijo, ki naj se s tem vprašanjem bavi in izreče svoje mnenje .glede predmetnih pristojnosti deželnega abora.
Jz časopisov nismo mogli izvedeti, kakšno je točno (besedilo statuta, ki iga predlagajo videmski demokrščani. Sodimo pa, de so gospodje popolnoma prezrli vprašanje zaščite pravic slovenskega prebivalstva dežele Furlanije - Julijske krajine, izaradi katerega je hila pravzaprav deželna avtonomija 5 posebnim statutom v dobri meri izglasovana za naše kraje.
Ze okrog lota 1948, ko so se razne organizacije iz Vidma in Goriške, med temi tudi Slovenska demokratska zveza, po svojih predstavnikih shajale v Vidmu in pripravljale osnutek deiželnega statuta, so zahtevo Slovenske demokratske zvece, da se 'jiamreč vnesejo v statut tudi točna določila glede zaščite pravic slovenskega prebivalstva, odbili, češ da bo o tem raz* pravljal odločal prvi izvoljeni deželni zbor. 'Na žalost ata za ta izgovor zastopnikov italijanskih organizacij glasovala tudi oba zastopnika takratne goriške titovske fronte, med katerimi je bil Oglej slučaj!) prav današnji provincialni svetovalec Miladin Černe.
V	slutnji, da vlada prepusti krajevnim oblastem, to je deželnemu zibor.u, ureditev vprašanja izašoite slovenskega prebivalstva, je vodstvo Slovenske demokratske zveste že s peticijo cd 12. februarja
1955	zahtevalo na podlagi 50. člena ustave, naj poslanska zbornica in senat izglasujeta posebni zaščitni zakon za Slovence v Italiji. Določila tega zakona pa, da naj se vnesejo tudi v deželni statut.
Izrecno je SDZ to svojo zahtevo podprla s trditvijo, da bodo krajevni italijanski faktorji Slovence prezirali in njih pravic ne bodo priznavali v deželnem statutu.
Vodstvo SDZ se ni motilo, kajti demo-krščani bi pravice Slovencev res prezrli, in tudi sam i»Piccolo« je zadnje dni pisal, da se uvedbe deželne avtonomije, kar se Slovencev tiče, ni bati, ker jim deželni zbor ne bo priznal prav nobenih pravic!
Toda mi ne bomo spali! Nekam čudno
Botohbeguncev izTitouine se stopnjuje
Dotok beguncev iz Titovine v Italijo se kljub izimskemu času stopnjuje. Od dne do dne prihaja čez mejo vedno več ljudi, ki prosijo za politično zavetišče. Večinoma gre za družine in pa za mlade zakonske pare ali pa za mlade pare zaljubljencev. Policija pošilja vse te begunce v taborišče v Cremono, kjer pregledujejo in preučujejo položaj vsakega posameznika ter odločajo o priznanju zavetišča odnosno o prisilni vrnitvi v Titovino.
HI.
Sola je dostopna vsem
Ko smo ugotovili, da morajo italijanski državljani slovenskega jezika imeti šolsko avtonomijo v zgoraj razloženem smislu, in ko smo na osnovi natančno določenih ustavnih norm, ki so utemeljene v človeških pravicah, je logično, da zaključimo s tem, da zahtevamo popolnoma prost dostop v dole s slovenskim učnim jezikom.
Tudi navadna obvezna prošnja za vstop v te šole bi tvorila čisto posebno in drugačno obliko, neki pogoj za vpis v slovenske šole. Italijanska šolska zakonodaja ne predvideva take prošnje takega pogoja za obisk osnovnih šol; slovenski starši bi bili s tako prošnjo oropani neke svobode, katero uživajo drugi italijanski državljani.
Ne samo to! V okolju in v političnem ozračju tega obmejnega področja se bo italijanski državljan slovenskega jezika, ki bo moral napraviti prošnjo za vpis svojih otrok v slovenske šole, ustrašil; ni namreč še izginil spomin na dvajsetletno preganjanje zaradi navadne izjave o pripadnosti k slovenski etnični skupini.
Morda kdo poreče, da ni predvidena nobena komisija za proučevanje in reševanje teh prošenj. Toda če so prošnje predpisane, jih bo pač nekdo moral sprejemati, proučevati in reševati, kajti sicer bi ne imele pomena.
Zlasti v goriški pokrajini se dogaja, da slovenske starše strašijo zaradi vpisa otrok v slovenske šole in da je prav na Goriškem mnogim slovenskim otrokom zabranjeno obiskovati slovenske šole, čeprav se v njih poučuje tudi italijanski jezik.
In vendar določa 34. člen ustave, da je šola dostopna vsem.
Številčna sila slovenske etnične skupine v goriški pokrajini in v Italiji sploh ni tako velika, da bi ogražala italijanski
izgleda dejstvo, da so videmski demokristjani tudi iz njihovim predsednikom provincialnega sveta deželni statut že pripravili in ga predali furlanskim poslancem. ko pa se predsednik videmskega provincialnega sveta še vedno sestaja s svojima kolegoma iz Gorice in Trata! Ali hočejo videmski demokristjani prehiteti, goriške in tržaške, ali pa predstavlja vse to med njimi dogovorjeno taktiko, da bi prehiteli opozicijske stranke, zlasti pa Slovence, in jih lepega dne postavili pred izvršeno dejstvo? Izgleda, da je ta zadnja domneva bolj verjetna kot prva!....
Vprašanje podžupana
Podžupansko mesto našega občinskega sveta je še vedno nezasedeno. Kandidata sta odbornika dr. Poterzio in prof. Di-gianantonio. Pri prvem glasovanju so mi-sini zaigrali podobno igro kot svoječasno v Trstu. Večino glasov je z njihovo pomočjo prejel dr. Poterzio. IPo vesteh iz dobro poučenih krogov izgleda, da se je dr. Poterzio odrekel podžupanskemu mestu v korist prof. Digianantonia.
Uradna pa javnosti o zadevi podžupana še niso sporočili ničesar. Verjetno pa je, da bo podžupan prof. Digianantonio.
Cepljenje proti slinavki
V	Dolu in Jamljah so pričeli s cepljenjem goveje živine proti parkljevki in slinavki. Cepljenje je brezplačno. Verjet-
Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici se nenehno bori za pravično u-zakonitev naših šol v Italiji. Prvi nastop SDZ je bil v tem oziru izvršen že s spomenico od 21. maja 1947. Nato je 23. septembra 1947 SDZ izročila državnemu podtajniku, poslancu -Mara-zzi-ju, ki se je mudil v Gorici, pismeno zahtevo, da se obstoječe slovenske šole ohranijo.
Oktobra istega leta sta se podala v Rim odposlanca SDZ, ki s" predložila vladi konkretne predloge za ureditev slovenske šole na ‘Goriškem.	*
S peticijo od 15. decembra 1949, v smislu 50. člena ustave, je SDZ v 8. točki ponovila predloge in zahtevo ter protestirala proti diskriminacijskemu ravnanju s slovenskimi šolami na Goriškem.
Sledili so priložnostni protesti in nastopi v zvezi '' izgonom sinov slovenskih optantov i,z naših šol.
V	posebnem apelu na predsedstvo vlade in pristojnim ministrom je SDZ 29. julija 1954 ponovila zahtevo po uzakonitvi naših šol in zopet protestirala proti izgonu sinov slovenskih optantov iz istih.
1P0 londonskem sporazumu, ki je Tržačanom prinesel .znani Memorandum, je vodstvo goriške SDZ 12. februarja 1955,
narod. Vsaka drugačna trditev je plod bolne fantazije in hudobije.
'Napačna- in za lase privlečena je tudi trditev o previsokih izdatkih za slovenske šole; pri tem pa se pozabljajo velikanski stroški za moderna poslopja za italijanske šole. *
Vsekakor pa vzdržujejo slovenske šole tudi slovenski davkoplačevalci, kajti italijanski državljani slovenskega jezika izpolnjujejo vse dolžnosti katere jim nalaga 2. člen ustave. Redno plačujejo davke in zvesto vršijo vojaško službo.
V	tej zvezi moramo primerno pripomniti, da je nad pol milijona italijanskih državljanov slovenskega in hrvatskega jezika dvajset let plačevalo davke in pristojbine, da so pa pri tem preganjali njihov materin jezik in da so njihove otroke raznarodovali v fašističnih šolah.
Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici vlaga torej priziv na Komisijo za pouk in lepe umetnosti v poslanski zbornici in želi od nje da sprejme take .zakonske določbe, ki bodo potrdile in zajamčile svobodno poslovanje obstoječih slovenskih šol in dovolile tudi vstop vanje, ter pričakuje, da se bodo ta zakonska določila raztegnila, na slovensko etnično skupino v videmski pokrajini.
S to zahtevo, s tem stremljenjem italijanskih državljanov slovenskega jezika sc strinjajo tudi najvišje oblasti v goriški pokrajini, politične stranke in tisk.
Prosim Vas, gospod predsednik komisije in gospodje poslanci, člani komisije, da sprejmete izraze spoštovanja slovenskega prebivalstva v Italiji, ki odkritosrčno želi mirni sporazum in sožitje med obema narodoma, ki tu prebivata, v vzajemnem spoštovanju njihovih pravic in v izvrševanju njihovih dolžnosti.
Slovensko prebivalstvo te pokrajine želi biti in je pravzaprav že koristen in plodovit kulturni most med slovenskim in italijanskim svetom.
Gorica, 10. januarja 1957.
Čestitke ob desetletnici SDZ v Gorici
Kot strela z jasnega je udarila pred desetimi leti v komunistični generalni štab vest o ustanovitvi Slovenske demokratske zveze v. Gorci. Za ves slovenski narod na Primorskem je bila to blago-vest, ki je oznanjala novo življenje in novo dobo svobode in demokracije.
Bil je to v črnih dneh najhujšega komunističnega: terorja, ko je komunizem obvladal 7 UAIS-i in SIAU-i vse slovensko javno življenje, res pravi junaški čin herojev, ki se niso strašili tvegati celo svojega življenja za visoko idejo narodnosti in svobode.
