fesi h lile. £>!■:» ~aX'mČL V gutc <Jur
bped. 1L	•	1	o:	apr	s
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Gorizia, Rlva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L 1.000
Letna naročnina..................L 2.000
Letna inozemstvo ................L 3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	m
Leto XVI. - Štev. 16 (789)
Gorica - četrtek 16. aprila 1964 - Trst
Posamezna številka L 40
Kulturnih domov ne bo nikdar preveč
O tej zadevi se je izrekla že marsikaka beseda. Po mnenju mnogih je že preveč teh sedežev in premalo zvestih obiskovav-cev. Ti dvomljivci so neke vrste poslovni ljudje, ki iščejo povsod tvamega, otipljivega dobička. Tega pa naši kulturni sedeži ne morejo prinašati.
Mi iščemo duš in ne bleščečih nastopov. Živimo v dobi, ko je postal laični apostolat zelo pereča zadeva Cerkve. Sedanji sv. oče je dejal letos, da spada npr. Katoliška akcija k osnovnim sestavinam današnjega ustroja Cerkve. Pa če bi tudi ne bilo toliko jasnih smernic Cerkve glede laičnega apostolata posebno v obdobju koncila, bi nam že izkušnja zadnjih let kazala pomembnost tega pojava v cerkvenem življenju.
V	tržaški škofiji so vršile zelo odlično to delo laičnega apostolata skozi več kot pol stoletja slovenske Marijine družbe. Razmere se spreminjajo, nastajajo nove oblike laičnega apostolata, toda tega, kar je storila ta družba v času svojega obstoja, ne bo presegla in tudi ne dosegla nobena nova tvorba, ki jo bo hotela posnemati. — Isto velja za Mar. družbo v Gorici.
Ti podvigi laičnega apostolata imajo to svojstvo, da uporabljajo za sedež prostor ali stavbo, ki ne služi prvenstveno bogoslužju. Tako so nastali pri nas Marijini domovi, kulturni domovi, mladinski domovi. Brez takih sedežev bi bilo posebno v današnjih razmerah težko uspešno organizirati kakršno koli obliko laičnega apostolata. Tak značaj imajo ti naši domovi: Marijin dom v ul. Risorta, v Rojanu, zasilni dom pri Sv. Ivanu, mladinski domovi na Škorklji, v skednju, v ul. Donizetti, zbirališče pri Sv. Vincencu, gostovanje v župnijski dvorani v Barkovljah, skromni prostorček na zasebnem stanovanju »Marijina šola« pri Sv. Jakobu, Katoliški dom v Gorici.
Delo v teh »domovih« ni »hobby« (osebno zanimanje) kakega kaplana, temveč spada po besedi sv. očeta k ustanovni u-redbi Cerkve. To delo’ obsega mnogo napora, skrbi, neprespanih noči. Včasih je imelo katoliško bogoslužje mnogo »vigi-lij«, nočnih pobožnosti. Delo Cerkve v teh
domovih bi bile nekake sedanje vigilije.
Naši domovi in njih delo je čisto nekaj svojstvenega. Podobno je delu, ki se vrši v dvoranah, ki nimajo v programu verskih in versko vzgojnih namenov kjer ne vršijo laičnega apostolata Cerkve. Toda podobnost je navidezna. Naš cilj je višji, nadnaraven. Vse to, kar imamo podobnega z drugimi domovi, je sredstvo za ta naš višji cilj.
Trdimo, da je naše delo tudi narodno ali narodno ombrambno delo. To trdimo z vso pravico. Seveda ni naše narodno obrambno delo le propagandna gesta. To delo je v bistvu našega apostolata. Narodna ideja korenini v naravni in božji postavi, ki mora biti podlaga vse družabne uredbe. Ce smo mogli o tem še dvomiti, nam je dvome razpršil pokojni papež Janez XXIII. s svojo okrožnico »Milna zemlji«. Laični apostolat vzgaja prave in resnične narodnjake. Zato tudi ustanavljamo slovenske Marijine družbe, slovenske Marijine, kulturne, mladinske domove. To narodno delo pa nam spet ni »hobby«, temveč delamo to zato, ker ne smemo in ne moremo drugače, ker je to neizprosna zahteva naše vesti.
Ker se torej razlikujemo od delavcev v drugačnih domovih, se držimo svojih domov in ne silimo nikamor drugam.
Omeniti pa je treba še važno stvar. Država je dala v Trstu pol milijarde lir za zgradbo slovenskih domov, ki jih je svoj čas uničil fašizem. V teh domovih so delovali nekoč demokratični Slovenci. Ker se tudi mi laični apostoli prištevamo z vsem ponosom demokratičnim Slovencem, zato imamo tudi mi pravico do tiste odškodnine. Tej pravici se ne bomo nikoli odpovedali. Ta naša pravica ne bo nikoli ugasnila. Marsikaj se bo spremenilo. Ta pravica pa bo ostala. Verjemo, da bomo prišli do te svoje pravice.
Dokler pa se to ne zgodi, nas podpirajo vsi naši dobri demokratični Slovenci. Zaupamo v nadaljnjo blago pomoč svojih dosedanjih dobrotnikov, ki so pomagali in pomagajo graditi in vzdrževati naše domove.
P. Š.
Polom komunizma
Če nas vse ne vara, nevidna roka že piše usodo komunizma: mene, tekel, fares.
Pred meseci se je Hruščev še bahal, da bo plesal na grobu kapitalizma, to je svobodnega sveta. Danes pravi, da je komunistično kmetijstvo zanič in da morajo vzhodne države posnemati zahodno, zlasti ameriško kmetijstvo.
Veliko naivnih in nepoučenih ljudi je že videlo ves svet ovit v rdečo zastavo, okrašeno s srpom in kladivom. Danes je ta zastava zaradi notranjih komunističnih prepirov razcefrana. Po časopisih vidimo vinjete, kako Hruščev u-darja Mao Tse-tunga s kladivom po glavi, Mao Tse-tung pa je Hru-ščeva zabodel s srpom v tilnik.
Komunisti so si tako skočili v lase, da pri medsebojnem zmerjanju ne pazijo več na besede. To je slabo spričevalo za nauk, ki govori o odrešenju delavca. Iz ust ljudi, ki so učenci istega Marxa in Lenina, prihajajo kar podle besede, ki pričajo, da se komunizem nepreklicno spreminja v polomijo.
Kitajski komunisti so za neusmiljeno in krvavo revolucijo, stradanje ter atomsko vojno, samo da bi razširili komunistično zmoto in nesrečo na ves svet.
Hruščev odgovarja, da jim manjka eno kolesce v glavi, kajti samo otroci ter idioti se ne bojijo vojne. Ker ve, da so Rusi do grla siti stalinovskega stradanja in pri-trgovanja, je rekel: Udobno živi le tisti, ki živi v obilju. Golaž in balet slajšata življenje. Tiste, ki se navdušujejo za komunističnega malika Stalina — mislil je na kitajske komuniste in njihove somišljenike v drugih državah — je poslal v grob vohat Stalinovo truplo. Rekel je: Kdor ljubi Stalina, naj ga gre vohat, ker mu je gotovo všeč vonj po mrtvakih. Če
Gospodarska konferenca
v
v Ženevi
Na svetovni konferenci za trgovino in razvoj so zaključili splošno razpravo. S tem je uvodni dal konference pri kraju. Doslej so imeli 'besedo politični predstavniki udeležujočih se držav (122 po številu), ki so vsaik s svojega gledišča obrazložili svoja načela in smernice za bodoče pospeševanje mednarodne trgovine. Sedaj so ti predstavniki zapustili Ženevo in pustili v Palači narodov poklicne strokovnjake, ki so se porazdelili v pet komisij (za izvoz surovin, za trgovino industrijskih izdelkov, za finansiranje razvoja mednarodne trgovine, za institucionalna vprašanja ter komisija za splošno ekonomsko-filozofska vprašanja in bodoče gospodarske ureditve v svetu).
Splošna debata je trajala enajst timi, in sicer od 24. marca do 8. aprila. V tem času se je na govorniškem odru zvrstilo na desetine govornikov, ki so vsi poudarjali zevajoč prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami. Prva ugotovitev s te konference je, da je človeštvo razdeljeno nekako na tri temeljne skupine: tretjina pebivavstva na naši zemlji živi dobro, udobno in človeka vredno življenje, druga tretjina je za silo dosegla povprečno raven, tretjina (ena milijarda) ljudi pa živi v bedi in po-inankanju.
Iz tega nujno sledi, da je treba te razlike zmanjšati. In prav tega dela se je lotila ženevska konferenca. — Voščila za uspešno delo je poslal 'tudi papež Pavel VI. Njegovo pismo, ki izraža stališče svete Stolice do perečih mednarodnih socialnih vprašanj, je prečita! državni tajnik Aieto Oicognani
Johnson o odnosih ZDA-ZSSR
Ameriški predsednik Lyndon Johnson je na svoji zadnji tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo nad potekom sovjetsko-ame-riških odnosov. Kot odmev na pomirjevalne izjave Hruščeva med obiskom na Madžarskem je Johnson dejal, da je vedno pripravljen poslušati Hruščeva, ko govori
o	pomirjenju.
Pred kratkim se je ameriški veleposlanik Kobler vrnil iz Moskve v Washington s pozdravno poslanico sovjetskega premic ra Hruščeva za predsednika Johnsona. Po mnenju ameriškega predsednika je v odnosih med obema državama zavladalo »poslovno« vzdušje, ki omogoča, da se razčistijo nekateri problemi, za rešitev katerih sta obe strani zainteresirani. Veleposlanik Kohler se bo kmalu vrnil v Moskvo z enako pozdravno poslanico Hruščevu.
Novi predsednik Brazilije
Brazilski kongres (parlament) je z veliko večino izvolil za novega predsednika države generala Branca CasteLlo. Zanj so glasovali poslanci obeh največjih brazilskih političnih strank, demokratske narodne unije ter socialdemokratske stranke.
Novi predsednik, ki izhaja iz vojaških krogov, bo ostal na oblasti do leta 1966, ko bodo spet redne volitve. Star je 64 let ter uživa na splošno sloves resne in zanesljive osebnosti, kakršno v teh težavnih trenutkih potrebuje Brazilija.
ga hočejo imeti Kitajci, naj si ga kar odnesejo in vržejo v Rumeno reko. Za nameček je očital v isto rdečo zastavo zavitim tovarišem, da so vojni hujskači, rasisti, šovinisti, imperialisti, da gazijo v blatu in da so podli izdajavci. Kitajski komunisti mu vse te vzdevke v Marxovem imenu vračajo z dodatkom, da je strahopetec in ka-pitulant.
V svetovnem komunizmu je torej nastala babilonska zmeda.
Komunisti so vsilili svoj nauk tretjini človeštva. Mislili so, da bo potreben še zadnji naskok, pa se jim bo nasmehnila zmaga.
V življenju je že tako, da človek obrača, Bog pa obrne. Bog se je v zgodovini človeštva večkrat poslu-žil demonskih sil za izvedbo svojih načrtov. Tudi v pojavu komunizma se je zdelo, kakor da bi bili spuščeni z verige vsi demoni, da bi človeka preizkusili, ga morda kaznovali, mu zameglili pamet, če ne bo buden, in ga postavili na preizkušnjo.
