30 let DSG Sele
V Selah so preteklo nedeljo praznovali 30-let-nico športnega društva. Agilnim društve-nikom so prišli čestitat številni častni gostje. Več na strani 14/15
Opustošenje, ki ga z besedami skoraj ni mogoče opisati. Zato je vsaka podpora velikega pomena in
pomaga zmanjšati posledice katastrofe.
MILIJON ŠILINGOV
za žrtve poplav v Sloveniji
V soboto, 8. decembra 1990, ob 14.30 v Mestnem gledališču v Celovcu
Veseloigra DUNDO MAROJE
Tokrat je Krščanska kulturna zveza za svojo vsakoletno osrednjo gledališko predstavo izbrala veseloigro s petjem in plesom DUNDO MAROJE.
Dundo Maroje je ime skopuškega trgovca, ki gre v Rim iskat svojega razsipniškega sina. Kaj vse doživi, se ne da opisati, to je treba doživeti v gledališču. Povsod, kjer je nastopilo Mestno gledališče ljubljansko s to veseloigro, so se gledalci, če so hoteli ali ne, morali pošteno nasmejati. Ne zamudite te priložnosti in si to igro, če vam je le mogoče, oglejte. Vstopnice so na razpolago pri krajevnih društvih, v Mohorjevi knjigarni, knjigarni Naša knjiga, pri Krščanski kulturni zvezi in eno uro pred predstavo v Mestnem gledališču v Celovcu.
Zastopniki Našega tednika, Nedelje in Zadružne zveze bodo naslednji teden predali denar, ki ste ga vi, dragi bralci, darovali za žrtve poplav v Sloveniji. Denar bomo razdelili po slovenski Karitas najbolj potrebnim žrtvam poplav. Kdor je še želi finančno podpreti, naj prenakaže svoj dar na spodaj navedeni konto. 0 razdelitvi podpore bomo poročali potem naslednji teden.
Za pomoč Sloveniji štev. konta
51540
pri Zvezi slovenskih zadrug
Politika
Pomoč za žrtve poplav v Sloveniji iz Šentprimoža in Šentjakoba
Ta teden je odšel transport oblek iz Šentjakoba, ki ga je organizirala tajnica Koroške enotne liste (KEL) Micka Miškulnik. v Celje. Prejemnik je Caritas Celje. Že pretekli teden so pri Caritas Celje sprejeli blagovni transport (zimske obleke, dele pohištva ter postelje in posteljnino) iz fare Šentprimož v vrednosti 200.000,— šilingov. Organizacijo transportov je prevzelo predstavništvo slovenske vlade na Dunaju, prevoz pa brezplačno opravlja podjetje Sienčnik iz Dobrle vasi. Tudi Mohorjeva ljudska šola se je pridružila nabirki odej in oblek..
Slovenska gimnazija pomaga žrtvam poplav v Ločah
Odbor šolske skupnosti na Slovenski gimnaziji se je po katastrofalni poplavi v Sloveniji spontano odločil, da zbira denarna sredstva in dobro ohranjene obleke za žrtve v Lučah v Savinjski dolini; Luče so bile od poplave najbolj prizadete.
Dijaki so zbirali 20,551,50, profesorji 21.720,—, Združenje staršev pa je prispevalo 3728,50. Po 23.000 šilingov (skupno 46.000,—) je izročil ravnatelj dr. Reginald Vospernik v spremstvu zastopnice dijakov Isabel Ebner in članice Odbora šolske skupnosti mag. Pepce Olip dvema družinama v Osnovni šoli Luče; obe družini sta izgubili vse imetje.
Avto-podjetje Sienčnik je že dva dni poprej prepeljalo obleke in obutev brezplačno prav tako v zbirališče osnovne šole Luče.
Iniciativa avstrijskih žena pomagala žrtvam poplav v Sloveniji
Iniciativa avstrijskih žena za pomoč ob katastrofah je v zadnjih tednih zbrala okrog 230.000,— šil. za žrtve poplav v Sloveniji. Konec preteklega tedna je predsednica te organizacije z delegacijo aktivnih predala zbrani denar 53-im družinam, ki so bile močno prizadete od te naravne katastrofe. Obenem pa je ta dobrodelna organizacija zbrala tudi materialne dobrine, katere je predala Rdečemu križu, za razdelitev. Prav gotovo je to bil dokaz dobrososedske pomoči in izraz, da pristno človeštvo ne pozna meja.
Hitra pomoč našim rojakom v Sloveniji:
štev. konta 51540 pri ZSZ; vplačate lahko pri vseh
POSOJILNICAH-BANK
in
ZVEZI-BANK
STRAN
r\ petek,
^ 30. novembra 1990
STRAN q petek,
O 30. novembra 1990
Politika
Prot. Bogo Grafenauer snet predsednik Kliiha koroških Slovencev
Klub koroških Slovencev v Ljubljani je imel pred kratkim svoj redni občni zbor, na katerem je ponovno izvolil za svojega predsednika prof. Boga Grafenauerja, ki si je v preteklih letih posebno trudil za razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem in si je v Sloveniji neumorno prizadeval za pomoč rojakom na Koroškem. Za podpredsednika pa je občni zbor izvolil Staneta Uršiča, velikega prijatelja koroških Slovencev. Številne akcije pomoči so stekle v preteklih letih, kjer je Klub koroških Slovencev materialno pomagal številnim slovenskim društvom in ustanovam, po-
sebnega pomena pa bila seveda tudi vedno moralna pomoč, ki so jo na Koroškem znali vedno zelo visoko ceniti.
Predsednik Kluba koroških Slovencev prof. Bogo Grafenauer pa je tudi vedno zelo dosledno in pozorno spremljal politični razvoj znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tega vprašanja se je predsednik lotil tudi na minulem občnem zboru, na katerem je analiziral trenutni politični položaj.
V imenu Narodnega sveta koroških Slovencev je pozdravil občni zbor tajnik mag. Marijan Pipp. Klubu koroških Slovencev se je zahvalil za vso doslej iz-
kazano pomoč, ki jo bo slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje potrebovala. Mag. Pipp je zavzel tudi stališče k trenutno perečim političnim vprašanjem med slovensko narodno skupnostjo in se izrekel za samostojno avtonomno zastopstvo slovenske narodne skupnosti na deželni in zvezni ravni. V imenu Zveze slovenskih organizacij je občni zbor pozdravil tajnik dr. Marjan Sturm. V imenu slovenske vlade pa se je udeležil občnega zbora tudi minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular. Za glasbeni okvir občnega zbora so poskrbela letos „Plazni-ška dekleta“.
Generalni konzul vabi na sprejem
Ob Dnevu republike je novi generalni konzul SFR Jugoslavije Marijan Majcen vabil s svojo soprogo na tradicionalni sprejem, katerega se je tudi letos udeležilo veliko število osebnosti iz javnega življenja. Prvič je prišel na sprejem tudi krški škof dr. Egon Kapellan, na sprejemu pa smo videli tudi namestnika deželnega glavarja dr. Petra Am-brozyja, 2. predsednico deželnega zbora Kriemhildo Tratnig, klubskega šefa koroške ÖVP Wurmitzerja in celovškega župana L. Guggenbergerja.