Potrebno je bilo nastopiti in se upreti krivemu nauku, ki je sistematično uničeval v srcih slovenskega naroda ne samo narodno zavest, ampak tudi vse verske in moralne vred note našega ljudstva. Boj je bil začet.
Marca 1947 je sledil Gorici Trst z našo SDZ in 25. aprila 1947 smo skupaj izdali prvo številko »Demokracije«, ki jo je naš narod sprejel kot glasilo odrešenja.
V	tem boju je padel leta 1947 Slavko Uršič, čigar ime mora biti vzor vsakemu demokratu, vsakemu Slovencu. In l. 1950 je padel Ferdo Kalin. Ali boj je bil častno izvojevan, strah uničen in zlomljen za vselej kamunistčni monopol nad življenjem Slovencev v zamejstvu.
Dolgih 10 let bojev za. vzore je za Vami. Zadnje goriške volitve so pokazale pomen in moč Vaše SDZ.
Ob tej zgodovinski desetletnici Vam odbor SDZ v Trstu pošilja svoja iskrena voščila in Vam kliče: po začrtani poti s ponosom naprej do končne zmage svobode in demokracije, ki je tudi naša zmaga. Ta se že svita na obzorju.
Z bratskim pozdravom!
ki, predložilo poslanski zbornici in senatu točen načnt glede ureditve slovenskega šolstva na Goriškem, -in sicer po kriteriju omenjenega Memoranduma.
Pozimi 1956 pa je član vodstva goriške SDZ prinesel iz Rima glavne točke besedila -ministrskega -zakonskega osnutka za slovenske šole v Gorici in Trstu.
Proti temu osnutku je .goriška SDZ, skupaj s tržaškima Slovensko demokratsko zvezo in Slovensko katoliško skupnostjo, -takoj ostro protestirala. Poleti
1956	pa se je pojavil nov zakonski osnutek, ki pa ni bil bistveno različen od prejšnjega. Zato so goriška SDZ, tržaška SDZ in tržaška Slovenska katoliška skupnost poslale 25. septembra 1956 vsem gg. poslancem in senatorjem ter predsedniku vlade in prosvetnemu ministru točen predlog, kako naj se ta zakonski osnutek popravi.
In ko je konec decembra 1956 vlada poletni zakonski osnutek odobrila, je vodstvo SDZ v Gorici takoj protestiralo in dalo pobudo za skupen nastop slovenskih organizacij proti taki krivični ureditvi slovenskih- šol. Toda ta pobuda v Gorici ni naletela na razumevanje. Zato je SDZ, zaradi nujnosti vprašanja kot takega in ker ibi vsaka zamuda utegnila u-sodno vplivati na naše šolske pravice, o-pirajoč se na ustavna -določila in na raiz-ne vladne izjave in obljube, sama sestavila in odposlala protest, ki ga »Demokracija« objavlja.
Slovenska demokratska zveza v Gorici pa je podpisala tudi skupen protest in zahtevo slovenskih organizacij od 22. januarja 1957, da se zakonski osnutek spremeni, čeravno sta ta protest in zahteva skoro dobesedno enaka onemu, ki so ga že 25, septembra 1956 sestavile in odposlale SDZ iz Gorice, SDZ iz Trsta in Slovenska katoliška skupnost iz Trsta.
Vladni .zakonski osnutek, ki ga te dni nekateri slovenski listi objavljajo, je točno tisti, proti kateremu so SDZ iz Gorice in Trsta ter Slovenska katoliška skupnost iz Trsta že 25. septembra 1956 nastopile.
O	tem vprašanju je predaval v sredo zvečer v Trstu, v prostorih SPM, obč. svetovalec dr. Sfiligoj, ki je številnim šolnikom obeh spolov in prijateljem šolstva dokumentarno predočil vso Kalvarijo slov. šolstva. Več bomo poročali prihodnjič.
Smeh na Poljskem
V	poljskem časopisju pihlja v zadnjem času nov veter, ki spominja na stare čase, oziroma na zahodni tisk. V varšavskem listu »Po Proštu« čitamo anekdoto, ki jasno priča o spremenjenem političnem ozračju na Poljskem:
Preprost zemljan je v svojem življenju toliko grešil, da ga je po smrti božanska Temis obsodila na večno pogubljenje. U-boga duša je torej odšla proti peklu, kjer je doživela veliko presenečenje. Namesto enega samega vhoda je vodilo v pekel kar dvoje vrat. Na enih vratih je visel napis: »Socialistični pekel«, na drugih vratih pa »Kapitalistični pekel«.
Pred socialističnim peklom se je vila dolga kača pogubljenih duš, pred kapitalističnimi vrati pa je stal samo hudič za vratarja in si dolgočasno vrtal nosno duplino.
Pogubljenec se je iz navade postavil na konec vrste. Radovedno je vprašal svojega prednika: »Kako poslujejo tu v socialističnem peklu?« — »Popolnoma normalno«, je odgovoril tovariš sopogub-ljenec. »Najprej te kuhajo v smoli ;od
Slovenska javnost je sprejela z ogorčenjem vest, da j« Togliattijev komunist Miladin Černe ozmerjal v .goriškem provincialnem svetu naš slovenski jezik z »nacionalizmom*. Tokrat ga ne imenujemo več Tito - Togliattijevega komunista, ampak samo Togliattijevega, ker je Mi-ladin Černe postal član italijanske To-gliattijeve komunistične partije. S tem seveda Bii rečeno, da je pretrgal vezi s Titovimi komunisti. Niti se ne čudimo dejstvu, da se .goriški frontaši-komunisti silijo tudi v Nennijevo socialistično stranko. Eni y vrste Togliattijevih komunistov, drugi med nennijevce, tretji med neodvisne socialiste, četrti po možnosti pa k saragatovcem. Vsi skupaj, pa. v Slovenski kulbumo-gosipoderski zvezd.
Stališče, ki ga je Miladin Černe zavze! proti slovenskemu jeziku, ni samo njegovo, ampak stališče frontaške Kulturne in gospodarske zveze, katere na Goriškem je on tajnik. Ta organizacije, ki se je slovesno proglasila .za izaščitnico Slovencev
v	Italiji :a 'zagovornico ter -podpornico slovenskega jezika, je v provincialnem svetu spregovorila skozi Černetova usta in obsodila slovenski jezik .za »nacionalizem«. Naša pravica, da občujemo v slovenskem materinem jeziku, ie torej, pretirana in celo nacionalistična. To pomeni, da mi zahtevamo nekaj, kar ni na mestu, kar je odveč in vsiljivo.
Slovenskega jezika se imamo sicer pravico posluževati, toda samo doma, v zasebnih odnosih in ne tudi v javnih uradih in v odnosu z oblastmi odnosno v izvoljenih svetih in zborih. Točno isto sta-
časa do časa priložijo po nekaj premoga, da se prej -zmehčaš, pogostokrat pa te posadijo še na nove britvice.« — »Kako pa, obratujejo v kapitalističnem peklu?« ga je prekinila na novo došla duša. »Načeloma na enak način.« — »Zakaj pa stoji tu tako dolga kača, tam pa je vse prazno?« — »Zato, ker v socialističnem peklu pogostokrat zmanjka premoga, britvic pa sploh ne poznajo.«
ZIMSKA POMOČ
Na goriški prefekturi se je sestala komisija za zimsko pomoč in izrazila svoje mnenje glede pomoči raiznim občinam v zimskem času. Med drugimi bo občina Doberdob prejela 50.000 lir, da se popra-
vi	cesta za dostop h karabinjerski postaji. Goriška občina dobi pa 1,584.000 lir, da zgradi dve hišici na meji pri Rdeči hiši, .in še 1,043.730 Ur, da pokrije obcestne jarke v ulici Don Bosco. Občinskim podpornim zavodom (EOA) so tudi nakaizali denarno pomoč, med drugimi tudi sledečim občinam: Krmin 450.000 lir, Doberdob 230.000, Dolenje 100.000, Gorica. 2 milijona 900.000, Steverjan 50.000, Sovodnje 200.000 lir.
Vsega skupaj, so v goriški provinci nabrali do sedaj le 3,845.163 Ur prostovoljnih prispevkov .za zimsko pomoč. Komisija meni, da je .ta znesek .-premajhen in poziva javnost, naj dobrohotno prispeva v večji meri in 'takoj.
Slovenske šole za zimsko pomoč
'Učenci in didaktično ravnateljstvo iz .ulice Croce v Gorici so darovali za zimsko pomoč 10.000 lir; učitelji in učiteljice istega didaktičnega ravnateljstva pa 33 tisoč lir.
Tudi Hruščev za pomoč madžarskim beguncem
Nihče ne ibi mislil, da bo celo Hruščev dal svoj, čeprav skromen prispevek za pomoč madžarskim beguncem. In vendar je generalni tajnik sovjetske komunistične partije napravil tako človekoljubno dejanje.
Začelo je ob priliki njegovega lanskega ali predlanskega obiska v Veliki Britaniji. Takrat je bil Hruščev ,zslo prija-, zen, saj je komaj začel svojo politiko »sožitja« in »pomirjenja«. Povsod se je lepo smehljal, trepljal ljudi po ramah i-a poljubljal otroke. No, in ob neki taki priložnosti se je ugodilo, da je stopil predenj mlad srednješolec, mu pomolil kos papirja in ga prosil za podpis. Hruščev je prijazno ugodil njegovi prošnji ter se je pri tem še posebno prijazno smehljal, saj so ga fotografirali od vseh strani.
Kmalu nato je Hruščev odšel, srednješolec pa je spravil dragoceno .pridobitev v svojo izbirko avtografov. Novembra, decembra lanskega leta, ko so začele prihajati v -Veliko Britanijo žalostne vesti o množičnih pobegih iz Madžarske in o veliki stiski beguncev, se l? stisnilo srce tudi londonskim srednješolcem, tudi tistemu, ki je imel avtograf vsemogočnega Hruščeva. Pa se je odločil. Vzel je ta najdragocenejši list svoje zbirke in ga je dal na dražbo. Imel je srečo. Za precej visok .zne&ek ga je kupila neka bogata gospodična. Srednješolec pa je ves izkupiček poslal kot svoj prispevek v sklad za 'pomoč madžarskim beguncem.