Vsaka stvar ima svojo mejo, tudi hudobija. Otroci tega sveta, ki so modrejši od otrok luči, so si
s komunizmom zgradili labirint, v katerem so se zgubili. Podoba je, da so se jim zmešali jeziki, kakor prevzetnim graditeljem babilonskega stolpa. Bog je posegel vmes po zakonih, ki jih je položil v človekovo naravo. In teh zakonov tudi prebrisani demoni ne morejo spremeniti.
Brezbožni komunizem se je začel razkrajati. Sam njegov apostol Hruščev je proglasil enaga največjih rdečih apostolov, Stalina, za zločinca in smrdljivega mrtvaka. Imel je prav, saj komunizem postaja mrtvak: odpovedal je kot nauk, ki je obljubljal, da bo odpravil izkoriščanje človeka po človeku, propadel je na gospodarskem področju in tudi kot sila, ki je upala, da bo družila v železni blok vse države, ki slonijo na marksizmu-leninizmu. Polomija je popolna, očitna. Smrtni boj bo še verjetno dolg in žilav, toda božji mlini že meljejo... Dogaja se nekaj podobnega kot po francoski revoluciji.
Čas bi bil, da bi to resnico spoznali vsi tisti naši rojaki, ki so se dali komunistom preslepiti!
Po razkolu Moskva - Peking
Poročilo devetnajstih o Južnem Tirolu
Komisija devetnajstih poslancev iz vrst vseh glavnih italijanskih strank ter tirolske ljudske stranke je zaključila z delom. Vladi je predstavila pisano poročilo, ki obsega 75 tipkanih strani 'in v katerem so vsebovane vse zahteve nemške manjšine. Glavni predlogi se tičejo razširitve zakonodajne avtonomije bocenske pokrajine, izenačenja italijanskega in nemškega jezika v odnosih z oblastmi, sorazmerno udeležbo nemških uradnikov v vseh javnih službah.
V	zvezd s tem poročilom je predsednik komisije, socialdemokratski poslanec Paolo Rossi, dal izjavo časnikarjem, da je dosedanja politika italijanske vlade do Južnih Tirolcev doživela popoln neuspeh. To pa zaradi tega, ker ni vključevala Nemcev
v	javne službe ter je preveč pospeševala naseljevanje delovne sile z juga. Po njegovem mnenju bi se duhovi v Južnem Tirolu pomirili, če bi vlada sprejela predloge omenjene komisije in jih tudi vsestransko izvajala.
Naftovod Trst - Benetke
Predsednik petrolejskih družb inž. Diego Gucoiardi je na tiskovni konferenci v Rimu sporočil, da je bil izbran Trst kot izhodišče naftovoda Jadransko morje-Bavarska. Za to so se potegovala tudi draga mesta (Benetke in Tržič), toda strokovnjaki so se odločili za Trst zaradi tega, ker ima pristanišče, ki lahko sprejme ladje tudi do sto tisoč ton nosilnosti.
Stroške za omenjeni naftovod predvidevajo na 150 milijonov dolarjev. Premer toga podzemeljskega tunela -bo meril en kvadratni meter.
Razkol v svetovnem komunističnem gibanju je z zadnjimi napadi Hruščeva ob obisku na Madžarskem postal javno priznano dejstvo, ovekovečeno z vsemi formalnostmi, ki so predpisane po komunistični dialektiki. V znanem Su-slovovem poročilu o sovjetsko - kitajskih odnosih z dne 14. februarja je sicer govora o sklicanju svetovne konference vseh komunističnih partij, na kateri naj bi dokončno odločili o pravovernosti kitajskih komunističnih voditeljev. Toda Hruščev ni čakal take konference, ampak je s svoje strani pohitel z ideološko obsodbo pekinških voditeljev ter njihovim izobčenjem iz komunističnega občestva, češ da so reakcionarji, frak-cionisti ter imperialisti, ki se valjajo v trockističnem in šovinističnem blatu.
»Kitajski voditelji,« pravi Hruščev, »so krenili s poti mednarodnega delavskega gibanja ter oprli svojo politiko na barvo kože in na raso. Zaradi tega smo proti njihovi dejavnosti, ki škodi celotnemu komunističnemu gibanju. Oni so dosegli to, česar imperialisti nikdar niso mogli doseči: razkol v komunističnem gibanju. Do vprašanja vojne in miru imajo podobno stališče kot imperialisti ter se igrajo z nuklearno vojno in nadaljujejo s kultom osebnosti. Zaradi tega so postali izdajavci in odpadniki mednarodnega delavskega gibanja, med katerim rovarijo z ustanavljanjem trockističnih ločin.«
ODMEVI V SVETU
Izobčenje kitajskih komunistov po Hruščevu ni pri komunističnih partijah naletelo na navdušenje ali brezpogojno odobravanje, izjemo dela le komunistična partija Madžarske. Vse ostale komunistične države Vzhodne Evrope so se z raznimi prikritimi pridržki sicer opredelile za Moskvo, toda očitno je, da jim tako postopanje ni po volji. Zavedajo se namreč, da ista usoda lahko tudi njih doleti, če bi se hotele preveč osamosvojiti od Moskve. Najbolj zadržani so Romuni in seveda Albanci. Ti dve dr-
žavi sta edini iz vzhodnoevropskega socialističnega tabora, ki nista prenašali govora, ki ga je imel Hruščev ob svoji vrnitvi z Madžarske.
Na Zahodu so z zanimanjem sledili obisku Hruščeva na Madžarskem. Z zadovoljstvom so vzeli na znanje njegove pomirjevalne izjave do mednarodnih vprašanj. Priznal je, da niso samo Sovjeti, ki želijo mirno reševanje sporov, ampak tudi drugi. Ob več prilikah je pohvalil pridobitve kapitalizma, to je tistega kapitalizma, ki mu je že neštetokrat napovedal žalosten propad. Sedaj pa je moral sam ugotoviti, da je komunistični sistem odpovedal s komunističnim v tekmi za blagostanje.
Torej ni več tisti napadalni Hruščev, ki je pred leti grozil, da bo pokopal kapitalizem z večjo proizvodnjo in medcelinskimi raketami. »Če bo naš sistem (komunizem) nudil manj izobilja kot kapitalistični, nas bo ljudstvo poslalo k vragu. Nima smisla, da si grozimo drug drugemu z uničenjem. Tekma naj se odloči na gospodarskem polju. Zmagal bo tisti, ki bo nudil človeku več dobrin.«
Iz previdnosti ni povedal, kateri sistem bo nudil večje blagostanje, kajti vse njegove dosedanje napovedi se žal niso uresničile.
Judovski protest
Predstavniki 24 ameriških židovskih organizacij so sklenili, da bodo storili uradne korake pri ameriški vladi, da bi posredovala za prenehanje protisemitske propagande, ki je v teku v Sovjetski zvezi. Ta sklep so sprejeli na koncu konference, na kateri so se zbrali v Wasliingtonu najvišji predstavniki židovske skupnosti ZDA, ki združuje malo manj kot šest milijonov državljanov.
Verjetno, da bo delegacija, M predstavlja 24 ameriških židovskih organizacij, zaprosila, da bi šla v Sovjetsko zvezo z namenom, da osebno ugotovi položaj Židov. Kot poudarjajo v newyorških političnih krogih, bi teoretično ta zahteva morala biti sprejeta.
Petnajsti sin duhovnik
Raznarodovalni namen industrijskega področja
Zagrebški list Glas koncila je prinesel v velikonočni številki razgovor z materjo iz Kalinovca v Podravju na Hrvaškem, ki jo je pred dvema letoma sprejel sveti oče.
Stara mamica Bara Golub (rodila se je leta 1887) je vse svoje vtise popisala. »Bila sem v Rimu, v večnem in svetem mestu, ker sem imela v Rimu sina duhovnika, ki je tam študiral. Vabil me je, naj ga pridem obiskat v Rim. Bala sem se tako dolgega potovanja, saj sem preprosta kmetica, stara 75 let. Sin pa mi je pisal, naj se nič ne bojim in naj grem kot na božjo pot. Zares sem vedno hvaležna Bogu za vse, kar sem videla v večnem mestu.«
PRI SVETEM OČETU
»30. junija 1962 sem bila s sinom duhovnikom pri svetem očetu v njegovi sobi. Najprej je pokleknil sin in sveti oče ga je blagoslovil, nato sem pokleknila še jaz in me je blagoslovil, se mi nasmejal in rekel: „Ko vidim vas, se mi zdi, da vidim svojo mamo, kajti tudi jaz sem kmet!" — Sprva se ni spomnil, da ga ne razumem, potem pa mi je sin raztolmačil. Vprašal me je, koliko let imam in koliko otrok. Ko mu je moj sin povedal, da je on petnajsti in zadnji otrok, me je sveti oče prejel za roke in nekaj časa so moje roke počivale v njegovih, v tistih rokah, ki imajo ključe nebeškega kraljestva. Tudi on je bil sin revne kmečke družine. Še vedno vidim njego\’ blagi in nasmejani obraz. Potem sem se slikala skupno s svetim oče-
tom in s sinom. Nato se je še razgovarjal s sinom. Razumela sem, da je omenjal Zagreb in Djakovo.
Meni je še rekel, da je močna materina molitev. Ko sva odhajala, mi je rekel, da bo on molil zame in za mojo družino, jaz pa naj molim zanj.«
BLAGOSLOV ŠTEVILNE DRUŽINE
Bara Golub je zelo ponosna na svoje številne otroke in zanje Bogu hvaležna. Ima devet sinov in šest hčera. Po trinajstem otroku je bila težko bolna. Dva zdravnika sta ji rekla, da bi ji nov porod prinesel smrt. Toda ona je zaupala v Boga in srečno porodila še dva otroka. Prepričana je, da jo je zato Bog nagradit. Če bi poslušala nasvet zdravnikov, ne bi imela sina duhovnika, saj je ravno zadnji otrok postal duhovnik.
Vse to rada pripoveduje mladim materam, a se ji posmehujejo. Ona sodi, da bi rade uživale življenje, a na starost bodo žalostne. Otroci jo imajo zelo radi, čeprav je bila z njimi stroga in čeprav so že vsi starejši.Prepričana je, da je mati lahko srečna in se lahko zveliča, če sprejema otroke in če jih skrbno vzgaja.
Vsak dan gre v cerkev in pri sveti maši misli na sina, ki v daljnem mestu Rimu tisti trenutek pristopa k oltarju in ki svojo mater vsak dan blagoslavlja pred sveto mašo in po sveti maši.
-"•Irt"')!!?.