Prvič se je udeležil sprejema tudi krški škof dr. Egon Kapellan, ki je iskreno pozdravil soprogo generalnega konzula. (Z leve): soproga generalnega konzula, generalni konzul Marijan Majcen, konzul Franc Mikša in škof dr. Egon Kapellan. Foto: Gotthardt Vincenc
S slovenske strani ter tajnik mag. Marijan so se sprejema mdr. Pipp, vodja biroja Re-udeležili predsednik publike Slovenije na NSKS dr. Matevž Grilc Dunaju Karel Smolle,
tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, tanik SPZ Janko Malle, dv. sv. dr. Valentin Inzko, pliberški mestni svetnik Fric Kumer, predsednik Slovenske zadružne zveze Miha Antonič, direktor dipl. trg. Joža Habernik, direktor Mohorjeve dr. Anton Koren, vodja Mohorjeve založbe dipl. inž. Franc Kattnig ter številni drugi predstavniki iz kulture in gospodarstva.
Navzoči so bili tudi zastopniki slovenskega in nemškega tiska.
Slovenija: odločitev o plebiscitu šele 5. dec.
Odločanje o razpisu plebiscita je slovenski parlament prestavil na sredo, 5. decembra. Že v četrtek zvečer, 22. novembra, pa je slovenski parlament s 162 glasovi za in štirimi vzdržanimi (proti ni bil nihče) sprejel osnutek zakona o plebiscitu. Skupščina pa je izvršnemu svetu naložila, da preuči možnosti za podpis mednarodne pogodbe, s katero bi dobil plebiscit o neodvisnosti Slovenije meddržavni status.
Personalne spremembe v krški škofiji
Novi dekan dekanije Dobrla vas je župnik v Globasnici Peter Sticker. Pater Janko Hajšek je bil imenovan za provizorja v župniji Loče, Stanko Olip (župnik v Štebnu-Maloščah) je odslej naprej tudi provizor na Brnci.
Slovenija: vlada in ppndsndstvu bosta odstopila, če plebiscit pogori
Politično zelo brizantno izjavo za Slovenijo v zvezi z načrtovanim plebiscitom je v petek, 23. novembra, podal v Bovcu predsednik predsedstva Slovenije, Milan Kučan: „Če plebiscit ne bo uspel, potem bosta predsedstvo in pa vlada Slovenije odstopila.“ Dramatičnosti in pomena plebiscita ni mogoče bolj strniti, kot je to naredil predsednik države.
V Bovcu so bili konec minulega tedna 13. Gorjupovi dnevi, to so študijski dnevi za slovenske časnikarje in kot vselej doslej, so ti dnevi tudi letos bili izredna priložnost za pogovor in izmenjavo mnenj s slovenskimi vodilnimi politiki. Letos
so prvič odgovarjali na vprašanje na ravni vlade politiki, ki so lani ob tem času še docela bili v sredini „navadnih“ državljanov, pri predsedniku države, Kučanu pa se je poznalo, da je star maček na političnem odru.
Vlado so zastopali ministrski
predsednik Peterle in ministri Bavčar (notranje zadeve), Janša (obramba), Rupel (zunanja politika) in pa (še) minister za informiranje, Stane Stanič.
S pogledom na žalostni položaj gospodarstva je Peterle dejal, da je sedanja vlada krizni štab in zato taka ustanova dodatno ni potrebna in kar zadeva sodelovanje med vlado in predsedstvom, ki je v preteklosti prišlo krepko zobe tisku, je slovenski premier menil, da pri uresničevanju temeljnih političnih ciljev ni razlik.
Skandal pred ljudskim povpraševanjem o delitvi občin:
EL in druge samostojne liste izrinjene
9. decembra bodo na Koroškem mdr. v občinah Pliberk in Straja vas izvedli povpraševanje o delitvi občin. Prisedniki na občinskih uradih pa bodo tokrat prišli samo iz vrst SP/VP/FP, ker to menda predvideva zakon o ljudskem povpraševanju. Tako v občini Pliberk EL ne bo imela prisednikov, pa čeprav ima 7 občinskih odbornikov. V Straji vasi pa slovenska Volilna skupnost prav tako nima prisednika, zato pa ga ima FP, ki v občinski sobi sploh ni zastopana(l).
Klub slovenskih občinskih odbornikov je proti temu izrinjenju že ostro protestiral in preverja vse pravne korake. Podpredsednik kluba in pliberški občinski odbornik Andrej Wakounig je dejal, da
je zasedba prisednikov na povpraševanju o delitvi občin popolnoma nelogična, saj je to v prvi vrsti občinska zadeva. Zato bi morale biti zastopane v komisiji prisednikov tudi vse občinske frakcije. Wakounig je s tem z zvezi tudi ostro zavrnil postopanje dežele Koroške oz. njene uradnike, ki se obnašajo skrajno nedemokratično in skušajo izključevati samostojne frakcije.
Tudi podžupan Janko Zwitter iz Straje vasi je izključen iz prisedniške komisije. Zato pa bo v Straji vasi prisednik FP, ki sploh nima sedeža v občinskem svetu. To dejstvo samo že kaže nesmisel sestava, ki pa ga krije dežela Koroška.

Na vprašanje srbske časnikarke, kdaj da bojo Srbi v Sloveniji dobili manjšinske pravice, je Peterle menil, da sta v Sloveniji kot avtohtoni priznani sami dve narodni skupnosti — Madžari in Italijani, da pa se v Sloveniji doslej ni pojavila ali artikulirala nobena srbska narodna skupnost. Slovenija ne bo pristala na konceptu mešanega srbsko-slovenskega ozemlja, zagotovila pa bo Srbom v Sloveniji vse človečanske pravice.
Ponovno srbsko blokado Slovenije Peterle vidi pretežno z zornega kota kazni za srbskega kupca, ki zaradi vladnih ukrepov ne more do kakovostnega slovenskega blaga.
Srbska gospodarska politika pa je po njegovem mnenju primer tega, kaj politika ne bi smela delati — namreč dirigi-stično posegati v gospodarstvo.
O plebiscitu o neodvisnosti in samostojnosti Slovenije je menil, da se bo po volitvah v ostalih republikah Jugoslavije, Slovenija o bodoči ureditvi Jugoslavije oz. o osamosvojitvi posameznih republik pogovarjala z novimi, demokratično izvoljenimi partnerji v posameznih republikah. Opozoril pa je slovenski premier na svojevrsten pojav v slovenski javnosti:
od volitev sem, pa še prej, so vsi govorili, kako vse gre navzdol in da bi bilo najboljše se osamosvojiti. Ko pa je potem potrebna oz. neizbežna odločitev za osamosvojitev, samostojno od Jugoslavije odcepljeno Slovenijo, potem pa se kar naenkrat pojavi cagavost, jamranje in tarnanje, češ, kaj pa bo potem, ko se bomo odcepili, kaj pa, če bo plebiscit res uspešen. V tem se res kaže dobesedna slovenska politična shizofrenija, ki pa po drugi strani le ni tako specifično slovenska, naša, ampak jo od časa do časa opažamo tudi pri drugih (op. pisca).
Na žalost pa Peterle ni razgrnil vseh kart oz. načrtov o plebiscitu in se je skril med drugim za floskulo: „Povedali bomo toliko, kolikor se nam zdi zadostno za značaj zadeve." S tem celi „zadevi“ ni napravil najboljše usluge. V bistvu je s tem nadaljeval paternalizem oblasti, ki si prisvaja dozdevno in z ničimer utemeljeno pravico, da misli za občane.
Notranji minister Bavčar pa je dejal, da slovenska država že vodi suvereno notranjo politiko, v ta okvir pa sodi tudi nadzor nad mejami — tudi nad mejo do Hrvaške.