Tako je tudi Hruščev enkrat .pomagal svojim nasprotnikom in žrtvam.
Kšče, kot ga do nas Slovencev zastopajo italijanski šovinisti.
Slovenska kulturna in .gospodarska zveza se je po Miladinu Černetu rokovala in se rokuje z italijanskimi šovinisti »» sploh z vsemi sovražniki slovenskega
jezika!
To dejstvo smo dolžni jasno in glasno povedati in obrazložita ter temeljito dobro razčleniti slovenski javnosti. Vsi tisti Slovenci, ki se kakorkoli utavljajo v italijanske stranke, so odpadniki in zasramovale* slovenskega jezika!
Pa se je Miladin Černe, tajnik Kulturne in -gospodarske zveze, drznil nastopiti v Trstu na sestanku za protest proti krivičnim določilom zakonskega osnutka za ureditev slovenskih šol! Res lepega in dobrega zagovornika pravic 'slovenskega ljudstva je Sindikat slovenske šole iz Trsta povabil na sestanek! 'Utpamo, da 'bo ta Sindikat imel vsaj toliko ponosa, da izreče svojo obsodbo proti Černetovemu zasramovanju slovenskega jezika. Pa ne samo Černetovemu, ampak budi proti taiko imenovani Slovenski kulturno - gospodarski zvezi iz Gorice!
Černetovo zasramovanje slovenščine jc pač komunistično nepriznavanje in nespoštovanje narodnosti ter zgodovine, .kulture in omike, sploh vseh narodnih vrlin. Hkrati pa je tudi nujna posledica ko-munistično-frontaške politike na Goriškem. Frontaši so svojčas izkopali globoko brerao med slovenskim narodom in njimi .ter med Slovenci in -Italijani. O-sovražili so se med Slovenci in pred Italijani. Zaradi množičnih ugrabitev Slovencev in Italijanov trpimo posledice vsi Slovenci v Italiji. Danes bi se frontaši radi otresli vseh odgovornosti.
Z vso divjo histerijo so za tržaških volitev obsojali »izdajstvo« dr. Agneletta, češ da je glasoval za tržaški mestni proračun, ki ga je demokrščanski ocibor predložil. Golido in golido gnojnice so s pomočjo sopotnikov polivali- na maše zavedne nabrežinske demokrate, češ da prodajajo slovensko obalo. Pa se je izkazalo, da so se prav oni, komunisti in .sopotniki vseh vrst povezali z Italijani.
No, izdaj so se na Goriškem ne samo odpovedali slovenskemu jeziku, .pač pa ga tudi zasramujejo!
Zato .pojdimo med narod in pokažimo s prstom odločno na vse resnične izdajalce naroda in 'njegovih pravic! Bodimo tako jasni in tako odločni, kakor so bili frontaši in ostali zahrbtni in odločni sovražniki naroda in njegovih pravic.
Tik po goriških voUtvah je »Novi list« poročal, da imamo Slovenci tri provincialne svetovalce: dr. Sfiligoja, Miladina Černeta in Seličevo. Poročilo ne odgovarja resnici, in prva seja provincialnega sveta je pokazala, da imamo samo enega svetovalca: dr. Sfiligoja od Slovenske demokratske zveze.
iPrav, da »Novi list« Černeta zdaj obsoja. Toda to še ne zadostuje!
GOSPODARSTVO
V KLETI — Ponavljamo, da je treba vir.o pretočiti, kdor tega še ni opravil. Vino, ki dolgo leži na d-rožjih, se lahko navzame raznih -bolezni, gotovo pa se lahko navzame duha po drožjih samih. Pretakati moramo samo v čiste in zdrave sode. Ce smo ob trgatvi dodali moštu bisul-f-it ali amonijev fosfat, bomo tako vino ob pretakanju dobro prezračili. Na enak način bomo ravnali, če je vino motno. Pred pretakanjem zažveplamo sode * e-nim azbestnim trakom na vsaka 2 hi vina. Crna vina pretakamo bolj pozno, nekako marca meseca, 'zlasti bomo pretakali pozno -taka vina, ki so -bogata na vinski in jabolčni kisUni, kakor n. pr. .kraški teram.
V VINOGRADU — Ob lepem vremenu obrezujemo trte in čistimo sadno drevje. Kjer smo pripravili zemljo iza nove nasade vinogradov in sadovnjakov, lahko ob sedanjem milem vremenu posadimo trte in sadno drevje. Pri saditvi moramo polagati pažnjo ina to, da sadikam dobro pognojimo iz dobrim gnojem ali — še bolje — s kompostom ter z dodatkom po približno 5 dk-g umetnega gnojila PKN. Sadike ne smemo vsaditi bolj globoke kakor so prej ra&tle v trtnicaih ali v drevesnicah. V slučaju suše- moramo pomladi vsajene sadike zaliti z vodo, in sicer tako, da voda doseže korenike na dnu. Ako imamo na razpolago potrebnega hlevskega gnoja, bomo še vedno lahko gnojili trtam in sadnemu drevju.
TRAVNIKI IN DETE-LJISCA pognojimo s polivanjem .gnojnice- ali straniščni-ce, ali če tega nimamo, odnosno če nimamo dovolj, bomo gnojili -z umetnimi gnojili. Najbolj priporočljivo umetno gnojilo je PKN, ker vsebuje vse rastlinam potrebne hranilne snovi. Na 1.000 kv. metrov .potrosimo od 40 do 60 kg omenjenega gnojile. Vlažna in močvirna zemljišča pa je potrebno gnojiti z apnenim dušikom, .superfosfatom in- kalijevo soljo v razmerju po 30- 50 - 20 kg na 1.000 kv. metrov. Ce rabimo apneni dušik, pomešan s superfosfatom in kalijevo soljo, moramo tako mešano -gnojilo takoj raztrositi, čim se je ohladilo.
sporazumno z mnogimi drugimi podpism-
Spomenica SDZ za Goriško
no je, da bodo z njim nadaljevali tudi se .po drugih naših vaseh. S »tem bodo pri-hianiil našim živinorejcem mno£o skrbi.
SDZ za ureditgp oprašanja naših šol
Kaj je bilo na moskovski univerzi?
V	zadnjem času je svetovni tisk večkrat omenjal — in tudi md simo o tem poročali, da' je kritično vrenje, ki se širi po komunističnem svetu, zajelo tudi sovjetske visokb-šoice. V naslednjem povzemamo po avstrijskih listih opis dogodkov, ki so se decembra razvijali na moskovski univerzi ter so upravičeno
i	pritegnili pozornost vsega sveta. Op. ur.
Visokošolci se morajo v komunističnih državah obvezno udeleževati predavanj in debat o karksizmu in leninizmu. Tako tudi na moskovski univerzi. Ker obravnavajo na njih že tisočkrat ponovljene in predelane citate ter nauke, so ta predar vanja navadno zelo dolgočasna zadeva in potekajo ob splošnem nezanimanju. Pro-tesor B. E. Siroječkovič, ki je dne 30. novembra 1956 vodil tak debatni večer na Lomor.ooovi univerzi, je bil prepričan, da bo vse končalo na običajni način. Ko je zaključil svoje predavanje, je otvoril debato. Oglasil se je mlad študent, ki je v splošno iznenadenje postavil nepričakovano vprašanje:
Kočljivo vprašanje
»Tovariš profesor! Povedali ste nam, da je splošna stavka priznano sredstvo razrednega iboja, to se pravi sredstvo, katerega -se poslužuje proletariat v svoji borbi protii Izkoriščevalskim slojem. Splošna stavka je po Leninu najpopolnejša oblika delavskega nastopa in v primerih zgodovinskih okoliščin, čim se gospodarske zahteve pretvorijo v politične, lahko preide v socialistično "revolucijo. Na Madžarskem imamo zdaj splošno stavko proti delavsko-kmetski vladi komunistične stranke. Kako si razlagate to, tovariš profesor?«
V	veliki dvorani veličastne stavbe moskovske univerze, z njejnim skoro do neba segajočim stolpom, še nikdar ni padlo takšno vprašanje. Profesor je najprej v zadregi nekoliko molčal, nato pa je obotavljajoče začel:
Dialektika v zadregi
»Splošno stavko na Madžarskem so z orožjem izsilile fašistične horthyjevske teroristične skupine. Ta stavka ni izraz borbene volje proletariata, temveč je borbeno sredstvo protirevolucionarnih sil....«
Toda ubogi profesor ni mogel končati razlage. Ze iprvi stavki so izzvali ploho ugovorov in medklicev. Nanj se je usula toča Marxovih in Leninovih citatov, po •katerih je »splošna stavka izključno orožje proletariata«; ki pravijo, da mora partija, kot avctraganda delavskega razreda, »prisluhniti delavskim .zahtevam in željam, ki pridejo do izraza v splošni stavki«, da jih mora sprejeti za svoje ter jih primerno usmeriti.
Debata se je izrodila. Niso se prerekali samo študentje s profesorjem, temveč so se začeli prerekati tudi študentje med seboj. Profesor je izgubil vodstvo debate. Končno je uvidel, da stori najbolje, če se neopazno izmuzne. Prepustil je študente samim sebi. Ti so vneto nadaljevali z izmenjavanjem misli še v parku, ki obdaja univerzo. Razdelili so se v skupine in so postopoma sploh pozabili na prvotni problem, s katerim je debata začela. Pred njim so’ se razvijala nova vprašanja. Presenečeni so spoznavali, da leninistični nauk ne more zadovoljivo pojasinti dogodkov na Madžarskem. Sam od sebe je sledil kočljiv dvom: Ali se partijska birokracija, ki sicer ne raizpolaga z zasebnim lastništvom proizvajalnih dobrin, vkljub temu ne more pretvoriti v izkoriščevalski razred? Čeprav nima proizvajalnih dobrin v lasti, jih ima pa v oblast: in z njimi razpolaga! Ce začne to o-blast izrabljati, potem je tu izkoriščeva-nje. In dalje: če je tako, potem niso v ■borbi proti takšni, pa čeprav partijski bi-
rokraciji, stara marksistična razredna o rožja .samo možna, temveč so celo upravičena in nujna. Torej velja to tudi za splošno stavko na Madžarskem. Ali je ali ni tako?