I
z življenja Cer K n
 jj§HB§8r
Misijonarji pri svetem očetu
Pretekli teden je sprejel sveti oče v posebni avdienci okrog sto misijonarjev, duhovnikov, sester, laikov, ki pripadajo različnim redovnim družinam in ki bodo v kratkem odpotovali v Afriko. Svesti oče jih je pozdravil s toplimi besedami. Med drugim jim je rekel: »Pojdite, ljubljena sinovi in hčere, pojdite z mirno vedrostjo, ker veste, da boste vršili Bogu prijetno delo, koristno za Cerkev in ker veste, da vas papež blagoslavl ja. In če boste kdaj čutili, da se vas sredi trdega dela polašča utrujenost in naveličanost, tedaj pomislite: Papež misli na nas, on moli za nas, nas ljubi in nam je blizu!«
Kardinal Višinski o potrebi temeljite izobrazbe
Poljski p rimaš kardinal Višinski je imel daljši govor, v katerem je svojim bogoslovcem poudaril potrebo, da si duhovščina zagotovi primerno kulturno izobrazbo. Varšavski nadškof se je pritožil nad pomanjkljivostmi sedanjega državnega vzgojnega sistema, ki je padel z obsežnega in globokega znanja na raven krilatic. Kardinal je dejal: »Kadar so imele v rokah oblast na pol izobražene osebe, so te povzročile številne nesreče in celo vojne na svetu. Cerkev,« tako je nadaljeval kardinal, »meni, da mora imeti poglobljena izobrazba duha ‘prednost pred vsem drugim. Danes je preveč tehnične izobrazbe na škodo filozofskega študija, ki se zdi, da je na tem, da ugasne.«
Konferenca italijanskih škofov
V dneh 14., 15. in 16. aprila so se v Rimu sestali vsi italijanski škofje, ki jih je čez 300. Razpravljali so, kako naj se v Italiji izvedejo predpisi in navodila Konstitucije o liturgiji in koncilskega dekreta o obveščevalnih sredstvih. Na programu zasedanja so bili še razni dušnopastirs-ki problemi. — Zanimivo bo vedeti, kakšno stališče bodo škofje zavzeli o rabi italijanskega jezika v bogoslužju. Zdi se, da bo razvoj v tej smeri zelo počasen. Kardinal Siri iz Genove v nekem članku liturgične revije navdušeno zagovarja ohranitev latinskega jezika pri bogoslužju. Zanimivo bo nadalje vedeti, kakšna navodila bo ta škofovska konferenca dala za narodne manjšine v Italiji, in to prav v zvezd z rabo materinega jezika pri bogoslužnih opravilih.
Stoletnica
Marijinega kipa v Lurdu
V* Turški votlini, kjer je Bernardka videla Brezmadežno, stoji Marijin kip, ki praznuje letos svojo stoletnico. Kip so naredili po navodilu Bernardke in ga odkrili 4. aprila 1864. Slovesnosti se je tisti dan udeležilo dvajset tisoč ljudi. Po sto letih je Marijin kip, ki je oz marmorja, še vedno nepokvarjen, le od časa do časa ga morajo umiti, .ker zaradi gorenja sveč pred votlino postano skoraj črn. Rožni venec ko pa leta 1960 morali zamenjati.
Kongres mladih pevcev v Loretu
V Loretu so zaključili deseti mednarodni kongres mladih pevcev »Pueri cantores« in četrti mednarodni nastop cerkvenih zborov. Sodelovalo je skoraj tisoč mladih pevcev. Razpravljali so tudi o cerkveni glasbi, kakor si jo zamišlja koncilska Konstitucija za liturgijo. Neki govornik je poudaril, da čaka sedaj glasbenike težko, a hvaležno delo, da namreč pripravijo take skladbe in bogoslužne pesmi, ki bodo odgovarjale novim predpisom in potrebam.
Cerkvena glasba v službi liturgije
Plemenit pripomoček liturgije je predvsem cerkvena glasba, ker ima posebnost, da na svojski način vzbuja pobožnost v dušah vernikov. Bogati sadovi v liturgični obnovi bodo doseženi le tedaj, če bosta liturgija in cerkvena glasba nastopali v popolni povezavi. Mednarodno društvo za cerkveno glasbo ne namerava ovirati delovanja podobnih narodnih ustanov, marveč ga želi samo vzporejati, pospeševati in povečati njihovo delavnost. Tudi to mednarodno društvo za cerkveno glasbo je izključno organizem dušno-pas-tirske narave, ki je stavljeno v službo apostolskega sedeža in celokupnega episkopata, da prispeva k velikem podvigu liturgično - pastoralne obnove naše Cerkve.
Ena najmarkantaejših postav med duhovniki v goriški škofiji je gotovo kanonik msgr. Srečko Gregorec. Odlikuje ga možatost, vestnost v službi in umirjenost. Po rodu Gorenjec, doma iz Mengša je čisto slučajno zašel na Goriško. Rojen dne 6. aprila 1894 je bil posvečen v -duhovnika med prvo svetovno vojno in sicer 8. 6. 1917. škof Jeglič -ga je kot kaplana poslal v Trnovo pri Ilirski Bistrici, pozneje je prišel v Senožeče. Ko je leta 1918 Italija zasedla Primorsko do Postojne, je Srečko Gregorec ostal na svojem mestu in prišel pod Italijo. Iz Senožeč so ga premestili v štu-rje, ki so tedaj še spadale pod ljubljansko škofijo. In v Šturjah je potem ostal do leta 1945. Tako je Gregorec Gorenjec postal Primorec in ostal zvest Primorski vas čas do danes, zlasti še ko so ob preureditvi škofijskih mej po prvi -svetovni vojni prišle Štu-rje ped goriško nadškofijo.-
Ob koncu druge svetovne vojne se je Srečko Gregorec umaknil v Gorico in tu leta 1946 zaprosil za mesto -kanonika pe-nitenciarija v stolnem kapitlju. Leta 1947 je postal še katehet na slovenskih višjih srednjih šolah.
To je v kratkih besedah življenjska pot msgr. S. Gregorca do danes, ko obhaja 70-letnico rojstva. Prav malo pred tem jubilejem, in sicer na veliko soboto po končani škofovi maši, ki jo je presedel v spovednici, ga je zadela možganska kap in leži sedaj -težko bolan v goriški bolnici. Njegov jubilej, ki bi bil vesel zanj in za nas njegove sobrate, je zato žalosten, ko stojimo ob njegovi bolniški postelji. Kljub temu je prav, če se njegovega življenj ske-ga jubileja spomnimo tu v KG, kateremu je bil vedno prijatelj in tudi zvest sodelavec. Uvodni članek v letošnji velikonočni številki je na primer njegov.
Msgr. Gregorec se ni udejstvoval samo kot dober in zgleden duhovnik, temveč je zelo dobro vodil Marijino družbo v Šturjah in vedno ra-d tudi pisal. Ima talent pesnika in nabožnega pi-satelja; precej rad tudi piše igrice. V tem navdušenju je leta 1955 sprejel uredništvo Pastirčka in ga urejeval do -letos, ko se je Pastirček preselil v T-rst in -so zanj sprejeli skrb drugi. V Pastirčka je veliko pisal. Ivček-Nagaji-vček je n. pr. njegov.
Tudi drugače monsi-gnor Gregorec vedno rad s-ega po peresu. Njegove pesmico so razsejane po raznih revijah, časo-pi-
Pornografska
Mlada italijanska pisateljica Lina Agostini je hotela napisati aktualen roman: prišla je pred sodnika zaradi žalitve morale.
Roman -nosi naslov »Giorgin-a«. To je zadnji zanimiv slučaj v italijanskem slovstvu, ne zaradi knjige kot takšne, temveč zaradi -trditev, s katerimi se je -mlada avtorica opravičevala pred sodnikom. Lina Agostini je stara 24 let, toda roman je napisala, ko ji je bilo komaj 18 -let. Objavila .ga je tri leta kasneje, a knjiga praktično ni nikoli zagledala luči. Ko so jo namreč začeli prodajati v neki rimski knjigarni, so jo dale oblasti -takoj zapleniti in so obdolžile pisateljico, založnika in tiskarja žalitve javne morale. Pisateljičinega moža, šolskega -ravnatelja v Grossetu, je branje knjige tako vznemirilo, da je poslal ženo zopet k njenim -staršem in vložil tožbo za ločitev zakona.
Toda pisateljica ni -niti najmanj zaskrbljena zaradi hrupa, ki ga je povzročila. Opravičila se je z naslednjimi besedami: »Navdihnila sem so v moderni literaturi, zlasti v delih Mora vic in som hotela povedati aktualno zgodbo.« Jasno jc, da italijansko slovstvo pra-v nič ne izgubi z zaplembo te knjige. Tokrat se ni nihče upri v imenu svobodnega izražanja. Tu smo namreč na polju pristno pornografije. To nam potrjuje sam založnik knjige z naslednjo izjavo: »Ko sem prejel rokopis, sem mislil, da bo to delo zanimivo za zbirko, v katero som vključil dela mladih
pisateljev z namenom, da vidim, kakšen vpliv je nanje imela moderna literatura. Žal sem moral priti do grenkih zaključkov.«
Cela zgodba ne bi bila n-ič drugega kot navaden sodniij-ski primer, ako ne bi bilo vmes tistih čudnih trditev mlade avtorice. Lina Agostini je bila prepričana, -da je ustvarila -literarno delo. Razlog lega zmotnega mišljenja moramo iskati v tem, da si je vzela kot vzorec Alberta Moravio. če je namreč on -tudi po objavi romana «La noia» ohr-ani-l naslov mednarodnega pisatelja, zakaj -me bi tu-di ujej ,to uspelo z romanom »Giorgin-a«? To pojmovanje je -seveda -nesmiselno; toda kako moremo zahtevati, da osemnajstletno dekle zna ločiti, kaj spada k slovstvu im kaj k pornografiji? To je -seveda na reši -pred krivdo žalitve morale; a moralo bi vs-aj opozoriti tiste, ki s svojim pisanjem dajejo povod takim -nerazumevanjem.
Četudi s krščanskega stališča -ne moremo biti naklonjeni -avtorju romana «La noia», moramo vendar priznati, da njegova literatura ni -samo pornografija. Za nekaterimi predrznimi podobami, za nekaterimi nalural-ističnikni prizori se -sk-riva globoka grenkoba, nezadovoljstvo -nad sedanjim družbenim stanjem. Toda kaj odneso zares bravci od vsega, kar on piše? Želeti hi bilo, da -seže braivec -po knjigi »La noia« predvsem zaradi -resnih strani -razumni š-ke-ga raziskovanja. Toda žal je -treba o tem dvomiti.	Miranda Zafred
sih in koledarjih iz sedanjih in preteklih let. Njegove igre so se igrale v šturjah, pa tudi v Gorioi in drugod po deželi. Nekaj teh za otroke je o-bja-vljeniih v Pastirčku. Izdal je tudi -nekaj knjig pridig, razne šmarnice, dva veroučna učbenika itd. Reči moremo, -da je med najbolj marljivimi pisci v goriški nadškofiji, če bi kdo vse zbral, bi bilo res dokaj veliko delo.