Franc Wakounig
Izvedbeni zakon k manjsinsko-šolskemu zakonu sklenjen
Minuli torek je koroška deželna vlada sklenila predlog izvedbenega zakona k manjšinskošolskemu zakonu, ki ga bo deželnemu zboru posredovala v sklepanje. Prvotni osnutek je predvideval, da naj deželna vlada uredi izven avtohtonega naselitvenega ozemlja koroških Slovencev šolske okoliše, v katerih naj velja manjšinskošolski zakon, tam kjer je dana trajna potreba za pet let vnaprej, pri čemer naj bi bila za dija-
ke znosna šolska pot.
Nadalje naj bi po tem osnutku imeli izrečno pravico do dvojezičnega pouka pripadniki slovenske manjšine, možnost prijave pa bi bila dana tudi pripadnikom večinskega naroda. K temu prvotnemu zakonskemu osnutku koroške deželne vlade je zavzel stališče tudi narodnostni sosvet, ki je pozval deželno vlado, naj razširi ve-Ijavnostno območje manjšin-skošolskega zakona na vse šole, kjer je dana aktualna potreba za dvojezičen pouk, ne pa kot predvideva zakonski osnutek — povsod tam, kjer je že dejansko dvojezični pouk. Nadalje je narodnostni sosvet kritiziral zakonski osnutek, ker ta predvideva zasiguranje trajne potrebne po dvojezičnem pouku za časovno dobo petih let. Sosvet je v svojem stališču torej pozval koroško deželno vlado, da uredi šolske okoliše izven avtohtonega naselitvenega prostora slovenske manj-
šine tudi povsod tam, kjer občasno ni prijav k dvojezičnemu pouku.
Kriterij za prijavo otroka po stališču sosveta ne more biti pripadnost k slovenski narodni skupnosti, ampak izrečna volja staršev, ki prijavijo otroka k dvojezičnemu pouku.
Na svoji seji pa je koroška deželna vlada spremenila zakonski osnutek le v eni točki. Namreč, da ni potreben dokaz trajne potrebe po dvojezičnem pouku za dobo petih let. V vseh ostalih točkah pa je deželna vlada ignorirala mnenje sosveta in tako preostaja vprašanje, kakšno funkcijo imajo zastopniki strank sploh v tem gremiju, če pa njihovo mnenje končno nima veljavnosti v strankah, katere pravzaprav zastopajo. So mnenja zastopnikov strank v sosvetu torej le privatna mnenja posameznikov?
stih
Politika
Zanimivi članki iz drugih časopisov
V svoji decembrski izdaji poroča magazin „Wiener“ o sestanku med tajnikom ZSO dr. Marjanom Sturmom in Franzem Bernreiter jem, ki je menda ponudil ZSO 5 mio. šil., če bi ta spremenila svojo politiko. Tajnik ZSO dr. Sturm celotno zadevo komentira nekoliko drugače: Bernreiter mu je ponudil finančno „sodelovanje“ v okviru svobodnjaške stranke. Cebopotrebno, hpčedr. Sturm v „Wienerju“ bolj natančno pojasniti vsebino pogovora s „posrednikom“ FPÖ.
F P - A F F Ä R E
Bestechungsversuch?
Blaues Schweigegeld für Kärntner „Partisanen"? FPÖ-Bote soll einem Slowenenverband Millionen ongeboten haben, um sie ruhigzustellen.
er Zentralverband Sloweni-11 scher Organisationen in Kla-V genfurt ist dem Kämmer Landeshauptmann Jörg Haider nicht grün: „Das sind ja lauter Kommunisten", urteilt der aus Oberösterreich zugereiste ..Landesvater“ Haider gewöhnlich über diese streitbare Organisation, die sich für die Sache der slowenischen Minderheiten ins Zeug legt. Wenn der Zentralverband den Landeschef etwa im ewigen Schulstreit oder bei den Feiern zum 10. Oktober in Kärnten - dem Jahrestag der Volksabstimmung von 1920 über den Verbleib des südlichen Landesteils bei Kärnten - ärgert, weil er auf papierene Rechte pocht oder die Teilnahme am deutschtümelnden Landesfest ablehnt, tönt es mitunter schärfer: „Das sind Partisanen. ferngesteuert aus Laibach", schimpft Haider dann und wärmt geschickt alte und gern gepflegte Feindbilder im Land der Karawanken auf.
Für Marjan Sturm, den Sekretär des Zentralverbandes. sind solche Anflüge nicht neu. „Wir haben praktisch keine Gesprächsbasis mehr mit der Kärntner FPÖ."
Das letzte Mal habe er mit Haider geredet, als zwei Mütter slowenischer Kinder in Klagenlürt vor ein paar Wochen in den Hungerstreik traten, um (erfolglos) eine zweisprachige Schule in Klagenfurt/Celovec zu erzwingen. Herausgekommen sei nicht viel dabei.
Die Fronten seien geblieben. Sturm & Co. sind für Haider ein steter Quell von Reibereien geblieben, den der Landeshauptmann nun mit einer gesetzlichen Initiative stopfen will: Haider läßt eine Änderung der Landesverfassung ausarbeiten, die auf eine gewählte Vertretung der Slowenen im Kärntner Landtag hinausläuft. „Damit will er mich wegbringen". meint Sturm, dessen private Organisation etwa die Hälfte der Kämmer Slowenen repräsentieren dürfte.
Dermaßen bedrängt, erinnert sich Sturm - „Ich habe mir ge-genehm und einiges wert. „Ein paar Millionen wären schon drin, fünf Millionen sind kein Problem", erinnert sich Sturm an den Wortlaut des von Bemreiter angeblich ge-
dacht, ich bewahre mir das auf, irgendwann wird es Zeit sein, darüber zu reden.“ an eine merkwürdige Begegnung im vorigen Sommer. Damals habe ihn ein alter Schulfreund, der Linzer Unternehmer Franz Bemreiter (37), angerufen: daraufhin hätten sich die zwei zu einem ausführlichen Mittagessen im Klagenfurter Gasthaus „Loreno" getroffen. Bemreiter, ein um-gesattclter Historiker wie Sturm, habe ihm in Gegenwart einer Blondine eröffnet, daß er nun für die FP Oberösterreich als Finanzberater aktiv geworden sei. Urplötzlich habe er ihm dann ein merkwürdiges Angebot gemacht: wenn der Zentralverband endlich Ruhe gäbe, wäre das der FPÖ an-
5	'	" t i
machten Offerts.
Sturm sei verblüfft gewesen. Dann habe er seinem Gegenüber mitgeteilt, „daß wir nicht zu kaufen sind“. Seither hatte er mit Bemreiter wenig Kontakt. Bemreiter habe ihn lediglich noch einmal angerufen und das Telefonat mit den Worten, „du bist ja mit dem Haider noch immer nicht bei-nand’ . . .“, begonnen. Seine Ankündigung, sich demnächst wieder zu melden, habe Bernreiter jedoch seit Monaten nicht wahrgemacht.
Bemreiter, vom WIENER zum Interview gebeten, ist ein scheuer Mann. Fotografieren läßt er sich „aus Prinzip nicht". Ja, es sei
richtig, daß er - der mehrheitlich fünf Firmen ( „Hotellerie und Reisebüros“) - besitzt, vom Oberösterreicher und FPÖ-Klubchef Norbert Gugerbauer eingeladen worden sei, die Finanzen der Blauen in Oberösterreich zu prüfen. Obwohl er „politisch eher ganz woanders angesiedelt“ sei. Vor zwei Jahren hätten sie sich kennengelemt. Parteichef Haider kenne er auch, erzählt Bemreiter. „Aber nur flüchtig“, sagt der leicht rundliche Mann mit Schnurbart.