Madžarski svetovalci
Tako so se pogovarjali na poti skozi park proti študentovskim domovom, ki stojijo za univerzo. iTam so ise spomnili, da živi v, teh domovih tudi nekaj tujih študentov, med njimi Madžarov. Poiskali so jih in jih pometali iz postelj. Obsuli so jih z vprašanji, ki so posebno. Madžare takoj spomnila na domačo politično policijo. Gorje, ko bi ta zvedela, kaj se pogovarjajo in na kaj morajo odgovarjati! Končno pa je bil strah le premagan. Svojim sovjetskim kolegom so odkrito razložili raizmere v svoji domovini.
Naslednji dan, bila je sobota, ni bilo nobenih predavanj iz marksizma in leninizma. Namesto tega pa je krožila od •ust do ust vest, da so na razglasnih deskah Komsomolske organizacije (zjutraj bili nalepljeni lepaki z opisom madžarskih dogodkov. Ta opis je bil v marsičem popolnoma nasproten poročilom sovjetskega tiska in radia. Le malo je bilo študentov, ki so te lepake prebrali, toda za njihovo vsebino je še 'isto dopoldne zvedelo tisoče visokašolcev. Medtem je bilo na oglasni deski že nabita sporočilo, da Komsomolska organizacija sklicuje v študentovskem klubu sestanek svojega aktiva, na katerem .bodo obravnavali zadnje »sramotne« dogodke. Tisoči študentov, ki so opoldne zapuščali univerzo, so pa, videli, da je bila beseda »sramotne« medtem že prečrtana. Se ne ve, ali je to bilo stoijjeno uradno ali pa je bila za tem zopet kakšna neznana roka.
Ponovno polomljena dialektika
•'Sestanek komsomolskega aktiva, je -b.il že v prvih minutah viharen. Ko je tajnik aktiva, tovariš Linkov, pri otvoritvi sestanka označil dogodke prejšnjega večera za »izzivanja akademskih tal nevrednega dejanja« in je zahteval, da mora Komscmol pod vzeti ukrepe, da se kaj ■takega v bodoče prepreči, so ga navzoči prekinili. Številni medklici so zahtevali, da je treba takoj postaviti na dnevni red in začeti debato o točki:	»Madžarsko
vprašanje v luči marksizma in leninizma«. Udeleženci sestanka, vsi aktivisti Komsomola, torej partijske omladimske organizacije, so s takojšnjim glasovanjem z večino odločili, naj se tej zahtevi ugodi. Takoj pr.i prvem govorniku, ki je načel to temo, pa je prišlo do incidenta. Tajnik Linkov mu je namreč hotel odvzeti besedo, češ da se poslužuje »stranki sovražnih izpadov«.
Ti »strainki sovražni izpadi« so obstojali v ugotovitvah komsomolskih aktivistov, da je na Madžarskem »vladal očitne- superbirokratiziiran aparat, ki nima več pravice, da bi se istovetil z avanigar-■do delavskega razreda. Izgubil je vsak stik z delavnimi ljudmi ter se na škodo ljudstva poslužuje sredstev Berje.« Toda
■moskovski akademiki se niso ustavili na Madžarskem. V svoji analizi so šli še del.j ter so si upali trditi, da »imamo- tak aparat tudi pri nas doma, in to vkljub vsem sklepom XX. kongresa partije. Vprašanje je, ali ne iz.ziva ta administrativno vodeni aparat, ki udarja preko upravičenih želja delovnih ljudi, tudi pri nas podoben razrvoj. Tudi pri nas se lahko nekega dne dvignejo množice pod praporom Lenina proti Izkoriščevalcem y socialistični državi, proti pomeščanjenam in zbirokratiziranim partijskim veljakom ...«
■Prisotni so navdušeno ploskali govorniku, ki ga Linkov ni mogel prekiniti, temveč ga je s svojimi grožnjami samo še bolj podžgal. Linkov je skušal sestanek zaključita. Toda tudi v tem ni uspel. Sledila je zmeda, v kateri so Linkov in nekateri drugi tajniki Komsomola zapustili zborovanje rprav tako po »francosko«, kakor je to storil prejšnji dan profesor Siroječkovič.
Iskanje resnice se nadaljuje
Debata pa se j« nadaljevala. Zajela je celotno komsomolsko organizacijo na u-niverzi, ne samo aktiviste. Dogodki na u-niverzi so prišli še isti večer pred komite splošne komsomolske organizacije sovjetskega glavnega mesta. Istočasno, ko so se na univerzi prepirali aktivisti, so v »Domu Literature« mladi književniki ob-
ravnavali ista vprašanje. Tudi tam se ni-iso ustavili pri madžarski problematiki. V debato je prišla splošna politična linija, ali naj se pri gospodarskem razvoju du prednost težki ali lahki industriji; ali naj se ne olajša itežko breme delavskega razreda; ali ne bi bilo prav, da se življenjsko. raven dvigne; da se poveča proizvodnja potresnih dobrin -itd. Na dnevni red je prišlo tudi vprašanje svobodnega- u-metniškega usitvarjamja. la krogov nesov-jetskih študentov so začeli navajati .primere Poljske ia. Jugoslavije, katerima je celo Kremelj priznal pravico na lastno pot v socializem. Ukrajinci so pripomnili, da bi ta pravica, ki velja za posamezne socialistične države, morala veljati tudi za posamezne republike Sovjetske zveze. Kar velja na zunaj, .naj velja tudi znotraj sovjetske države! iPri tem so si seveda prišli v lase pripadniki velikoruske-ga naroda in drugih sovjetskih narodnosti. Slednji so se vprašaii: Ali ni kremeljska pot v socializem vendar konec koncev istovetna z velikoruskim imperializmom?
Tako je v enem samem dnevu bruhnila na dan kopica kočljivih vprašanj. O njih so vodili živahne in ostre debate. 'Našli pa so le malo zadovoljivih odgovorov. Toda vsi ti odgovori so izzvenevali v soglasno obsodbo obstoječega sovjetskega ustroje.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Veliki ples SDD
v hotelu „Excelsior“
Tudi letos bo v soboto 9. februarja veliki tradicionalni dobrodelni ples v hotelu Excelsior za vse Slovence, Hrvate in Srbe ter za vse človekoljube, brez razlike strank. Ta ples je v korist Slovenskega dobrodelnega društva, ki je dobro znane po svojem 9-letnem delta vsej naši javnosti v Trstu in okolici. Na tisoče revnih šolskih otrok prejema iz leta v leto podporo od tega društva. In te podpore ne delijo po kakih političnih vidikih. Slovensko dobrodelno društvo, ki je od oblasti priznana dobrodelna ustanova, ne pozna strankarske ločitve in pripadnosti. Vsi, brez razlike strank, otroci komunistov prav tako kot otroci nekomunistov so deležni podpore in darov Slovenskega dobrodelnega društva po potrebi in ne po simpatiji. In to vzvišeno nadstrankarsko načelo velja tudi za počitniške kolonije Slovenskega dobrodelnega društva.
Zato je ta dobrodelni ples v prvi vrsti človekoljubna družabna prireditev, ki more računati z obiskom vseh svojih pod-pxtrnikov, dobrotnikov in njih družin in se ne more vršiti v kakih predmestnih lokalih. Po svojem visokem socialnem pomenu in namenu se mora vršiti taka družabna prrireditev v največjem tržaškem družabnem zbirališču, ki je prrav hotel Eicelsior. Tako se pokažemo prred tržaško javnostjo na enaki stapmji kot družabno enakopravni meščani. To je naša dolžnost!
Pustolovščina španskega zaklada
•Na, pisalni mizi generala Franca leži dokument, ki mu gtt je tik pred svojo smrtjo poslal njegov najhujši sovražnik. Teiga je namreč pred 20 leti. Franco obsodil na smrt. Gdpošiljatelj dokumenta je dr. Juan Negriin, zadnji ministrski predsednik Španije. Dr. Negriin je novembra meseca umrl v Parizu. Nekaj dni pred svojo smrtjo je dejal: »Odnesite to pismo ■Francu.« Kurir je odletel že naslednjega dne v Madrid. 'Pismo je bilo vredno poleta. Vsebovalo je zadolžnico na 170 milijard lir, ki jo je Franco 'iskal po vsem svetu, odkar je postal španski diktator. Ta košček papirja je bil zadnji odločilni člen dolge verige iskanja državnega, zlatega zaklada, ki ga je Španija posedovala, ko je Franco pričel s svojo revolto.
Nofcni beg
Neke temne novembrske noči lete 1936, ko 'je Franco tikal na madridska varata s svojimi topovi, je dr. Neigrin ukazal naložiti državni zaklad .na kamione. To so bili zaboji z zlatimi kosi in .zlatniki. Kamioni so odpeljali v smeri Valencije. Prevoznike so spremljale granate Francovih napadalcev. Koloma je prevalila pot 320 km im spremljal jo je sam dr. Negrin. Samo on je tudi vedel, kaj vozijo kamioni. Vozači in spremljevalci so bili pre-
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO
vabi na
VI. VELIKI DOBRODELNI PLES
ki bo v soboto 9. februarja 1957 ob 22. uri v HOTELU „EXCELSIOR PALACE“
VSTOP IZKLJUČNO Z VABILOM, KI GA LAHKO DVIGNETE NA SEDE2U S D D V ULICI MACHIAVELLI 22-H OD 16. DO 18. URE, KJER SE SPREJEMA- TUDI REZERVIRANJE MIZ.
pričani, da prevažajo vladne spise in arhiv.
V	Valene tj i se je dr. Negrin odpeljal v pristanišče. Sovjetski parnik je v tem času razkladal vojno opremo za republikance. Dr. Negrin, ki je gladko govorfl po rusko, je poiskal kapitana. Ko je parnik dva dni kasneje .zapuščal luko, je imel na krovu ves španski izlati zaklad. V Moskvi naj1 bi ga shranili.