Ko mon-signorju Srečku Gregorcu čestitamo k življenjskemu jubileju, mu izrekamo tudi voščilo, naj mu Bog povrne zdravje. Mi vsi pa molimo zanj in molite tudi vi, otroci, ki vam je toliko lepega povedal v Pastirčku.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
P. Vladimir Kos S. J. piše iz Tokia:
»Iz srca hvala vsem, ki mi omogočajo prejem Katoliškega glasa in Mladike. — Tukaj se borimo trenutno z zidanjem Prve večerne obrtne vzgojevalnioe za otroke, pobi-ra-vce cunj, -in z zidanjem Prve samostojne zadruge pobiraveev cu-nj, a ma-njka nam denarja za inventar. Vem, da nimam „pravice” pro-siti za-podporo, ker se nisem izkazal vrednega -s -prispevki ali kako drugače, a vseeno...«
Šmarnice »Kraljica dveh svetov«
Letos bodo brali v mariborski -in ljubljanski škofiji šmarnice »Kraljica dveh svetov«, ki jih je napisal Jože Kokalj DJ, izdal pa mariborski škofijski ordinia-riat. Šmarnice imajo misijonski -pečat in so izredno zanimivo pisane. Podajo pregled misijonskega dela katoliške Cerkve,. Ljudje jih bodo brez dvoma zelo -radi poslušali. — Naštevamo nekaj naslovov: Kraljica dveh -svetov, Tekma s trgovci, Žrtev -in sreča, Med muslimani, Slovenci pod Himalajo, Katoliške šole, Šmarnice na Ma-lokaju, Mali člov-ek v službi velike Cerkve, Pričevanje krvi, Ro-žn-i venec za ves svet, Kraljica svata, itd. Pisatelj -popisuje prispevek slovenskih misijonarjev -pri širjenju svate Cerkve. — Naroča se: Škofijski ordinariat v Mariboru, Poštni predal 139. Dobi se tudi pri ljubljanskem nadškofijskem ordinariatu, Poštni predal 121.
Kulturne prireditve v Torontu
Po veliki noči je v slovenski skupnosti v Torontu v Kanadi vzbrstela vrsta kulturnih prireditev. Na belo nedeljo je bila v dvorani Brezmadežne vprizorjena Fa-brijeva drama Preiskava. Režiral je g. Stane Brunšek.
V soboto 1. aprila in v nedeljo 12. aprila je bil v dvorani Marije Pomagaj harmonikarski koncert, ki sta ga priredili obe slovenski harmonikarski šoli v Torontu, Foj-sova in Marije Pomagaj. Dirigiral je g. Kazimir Fojs.
V nedeljo 19. aprila pa bo Mladinski klub župnije Marije Pomagaj vprizoril Vodopivčevega študenta. Pevci in igralci so mladi fantje in dekleta, člani kluba. Režira g. Stanc Brunšek, glasbeni vodja pa je gdč. Elza šantejeva.
Zadnjo soboto in nedeljo v aprilu bo proslava 400 letnice rojstva W. Shake-speareaja, ko bo Slovensko gledališče postavilo na oder dvorane Marije Pomagaj Shakespcarjevo dramo Romeo in Julija v -skrbni režiji g. Vilka čekute.
(Liberalci, misovci in demokristjani složni)
V »Katoliškem glasu« od 12. marca smo brali ugovor naših občinskih svetovavcev proti nameravanemu nastanku industrijskega pasu n-a področju Štandreža in Sovodenj, ker ima očitne raznarodovalne namene.
Zdaj smo izvedeli -pa še nekaj novega, ki potrjuje našo vero, da gre resnično za odpravo navedenih dveh slovenskih krajev. Na veliki petek j-e namreč goriški župan sklical sestanek predstavnikov skupin občinskih svetovavcev :in na sestanku je prof. Piocina-to pokazal dokončni obris regulacijskega načrta (piano ragolatore), ki predvideva tu-di -novo cesto od Ločnika skozi Štandrež tja do srečanja -ceste Terz’Arma-ta s Tržaško cesto, seveda z novim velikim in obširnim mos-tom čez Sočo. Predstavnik slovenskih svetovavcev je takoj -razumel, da im-a tudi ta cesta skozi Štandrež -raznarodovalni namen, in je takoj ugovarjal proti tej cesti in proti nastanku industrijskega pasu, ker vse skupaj ogroža obstanek slovenskega prehivavs-tva na tistem ozemlju.
Prof. Picoinato je -dejal, da mu to vprašanje ni znano. Še isti večer pa je na -predavanju, ki ga je imel v prostoru Trgo-vinske zbornice, dejal, da delavci danes n-i-so tako naivni, da bi hodili na delo v tovarno tudi samih petnajst minut ali pol ure daleč, ko imajo možnost, da prebivajo zraven -tovarne. Drugi dan, -na veliko soboto, smo izvedeli iz »Primorskega -dnevnika«, da je -na veliki -petek popoldne bil prof. Piccina-to v Sovod-njah, kjer da je zagotavljal, da se delavci n-e bodo smeli naseliti v Sovodnje.
V petek 10. t. m. je ugovo-r naših svetovavcev prišel pred občinski svet in tu je pristojni odbornik trdil, da industrijski pas in cesta skozi Štandrež nimata raznarodovalnega namena. Predstavnik slovenske skupine pa je v kratkih i-n jasnih izjavah potrdil prepričanje, da gre prav za . raznarodovanje z uničenjem -dveh -slovenskih krajev. Zato je vprašanje -spremenil v -resolucijo, da se v zadevi -lahko izrečejo vse skupine -občinskih svetovavcev. Že na petkovi -seji pa -se je videlo, d-a misovci in liberalci podpirajo demokristjane, ke-r so v tem -smislu že -glasovali -skupaj -pri imenovanju treh strokovnjakov, ki naj za nagrado šestih milijonov -li-r -preštudirajo možnosti -nastanka industrijskega področja in dejavnosti na izbra-nem prostoru. Misovci (novi fašisti) -so na sej-i naravnost triumfirali, ker -so videli, da -so demokristjani povzeli načrt inž. Cacceseja, ki je naperjen -proti Slovencem. Končna razprava o ugovoru -naših svetovavcev pride morda še ta teden na -dnevni -red.
Kakor znano, je predvidena avtocesta, široka 26 metrov, ki -pojde skozi Sovodnje. Križala jo -bo sedanja cesta Gorica-So-vodnje-Zagraj, ki jo razširijo najmanj za tri metre. Potem industrijsko področje pod Štamdrežam i-n na sovodenjskih -tleh do vasi. Nato še široka modema cesta od Ločnika skozi Štandrež, z mostom čez Sočo. Še slepec razume, da gre za -uničenje teh -dveh -slovenskih krajev. Štandrež so že -itak obkolili z novimi naselbinami Italijanov.
Onstran Soče, recimo na primer od Ločnika do Moše je prostora, kar se hoče za nastanek industrije. Toda tja 'nekomu ne diši i-n tudi to potrjuje naše prepričanje, da jc stvar -naperjena proti Slovencem.
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
Ni je skoraj pri nas družine, ki bi ne bila v -prvi ali drugi vojni -izkusi-la begunstva ali celo izgnanstva. Posledice -tega se čutijo še dan-es: -tisoči in tisoči naših ljudi so ostali -razkropljeni po svetu. Ali bi ne bi-lo primemo, če bi se dala vpeljati majhna liturgična novost, da bi namreč pri veselem delu rožnega venca kot predzadnjo desetko dodali še skrivnost: ki si z njim, Devica, na tuje bežala. Seveda -niaj hi to veljalo le za narode, ki so doživeli grenki k-ruh begunstva in tujine, ker le ti bi to skrivnost res doživelo molili. R.
Rožni venec je molitev celokupne Cerkve, tako zamišljen in sestavljen, da ga lahko molijo vsa ljudstva in vsi narodi. Zato bi pomenila uvedba nove desetke samo za nekatere narode bistveno spremembo te sptošno-krščanske molitve. Res bi lahko cerkvene oblasti v Rimu omenjeno desetko vključile, toda Cerkvi je mnoga na tem, da je molitev po vsem svetu enotna in ni zato naklonjena izjemam.
Pač pa nič ne ovira, da ne bi kdo zasebno dodal omenjene desetke svojemu
rožnemu vencu, ko ga moli. Saj Slovenci dodajamo desetko za verne duše, ki tudi ni vključena v uradni način molitve sv. rožnega venca. Menimo tudi, da bi po posameznih škofijah lahko škofje dobili iz Rima dovoljenje, da se nova desetka pri raznih cerkvenih pobožttostih doda. Seveda je to stvar premisleka, posvetovanja, prošnje na liturgično kongregacijo, tudi vprašanje primernosti ali neprimernosti take novosti. Vsekakor pa osebno lahko vedno zmolite svojo predlagano desetko. Menimo, da bo koristila i našim razkropljenim bratom in sestram po svetu i v vas samih povečala čut soodgovornosti za duhovno rast našega naroda.
J.
Avstrijska mladina za misijone
Avstrijska katoliška mladi-na je zbrala pretek-lb leto dva milijona šilingov -in je zanje kupila 53 avtomobilov. Avtomobile so dobili misijonarji. Pri -letošnji zbirki na praznik svetih Treh kraljev pa so zbrali toliko, da so že kupili 30 vozil.
Tudi Slovenci dvigamo svoj glas otv°— Doma v ikedniu
^	Končno	je	prišel	dan,	ki	smo	ga	ške-	in	naroda.	To	nai	druži	in	združi	-vsr naS«
Odboir devetnajstih strokovnjakov je objavil poročilo in predloge za ureditev položaja nemško govoreče manjšine v Južni Tirolski. Poročilo nakazuje v glavnem pravilni odnos večinskega naroda do narodne manjšine.
Tudi Slovenci dvigamo svoj glas in zahtevamo enako postopanje za našo manjšino. Za uresničenje te zahteve se bomo borili tudi v novem deželnem svetu. Nujno je, da pošljemo vanj svoje zastopstvo. Naša dolžnost je, da bo dobila čim več glasov naša lista z 'lipovo vejico in napisom »SLOVENSKA SKUPNOST«!
Goriškim Slovencem v premislek!
Naša kandidatna lista z znakom lipo\’e vejice in dvojezičnim napisom UNIONE SLOVENA - SLOVENSKA SKUPNOST je Potrjena in 10. maja oddamo svoj glas tej edini slovenski listi v volilnem okrožju goriške province. Slovenci nimamo druge izbire in dolžnost nas veže, da svojega glasu ne zavržemo tjavdan, ampak da ga Potožimo slovenskemu domu na oltar, da ostane trden in da častno in pošteno izpriča svojo prisotnost in svojo živo voljo do življenja.
Deželno avtonomijo so naši predniki tja do leta 1923 že poznali in uživali njene dobrote in koristi. Tega leta pa jo je fa-$hem ukinil, ker ni mogel trpeti ugodnosti, ki so izvirale iz nje.
Slovenska demokratska zveza je že 21. 'nuja 1947 s posebno spomenico, ki jo je naslovila na ustavodajno skupščino v Ri-ntu, zahtevala vrnitev avtonomije in zaščito Slovencev v Italiji z vsestranskim spoštovanjem njihovih pravic.