Für die FPÖ mache er aber nur pures Consulting. Eben ein sehr diskretes Geschäft, bei dem man „internste Papiere“ sieht und mitkriege, was läuft. Sonst habe er jedoch nichts im Sinn und auch kein Pouvoir. Nicht einmal einen schriftlichen Auftrag, die Linzer FPÖ-Finanzen in Ordnung zu bringen. Sollte dies jedoch gelingen, könnten ihm bundesweit schöne FPÖ-Folgeaufträge winken, erzählt er freundlich.
Doch nach der nächsten Frage -„Warum haben Sie Marjan Sturm Millionen angeboten?“ - neigt er sich vor, zuckt sein Schnurbart, wankt seine Stimme kurz: „Dem Marjan Sturm Millionen angeboten?' Nach drei Sekunden hat er sich gefaßt und behauptet, Sturm lediglich dazu geraten zu haben, er solle seine Gesprächsbasis mit Haider verbessern. Dann erzählt er ganz ruhig und langatmig, als „gemütlicher Oberösterreicher“ eigentlich nur für den Frieden im Land eingetreten zu sein. Ja, zu Mittag gegessen habe er mit Sturm. Wer die blonde Tischgefährtin gewesen sei, wisse er aber nicht mehr.
„Woher sollte ich die Millionen nehmen?“ fragt er. Sturm habe „das alles glatt erfunden“. Über Geld hätten sie nie geredet, behauptet Bemreiter. Nachsatz: „Wenn ich das getan hätte, dann sicher anders und nicht beim Essen.“
Sturm bleibt trotzdem dabei. Der Sekretär des Zentralverbandes Slowenischer Organisationen hat auch eine Erklärung parat, warum „eventuell Gugerbauer oder gar Haider selbst“ seinen „Freund“ Bemreiter mit diesem Angebot zu ihm geschickt haben könnten: „Die Minderheitenpolitik Haiders und Schwierigkeiten mit dem Zentralverband nützen zwar der FPÖ in Kärnten, sie schaden ihr aber bundesweit.“ Das habe ihm Bemreiter wörtlich erklärt, bevor er ihm Millionen als Schweigegeld angeboten habe.
W. SlMONITSCH
FOTO CGOENUDGtl
Slowenen Vertreter Marijan Sturm: er redet von „Bestechungsversuch“.
Pred kratkim ste prejeli častni doktorat dunajske univerze, kar je spričo še ncdavniii pojavov antisemitizma v Avstriji ter povojne nenaklonjenosti tudi številnih avstrijskih politikov do vas in vašega centra za vas verjetno zadoščenje. Obenem pa je v Avstriji pred nekaj tedni Svobodnjaška stranka, katere vodja Jörg Haider o sedanji združitvi Nemčije govori kot o združitvi v »majhni varianti« ter zahteva črtanje prepovedi priključitve Avstrije Nemčiji, dosegla opazen volilni rezultat. Imate ob tem mešane občutke?
Podelitev častnega doktorata me je razveselila predvsem zato, ker so pobudo za to - to pa že pred dvema letoma — dali študentje. S strani profesorjev za to naprej ni bilo posluha, toda mladi so vztrajali, to pa tudi vzbuja upanje. Glede Haiderja nimam nikakršnih mešanih občutkov. Haider je populist, že v svojem zahvalnem govoru ob podelitvi častnega doktorata pa sem dejal, da sem od Hitlerja dalje alergičen na vse populiste, ki imajo vedno pri roki odgovor tudi na najbolj zapleten problem: včasih je za problem kriva demokracija, drugič so za to krivi Židi, tretjič Versajska pogodba itd. Nacionalsocialisti biološko izumirajo, ljudje, kot so Haider, pa skrbijo za to, da stari dobivajo mlade in da ideja nacionalsocializma - v tej ali drugačni obliki - s staro generacijo ne izumre. Sicer pa se bo v prihodnosti izkazalo, da Haider deluje zaviralno pri avstrijskih prizadevanjih za vstop v Evropsko skupnost. To. da kak minister iz držav Evropske skupnosti izjavi, da se bo Avstrijo v tem smislu podprlo, ni pomembno. Pomembnejše je razmišljanje navadnih poslancev na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji itd., ki že tako menijo, daje Nemčija premočna. Pri vstopu v Evropsko skupnost gre seveda za dolgoročno odločitev in je prav mogoče,-da pride v Evropski skupnosti do gospodarske recesije. V takšnem primeru - tako razmišljajo mnogi - bi z Avstrijo kot članico’v Avstriji imeli tudi stranko, ki je za anšlus. Dobro bi bilo skratka, da bi se o tem v Avstriji razmišljalo.
Primer medvojne hrvaške satelitske države ter ustaštva je ekstremen. V Sloveniji, kot veste, je ob narodnoosvobodilnem boju potekala tudi državljanska vojna. Danes se v Sloveniji pojavljajo tudi teze, ki boj proti okupatorju interpretirajo predvsem kot sredstvo komunistov za prevzem oblasti, sodelovanje z okupatorjem pa primarno kot nujno zlo in reakcijo na takšne komunistične namene?
Na Hrvaškem je bil med vojno terorističen režim, neposredno sadistična ureditev, usmerjena k poravnavi starih nacionalnih računov. V Sloveniji, kot mi je znano, ni bilo tako in slovenskih domobrancev ni mogoče primerjati z ustaši. Res pa je, da so domobranci imeli razumevanje za okupatorja, o čemer so tudi pisali. Naš center ima npr. cel fascikel o Ljerku Urbančiču (medvojnem domobranskem propagandistu, po vojni cmigri-ral v Avstralijo), in že samo to, kar je napisal in kar smo iz našega centra posredovali, je zadostovalo, da ni bil izvoljen za liberalnega poslanca v avstralski parlament. Zaradi tega mi je mimogrede povedano - tudi grozil, da me bo tožil. Tisti, ki skratka oznanjajo omenjene teze o sodelovanju z okupatorjem, so stari, nestrpni ljudje. Če pa so med takšnimi tudi mlajši, pa pomeni, da ne poznajo zgodovine in da jim starejši niso povedali. Brez svojih pomagačev nacionalsocializmu ne bi uspelo zavzeti polovice Evrope. Tudi kolaboracija s sovražnikom je seveda imela razne stopnje, v celoti pa jo je treba preganjati. Pri tem gre za čast lastnega naroda; da je treba sodelovanje s sovražnikom preganjati, pa bi morali vedeti že otroci, tudi zato, da se v bodočnosti prepreči, da se spet pojavijo »domobranci«. Kolaboracija s sovražnikom je Rubikon.
V sobotni prilogi dnevnika Deta objavljajo zanimiv intervju s Siemonom Wiesenthalom, ki je mdr. zavzel tudi stališče k Haiderju in k antifašističnemu boju v Sloveniji med 2. svetovno vojno.
Politika
EL Bekštanj: Zahteva po napravi za sekance iz lesa

Naprava za sekance iz lesa (Hackschnitzelanlage) bi lahko znižala ceno za kurjavo v komunalnem centru v Maloščah. Kmete pa bi tako občina direktno podprla.
Občinski odbornik EL Foltej Karg! opozarja, da je treba ustvariti pogoje, da bodo gospodinjstva in obrtniki lahko ločevali smeti že doma.	siiki: Fera
Že dalj časa se občinski odbornik EL Foltej Kargl ukvarja z vprašanjem centralne kurjave za komunalni center v Bekštanju. Zelo pomembno pa mu je vprašanje, kako to realizirati z domačimi kmetijami. Takšen komunalni center so npr. Malošče, kjer je v bližnji okolici troje novih stanovanjskih blokov in štirje stari: ljudska in glavna šola, občinski urad in otroški vrtec. Seveda pa je v tej okolici veliko privatnih stanovanj, ki bi se lahko vključili v sistem centralne kurjave.