Kot pobotnico je dr. Negrin prejel od kapitana s pečatom in podpisom opremljen dokument. Besedilo je pripovedova-
lo,	da pošilja zaklad v imenu španskega ljudstva. 'Niti ein sam gram zlata se ni prijel njegovih rok, čeprav so Francovi propagandisti neprestano tulili v svet, da si je dr. Negrin prisvojil španski da-žavni zaklad.
Sedaj jf dr. Negriin mrtev. Ta njegova zadnja gesta, da izroči Francu zadolžnico, poravnava vse sitare račune, odpravlja tudi staro sovraštvo. Franca bo verjetno tudi rešila iz strahotnih, gospodarskih in zlesti finančnih težav.
Kaj se bo izgodilo s temi 170 milijardami? Franco se seveda ne bo obotavljal, da svojo 'zadolžnico predloži Mednarodnemu razsodišču v Haagu v vnovčemje. S Sovjetijo nima diplomatskih stikov. Ta 'zadolžnica je vsekakor edini odločujoči' dokument, da Španija reši svoj državni zaklad iz bančnih trezorjev v Moskvi.
Franco je dr. Negrina ponižal na človeka brez državljanstva. Zaplenil je vse Negrimovo zasebno premoženje. Obsodil ga je na smrt. Zmerjal ga. je za roparja. ■Pred svojo smrtjo mu je dr. Negrin odgo-. voril s ponosom Spanca.
kot 65 milijonov avtomobilov. Izračunali so, da bi ti avtomobili v osmih vrstah napolnili cesto, ki bi jo potegnili okrog naše zemlje na ekvatorju.
Od začetka tega stoletja so v Ameriki izdelali 160 milijonov osebnih in tovornih avtomobilov. Ce bi vsa ta vozila postavili drugo za drugim, bi to bila vrsta, dolga z zemlje na luno in nazaj. En avto pride v Ameriki na dva Američana in pol. Združene države posedujejo tri četrtine vseh osebnih avtomobilov sveta in polovico vseh tovornih vozil. Od 68 milijonov zaposlenih delavcev jih je ena šestina zaposlena z izdelovanjem ali vzdrževanjem motornih vozil. Leta 1955 so prodali v Ameriki 7,3 milijona avtomobilov, leta 1957 jih bodo prodali — tako računajo — vsaj 8 milijonov. To število bo naraščalo, dokler vsak Američan, starejši od šestnajstih let ne bo imel lastnega vozila.
Od šest izučenih delavcev, jih ima danes pet svoj lasten avto; lastno vozilo ima tudi že polovica neizučenih delavcev ter dve tretjini vseh uslužbencev.
Amerika v številkah
Prav v trenutku ko se Hruščev tolaži, kot se je tolikokrat pred njim tolažil njegov mojster in učitelj Stalin, da 'bo ameriški kapitalizem propadel, nas statistične številke iz Združenih držav poučujejo povsem drugače.
'Po teh številkah je v Združenih državah več avtomobilov kot družin. Po ameriških cestah je leta 1956 drvelo nič manj
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto 2. februarja ob 20.30
v SV. KRIŽU; v nedeljo 3. febr. ob 16. uri v NABRE2INI John Patrick
Vroča kri
V ponedeljek 4. febr. ob 20.30 v dvorani na stad. »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7
II. GLEDALIŠKI PONEDELJEK
s pestrim sporedom.
II.	GLEDALIŠKI PLES bo v soboto 9. febr. ob 21. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«
eiiuiiuiiiiiiiuuiiuuiiiiiimiiiiiiiirtituimit!niiiiiimiiiiuiuwt!uuwuiutimuuiiiuiuiiuimujuiuitisiMiiiwiiUiiiiiiinw{uuiuiiiiHUii!uiuiiiusii!!Uiniis::ni!iti;uuuit!tta«iiiu:juuiiiimHttuiiiiHiiH«tiiwiiiiimfuuiuiiiM
POD ČRTO
KREPOSTI IN VRLINE komunizma in rdečih tiranov
v.
Velika orgija pričenja
To je bila vodilna parola vseh titovskih razkolniških procesov v jugovzhodni Evropi. Prvi je bil Rajkov proces leta 1949. Pod propagandnim grmenjem orjaške inkvizicije so padali vrhovi, drobiž so kosile številne čistke. V teku preganjanja titovstva na življenje in smrt se je članstvo komunističnih partij v Vzhodni in Južni Eviopi skrčilo za 25 odstotkov. Češkoslovaška komunistična partija je izgubila skoraj en milijon članov, madžarska nad 400.000, poljska nad 300.000, romunska prav toliko, 'bolgarska 150.000 in albanska 60.000, V Vzhodni Nemčiji se je število skrčilo za nad 20 odstotkov. Do leta 1953 so torej od skupnega števila F milijonov partijcev izgnali 2 in pol milijona zaradi razkolništva.
Pri teh podatkih bi bilo morda zanimivo pregledati število partijcev v vzhodnoevropskih 'deželah pred vojno. Priobčilo jih je moskovsko komunistično glasilo »Boljševik« leta 1950. Po teh podatkih je štela češkoslovaška KP pred vojno 80 tisoč partijcev, poljska KP 20.000, madžarska 30.000, bolgarska 8000, romunska In albanska vsaka x> 1000 partijcev. Jugoslovanski komunisti navajajo število 12.000. Komaj dobrih 3000 partijcev je preživelo drugo svetovno vojno.
Ce si predočimo, do kakšnih političnih oblastnosti se je dokopala ta peščica starih boljševiških lisjakov, mora sleherne-
ga svobodnjaka zaliti rdečica. In vendar se je to zgodilo samo s pomočjo kremeljskega nasilja. Kdor bi boljševizmu odvzel to gonilo, ga slekel totalitarnosti vere in popolne, slepe pokorščine, ta bi izzval nevarnost, da se svetovna 'revolucija posuši v strugah, narodnega komunizma. Stalin je to nevarnost spoznal, zbal se je zatona boljševiškega carstva in hotel je to preprečiti za vsako ceno. Tako je pričel moriti. Javno moriti, v imenu komunističnega nauka. V Budimpešti, v •Sofiji, v Pragi, v Bukarešti, v Varšavi in končno tudi v Tirani.
Rajkov proces se je zaključil s sijajnim uspehom. Tita so najodličnejši obtoženci »razkrili« kot bandita, agente in izdajalca. Mož, ki naj bi morda po3tal madžarski Tito, mož z narodno komunističnimi nagnjenji, Laszlo Rajk, se je sam obtožil za izdajalca. Nato so prišli drugi na vrsto. Velika orgija komunistične histerije in pokvarjenosti je pričela. Stari zmaj v Kremlju je terjal nove žrtve. Stalinizem so je pomikal k svojemu orjaškemu vrhuncu. Vrgel se je v krvno kopel in — je morah prej ali slej v njej utoniti.
Trajko Kostov
Ko je Laszlo Rajk 15. oktobra 1949 na vislicah krvnika Geze izpustil svoj -zadnji izdihljaj, je čakal v sofijskih zaporih drugi odličen komunist Balkana z desetimi »pajdaši« na proces. Dvajset dni po aretaciji Rajka so ga zaprli. Njegovi tožilci pa so opravljali vse težjo roboto kot njihovi ljudski pravniki ob Donavi. Ta mož je bil izdelan iz tršega lesa; Trajko Kostov, nazadnje ministrski predsednik 'bolgarske komunistične vlade. Ta mož je
svetovnemu javnemu mnenju pripravil pravo senzacijo.
Dne 7. decembra 1949 ob 8.35 je predsednik najvišjega sodišča ljudske republike Bolgarije v Sofiji pričel z razpravo postopka št. 1891-1949, III. kriminalnega oddelka zaradi »delovanja vohunske in državi škodljive skupine Trajlca Rostova«. V prostorih za občinstvo so se drenjala odposlanstva tovarn in podjetij, u-radov, državnih in piartijskih funkcionarjev. Povabili so številne časnikarje, tudi tuje. Razprava je bila javna. Po običajnih formalnostih so prebrali imena enajstih obdolžencev. Qb vsakem imenu sta dotičnega prignala v dvorano po dva močno oborožena jsolicista. Obtoženci so se razvrstili po dolgi klopi za obtožence pred sodno tribuno.
Obtoženec št. 1 je Trajko Kostov, član KP od 1. 1920 im do aretacije ministrski predsednik Bolgarije, dolgoletni podpredsednik vlade in glavni tajnik CK KPB.
Čokati Makedonec s temnimi roženimi očali in inteligentnim, trdim obrazom se je dvignil in potrdil svoje osebne podatke z mirnim glasom: »Trajko Kostov Džu-nev, rojen V Sofiji, 52 let star, Bolgar, pismen, poročen, dvakrat obsojen na podlagi zakona o zaščiti države in dvakrat amnestiran.« Tako je govoril predsednik sodišča in tako je za njim ponavljal Trajko Kostov. Tako predsednik sodišča kot obtoženec pa sta zamolčala, da obe kazni ni izreklo morda komunistično, pač pa kraljevo sodišče, in da je zakon o zaščiti države izdal kralj Boris izrecno za pobijanje komunizma.
.Z narahlo upognjenim hrbtom je stat Kostov pred sodiščem, vljudno in navidezno vdan. Poročevalec moskovske
»Pravde« se je smehljal ob mizi za časnikarje in si hlastno zapisoval svoje misli v obilen zvezek. Naslednjega dne je u-radno glasilo partije v Moskvi sporočilo vsemu svetu: »Kot vtelešena slaba vest je titovski vohun stal pred sodniki, njegov hrbet je bil močr.o upognjen pod težo zločinov.« Vse, ker so o Rostovu kjerkoli napisali, je bil ta opis največja in najne-sramnejša kleveta, vredna komunističnega obrekovalca. Vsi komunisti so namreč prav dobro vedeli, odkod izvira upognje-. ni hrbet Kostove. Pridobil si ga je v službi komunistične ideje, in to na način, ki so mu ga komunisti vsega sveta do dneva njegove aretacije prištevali med najvišje časti, ki jih doseže komunist.