Deželno avtonomijo je ustavodajna skupščina res izglasovala, in sicer tudi zaradi Prisotnosti Slovencev v deželi. Toda zle Slle v nekaterih italijanskih strankah, tudi v stranki krščanske demokracije in kom. partije, so toliko let zavlačevale izvedbo avtonomije, dokler niso dosegle, da sta vlada in parlament Slovence in njihove Pravice ter zaščito prezrla in zanemarila. j Prej so italijanski činitelji trdili, da dobimo svoje pravice v okviru deželnega statuta. Ko pa so v parlamentu statut seštav-liali, so nas prezrli. Kljub temu stoji v Petjem členu statuta zapisano, da smo Vsi državljani dežele enakovredni ne glede ^ svojo jezikovno pripadnost in da je vsem zajamčena ohranitev narodne in kul-hirne značilnosti.
Zanimivo je dejstvo, da je demokristjan-ski videmski senator Tessitori v senatu Predlagal, naj se odpravi tudi to skrom-n° priznanje naših pravic. Za zgodovino floram povedati, da je ta senator tam olco-b leta 1948 poklical zastopnike goriške ^DZ k sebi v Videm, kjer nam je kot Predstavnik Furlanskega ljudskega gibalu za deželno avtonomijo pravil, kako Moramo Slovenci ravnati, da se avtonomija izvede, češ da imamo samo mi Slo-Venci moč kaj takega doseči. Glagol, ki je rabil, kako naj nastopimo, je bil °strega značaja. Mi smo mu odgovorili, ^a smo se že dovolj hrupno upirali faši-Z'nu ter prestali hudo preganjanje in tr-P'ienje, zato da bomo od vlade zahtevali Ismeno in ustno spoštovanje svojih pra-Vlc in zaščito. Prosil nas je, naj mu pred-,Qiiino neko tako spomenico, ki smo jo
avno bili pripravili, in on jo je odobril.
No, ko so Slovenci iz doline Nadiže okoli leta 1950 zborovali v Čedadu in terjali spoštovanje svojih pravic in zaščitni zakon, je senator Tessitori v rimskem senatu pr-
vi	ostro obsodil naše brate iz doline Nadiže in dejal, da Italija ščiti Slovence v Italiji vzorno!... Vrabci na strehi vedo, da Slovenci v videmski provinci nimajo niti pouka v svoji materinščini! ... Ta-
kih nam nasprotnih politikov je, žal, veliko v deželi! Tajnik tržaške Krščanske demokracije pravi, da dežela ni pristojna za priznavanje naših pravic!
Zdaj gre za to, da izvolimo svojega predstavnika v deželni zbor, kjer naj izpričuje našo prisotnost in našo dobro voljo za sodelovanje, za pravično in uspešno izvajanje deželnega statuta. Gre za splošne gospodarske in socialne koristi vsega ljudstva, tudi slovenskega, a tudi za jezikovne in kulturne pravice. Da ne bodo naši ljudje morali s trebuhom za kruhom daleč po svetu in pustiti doma družino, nepreskrbljeno in odvisno samo od pičlega zaslužka očeta ali brata v tujini, medtem ko prihajajo z juga v naše kraje trume ljudi in najdejo tu ugodne pogoje za takojšnjo zaposlitev.
Izpolnimo torej svojo dolžnost in glasujmo zvesto in pravilno za našo slovensko listo!
dr. Avgust Sfiligoj
Za komuniste ni Slovencev v Reziji
Nekdo je priskočil na pomoč »Delu«, slovensko pisanemu glasilu PCI - Partito Comiurasta Italiano. V kar čedni slovenščini hvali najbolj bogato stramko v Italiji, to je komunistično partijo, ki vzdržuje na desettisoče dobro plačanih uradnikov in aktivistov ter je med zadnjimi političnimi volitvami razmetala za propagando nad 20 milijard lir, — mar bi jih dala za revne ljudi — zdaj pa je baje določila nad 150 milijonov lir samo za deželne volitve v Furlaniji-Julijski Benečiji.
Ker imajo bogati komunisti, ki baje strašno ljubijo Slovence, toliko denarja, bi človek pričakoval, da bodo sprejeli vsaj enega Slovenca na svojo listo v tolmeškem okraju, kaimor spadata Kanalska dolina in Rezija. Kaj še! Tam za PCI očitno ni Slovencev. Tudi za pisca članka v »Delu« jih ni. Pač pa v slovenščini pisano glasilo PCI hinavsko zavija oči in udriha po »Slovenski skupnosti«, ker ni postavila svojih kandidatov v Beneški Sloveniji. To je narejeno v smislu načela »napadi, da te ne napadejo« ali »napad je najboljša obramba«. Ce bi imela revna »Slovenska skupnost« vsaj desetino toliko denarja, kakor ga bodo kapitalistični komunisti razmetali samo za propagando med deželnimi volitvami, bi imela svojo organizacijo ne samo v Beneški Sloveniji, ampak tudi v Kanalski dolini in Reziji ter bi nastopila s svojo listo v vseh štirih okrožjih, kjer biva slovenska manjšina, naj bi to bilo drugim prav ali ne! Poskusila, pa še kako poskusila je tudi brez denarja in lastne organizacije, a žal za letos ni šlo. Narejen pa je prvi korak, ki bo dovedel do postavljenega cilja, ker
KAR SMO NAPISALI, DRŽI
Drži poziv, objavljen v »Katoliškem glasu«, da Slovenci me smemo biti sredstvo, s katerim si nekatere italijanske stranke utrjujejo svoj politični vpliv, od česar naš živelj nima mikakšno stvarne koristi. Drži beseda »nekatere«, ker se za duše Slovencev trenutno najbolj potegujejo italijanski komunisti in socialisti. Trenutno edino možni izhod v Beneški Sloveniji ne po-
meni načelne politike stapljanja Slovencev Z »drugače govorečimi državljani« v vsedržavnih italijanskih strankah, katero zagovarjajo tisti zaslepljeni rojaki, ki vabijo Slovence, naj glasujejo za Partito Comu-nista Italiano ter Partito Socialista Italiano. Slovenske stranke, združene na listi Slovenske skupnosti, se niso nikdar razpustile, amipak imajo svojo organizacijo, ker dobro vedo, da bo naša manjšina v Italiji upoštevana le tako dolgo, dokler bo imela lastno politično predstavništvo. Ako bi vsi Slovenci sledili pozivom komunistov ter socialistov, bi postali Goriško in Tržaško tisto, kar je danes Beneška Slovenija! To je edina perspektiva, katero nam nudi PCI, o kateri piše »Delo«, da je »največja in najmočnejša »slovenska stranka«. V perspektivi je dejansko največja stranka, ki Slovence raznaroduje s svojo kapitulantsko miselnostjo, ki vodi h kapitulantski politiki prostovoljnega narodnega utapljanja v neslovenskih strankah, to je k počasnemu odpadanju od lastne narodnosti !
NEKAJ NEVŠEČNIH VPRAŠANJ
DR. ŠIŠKOVIČU
'Prerekanja so nam sicer odvratna, toda ker nam je »Delo« vrglo rokavico, jo sprejemamo. Imamo nekaj vprašanj za dr. Si-škoviča, o katerem pravijo, da bo izvoljen na listi PCI. Zakaj so parlamentarci PCI kljub drugačnim slovesnim zagotovilom g. Bernetičeve glasovali za statut naše dežele brez podrobnih jamstev za slovensko manjšino, ko je vendar znano, da brez njihovih glasov dežela sploh ne bi bila ustanovljena? Zakaj so zapravili edino priliko, ko bi res lahko nekaj naredili za Slovence? Zakaj večina slovenskih pripadnikov PCI, pravimo večina, ne kakšen posameznik, pošilja otroke v italijanske šole? Kam grejo milijoni, ki jih je dalo vodstvo PCI za deželne volitve dne 10. maja? Kaj svetuje slovenskim pristašem PCI glede sov-jetsko-kitajskega preloma? Kako opravičuje krizo v svetovnem komunizmu? Kako opravičuje psovke, s katerimi se zmerjajo njegovi »slavni« voditelji? Ali naj uboge slovenske k unionistične duše verjamejo ki-
H>i!l!II!l!lllllillllllltlli!llilllllllllllllll!llllllllllllilllll[lllllt!lllll!llllllllllll!llillllllllllltlllllllllllllllllllllitlllllll!llllllllll!lllilllllllllllllilllllllllllllllllllllllilllllllini!l|l||||||tlllllllttl{||i[|lllllllllllll!||!||[ItlltlltllMfll!l!lllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Radio Trst A
Spored od 19. do 25. aprila 1964 Nedelj a: 9.30 Cvetiče v slovenski pesmi.
10.00	Prenos sv. maše iz stolnice sv. Usta. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »V kalnih gorah«. — 12.00 Slovenska nabožna f®sein. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 “°. kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši jjcžoli, — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 adijska novela: Lev Detela: »Sonce za ^laki«. — 18.30 Po društvih in krožkih:
1	Filatelistični klub »Lovrenc Košir«, ponedeljek: 11.15 Ameriški odmevi. — Iz slovenske folklore: Niko Kuret: lUdstvo baja, ljudstvo poje: (12) »Kme-c je seme posjal«. — 18.00 Glasovi iz ^pave, pripravil Tone Penko. — 19.15 Ra-Jska univerza: (12) »Še o pravici do ^ževamja v stranke«.
^°rek: 12.15 Pomenek s poslušavkami. ^ ®-00 Italijanščina po radiu: 40. lekcija.
'9.15 Pisani balončki, radijski tednik za ^miajSe. —■ 21.00 Pregled italijanske dra-j> *ke, pripravila Josip Tavčar in Jože
eteri
W. 18. oddaja. Odlomek iz komedije ki jo je napisal Achille Torelli
enodejanka »Oavalleria rusticana« in
odlomek iz drame »Volkulja«, kii ju je napisal Giovanni Verga. — 21.50 Slovenski in jugoslovanski solisti.
Sreda: 12.15 Po tujih krajih. — 13.30 Izbrali smo za vas. — 18.00 Znanstveni leksikon. — 18.30 Slovenski skladatelji 18. in 19. stoletja, pripravil Dragotin Cvetko: (6) »Janez Krstnik Novak«. — 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Tita Birchebner« iz Tapogliana. — 19.15 Higiena in zdravje. — 21.00 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Milana.
Četrtek: 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič. — 18.00 Italijanščina po radiu: 41. lekoija. — 18.30 Solistični koncert. — 19,15 širimo obzorja: »Tržaški talasografski zavod«, napisala Mara Kalan. — 21.00 »Novi ljudje«, komedija v troh dejanjih. — 22.50 S »Festivala dveh svetov« v Spoletu 1963.
Petek: 11.45 'Jugoslovanski orkestri in pevci. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. —
18.00	Bilo jb nekoč... Venec pravljic,' pri-jx)Vtedk, legend: (23) »Vsiljivi boter«, pripravil Jurij Slama. — 18.30 Solisti Julijske Benečije in Furlanije. — 19.15 Radijska Univerza: »Etektrika: (ll)- »Termoionski učinek«. — 20.30 Gospodarstvo in delo.
Sobota: 12.15 Zgodovinske zanimivosti.
— 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste.
— 15.30 »Bo že kako«, radijska drama. — 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru.
— 19.15 Družinski obzornik. Urednik Ivan Theuerschuh. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Zborovske skladbe Rada Simonitija, Karla Pahorja in Alojza Srebotnjaka.