Ta sistem bi lahko funkcioniral tako, da bi kmetje uredili svoje gozdove in izsekali les, ga prodali centralni komunalni družbi, ki bi imela napravo za sekance iz lesa. S tem sekancem bi se lahko potem centralno kurila vsa imenovana poslopja. Učinek tega bi bil, da bi na eni strani predvsem gorske kmetije prišle do potrebnih dohodkov. Občina pa bi s tem podprla kmete in obenem skrbela za varstvo okolja.
Ta model centralne kurjave pa ni nič novega, saj v drugih predelih Avstrije dežele in občine podpirajo podobne projekte.
Osnovo za izvedbo projekta v Bekštanju (pa tudi za druge občine) pa morata ustvariti občina in dežela. Ko bosta določena velikost naprave in zagotovljeno financiranje projekta, bi lahko ustanovili družbo. Občinski odbornik Foltej Kargl pa dvomi o pripravljenosti občine in dežele, od katerih konec koncev odvisi celotni projekt, ki bi koristil našim kmečkim strukturam, varstvu okolja in predvsem znižanju stroškov za kurjavo.
Ločevanje smeti
Foltej Kargl pa je še opozoril na novi zakon, ki bo veljaven v novem letu. Ta zakon predpisuje, da morajo gospodinjstva ločiti razne smeti. Opozoril je predvsem na dej-sto, da z zakonom še niso ustvarjene osnovne podlage za realizacijo za izvedbo. Tako bi morali že gospodinjstvom, predvsem pa obrtnikom nuditi možnost, da bi ločili smeti že doma in da jim jih ni treba voziti na centralna zbirališča.
1#
Občinska seja v Šentjakobu v Rožu
V četrtek, dne 22. novembra 1990, je bila v Šentjakobu v Rožu občinska seja. Socialistična frakcija je vložila nujnostni predlog v zadevi izvolitve predsednika na seji 30. julija 1990 izvoljenega odbora za družinske zadeve z utemeljitvijo, da se je na zadnji seji 30. 7. 1990 pozabilo izvoliti predsednika tega odbora. Nujnostni predlog je bil soglasno sprejet in za predsednika izvoljen socialistični mandatar gospod Johann Obiltschnig iz Podgorij. Drugi nujnostni predlog je vložila Socialno gospodarska skupnost v zvezi z žrtvami poplav v Sloveniji. Ta predlog je utemeljen z naslednjimi besedami: „Škoda poplav, ki so jo utrpeli naši sosedi v Šloveniji, je tako velika, da so predvsem potrebni pomoči tudi iz sosednjih dežel in občin.
Številne družine so po poplavah brez doma, v različnih občinah je nastala ogromna škoda. Ker smo obmejna občina, je tudi naša moralna dolžnost, da hitro in takoj pomagamo in tako izkažemo dejansko sosedsko pomoč." Nujnostni predlog Socialno gospodarske skupnosti se ni dal na glasovanje, pač pa je župan Johann Gressl
obljubil, da se bo ta predlog obravnaval na naslednji občinski seji, ki bo predvidoma v treh in pol tednih. Pač ne drži povsod izrek: „Kdor hitro pomaga — dvakrat pomaga“. Iz tega se lahko sklepa, da pomoč žrtvam poplav v Sloveniji ni tako važna, saj gre samo za Šlovence, sosede.
Nadalje se je sklepalo o dogovoru med cestno upravo Beljak in občino Šentjakob o uporabi cestnega zemljišča za ureditev poti za pešce. Sklenjena je bila tudi oddaja del za poti za pešce. Ker je bila zadnja občinska seja že 30. 7. 1990, so bili omenjeni sklepi samo še formalnega značaja, ker je otvoritev teh poti za pešce bila uradna že 16. 11. 1990.
Sklepalo se je tudi o drugem dodatnem proračunu za leto 1990, ki znaša šil. 6,764.000,—, kateri je bil soglasno sprejet. Drugemu dodatnemu izrednemu proračunu za leto 1990 v znesku šil. 2,165.000 Socialno gospodarska skupnost ni dala svojega privoljenja. Razlog za to je bil, da se je celotno plebiscitno darilo v znesku šil. 1,852.000,— namenilo prenovi oziroma novi gradnji ljudske šole
v Podrožci in se ni upošteval predlog Socialno gospodarske skupnosti, da se del tega zneska da Zavodu šolskih sester za izgradnjo dekliškega internata. Omeniti je treba, da je ljudska šola v Podrožci še vedno last šolskega društva „Südmark“, katerega namen je od nekdaj bila germanizacija. Obravnavalo in sklepalo se je tudi o finančnem načrtu za izgradnjo oziroma prizidavo občinskega poslopja ter razširitev kulturnega doma. Ta načrt predvideva šil. 26 milijonov, dograditev pa bi bila končana oktobra 1993.
Prenamembni načrt po dveh letih je zgotovljen. Proti temu prena-membnemu načrtu je bilo vloženih kar 121 ugovorov, ki so se na seji obravnavali. Sklep je bil soglasen.
Iz poročila župana je bilo slišati, da so ugodili prošnji šole v Šent-petru glede souporabe telovadnice v ljudski šoli v Šentjakobu — ker da je to moralna dolžnost. Iz poročila podžupana Maksa Jelenika je razvidno, da je do konca oktobra 1990 nazadovalo število nočitev kar za 17 odstotkov. Vzrok vidi v izgradnji avtoceste, kajti mnogo sob bi bilo oddanih za delavce te avtoceste. Mi.
Dodatek za socialno šibke družine
Koroška deželna vlada daje dodatek socialno šibkim družinam z otroki do tretjega leta starosti.
Pravico do tega dodatka imajo družine, katerih dohodek na osebo ne znaša več kot šil. 3000,— dobi mesečno 2000,— šil. 3600,— dobi mesečno 1800,— šil. 3800,— dobi mesečno 1600,— šil. 4000,— dobi mesečno 1400,— šil. 4200,— dobi mesečno . 1200,— šil. 4600,— dobi mesečno 1000,— šil. 4800,— dobi mesečno 800,— šil. 5000,— dobi mesečno 600,—
Pravico do tega dodatka imajo družine, v katerih otrok oziroma otroci stalno stanujejo v istem gospodinjstvu in katerih glavno bivališe (ordentlicher Wohnsitz) je na Koroškem.
V	smislu smernic veljajo kot otroci rodni, pastorki (Stiefkinder) in adoptivni otroci.
Primerne formularje za prošnjo lahko dobite pri domačih občinskih uradih.
Dodatek k družinski podpori (Kinderbeihilfe) za socialno šibke družine
Pravico do tega dodatka imajo socialno šibke družine, katerih družinski dohodek letno ne presega šil. 96.000,— (družine z enim otrokom).
Osnova se zviša za vsakega otroka za šil. 18.000,—.
Mesečni dodatek k družinski podpori znaša šil. 200,— za vsakega otroka, ki stalno biva v Avstriji in za katerega odbivate družinsko podporo.
Za to podporo lahko zaprosite pri finančnem uradu. Važno pri tem pa je, da je za ta dodatek treba zaprositi vsako leto znova.
Povrnitev dodatka za otroka (Kinderzuschlag) k dobitnemu znesku, ki ga uveljavlja edini prejemnik v gospodinjstvu (Al-leinverdienerabsetzbetrag).
Podpora je namenjena kmetom, katerih dogodki so tako nizki, da ne plačujejo davkov na plačo oziroma na dohodek (Lohn-oder Einkommenssteuer).