Zgodba Kostovega mučenja
Bilo je v jeseni leta 1923. Bolgarski komunistični poglavar Dimitrov je aran-žiial udar proti monarhiji v Sofiji. Seveda je potekalo spet enkrat vse narobe. Seveda jo je Dimitrov s svojo gardo jpo-tegnil čez mejo v Sovjetijo. Kostov pa je ostal doma. Tajna policija ga je kaj kmalu iztaknila in zaprla. Izdati bi moral i-mena sozarotnikov, zato so ga mučili.
Od leta 1920 dalje v komunistični par-ti za sabotažna dejanja odlično izurjeni Kostov pa je bil trd oreh. Nekega dne so trpinčenja kraljeve policije presegale tudi njegove moči. V četrtem nadstropju sofijskega policijskega ravnateljstva se je iztrgal iz rok svojim mučiteljem in skočil skozi zaprto okno. Ne zato, da bi zbežal, pač pa, da bi končal s svojim življenjem.
Pri odskoku se mu je glava zamotala v telefonske žice, ki so se sicer raztrgale, vendar pa močno oslabile njegov padec
na pločnik. Kot vrečo nesreče so ga zvlekli nazaj v policijsko ravnateljstvo. Z ducatom še ne zaceljenih kostnih prelomov in s skrivljeno hrbtenico je prišel pred sodišče, ki ga je obsodilo na pet let prisilnega dela. Niti enega samega komunista ni ovadil policiji. Od tega časa dalje je tlačil zemljo s skrivljenim hrbtom.
Tovariš Kostov ne priznava
Vsega tega ni zamolčala samo moskovska »Pravda«, tudi pri sami obravnavi niti z besedico niso omenjali te Kostove preteklosti. Taka je pač hvaležnost praktičnega komunizma. V obtožnici, ki jo je prebral predsednik sodišča, je pričela Rostova politična kariera 1. 1931. Obtožnica jo označuje ie z nekaj stavki: Kostov je bil »aktivni« član trockistične frakcije KPB.
Naslednja letnica, ki je v obtožnici i-grala določeno vlogo, je 1. 1942. Na tem mestu je pričenjala običajna obtožba: Presedlanje v službo kraljeve bolgarske tajne policije; izdaja KP; 1. 1944 naj bi ga bila angleška služba prisilila, da pristopi organizaciji Secret Service; ta naj bi ga bila izročila dalje Titu. V službi Rankoviča in Kardelja naj bi bil vodil jugoslovansko vohunsko službo, sabotiral bolgarsko gospodarstvo; na splošno naj bi bil veleizdajalec in morilec. Take obtožnice je podlost komunističnih gangsterjev proizvajala kar r.a tekočem traku. Vsaka komunistična država razpolaga z določenim številom takih iztrebkov človeške družbe, ki tvorijo posebni odsek partijske delavnosti. Te gangsterske bande so seveda naivnim partijcem neznane.
(Se nadaljuje)
Stran 4.
DEMOKRACIJA
Leto XI. - Stev. 5
RAZNE INTERPELACIJE
v tržaškem občinskem svetu
Mednarodna interuencija za Diilasa
Dne 25. januarja so se sestali predstavniki skupin mestnega svetta, da odločajo o nekih 'točkah, ki jih je komisija za prosto cono hotela predložiti o vprašanju, kakšna naj bo prosta cona, kakršno je komisija izglasovale. Po triurnem razpravljanj iu je toila seja predstavnikov strank odobrena. Prvi člen predlaga o prosti coni, ki se bo predložil občinskemu svetu v sprejem. Glasi se: »Tržaško ozemlje je postavljeno izven carinske črte in tvori svobodno cono.«
O načinu, kako u dej st viti prosto cono, se bo sporazumno določilo z deželnim svetom in določilo z državnim zakonom. To 'je na seji občinskega sveta sporočil podžupan prof. Dulci, ki je še dodal, da so glasovali za ta člen:	demokristjani,
•socialni demokrati, 'republikanci, komu-sti, USI (titovci), Slovenska lista, MEN in italijanski socialisti; proti so 'glasovali: MSI, ital. 1 iberarr.-a stranka in monarhisti.
Na seji občinskega sveta 25. t. m. je med drugimi interpelacijami obč. svetnik dr. J. Agneletto opozoril občinski svet in odbor, da je občinski svet občine De-vin-Nahrežina sprejel resolucijo, da se ta občina izloči iz ozemlja tržiške preture in priključi tržaški praturi. Za to vprašanje je bil zainteresiran tudi generalni komisar, ki je .menil, da bi bil potreben nov zakon parlamenta in da je prav izato potrebno to vprašanje odložiti za bodoče. Tu je dr. Agneletto opozoril, da je ibila vlada z zakonom od 27. decembra 1956 et. 1443 pooblaščena, da z odlokom spreminja sodnijske delokroge. Zato ni potrebe več novega zakona za priključitev občine Devin-Nabrežina Trstu. Zato poziva občinski odbor, da se obrne na pravosodno/ ministrstvo, da popravi to krivico, storjeno prebivalstvu devinsko-inabrežin-ske občine, z odlokom, im to ne le v korist tega prebivalstva, ampak tudi v interes tržaškega mesta in njegovega gospodarstva.
'Na isti seji je dr. Agneletto opozoril občinski svet, da vznemirja tržaške gospodarske kroge zopet nov konkurz - stečaj v industrijski cotni v Zavljah. Gre za stečaj trvrdke Ci-TeqCi, ki ima 100 milijonov deficita. Stečaji podjetij, katerih izgube gredo v sto in sto milijonov (Ve-trenia, Maionica, Kraftmeital), so najtežji udarci za tržaško podjetnost. Zato je občinski svet poklican, da vzdigne svoj glas za pomirjenje tržaškega prebivalstva, zlasti tam. ko gre za javne sklade, za javna posojila. Komisija, ki upravlja naš »rotacijski sklad«, se gotovo zaveda svoje visoke odgovornosti pri razdeljevanju posojil. Toda občinski svet ima dolžnost, da priporoča komisiji podeljevanje posojil le takim podjetjem, ki že vnaprej dajajo zadostno jamstvo za uspeh in razvoj.
Zato je dr. Agneletto predlagal, naj občinski odbor pripravi v tem smislu resolucijo, ki bi jo občinski svet sprejel in poslal na kompetentna mesta.
Vesti iz Nabrežine
Občinski svet je pretekli petek nadaljeval svoje zasedanje. Najprej so razpravljali o zemljišču za novo poštno poslopje. 2e prejšnji odbor je bil od poštnega ravnateljstva opozorjen, naj najde primerno zemljišče za ta namen. Zanimali so se za /to že prej ter našli več primernih .zemljišč, od katerih je bilo pa najbolj primerno .zemljišče Delavskih zadrug, ki leži v sredi vasi. V .ta namen so Že prej stopili v stik iz ravnateljstvom Delavskih zadrug v Trstu, ki je bilo pripravljeno odstopiti .prostor za to gradnjo. Ker pa poštno ravnateljstvo še ni dobilo finančnih sredstev, so se pogajanja za odstop zemljišča prenesla. Sedaj pa, ko je tudi to vprašanje rešeno, je sedanji občinski odbor sprejel isto zemljišče ter je občinski svet nakup tudi odobril.
Glede občinske knjižnice je občinski
(Nadaljevanje s 3. strani)
To je »rajalo še v nedeljo. V ponedeljek 3. decembra 1956 pa je sledil prvi protiudarec, Pod vize la sta ga centrala Komsomolske organizacije in rektorat u-niverze. Nekaj nad sto študentov so zaradi »slabega vedenja« izključili z univerze. Istočasno so za 14 dni ukinili predavanje vz marksizma - leninizma. V tej točki so se univerzitetno vodstvo, komsomolska in partijska organizacija očitno umaknili gred študenti. Potreben jim je bil čas za pripravo odgovorov na ostro kritiko mladine proti obstoječemu sovjetskemu družabnemu in političnemu redu. Po štirinajstih dneh še vedno ni bilo predavanj iz marksizma in leninizma. Začetek so .prenesli na čas po novem letu.
Bn mesec ni bilo na moskovski univerzi predavanj iiz marksizma in leninizma. Ealto so pa tembolj živahno debatirali v raznih študentovskih klubih, domovih in literarnih krožkih. Tu in tam se je začela pojavljati 'zamisel o potrebi »socialistične revolucije proti Laži socialistični državi«. Popolnoma' marksistično utemeljena im zgrajena teorija.
'V dneh 26. in 27. decembra 1956 je kapituliralo staro vodstvo Komsomola. Na ta korak je bilo prisiljeno zaradi naraščajočega nezadovoljstva visokošolcev. Sklicali so izredno sejo, na kateri so dotedanji člani vodstva Komsomola izvršili pomembno »samokritiko«. Priznali so, da so izgubili vsak stik z množicami mladine, da so dopustili, da je prišlo do velike i-deološke škode med mladino. S tem so
■svet i>o daljšem razpravljanju odobril najemnino 2.000 li mesečno, ki jo bo morala občina plačevati finančnemu ravnateljstvu v Trstu. Občinska knjižnica je namreč nastanjena v stari občinski hiši na trgu, ki ie bila leta 1936 prodana fašju ter je po zakonu vse, kar je bilo od fašja, sedaj državna last. Vsi smo prej mislili, da je ta stavba še vedno občinska, 'zato je že prejšnja obč. uprava nastanila v tem poslopju občinsko knjižnico ter godbeno društvo. Pred približno lotom dni se je pa oglasilo finančno ravnateljstvo z zahtevo po najemnini. Ker ni bilo drugega izhoda, je moral pač občinski svet najemnino sprejeti in odobriti.
Knjižnica je nastanjena v prvem nadstropju, medtem ko se je godba umaknila iz pritličja, katero je vzelo v najem pevsko društvo »A. Tanče«.
To dejstvo gotovo ni po volji »našim brambovcem obale«, toda zaenkrat se ne da pomagati.