Pri cestnih nesrečah ima alkohol največji delež
Na tiskovni konferenci avtomobilskega kluba (ACI) je govoril rimski vseučiliški profesor Punitoni o cestnem prometu. Izjavil je, da število mrtvih pri cestnih nesrečah prekaša število mrtvih, ki jih zahtevajo nalezljive in druge najbolj razširjene bolezni. V delu 1963 so cestne nesreče v Italiji zahtevale 12.000 življenj. Po preiskavah so ugotovili, da je pri teh nesrečah imel najvfečji delež alkohol in preobilna ali zgrešena hrana.
Protialkoholno kampanjo, je rekel prof. Puntoni, je treba voditi zelo premišljeno in prepričevalno. Prepričati je treba zlasti mladino o nevarnostih in zločestih posledicah alkoholizma.
Končno je prišel dan, ki smo ga ške-deinjski Slovenci nestrpno pričakovali: o-tvorili smo svoj Dom, v katerem se bomo odslej zbirali in tvorili eno samo slovensko družino.
V	sedanjih težkih razmerah more Slovence na Tržaškem in Goriškem rešiti samo združenost in povezanost. A druži jih najbolj lasten prostor, v katerem se zbirajo; prostor, ki jih privablja s slovenskimi večeri in s kulturnimi sestanki; prostor, v katerem se morejo počutiti kot doma.
Gospod Dušan Jakomin je kot slovenski kaplan v Skednju vedno močneje čutil potrebo, da se to doseže, tako zaradi slovenskih družin, kot zaradi mladine, zlasti pa zaradi otrok. Zato je 26. maja 1961 začel z nabirko za bodoči Dom. Sklical je razne posvetovalne seje, začel je objavljati vest v katoliških časopisih in navduševal zanj vernike v cerkvi. In ljudje so se velikodušno odzvali njegovi prošnji, saj so razumeli, da je ideal pošten in cilj uresničljiv.
Dne 10. avgusta istega leta se je že vršil srečolov v ta namen. Dobiček je bil kar lep. Istega dne je g. Jakomin dobil od gospe Drage Gregorič vd. Rosenberg čudovito vest, da 'poklanja bodočemu društvu svojo hišo, ki naj postane sedež in dom tega društva. Ta vesela novica je prišla prav na praznik sv. Lovrenca, škedenjske-ga patroma. 13. avgusta se je izvršila pred notarjem pismena .izročitev hiše in tega dne je bilo 'tudi ustanovljeno škedenjsko kulturno društvo. 25. oktobra je društvo dobilo cerkveno priznanje in s tem napravilo že velik korak naprej. Vendar je manjkalo še državno priznanje. Vedeli smo, da bo treba na to čakati precej dolgo. A čakanje je bilo tudi poplačano: dne 20. junija 1963 je društvo končno dobilo državno priznanje s podpisom predsednika republike. Naše društvo je postalo pravna ustanova z državnim priznanjem in s tem edini lastnik Doma, ki ga je v svoji velikodušnosti podarila gospa Draga Gregorič.
Naj tu objavimo izjavo, ki jo je 14. februarja 1962 napisala darovavka:
»Podpisana sem po preudarnem razmišljanju svojem in tudi po želji svoje pok. sestre Marice Gregorič ter po prizadevanju škedenjskega kaplana g. Dušana Jakomina poklonila Skedenjskemu kulturnemu društvu svojo nepremičnino in vse, kar k tej spada. Vse to naj služi dobrobitju predvsem slovenskih otrok in sploh Slovencev v Skednju, kjer naj nadaljujejo in razvijajo dediščino svojih očetov v zvestobi do svojega materinega jezika, Boga
tajskim komunistom, ki so za krvavo revolucijo in atomsko vojno, odnosno Hru-ščevu, ki pravi, da so kitajski kom-unisti idioti? Ali maj verjamejo Kitajcem, ki pravijo, da je Hruščev izdajavec, ali Hrušče-vu, ki pravi, da je komunizem gospodarska polomija in da je treba posnemati kapitalistične gospodarske metode? Ali naj jedo s Hruščevoin golaž in plešejo balet, odnosno ali naj gredo s kitajskimi komunisti po sledovih »mrtvaka« Stalina in stradajo, živijo v nečloveškem terorju ter se borijo za zmago komunistične zmote? Ubogi komunista so res zabredli v zadrego, iz katere se bodo težko izmotali. In zadrega bo vsak dan hujša. Naj bo dovolj nevšečnih vprašanj. Odgovor, ki ga svetujemo dr. šiškoviču, je samo eden: zapustiti komunistično barko. Komunizem je svoje že opravil. Ce bo ostalo od njega kaj dobrega, to ne bo več komunizem, vse ostalo pa so pleve, ki jih bo veter odnesel.
ZVESTI SAMIM SEBI
Mi pa ostanemo dosledni in zvesti našim narodnim, verskim., kulturnim in drugim izročilom ter stopamo po moderni poti krščanskega socialnega nauka. Z veseljem pozdravljamo novo pomlad, ki jo je pobudi! Janez XXIII. Kar se naših vprašanj in pravic tiče, pa bomo vsi zavedni in demokratični Slovenci izpolnili svojo dolžnost tudi na volišču. Glasovali bomo za SLOVENSKO SKUPNOST!
BRVTSKI OBJEM
Nekaj teh odločilnih besed smo morali povedati slovensko govorečim komunističnim voditeljem, kii naše ljudstvo zavestno zapeljujejo v zmoto. Ostalim, ki so na 'njihovi' strani v prepričanju, da se borijo za dobro in pravično stvar, ker so jih po pretresljivih dogodkih med fašizmom in dvoma svetovnima vojnama zbegali, pa ponujamo prijateljsko roko in bratski objem. Vabimo jih, naj razmislijo naše besede in poslušajo samo svojo vest, pa bodo prišli v 'naš slovenski tabor, kamor spadajo. Tudi oni bodo dali svoj glas slovenski listi z lipovo vejico in napisom SLOVENSKA SKUPNOST.
in naroda. To naj druži in združi vse naše rojake.«
Skedenj, 14. februarja 1962
V	nedeljo 12. aprila ob 11. uri se je vršila otvoritev škedenjskega doma. K otvoritvi so bili povabljeni razni predstavniki tržaškega in goriškega kulturnega sveta. Najprej je mala Nadja Srebrnik s kratkimi besedami pozdravila gospo Gregorič, se ji zahvalila za njeno velikodušnost ter ji podarila šop cvetja. Nato je v imenu mladine spregovoril študent Klavdij Živec, ki je med drugim poudaril misel, da bodo imeli odslej mladi ljudje v Skednju prostor, kamor bodo lahko zahajali. Povabil je škedenjskega župnika, naj blagoslovi dom. Tudi g. župnik je poudaril važnost takih prostorov, ki so ne samo koristni, ampak tudi neobhodno potrebni.
Po blagoslovitvi je spregovoril g. Jakomin, ki se je najtopleje zahvalil vsem 'prisotnim in odsotnim za njihovo dragoceno pomoč, pa tudi tistim, ki jih ni več med nami, a ki so dali svoj prispevek za uresničitev te velike zamisli. Za njim je povzel besedo prof. Ivan Theuerschuh, ki je v imenu tržaškega Katoliškega sveta pozdravil vse prisotne in povabil starše, naj pošiljajo svoje otroke v ta dom, kjer se bodo naučili marsikaj lepega in dobrega. — Gorico je zastopal g. Maks Komac, ki je prinesel pozdrave tamkajšnjih kulturnih organizacij, in voščil škedenjskim Slovencem mnogo nadaljnjega uspeha. Nazadnje je spregovoril msgr. Jakob Ukmar, ki je tudi poudaril važnost takih prostorov ter dejal, da bi morala vsaka fara imeti svoj dom, ki naj služi za kulturno izobraževanje, za gojitev materinega jeizika in pesmi, pa tudi za pošteno zabavo in razvedrilo. Njegove ganljive besede so marsikateremu privabile solze v oči. Vsi smo bili zadovoljni, da je tudi on prišel k otvoritvi.
* * *
Lani v jeseni smo začeli s popravili. Zaenkrat ima društvo na razpolago le en prostor v pritličju, kajti v hiši še stanujejo stranke. Dela so zahtevala mnogo žrtev in stroškov, a po zaslugi teh žrtev imajo danes škedenjski Slovenci svoje zbirališče.
V	načrtu je, da bo nekoč v pritličju 14 m dolga soba (za sedaj meri 6,20x 5 m), v prvem nadstropju pa bo ena velika in dve
Prispevajmo za volilni skiad!
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Predlagatelji goriške kandidatne liste za deželne volitve vljudno vabijo volivce in sploh vse Slovence, naj dajo prostovoljne prispevke za volilni sklad.
Volitve zahtevajo pač precej visokih izdatkov, zato je prav, da vsakdo prispeva za stroške po svojih močeh.
Prispevki se lahko izročijo v roke kandidatov, voditeljev Slovenske demokratske zveze ali pa uredništvu »Kat. glasa«. — Hvaležno se sprejme vsak še tako skromen prispevek!
manjši sobi. Pred hišo je majhno dvorišče z železno ograjo.
Naj na tem mestu izrečemo našo iskreno in prisrčno zahvalo stricu Pavlu Stefanoviču za njegovo neutrudno požrtvovalnost pri delu za obnovitev prostora; naša zahvala naj gre prav tako Jožici Sancin za njeno dragoceno pomoč pri pospravljanju in za njeno nenehno skrb, da bi bilo vse v redu. Zahvala naj gre tudi vsem drugim, ki so na kateri koli način prispevali k uresničitvi tega prvega velikega in važnega koraka.
G. Jakomin je naslovil prošnje na razne ustanove za denarno ali drugačno podporo. Tako je Društvo dobilo od Casse di Ri-sparmio televizor s stabilizatorjem, podjetje Italcementi je dalo precej vreč cementa, tovarna Itaisider se je ponudila, da bo popravila žlebove. Razni privatniki so prispevali s tem, da so poklonili društvu mnoge potrebne stvari.
Kakšna je danes imovina društva? V posesti ima televizor, projektor, klavir, radijski aparat, biljard, knjižnico in slike umetnikov. Začetek je skromen, a pomislimo, da je komaj začetek!
Naj zaključimo z mislijo, da imamo sedaj škedenjski Slovenci skupni dom, iz katerega nas ne bo nihče podal, dom, v katerem bomo lahko gojili slovensko pesem in besedo, kajti — kot je pravilno rekel msgr. Ukmar — malokateri velik narod se more ponašati s tolikim bogastvom cerkvenih in narodnih pesmi kot mi. Ta dar, ki nam ga je Bog poklonil, moramo še nadalje bogatiti; ta dar Slovenci s ponosom nosimo v svet!	M.	Z.
NA RAZGLASNI DESKI ravnateljstva v ulici Croce 3 je izobešena ministrska odločba o začasnih namestitvah in su-plencah o osnovni šoli za šolsko leto 1964-65. Rok za vloženje tozadevnih prošenj zapade dne 30. aprila t. 1.
RZASKE
NOVICE
Proti davkom za nazaj!