V	tem primeru dobijo kmetje za vsakega otroka letno šil. 1800,— (za otroka, za katerega dobijo otroško doklado).
Prošnjo je treba oddati pri finančnem uradu.
Rož — Podjuna — Zilja
ji
iri besedi
Herman Germ častni predsednik MePZ Podjuna
Maja je na programu turneja po Češki
Mešani pevski zbor Podjuna Pliberk je pred kratkim na svojem rednem občnem zboru izvolil Hermana Germa za častnega predsednika. Herman Germ je od ustanovitve leta 1974 naprej predsedoval zboru, ki šteje danes med najbolj kakovostne zbore na Koroškem. Novi predsednik MePZ Podjuna je učitelj Fric Kert.
Herman Germ je od ustanovitve zbora leta 1974 predsedoval zboru. V teh 16 letih je Herman Germ deloval z veliko prizadevnostjo, skrbnostjo in idealizmom in je bil tako vedno vsem društvenikom zgled. Zato so ga pevke in pevci izvolili tudi za častnega predsednika in upajo, da bo tudi v prihodnje po svojih močeh pomagal zboru.'
Novi predsednik Fric Kert se je staremu predsedniku iskreno zahvalil in ga prosil, da bi zboru tudi v prihodnje stal s pomočjo ob strani. Kert pa hoče z novim odborom pridobiti še več mladih pevk in pevcev, vabi pa tudi spet bivše člane zbora k sodelovanju. Že meseca novembra čaka na zbor obširen program. MePZ Podjuna bo sodeloval na adventnem petju v Nonči vasi, Vogrčah, Libučah in Pliberku.
Nasploh pa se hoče Kert truditi v občini za to, da bodo društva med seboj bolje sodelovala in koordinirala prireditve in termine. Na občnem zboru so bili tudi zastopniki SPD Edinost in MoPZ Kralj Matjaž, ki hočeta pri teh načrtih tudi svoje prispevati.
Višek naslednje pevske sezone bo za MePZ Podjuna gotovo pevska turneja po Češki, na katero se
bo zbor pod vodstvom Toneta Nartnika posebno pripravil. Turneja bo predvidoma meseca maja. Še prej pa čaka na zbor tradicionalno Silvestrovanje, vigredi „Vigredni koncert“, pevska revija „Od Pliberka do Traberka", ter tradicionalna „Poletna noč“. Meseca novembra naslednjega leta pa bo zbor sodeloval tudi na adventnem petju na Dunaju. Med letom pa čaka na zbor še vrsta drugih nastopov ob različnih prilikah in koncertih izven občine. „Letos nas čaka veliko dela, če bomo hoteli vse načrte izvesti,“ je prepričan novi predsednik, kateremu pa bo stal ob strani tudi agilen odbor, katerega so izvolili na minulem občnem zboru.
Častni predsednik:	Herman
Germ; predsednik: Fric Kert; podpredsednika: Milan Piko in Gitka Zdouc; tajnica: Sabina Buchwald; namestnica: Irena Žele; blagajničar: Marijan Trampusch; namestnik: Manfred Krainz; korepetitori-ca: Janja Kert; arhivarja: Nežka in Janja Kert.
Vaje ima Mešani pevski zbor Podjuna vsak teden ob petkih in prisrčno vabi k sodelovanju mladino, dobrodošli pa so tudi vsi bivši člani zbora.
Silvo Kumer
„Oj ta mlinar. . . —Zelo radi prepevamo to našo slovensko narodno pesem. Pri tem pa se marsikdo iz starejše generacije spomni na stare čase. Tako kakor so nam izumrli nekdanji kmečki mlinarji, pa izumira tudi stara arhitektura. Zeto redko še vidiš v naših krajih stare mline. Še bolj redko pa najdeš ljudi, ki jih obnovijo in tako obdržijo ljudsko izročilo.
V Maloščah pa se je našemu fotografu Marjanu Feri le še odprl nekdanji svet. Našel jedomači „Kuesovmlin", katerega so domačini le šeohranili in tudi obnovili. Tako se je v bekštanjski občini mlin ohranil kot priča o .cajtih “, ko so radi peli mlinarju.
ČESTITAMO
Barbara Kunčič v Šentjakobu obhaja 70-letnico. Ob tem okroglem življenjskem jubileju iskrene čestitke, obilo zdravja, sreče in zadovoljstva tudi v bodoče.
Društvo upokojencev v Selah želi svojim članom za osebne praznike vse najboljše: Reziji Oraže v Selah-Šajda, Maksu Oražeju iz Borovnice in Katri Roblek iz Vo-hovnice. Iskrene čestitke.
V	Slovenjem Plajberku obhaja svojo 40-letnico Marija Malle. V bodoče obilo sreče, zadovoljstva in zdravja.
Visok življenjski jubilej obhaja Katarina ZiergoivGlobasnici. Ob 90. življenjskem jubileju iskrene čestitke, zdravja in sreče.
Prav tako obhaja okroglo obletnico Kathi Ziergoi, prav tako iz Globasnice. Vsenajboljšein iskrene čestitke.
Katiji Pristonig vse najboljše za osebni praznik.
Katharina Micheu iz Žvabeka obhaja 84. rojstni dan. Ob tem visokem življenjskem jubileju vse najboljše.
Marija David iz Vogrč obhaja 73-letnico življenja. Obilo zdravja, sreče in zadovoljstva tudi v bodoče.
V	Belovčah pri Dobrli vasi obhaja svoj 60. rojstni dan Cecilija Somrak. Vse najboljše in obilo zdravja.
Vse najboljše za god Cilki Kolenik iz Šmarjete.
Za 20. rojstni dan želijo domači Aniji Kogelnik iz Globasnice.
Vse najboljše Marici Tischler za osebni praznik. Iskrene čestitke in obilo sreče tudi v bodoče.
*
V	Vidri vasi obhaja svojo 60-letnico Katharina Rudolf. Vse najboljše, obilo zdravja in sreče.
Župnik Andrej Karicelj obhaja osebni praznik. Iskrene čestitke.
Osebni praznik obhaja v Slovenjem Plajberku Cilka Krajnc. Vse najboljše.
V	Lobniku pri Tavcmanu obhaja rojstni dan in god Čili Knes. Iskrene čestitke.
Katarina Nuckobhaja88. rojstni dan. Iskrene čestitke in še na mnogo srečnih in zadovoljnih dni.
Katrca Bergler iz Nonče vasi pri Pliberku obhaja dvojni praznik. Obilo sreče in zadovoljstva.
40. rojstni dan obhaja Cecilija Poschinger. Vse najboljše in iskrene čestitke.
Marija Paulič bo v soboto stopila s svojim izvoljencem pred poročni oltar. Ob tem dogodku vse najboljše in na mnogo zadovoljnih in srečnih skupnih dni.
Štefan Sienčnik je pretekli teden obhajal svojo 50-letnico. Čestitkam šefu Sienčnikovega podjetja v Dobrli vasi se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika, seveda pa se Štefanu Sienčniku in njegovemu podjetju zahvaljujejo tudi nešteti zadovoljni popotniki, ki jih je Sienčnikovo prevozno podjetje vozilo že po vsem svetu.
•
Preti Rogavnikjezaključil študij elektrotehnike in gospodarstva. Diplomiranemu inženirju želimo na poklicni poti vse najboljše.
V Zmotičah pri Brnci obhaja svojo 80-letnico Prangarjev oče Hanzi Mertel. K temu življenjskemu jubileju mu želijo domači, pa tudi vsi znanci in prijatelji vse najboljše.