Mnogo razpravljanja je bilo tudi o novem pokopališču v Sesljanu. Denar za zemljišče in gradnjo je bil občini nakazan iiz gospodarskih načrtov. Ker .pa bi pokopališče moralo biti občinska last, je višja upravna oblast določila, naj občina isto od države odkupi iza ceno 1,360.000 lir. Pokopališče samo je stalo okrog 6 milijonov lir. To vsoto naj bi občina postavila v občinski proračun, katero postavko bodo gotovo odobrili in pri občinskem primanjkljaju to upoštevali.
iPri tej razpravi je bilo izrečenih še precej ostrih kritik na račun višjega foruma, ki pa mogoče niso bile vse upravičene. Kljub temu je občinski svet tudi ta nakup odobril.
Razumem, g. Stek, da so Vam ob prebiranju mojih pripomb k Vašemu članku »Nova šola, šola za življenje« uhajali na smeh spomini na čase, ko so po našem podeželju bili plat zvona proti učiteljstvu, ki je odhaak> pa svoja službena mesta; ko so morda prav po današnjih šolskih reformatorjih nahujskane redke slovenske matere z najbolj surovimi psovkami poskušale slovenskemu učiteljstvu preprečiti vstop v slovensko šolo.
Razumem tudi 'zadrego, ali bi se čudili ali simejali ob spominu, kako je v letih 1945-43 »slavna partija«, kateri edini, g. Stek, s svojimi gorečnostmi prepevate slavo, prepovedala slovenski tiskarni v ulici Sv. Frančiška tiskanje prvih .slovenskih 'šolskih knjig. Prav zato verjetno »u-živa« ta .tiskarna še danes sadove partijske doslednosti' in nepogrešljivosti.
To sta samo še dva zamaha po piškavem izobu, zgodovina pa jih je zapisala na žalost in na sramoto toliko, da bi z njimi lahko napolnila kar celo knjigo. Poskušali ste, g. Stek, ta zob plombirati, ,pa Vam ni uspelo, piškavi zob se lahko samo izdere, pravijo zobozdravniki. Samo dan pred Vašim odgovorom, ki ste ga verjetno namenili na petek, da bi ne mogla promptno odgovoriti, ste gotovo čiiali v svojem »Pr. dnev.«, da se preosnova današnjega jugoslovanskega šolstva vrti pravzaprav le okrog marksizma - leninizma. Vohunsko službo ste odpravili z narekovajem, kar ste storili tudi z množičnimi sestanki in ostalimi demokratičnimi slaščicami »diktature proletariata«.
Moram že pripomniti, g. Stek, da kljub svojemu mladostnemu urjenju v časih, ko so »tretjeradnice šepetale svojemu pastirju dnevno poročilo«, 'ki pa ni imel na razpolago UDBE, niti koncentracijskih taborišč, še vedno niste trdni v dialektiki. Verjetno zalto, ker 6te se z njo pričeli ukvarjati že v močno dozorelih letih, kakor večina iizpreabrnjencev.
ne eni strani ugodili študentovski kritiki, na drugi pa tudi očitkom strankinega vodstva, ki je postalo zelo pozorno na nemir, ki je zajel visokošolske vrste.
Sledile so seveda osebne izpremembe. Se iz Stalinovih časov znani sekretar Komsomola se je moral umakniti. Iz pre-zidjuma Komsomola so odstranili nekate-‘rt člane, ki so bili predmet posebno težkih študentovskih očitkov. Novi centralni komite Komsomola v slavnostni resoluciji obljubil, da bo njegovo bodoče delo v skladu z »upravičenimi« študentovskimi zahtevami, da bo z mladino v stalnem najtesnejšem stiku in da se bo še posebej zavzel za »dvig ideološke ravni« med mladino.
Iz vsega sledi, da novembrski in decembrski študentovski nemiri na moskovski univerzi niso bili brezpomemben dogodek. Izrodili so pomembne posledice, izsilili so določene izpremembe; najvažnejše pa je, de so pokazali, da je tudi sovjetska visokošolska mladina začela misliti z lastno glavo. Ne izadovolji se več z izreki, katere ji vbijajo v glavo, temveč je nauke in politiko domačih oblastnikov 'izpostavila kritiki. S tern je med njo začel proces vrenja in dozorevanja, ki ga nihče več ne bo mogel ustaviti. V Sovjetski zvezi nastajajo prve stvarne pred-postave za »socialistično revolucijo proti lažl-socialiatični državi«, revolucijo, do katere bo nujno moralo priti povsod *am, kjer so množice dokončno spoznale notranja nasprotja in nedoslednosti komunističnega natika, obljub in politike.
* * *
Trst in gospodarski problemi
V	letu 1957 stopa Trst — stičišče dveh svetov in veievažna trgovska luka — z dokaj meglenimi izgledi.
Lahko rečemo, da niti eno od številnih velikih, nujnih in perečih gospodarskih vprašanj ni bilo v zadnjem letu rešeno. In vendar je mesto plačalo državni blagajni 14 milijard 1. 1955 in 1. 1956 gotovo 17 milijard lir davkov; od teh je dober del prispevek slovenskih krogov, predvsem malih posestnikov, trgovcev, obrtnikov in kmetov.
Tudi toliko opevani »tržaški gospodarski načrt« visi še vedno nekje v zraku. Vprašanje prostega pasu čaka »boljših časov«. Mala, srednja, a prav posebno trgovina na debelo je skoro v popolnem zastoju, saj je Trst izgubil 75 odstotkov svojega zaledja in okolice in je bil prisiljen sprejeti veliko število beguncev iz vseh krajev.
Delo, ki čaka tehnično sposobne gospodarstvenike, je silno važno in odgovorno. Upajmo, da se bodo vendar merodajni krogi zganili in spravili stvar z mrtve tečke. Samo od sej, protestov in komisij vendar mesto kot Trst ne more imeti velikih upov. Treba je otipljivih in stvarnih dejanskih ukrepov. Ali potrebna je ■tudi solidarnost vseh Tržačanov, ki ljubijo svoje mesto in so pripravljeni za njegov podvig tudi nekaj žrtvovati. Talko in samo tako, tudi ob podpori merodajnih krogov bo Trst, vsaj deloma, zaživel in vršil tudi v .bodoče ono funkcijo, za katero je bil že v preteklosti pravzaprav u-stvarjen.	ECONOMICUS
OBVESTILO
Sindikat slovenske šole obvešča, da se je preselil v nove prostore v ul. F. Fiizi 8-1. — Uradne ure so vsak dan od 18. do 19. ure, raze« ob sobotah in nedeljah. Telefonska. številka je: 37808.
Govoričite o diskusijah staršev s šolniki in z neskromno vnemo bi radi prikazali sedanjo vladavino kot ultra demokratično v odnosih med šolo in domom. Dejansko pa prav dobro veste, da imajo vse javne diskusije v Titovi Jugoslaviji en sam smoter dn en sam cilj: da privezujejo ljudstvo na partijsko linijo. Vse diskusije — kjerkoli in kadarkoli — imajo eno samo svrho: potrditi tisto, kar je žc vnaprej odločila partija.
Kako naj bi bile diskusije nekaj drugega kot pa je enopartijski ustroj? Kako naj bi diktatorji na šolskih sestankih dovoljevali osnovne demokratične pravice, ko pa jih pri najvažnejših soodločitvah ljudstvu odrekajo? Kako naj bi imel glas očeta ali matere v šolskem poslopju kako veljaivo, ko pa mu vlada prepoveduje, da bi si izbiral ljudske zastopnike po svoji volji; da bi si iskal življenjskih poti in oblik družbenega življenja po lastnih in predvsem svobodnih zamislih?
Vse Vaše govoričenje, g. Stek, v o-brambo strahovlade je bob ob steno. Tendenciozna razpravljanja prepuščajte raje poklicnim agit-propovcem, sami pa se držite tistih solidnih strokovnih naukov in izkušenj, ki Vam jih je posredovala »gnila Jugoslavija«. V njih ste vsekakor so-lidnejši. To izpričuje prav Vaš imenovani članek. Podobni »sotrpini«, ki se jim kasnejše politične -priklade prav nič ne skladajo e mladostnimi duhovnimi pridobitvami, se pojavljajo tudi na drugih po priščih našega javnega življenja: v kmetijstvu, v kulturi, zadružništvu itd. »Reak-c:onama navlaka« imenujejo to Vaši zgrajeni gospodarji.
Vprašanja, ki sem Vam jih zgoraj nanizala, g. Stek, bi v Titovi Jugoslaviji izpraševale; na '»diskusijah« ožigosala za »sovražnika države« in ga postavila v »špehkamro«, kajne? S svobodo v narekovaju pa se ne norčujte; tudi Djilas je to veliko besedo nekoč pogostokrat tako opremljal, danes ga ob tem spominu verjetno obliva Tdečica. Ce pa smatrate za »napredne« šolnike — po goriškem titovskem žargonu — komuniste, potem tudi v tem primeru niste izrekli zgodovinske resnice!