Z glasovi štirih strank sredinske levice (krščanske demokracije, - socialnih demokratov, ital. socialistične stranke in republikancev) ter komunistične partije je tržaški občinski svet sprejel sklep, po katerem bodo morali plačati za deset let nazaj davke tisti, ki so po 1. januarju 1954 prodali kakšno zemljišče.
Svetovavec Skupne slovenske liste dr. Simčič je glasoval proti temu, da bi zakon o novih davkih na stavbne parcele veljal za nazaj. Povedati je treba, da je zakon sprejel rimski parlament in ga ni moč razveljaviti. Pač pa imajo občine možnost določiti, če naj velja šele od letos ali tudi za nazaj. In dr. Simčič je glasoval proti temu, da bi pri nas veljal za nazaj. Zakaj?
IGRALSKA SKUPINA
V	BORŠTU
bo uprizorila v župni dvorani veselo igro v treh dejanjih
PRI BELEM KONJIČKU
in sicer v soboto 18. aprila zvečer ob 8.30 in v nedeljo 19. aprila popoldne ob 5h
Vljudno vabljeni!
Zakoni z vzratno močjo, je rekel, nasprotujejo pravnemu čutu in povzročajo pravno negotovost. Skupna slov. lista je za obdavčenje tistih, ki prekupčujejo z zemljišči in imajo pri tem mastne dobičke, kar se dogaja v velikih mestih. Graja pa zakrni, ker ni izvzel manj imovitih slojev in je udaril tudi po tistih, ki so prodali borni košček zemlje iz potrebe ali zato, da so si z izkupičkom lahko na svoji zemlji postavili skromen dom. Morda bodo ravno ti nosili glavno breme novega zakona, ker se pač špekulanti znajo vedno izmuzniti.
Med našimi slovenskimi ljudmi je precej takšnih, ki so prodali kos zemlje, ker jim ni nič nesel, morali pa so plačevati davke zanj, ali pa so prodali nekaj zemljišča, da so si na preostali parceli sezidali
OPČINE
Za nedeljo 19. aprila je pripravila Openska mladina
Pomladanski prosvetni večer
Zaigrali bodo igro iz openske vasi:
SOSIČEV DOM
nato pa veseloigro: HIŠA STRAHOV Vmes bo igral vesetH godalni kvartet prijetne melodije. — večer bo v dvorani Marijanišča. Začetek ob 18. uri
Ekipni turnir v namiznem tenisu za pokal »Pomlad«
BOR-DOM = 6:3
Prejšnji teden je bila odigrana tekma med BORovci in DOMovci za pokal »Pomlad«, ki ga je organizirala »La Soffitta«. Tega turnirja se je udeležilo več namiznoteniških ekip s Tržaškega.
Tekma med BORovci in DOMovci je bila zelo napeta in presenetljiva. Kljub premoči BORovcev so DOMovci predstavljali za njih resno nevarnost.
Za BOR so igrali Košuta, Tomšič in Moro; za DOM pa Kuret, Fabjan in Tavčar A. — Igravci BORa so pokazali neko negotovost in njihova igra ni bila preveč prepričevalna. Edini, ki je pokazal, da napreduje, je bil Moro, medtem ko sta Košuta in Tomšič pokazala slabšo igro. — DOMovci pa so se zelo dobro izkazali. Najbolj presenetljivo je zaigral Kuret s Tomšičem, ko ga je gladko premagal v obeh setih. Košuti pa je pretila nevarnost, da izgubi, ko je Kuret v tretjem setu vodil in se je moral Košuta prav potruditi, da ga je pre-
VZHODNI DAN ZA TRŽAŠKE SLOVENCE
APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA v Trstu vabi primorsike rojake k vzhodni maši v bizantinsko-slovan-skem obredu, ki bo v nedeljo 19. aprila ob 16. uri v cerkvi sv. Ivana v Trstu. Pridite, da skupno pomolimo za zedinjenje z našimi vzhodnimi ločenimi brati.
Pri liturgiji bo pel moški pevs'ki zbor iz Trsta pod vodstvom prof. Zorka Hareja.
Ob tej priliki bo na razpolago tudi novo KRALJESTVO BOŽJE, ki je v ' celoti posvečeno slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu (člani ACM dobe knjigo po svojih župnijah).
magal. Tudi Fabjan je pokazal takrat odlično igro, ko je Košuti in Tomšiču odvzel vsakemu po en set. Slabše pa se je izkazal Tavčar A., ker je takoj podlegel premoči Košute in Tomšiča.
Rezultati so bili:
Košuta-Tavčar A. 21-19, 21-10; Kuret-Tomšič 21-10, 21-15; Fabjan - Moro 21-14, 18-21, 21-19; Košuta-Kuret 21-17, 18-21, 23-21; Tomšič-Fabjan 19-21, 21-13, 21-17; Tavčar A.-Moro 21-15,	21-13; Košuta-
Fabjan 21-8, 12-21, 21-18; Tomšič - Tavčar A. 21-17, 21-13; Moro-Kuret 16-21, 21-13, 21-17.
Kubo
□ RIŠKE
NOVICE
hišo za lastno uporabo. Te ljudi je branil dr. Simčič, nista pa se ozirali nanje tisti stranki, ki se potegujeta za slovenske glasove, to je Italijanska komunistična partija ter Italijanska socialistična stranka. Na to naj pomislijo tisti, ki bodo čez nekaj časa dobili poziv, da plačajo 25.000 in morda 100.000 lir davka, če so v zadnjih desetih letih prodali kaj zemlje. — Drugače je bilo v nabrežinski občini, kjer imamo sve-tovavce dr. Škerka, Drago Legišo, Josipa Terčona in druge, ki so v občinskem odboru. Tam omenjeni zakon na njihovo zahtevo ne bo veljal za nazaj, ampak šele z letošnjim letom.
Delo za duhovniške poklice
V	sredo 8. aprila je pri mesečni duhovni obnovi tržaških slovenskih duhovnikov go voril tržaški nadškof msgr. Santin. Pri razgovoru, ki je sledil obnovi, je prevzvi-šend dal nekaj navodil za praznovanje svetovnega dneva za duhovniške [»klice, ki ga morajo primerno praznovati vse župnije. Pri razgovoru se je poudarilo, da so se v Slovani ji na ta dan pripravili s posebno devetdnevnico. Gospod nadškof je dal nadalje nekaj navodil za organizirano molitev za duhovnike in za duhovniške ter redovniške poklice. Posebne skrbi naj bodo deležni tudi strežniki, brez katerih so lope in prikupne bogoslužne pobožnosti v cerkvi nemogoče.
Posvetitev glavnega oltarja v Podgori
V soboto 11. t. m. je naša župnijska cerkev vendar doživela to, na kar je upravičeno čakala malo manj kot 50 let: posvetitev glavnega oltarja.
Podgora je v prvi svetovni vojni med prvimi kraji na Primorskem okusila razdejanje, ki so ga bruhala žrela topov. Koliko hudih bitk je divjalo po pobočjih 'tedaj zares krvave gore Kalvarije.
Kakih šest let po končani vojni je bila obnovljena cerkev in dne 1. oktobra 1924 je tedanji gospod kurat vanjo zopet prenesel Najsvetejše. Naslednje leto je bil postavljen križev pot in nove klopi. Za Veliko noč 1926 pa je tvrdka Zanin dokončala orgle, za katere se je veliko zanimal tudi pok. skladatelj Vinko Vodopivec.
A kljub vsem obnovitvam je še nadalje ostajalo odprto vprašanje glede velikega oltarja. Ta je namreč ostal deloma ohranjen s svojimi stebri in visokim ozadjem. Razdejana pa je bila oltarna miza in zadnji del s stopnicami. Vse to so pozneje za silo zložili skupaj, nekaj popravili, zalili z malto, skromno prebarvali in v glavnem pokrivali s prti, z antipendiji itd. Na sredo oltarja so bile tudi provizorično postavljene skromne relikvije v malem prenosljivem kamnu, kot to izjemoma dopušča liturgija na zasilnih ali stranskih oltarjih. O raznih potrebah in pomanjkljivostih podgorske cerkve je že leta 1926 pisal dolgoletni in znani podgorski župnik, pokojni g. Stanko Stanič.
Hvala Bogu, sedaj smo dosegli tako zaželeno in potrebno obnovo bistvenega dela našega glavnega oltarja. Po naklonjenosti msgr. Velcija iz goriške stolnice smo dobili relikvije prav našega farnega patro-na — sv. Justa mučenca, čigar praznik obhajamo 3. novembra.
V soboto ob 4h popoldne je prispel g. nadškof s svojim tajnikom in ceremondar-jem. Prisostvoval je tudi č. g. Zorž, dekan iz štandreža. Uživali smo slovesni in zanimivi obred posvetitve oltarja. Nato je ob navzočnosti g. nadškofa bila darovana prva sv. maša na novoposvečenem oltarju. Po končanem svetem opravilu je lepo spregovoril g. nadškof in nam razložil veličino in pomen posvetitve. Zaključil je z blagoslovom iin s prijaznim nasmehom navzoče vernike prav po domače pozdravil: »Hvaljen Jezus!«. Poprosil je nato gospoda dekana, naj nadaljuje z govorom in razlago v slovenskem jeziku, kar je č. g. Zorž tudi lepo in prijetno izvršil, za kar smo mu iz srca hvaležni. Vsej slovesnosti so dale svoj velik prispevek tudi naše lepe, nove orgle, ki so ubrano spremljale vso sveto mašo.
Msgr. Ainbrosi težko bolan
Goriški nadškof Pangrazio je v nedeljo obiskal msgr. Ambrosija, ki leži težko bolan v Thiene. Njegovo stanje se iz dneva v dan slabša. Priporočamo ga v molitev!
Misijonsko predavanje v Gorici
V	nedeljo nas je obiskal v Gorici misijonski brat Karel Kerševan CM, ki že od leta 1947 deluje v belgijskem Kongu. Predstojniki so ga poslati na šestmesečni zasluženi oddih v Evropo, ki ga misli g. misijonar uporabiti za predavanja o svojem misijonu med Slovenci, ki živijo v zamejstvu, v Zapadni Evropi, Kanadi, Sev. Ameriki in Argentini. V Katoliškem domu ga je občinstvu predstavil njegov redovni sobrat dr. Jožef Gracar z mirenskega Gradu. Nato so gledavoi mogli slediti dvema zanimivima barvnima filmoma, ki sta prikazala dejavnost katoliških misijonarjev in misijonark na področju, kjer deluje g. misijonar.
Z zadnje občinske seje v Sovodnjah
Dne 7. aprila je bila v Sovodnjah občinska seja. Obravnavali so razne zadeve; nekatere so rešili, druge pa prenesti na prihodnjo sejo. Med drugim so sklenili, da ojačijo javno razsvetljavo; stroški bodo znašali 2,300.000 lir. Nato so občinski očetje odločili, da bodo naprosili vojaško oblast, naj asfaltira cesto Vrh-Rubije, saj jo vojaki še najbolj rabijo. Svetoivavca Vilka Cotiča so imenovali za občinskega zastopnika v komisiji za upravljanje proste cone. Sklenili so tudi, da odstopijo cerkvi na Peči zemljišče na griču okrog sv. Katarine. Devetaku Avgustu so določili prispevek 80 tisoč lir za kritje bolniških stroškov.