Na Letini pri Šmihelu obhaja svojo 60-letnico Štefka Kert. Ob tem dogodku vse najboljše in na mnogo zadovoljnih in srečnih let. Čestitkam se pridružuje EL Pliberk.
Janji Stern ter mag. Diterju Cencu čestitamo k sinčku Mateju. Mnogo veselja in sreče z njim želijo vsi domači.
V Zgornjih Rutah obhaja svojo 35-letnico Marica Biser, njen brat Berti Hribernik pa na isti dan svojo 34-letnico. Niko Biser obhaja svoj 13. rojstni dan. Vse najboljše voščijo babi in sestre z družinami ter brat.
Aniji in Hanziju Urak iz Nagelč se je rodila hčerka Mirijam. Srečnima staršema in majhni Mirijam vse najboljše in obilo sreče.
*
Čestitamo Mariji Edeimayer-Wakounig in njenemu možu Fritzu ob rojstvu hčerke Kire. Mladi zemljanki želimo obilo božjega blagoslova.
Kristini in Juriju Opetniku se je
pred kratkim rodil sinček, ki ga bosta krstila na ime David-Jurij. Srečnima staršema iskreno čestitamo.
Slovenskodruštvo upokojencev Pliberk iskreno čestita svojim slavljencem za osebne praznike: Štefki Visočnik iz Nonče vasi, Francu Klemenjaku z Rude, Mariji Jernej iz Črgovič, Katarini Krištof iz Dvora in prof. Štefanu Močilniku iz Celovca.
Rož — Podjuna — Zilja
10-letnica boroveljskega dekliškega zbora
Pevska gala pri Cingelcu na Trati
Transparent, razpotegnjen po celi širini odra, z napisom „10 let Dekliški zbor Borovlje“, je bil optični znak za slavje, ki se je v soboto, 24. listopada, zvečer odvijalo v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati. In v dvorani ter na balkonu vse polno občinstva, ki je prišlo od blizu in daleč, da je slavilo skupaj s pevkami in njihovim zborovodjem.
O nastanku in rasti ter razvoju boroveljskega dekliškega zbora smo že v prejšnji številki na široko pisali, tako da tega ne bomo ponavljali.
Nočemo pa zamolčati, da je slavje desete obletnice obstoja zbora bilo prava pevsko-glasbena gala, ki sta jo skupaj z dekliškim zborom oblikovala mladinski zbor SPD „Herman Velik" s Kota pod vodstvom Hermana Keliha in trio Oraže, ki ga sestavljajo brata in -sestra Oraže: Lidija, Werner in Edi.
Spored so pričele in končale seveda dekleta, ki so med posamezne točke natrosile podatke o zboru in kako je delal in pel naokrog. Vse nastopajoče skupine so v dvorano prinesle izredno pri-
jetno domače in kulturno vzdušje, ki ga le malokdaj doživiš v tako zgoščeni obliki.
To veselje in vzdušje pa se je nadaljevalo še dolgo po „uradnem" koncertu, kajti pevke in njihov zborovodja so občinstvo povabili, da se z njimi poveseli, kar je to rade volje storilo.
Zaključno pesem pa so dekleta zapela z vsemi, ki so Svoj čas peli v zboru, in se prisrčno zahvalila Lidiji Oraže, prvi zborovodkinji.
V imenu SRD „Borovlje“, sodelovanje med njim in zborom je vsa leta bilo plodno in prijateljsko, je zboru čestital predsednik Melhi-jor Verdel in članicam zbora in pevovodji izročil spominsko darilo.
Na koncu pa so se pevke posebej zahvalile staršem, ki so jih dolga leta prevažali od koncerta do koncerta, boroveljskemu župnišču, kjer ima zbor vaje, in pa SRD „Borovlje" za sodelovanje.
Ta koncert je bil pravšnja odskočna deska za drugo desetletje obstoja in delovanja zbora. Upajmo, da bo to držalo.
Franc Wakounig
Lutke iz Gradca v Mohorjevi ljudski šoli
Otroke Mohorjeve ljudske šole je pretekli teden obiskalo lutkovno gledališče iz Gradca. Šolarke in šolarji so z zanimanjem sledili pripovedovanju lutk. Tako so spoznali, kaj se je raznim lutkam dogodilo in kaj vse so doživele.	Foto: Fera
Blagoslovitev novili orgel v Podgorjah
Brauni
Romarska cerkev v Podgorjah v Rožu ima nove orgle. Orgle imajo 56 tonov, zgradil pa jih je orgelski mojster Novak iz Celovca. Orgle so stale blizu dva milijona šilingov. Blagoslovitev orgel je bila v nedeljo, 25. novembra 1990. Blagoslovil jih je škofijski kancler Michael Krištof. Ob blagoslovitvi orgel so se zbrani verniki spomnili tudi svojega letos umrlega župnika Janeza Hornbocka, ki je svoj prihranjeni denar daroval za nove orgle. Stare orgle, delo Franca Grafenauerja, bodo novi dom našle v cerkvi v Galiciji.
Blagoslovitev so zaokvirili cerkveni zbori iz Podgorij, Št. Jakoba in Sveč ter moški pevski zbor iz Podgorij (MGV Maria Elend). Na novih orglah pa sta zaigrala stolni organist Franz Praßl in prof. Angela Tomanič.
Ansambel Spomin in France Košir pripravljata skupne nastope
Že v soboto lahko prisluhnemo ansamblu Spomin v Globasnici
Vrhunski ansambel Spomin bo igral za 20. uri pri Šteklnu v Globasnici
Ansambel Spomin je že nekajkrat •. uspešno nastopal na Koroškem. To I je namreč skupina, ki se je v zadnjih • dveh letih zelo povzpela v slovenskem glasbenem prostoru, saj izvaja	i
po večini vse najbolj popularne	j
skladbe narodnozabavnih ansamblov in moderne skladbe. Ansambel zelo navdušuje s svojim petjem in	1
lastnimi skladbami. Predvsem po-	1
snemajo Slakov stil, tako da jih že kar	I
imenujejo za enakopravne nasledni-	i
ke. Trenutno pa pripravljajo drugo	:
kaseto.
Popularnost in kvaliteta ansambla < je gotovo pripomogla, da nastopa
i zabavo v soboto, 1. decembra, ob
Foto: Fera
skupno z ansamblom Spomin znani humorist France Košir. Odkar ansambel Avsenik ne obstaja več, se je „tašpasni“ Avsenikov godec in humorist odločil za samostojne nastope in nastope z ansamblom SPOMIN.
France Košir bo skupno z ansamblom SPOMIN prvič nastopal na dvojezičnem ozemlju na Podjunskem plesu v Globasnici, ki bo 12. januarja. Seveda pa sta pripravljena ansambel Spomin in France Košir nastopati tudi za druge zabavne prireditve slovenskih društev po zelo ugodni ceni.
Reportaža
Reportaža
Bo koroška deželna vlada le podprla Glaskeno šolo?
Z vsakim nastopom učencev in učenk se veča ugled Glasbene šole.
Slovenska glasbena šola že 12 let uspešno deluje v številnih krajih južne Koroške, in to brez vsakršne podpore s strani dežele. Po pogovoru Našega tednika z deželnim kulturnim referentom dr. Petrom Ambrozyjem pa se obetajo nove možnosti, da bi dežela v bodoče le podpirala to ustanovo s tem, da bi morda le prevzela stroške za 4 ali 5 učiteljev.