Prav nič ne dvom m o dobri veri švicarskega pedagoga dr. Roberta Dottrensa. 'Prav tako pa trdno verujem v spretnosti komunističnih režiserjev in graditeljev P/ temklnovih vasi. Pred časom sem prebrala v .zagrebškem »Vjesniku u srijedu« naslednjo poučno zgodbo. Verjetno ste jo Vi, g. Stek. prezrli, zato jo «a kratko ponovim po spominu:
V	Crni gori obstoja neko kovinsko industrijsko podjetje, ki bi moralo izdelovati razne aparate, med drugim električne števce. Toda ti so verjetno prezamota-ni ali karkoli, vsekakor oddelek za izdelavo električnih števcev počiva in podjetje izdeluje enostavnejše stvari. Ko pa je bil v podjetju napovedan obisk slovenskega, zdaj beograjskega ministra Franca Leskoška, so naenkrat v tem oddelku dobili ukaz, naj tekoče delo pospravijo. Iz skladišča so jim poslali neprodane števce. 'Naročili so jim, naj jih začno razstavljati. Ko pa 'bo dan znak, da se približuje minister s svoiim spremstvom, naj delovni postopek obrnejo ter začno to, kar so dotlej razstavljali, zopet montirati. Tako se je tudi zgodilo. Na ministra Leskoška so precej dolgo čakali, končno pa je le bil dan dogovorjeni znak. Ko je minister vstopil, je bilo vse v polnem teku, kakor da bi oddelek za izdelovanje števcev sploh drugega ne delal. Leskošek je samo ugotavljal: »Dobro! Bo-gami, dobro!«
Isto se je ponovilo, ko je nekaj časa kasmeje prišel ®a obisk Vukmanovič -Tempo. Zopet so iz skladišča priromali števci. Delavci so jih najprej razdrli, ko
V	našem listu smo že poročali, da so razni politični in kulturni delavci intervenirali pri Titu zaradi obsodbe Djilasa. Sedaj objavljamo še besedilo poziva, ki so ga brzojavno poslali v Beograd. Tiskano je bilo v reviji »New Leader«, torej v istem časopisu, v katerem je izšel članek, zaradi katerega je bil decembra 1956 Djilas obsojen in ki smo ga v izvlečku objavili. Brzojavka se glasi v prevodu takole:
Predsednik Josip Broz Tito Beograd, Jugoslavija
Aretacija in zapiranje Milovana Djilasa zaradi tega, ker se je zavzel za o-brambo demokratskih svoboščin v Vzhodni Evropi, predstavlja težko kršitev načela duhovne svobode. V času, ko sta se poljski in madžarski narod dvignila p)-o-ti tlačenju in totalitarizmu, so svobodni ljudje — kjerkoli že prebivajo —- prizadeti zaradi Vaše zadušitve Djilasovega glasu.
Zapiranje Djilasa je težko spraviti v sklad z Vašo obsodbo stalinizma ter predstavlja trajno obtožbo proti Vaši vladavini, ki jo ponujate kot vzorec vzhodnoevropskim deželam. Djilasov primer bo preizkus za presojo iskrenosti Vašega izpovedovanja liberalizacije in Vašega odklanjanja tiranije.
Zahtevamo, da Djilasa osvobodite in da Jugoslovanom omogočite, da slišijo njegov glas in ocenijo njegove misli.
ZDA: Cass Conjield, Leo Cherne, Senator Joseph S. Clark Jr., Senator Paul H. Douglas, Harry D. Giedonse, Sidney Hook, Senator Hubert H. Humphrev, E-lia Kazan, Alfred A. Knopf, S. M. Levi-tas, Archibald Mac Leish, Leivis Mun-ford, Reinhald Niebuhr, J. Robert Oppen-
se je v oddelku .pojavil gospod, pardon, tovariš minister, so jih pa zopet montirali. In tudi za Vukmanovič-Tempa je bilo vse v redu ter bi ostalo za večne čase .prikrito, če se ne bi štirje akademiki -praktikanti, ki so bili pri tej burki prisotni, izkazali za tako nehvaležne in predrzne, da so v časopisju, in to s svojimi polnimi podpisi objavili vso potegavščino.
Po takem prebiranju v komunističnih Listih, g. Stek, pošten človek res ne ve, ali bi se 'smejal ali žalostil, čuditi pa se mu res ni treba.
Tovarniški sveti so kaj spretni igralci. Preslepili so celo kar dva slavna komunistična ministra. Ne moremo verjeti, da .bi današnji komunistični šolniki v Titovi Jugoslaviji, ki so v preteklosti pokazali tolikšne sposobnosti v političnih metamorfozah, zaostajali za tovarniškimi sveti. Če so tovarniški sveti tako sijajno potegnili Iza nos dva domača ministra, ne vem, zakaj bi se nekaj podobnega ne moglo posrečiti tudi komunističnim šolskim specialistom nasproti 'tujcu, že po naravi naivnemu profesorju.
Piškavega zobovja, g. Stek, ni mogoče ■plombirati!
Podgorska
ACEGAT na razpotju?
Prejeli smo:
Pomanjkanje prostora je prisililo uredništvo, da je izpustilo iz govora obč. svet. dr. J. Agneletta o proračunu ACEGAT-a v zadnji številki »Demokracije« cele dele govora — malo manj kot polovico — četudi je nameravalo, kakor je bilo uvodoma rečeno, prinesti govor v celoti. To je imelo za posledico, da je izpuščenih dosti misli in razlogov, brez katerih je objavljeni govor nepopoln in pomanjkljiv ne glede na nekatere tiskovne pogreške kot: .»so prijemki osebja zadovoljivi« namesto »zavidljivi«. Zato bi bilo želeti, da bi se v .bodoče taki govori, če se v celoti zaradi tehničnih ovir 'e morejo objavljati, objavljali v izvlečku.
Uredništvo bo nasvet seveda upoštevalo.
SMRTNA KOSA
Pretekli torek je umrl posestnik in zidarski mojster Jože Kukanja. Rodom iz Malega Dola pri Komnu se je naselil v Nabrežino že v zgodnji mladosti. Bil je dober gospodar in izkušen zidarski mojster. Dosegel je starost 74 let. Po težki bolezni, katera ga je napadla pred časom, se ni več opomogel ter ji je podlegel.
Soprogi pokojnika im sorodnikom' naše sožalje.
heimer, Walter R. Reuther, George N. Shuster, Senator Margaret Chase Smith, Norman Thomas, Diana Trilling, Bertram D. Wolfe;
Anglija: Norman Angeli, T. S. Eliot, Malcolm Muggervdge;
Francija: Raymond Aarcm, Albert Camus, Andr e Philip;
Nemčija: Max Brauer, Karl Jaspers;
Indija: Sudhin Daita, Asoka Mejta, M. R. Masani, Jayaprakash Narayan, B. R. Shenoy;
Izrael: Moshe Shmrett;
Italija: Giancarlo Matteotti, Ignazio Si-lone;
Japonska:	Taiko	Hirabayashi, Taku
Komai, Takeo Naoi, Kenzo Takayanagi;
Španija: Paiblo Casals.
Kakor vidimo je med podpisniki precej zastopnikov narodov in struj, ki predstavljajo prav tisto socialistično in nev-tralistično tako imenovano »tretjo silo«, kateri bi hotel Tito biti zastavonoša. Toda v kolikor gre pri tem za demokrate, lahko tudi y tem prmeru * zadovoljstvom ugotavljamo, da Titu ne nasedajo, temveč dobro uočijo veliko nasprotje med tuji javnosti naimenjenimi Titovimi gesli in titovsko notranjo politiko. To ne bo ostalo brez posledic niti v jugoslovanski KP, kjer se po številnih vesteh vedno 'bolj širi razcep v tri skupine: stalinovsko, dji-lasovsko in titovsko.
Djilasova avtobiografia
Iz jugoslovanskega emigrantskega tiska povzemamo, da je 'Djilas, istočasno s svojim zadnjim člankom za revijo »New Leader«, poslal z letalom v Združene države tudi svoj žvljenjepis. Djilasov življenjepis, v katerem opisuje svojo mladost v Crni gori in takratne razmere, bo v kratkem izšel in bo obsegal okrog 400 strani. V njem naj bi bilo obdelano samo obdobje do leta 1929, t. j. do trenutka, ko je Djilas odšel na visokošolske študije v Beograd. Zato v knjigi opisano Djila-sovo komunistično delovanje na beograjskem vseučilišču, niti v komunistični partiji, ne pred, med itn še manj po vojni. Pač pa 'je Djilas opisal zgodovino svoje družine in spore črnogorskih plemen vse od leta 1878 pa do nastanka Jugoslavije.
Sodelavec revije »Croatia Press«, ki je dobil Djilasov življenjepis na vpogled, pravi, da je to najpretresljivejše delo, kar jih je bilo doslej napisanih o Črni gori.
„Vroča kri“
V	sredo 23. januarja smo gledali v Avditoriju premiero Patrickove komedije »Vroča kri«. Snov je vzeta iz vojaškega življenja. Pisatelj nas popelje v vojaško bolnišnico, kjer se zdravi pet mladih vojakov. Čeprav so si raizlični po naravi, se med seboj prav dobro razumejo. Sedaj pride v bolnišnico še šesti bolnik — Skot po rodu. Mlademu Škotu so pri operaciji odrezali ledvico in mu je zato usojeno v najkrajšem času smrt. Z veliko humorjem nam pisatelj nakaže lik čudaškega Škota, ki o svoji usodi ničesar ne sluti. Tovariši so dobri iz njim in on je ves vesel, da ie y taki družbi. Kmalu pa mu zdravnik pove, kakšna usoda ga čaka. Sedaj je še bolj razdvojen, ker misli, da so vsi z njim dobri iz usmiljenja. Vendar končno spozna, da ima okoli sebe same dobre tovariše.
Igra je bila res lepo podana. Vsi igralci so se potrudili, da bi odigrali svoje like čim bolje. Poleg igralcev, ki so nam že večkrat pokazali, da so pravi umetniki, kot Kobal, Lukež, Baloh in Guštin, se je uveljavil tudi Danilo Turk.
Cesarjeva scena je mnogo pripomogla k dobremu uspehu igre.
SMOKING PRODAM. — UGODNA PRILIKA. — Telefon Št. 96796.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STflNISLHU PHULICH
sprejema v svojem ambulatorlju v ulici R.ittmeyer 13, tel. 31-813 dnevno od 9-13 in od 17-19 ure
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v Strada di Fiume 20-111 sprejema od 15. do 17. ure Tel. št. 54-797
NECCHI B. U. Supernova automatica
je šivalni stroj, ki uživa popolno zaupanje in z neomejeno dobo jamstva. Prodaja na 24-mesečme obročna odplačila In tudi a odkupom starih strojev katerekoli znamke. Z nakupom stroja si pridobite pravico na brezplačni
tečaj ea vezanje.
NECCHI mE8PERIA“ v omarici stana 62.000 lir
Siva, krpo in plete moderne vezenine.
Koncesionirana trgovina:
TULLIO NATALE
TRST, ul. Battisti 12, tel. 365-33
TRŽIČ, Corso del Popolo 28, tel. 2772
MILJE, Calle Tiepolo 6
CERVIGNANO, Piazza Uniti 17, tel. 217
Pishauo zobouje ni uredno plombiranja
Haj je bilo na moshovshi univerzi?