Pri slučajnostih pa je svetovavec Černič K. omenil g. županu pisanje časopisov glede industrijske cone med Gorico in So-vodnjami ter izjave arh. Picctaata. Župan mu je odgovoril, da je arh. Piocdnato zatrdil, da se z novim industrijskim naseljem ne bo ogrožal narodnostni obstoj Slovencev, -nasprotno da se bodo Kraševci zanaprej rajši selili v Sovodnje kakor v Tržič v iskanju dela. Svetovavec čemic je nato izrazil mnenje, da Slovenci ne moremo verovati lepim besedam rimskega profesorja, tudi besedam samega ministrskega predsednika ne. Mi potrebujemo zaščitni zakon, kot ga imajo Nemci na Južnem Tirolskem. Besed in obljub smo v teh letih slišali več kot preveč, zaščitnega zakona pa nam nočejo dati. In to je zelo slabo znamenje za namere odgovornih ljudi. Kdo bo potem odgovoren za potujčevanje naše zemlje? Med drugimi gotovo sedanji župan in odbor, ki mu pri tem z glasovanjem pomaga.
G. župan, ki je očividno za načrte inž. Picctaata kar navdušen, je obljubil samo to, da bo ob pravem času poklical na razgovor vse predstavnike strank in ugledne može iz občine, ker da sam noče prevzeti dokončne odgovornosti.
Na koncu je g. župan še omenil, da je sovodenjsko župnišče potrebno temeljitega popravila. O zadevi, da je že govoril na prefekturi, kjer so obljubili dati pomoč; nekaj pa upa, da bo prispevala škofija in ostalo občina.
Štandrež
Tudi v naši vasi žanje smrt z neizprosno koso. Letos smo imeli že 15 pogrebov. Nekateri so umrli zaradi bolezni ali onemoglosti, zadnja dva pogreba pa sta bila posebno žalostna. V soboto se je na poti domov iz tovarne smrtno ponesrečil 20 -letni Franc Sanfilippo. Na cesti pri Malih Rojcah je iz nepojasnjenih vzrokov zadel z motorjem ob drevo in se pri tem težko poškodoval. Po prevozu v bolnico je kmalu izdihnil. Drug žalosten pogreb je bil pa oni 28-letnega Artura Jarca, ki se je sam vrgel pod vlak na železniškem mestu v Rubijah. Fant je bil bolan na pljučih in je kazal znake duševne neuravnovešenosti.
Bog bodi usmiljen mladim žrtvam!
Rupa
Smrt posega zelo bridko v vrste naših ljudi. Pretekli teden so bili kar trije pogrebi. Najprej smo pokopali 65jletnega Ivana Tomšiča s Peči., nato 80-letnega Jožeta Petejana in isti dan še Gizelo Pavletič, r. Cijan. Pokojna Gizela je po smrti sestre poročila svaka Janeza Pavletiča. Sestra je namreč umrla na porodu dvojčkov. Z možem sta imela hčerko, ki ji je sedaj 13 let. Bolehala je na srcu in se dalj časa zdravila po raznih 'bolnicah. Sedaj je odšla za svojo sestro in pustila moža in hčerko v največji žalosti.
Bog daj pokojni večni pokoj, preostalim, zlasti še Janezu Pavletiču pa naše sožalje.
Raj bel j
Končno prihaja pomlad tudi v našo vas. Zadnji teden je sneg sicer znova pobelil naše hiše, vendar ni obstal in je kmalu skopnel. Bliža se tudi čas lova na divjega petelina, ki že ljubosumno izziva svoje tekmece ob jutranji zori, ko išče neveste.
Smrt je to leto pobrala kar pat upokojenih rudarjev v starosti od 60 do 77 let. Najstarejši rudar v vasi je pa še vedno Tomaž Cuder, starejši, ki mu je 84 let in še vedno bere naš list brez naočnikov.
Rajbeljski rudnik potrebuje kvalificiranih moči. Teh pa ne more dobiti zadostno število v Italiji, zato se je ravnateljstvo obrnilo po delavce v Jugoslavijo. Prvih deset rudarjev izza meje je že opravilo zdravniški pregled pri rudniškem zdravniku in so te dni nastopili delo.
Na občini v Trbižu se pritožujejo, da jim je naš novi vodovod izpraznil blagajno. Mi pa vemo povedati, da smo bili celo zimo brez vode, kar se nam poprej pri starem vodovodu ni nikoli zgodilo.
Volitve so pred vrati, vendar med tukajšnjimi ljudmi ni veliko zanimanja. Verjetno smo predaleč od središč, da bi se zljubilo k nam kakemu večjemu političnemu prvaku. Vendar čeprav ni propagande, bi vsakdo moral vedeti, kaj je njegova dolžnost na volitvah: ne voliti diktatur ne na levi ne na desni!
Spomlad s snegom
Tri mesece trajajoče deževje se je končno poslovilo od Gorice. Rešil nas je sneg, ki se je prejšnjo sredo zjutraj prikazal na vseh bližnjih goriških hribih in segal prav nizko v dolino. Ozračje se je znatno ohladilo in pravljičen je bil pogled na razcvetela sadna drevesa, katerim so v o-zadju drugovali zasneženi hribi.
Sneg je zapadel tudi v Kanalski dolini in po vsej Severni Primorski in Beneški Sloveniji. V okolici Idrije je zapadlo okrog 30 om snega, na Sv. Višarjah 40 cm, v Beneški Sloveniji pa je sneg segal do samega Čedada.
Novi urad na goriški kvesturi
Na goriški kvesturi so pretekli teden odprli nov urad, katerega namen je vzdrževati stike z občinstvom. Urad je v sobi št. 5 v prvem nadstropju ta ga vodi komisar dr. Tagliolatto. Na uradu bodo osebe vešče italijanščine, slovenščine, nemščine in srbohrvaščine na razpolago za vsa vprašanja in zadeve prosivcev kakor tudi turistov, katerim bodo na razpolago turistični prospekti.
Urad bo imel to veliko prednost, da bo stalno deloval podnevi in ponoči ta bo zato za naše mesto in zlasti za turiste velikega pomena.
Sečnja gozdov v jugoslovanskem obmejnem pasu
Zveza neposrednih obdelovavcev iz Gorice obvešča vse zainteresirane lastnike gozdov v jugoslovanskem obmejnem pasu, da jim bo na sedežu v ulici Boocaocio 2 na razpolago pooblaščeni uradnik, ki bo uredil vse potrebne prošnje za sečnjo gozden' v jugoslovanskem obmejnem pasu v letu 1965.
Zainteresirani se lahko javijo na zgoraj omenjenem uradu vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Cas za prošnjo zapade dne 15. maja.
Slovensko katoliško prosvetno društvo števerjan
VABI 1. MAJA OB 15,30
V	ŠTEVERJAN MED BOROVCE NA
PRVOMAJSKI TABOR
Na letošnjem tradicionalnem slavju se bomo zbrali Slovenci iz vseh treh zamejskih pokrajin : Koroške, Tržaške in Goriške
Bratje in sestre, prvega maja vsi med BOROVCE V ŠTEVERJAN!
OBVESTILA
BOGOSLOVCI TRŽAŠKEGA SEMENI
ŠCA prirejajo vsako leto veliko loterijo v korist katoliške univerze v Milanu. Letos bo žrebanje v nedeljo 26. aprila. Srečke
—	po 100 lir — so dobili v prodajo tudi nekateri Slovenci v Trstu in okolici. Ker imamo na milanski univerzi vedno nekaj dijakov in ker imamo od velike katoliške ustanove korist vsi katoličani, zato lepo iniciativo tržaških bogoslovcev radi priporočamo.
POD NASLOVOM NAVIHANCI je izšla nova številka KNJIŽIC. Tokrat bodo zadovoljni zlasti naši mladi bravci in vsi ki mladino ljubijo. V knjižici so objavljene štiri resnične zgodbe iz življenja mašnih strežnikov. Zanimivo in lepo opremljeno knjižico zlasti mladini in vsem vzgo jiteijem lepo priporočamo. Cena 70 lir. Knjižice dobite vedno v naših knjigarnah v župniščih in v upravi v Marijanišču na Opčinah.
SLOV. KAT. PROSVETNO DRUŠTVO »M. Filej« v Gorici vabi na redni o b č ni zbor, ki se bo vršil v torek 21. aprila 1964 ob 20.30 v prostorih Kat. doma v Go rici, s sledečim dnevnim redom:
1) čitanje in odobritev prejšnjega za pisnika; 2) poročilo odbornikov; 3) poro čilo nadzornikov ta razsodišča; 4) glaso vanje o razrešnici; 5) volitev novega odbora, nadzornikov in razsodišča; 6) slu čajnosti.
Občni zbor je sklepčen, če je navzoča vsaj polovica članov; pol ure po sklicanj*! pa je sikleipčen ob vsakem številu.
ODBOH
DAROVI
Župnija Gabrje-Vrh za Baragovo bea tifikacijo 8.500, za Slomškovo beatifkacij0
8.500 'lir. — Najlepša hvala!
Za Marijanišče: N. N. Ricmanje 1.000 S. D. iz Skednja 5.000; M. B. iz Trsta 1.000; Ž. A. iz Trsta 10.000; M. M. mesečn1 prispevek 1.000; Ob obletnici smrti pok; Jožice Senčar sorodnik 1.000; ob obletnih pok. Franca Sosič daruje soproga 5.000-Tavčer Rihard, Opčine 10.000; dve družil iz Barkovelj 2.000; prva Marijina družM iz Trsta Marijanišču za veliko noč 20.00* lir.
Vsem dobrotnikom se Marijanišče isku^ no zahvaljuje.
Za Katoliški dom: Jožef Cej 500; Ma rinka Leban 1.000; N. N. 10.000; N. N. 5.000: N. N. 2.000; N. N. 2.000; Ana Breziga* 1.000; Katarina Munih 1.000; Alojz Poca' rini 1.000; družina Žgavec 1.000; Fani Ktd 500; prof. Rihard Orel, Gorica 5.000; I. H-1 Gorica 3.000; T. P., Gorica 9.000 lir.
Za zavod sv. Družine: Družina KovlC: Peč št. 20 namesto cvetja na grob pok. Gr zele Pavletič in Jožefa Petejan 5.000;
P. H. 5.000 lir. — Preblagim dobrotnikom najtoplejša zahvala in zagotovilo spornifr v molitvi.
ZAHVALA
Ob težki izgubi drage žene in maO1*
Gizele Pavletič roj. Cija*1
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na na katorikoli način priskočili na poru1 v najtežjih urah. Zlasti se zahvaljuj®11 čč. duhovščini, darovavcem cvetja, vaš$ nom in sovaščanom, ki so v tako zgledn številu spremili drago pokojnico na nj zadnji poti.
Žalujoči soprog in hčerka Al,j1 Rupa, 13. aprila 1964
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp^ trgovski L 30, osmrtnice L 50, več davek na registrskem uradu.	j
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mot«1 Tiska tiskarna Budin v Gorici