Pri pogajanjih z deželnim kulturnim referentom dr. Petrom Ambrozyjem so zastopniki Glasbene šole ter osrednjih kulturnih organizacij razpravljali o možnostih finančne podpore Glasbene šole s strani dežele. Pri tem je bil Ambrozy mnenja, da bi bilo možno vključiti slovensko Glasbeno šolo v Kärntner Musikschulwerk s statusom 9. okraja. Za zastopnike Glasbene šole pa je to bila nezadovoljiva rešitev, ker si predvsem želijo obdržati možnost avtonomnega samoupravljanja. Dejstvo pa je tudi, da Kärntner Musikschulwerk trenutno ne bi zmogel prevzeti vseh 400 dijakov Glasbene šole in
jim tudi nuditi izobrazbo v slovenskem jeziku. Vodstvu Glasbene šole pa je tudi važno, da obdrži vse doslejšnje postojanke in da lahko po svoji presoji nastavlja učitelje.
Poteh pogajanjih je deželni kulturni referent v pogovoru z Našim tednikom dejal, da si skoraj ne more predstavljati, da bi v kratkem prišlo tozadevno do zadovoljive rešitve. Na vprašanje, ali si sploh more predstavljati kakšno finančno podporo za Glabeno šolo in pod kateri m i pogoj i, je Am brozy dejal, da si lahko predstavlja, da bi dežela eventualno prevzela stroške za štiri ali pet učiteljev in bi dala ta sredstva Glasbeni šoli, da bi s temi lahko prosto raz-
polagala. Kärntner Musikschulwerk, ki ima 4000 dijakov, dobiva letno od deželne vlade iz fonda „kulturnega šilinga" 40 mio. šil. podpore. Da bi bila podpora slovenski Glasbeni šoli v relaciji k tej podpori, bi morala deželna vlada dati teoretično na razpolago 4 mio. šil. Ker pa je narodnostni sosvet soglasno sprejel sklep, s katerim poziva koroško deželno vlado, da enakovredno s Kärntner Musikschulwer-kom podpre tudi slovensko Glasbeno šolo, je le upati, da bo tozadevno prišlo do pogajanj in navsezadnje tudi do zadovoljive rešitve. To upanje je utemlje-no s tem, da v sosvetu sedijo tudi zastopniki vseh v koroškem deželnem zboru zastopanih strank, o katerih mislimo, da v tem gremiju ne zastopajo le svoje privatno mnenje, ampak da so to dejansko zastopniki strank, katerih mnenje ima pomen in veljavnost potem tudi za stranke.
Heidi Stingler
Učenci Clasbene šole iistavliaio svoji šoli odlično spričevalo
Pedagoški vodja Glasbene šole Lovro Sodja je z glasbenimi dosežki učencev te ustanove popolnoma zadovoljen. V letošnjem šolskem letu obiskuje Glasbeno šolo 327 učenk in učencev (to je 25 več kot lansko šolsko leto). Poleg tega pa obiskuje Glasbeno šolo tudi 50 otrok iz petih otroških vrtcev. Cilj Glasbene šole na glasbeno-umetniškem področju oriše Lovro Sodja z naslednjimi besedami: „Zelo pazim, da bi se kvaliteta, ki so jo učenci v enajstih letih dosegli, izboljšala, ne pa nazadovala." Ena izmed njegovih želja je tudi, da bi se še več domačih učiteljev odločalo za delo na Glasbeni šoli.
Letos bodo učenci izstavili svojim učiteljem in Glasbeni šoli že dvajsetič odlično letno spričevalo. Uradna Koroška pa tudi po več kot enem desetletju ni pripravljena tej šoli dati na razpolago tistega denarja, ki ji po zakonu gre. To zadržanje deželne vlade pa je spričevalo, ki nikakor ne priča o enakopravnosti slov. narodne skupnosti na Koroškem.
Vendar se delo v tej ustanovi kljub finančnim težavam nadaljuje. O uspešnosti tega dela priča nešteto nastopov
učencev Glasbene šole na kulturnih prireditvah na južnem Koroškem. Najodličnejša priznanja pa prejemajo učenci tudi na raznih mednarodnih glasbenih tekmovanjih. V tem šolskem letu je načrtovana udeležba na koroškem deželnem tekmovanju v Celovcu, udeležba na republiškem tekmovanju Slovenije na Vrhniki in v Ljubljani. Učenci in učenke Glasbene šole se bodo udeležili tudi srečanja na Gorenjskem in sodelovali bodo na 9. srečanju glasbenikov treh dežel v Trstu. Naj je ob robu omenjeno le to, da je pobudnik srečanj glasbenikov treh dežel prav pedagoški vodja GŠ Lovro Sodja. Vsa omenjena gostovanja in sodelovanje so le nekatere točke iz bogatega šolskega koledarja v tem šolskem letu. Lovro Sodja pa že sedaj vabi vse organiste, da se udeležijo 1. medrepubliškega tekmovanja mladih organistov, ki bo od 5. do 10. okt. 1991 v Cankarjevem domu v Ljubljani. V te priprave se je vključilo tudi mesto Ljubljana s svojim županom Jožetom Strgarjem.
Načrtov za bodočnost Glasbene šole je polno. Lovro Sodja je v pogovoru za Naš tednik
izrazil željo, da bi se Glasbena šola povezala „z ostalimi glasbenimi šolami narodnih skupnosti na Gradiščanskem, Južnem Tirolskem. . . Ne bi bilo slabo, če bi našli stike z eventualnimi slovenskimi šolami v Ameriki in drugod po svetu, kjer Slovenci živijo." Nadaljnja želja Lovra Sodja je, da bi Glasbena šola imela vsaj en lasten prostor. „Do sedaj imamo čisto vse v najemu." „Tudi bi bilo zelo lepo," tako Sodja, „da bi s skupnimi močmi poskrbeli za nakup koncertnega klavirja.“ Za lasten klavir se zavzema Sodja že tri leta. Do danes mu to ni uspelo, obupal pa ni.
Z letošnjim šolskim letom ima Glasbena šola tudi dva nova oddelka: enega v Škofi-čah in enega v Slovenjem Plaj-berku. V šoli pa na novo učijo Mirko Laußegger, Andreja Močilnik, Roman Verdel in Marja Feinig. Edino, kar uspešno pot Glasbene šole lahko zavira, so finančna sredstva. Koroška deželna vlada bo morala končno dokazati, da so koroški Slovenci enakopravni. 40 mio. za deželno glasbeno šolo in niti šilinga za Glasbeno šolo, tako enakopravnost med Nemci in Slovenci ne more izglodati.	v Gotthardt
Po 12-ih letih neuspešnega pogajanja je deželni kulturni referent dr. Peter Ambrozy v pogovoru z Našim tednikom prvič pokazal načelno pripravljenost, da bi dežela podprla tudi slovensko Glasbeno šolo. In to čeprav Glasbena šola noče odstopiti od avtonomnega samoupravljanja. Iz tega razloga smo povprašali predsednika Glasbene šole Jožka Hudla in tajnika osrednjih kulturnih organizacij Nužeja Tolmajerja in Janka Malleja za mnenje kAmbrozyjevemu predlogu, da bi dežela podprla Glasbeno šolo s tem, da bi prevzela stroške za 4 ali 5 učiteljev s približno 2 mio. šil.
Jožko Hudi,, predsednik Glasbene šole:
„Mislim, da je to novo načelno pripravljenost deželnega kulturnega referenta Ambrozyja, da bi dežela le podprla Glasbeno šolo, treba ocenjevati zelo pozitivno. Nedvomno je Ambrozy s tem napravil pomemben korak in sem prepričan, da bo na tej podlagi le dana možnost in dobra podlaga za nadaljnje pogovore in pogajanja. Cilj pa je seveda jasen, tako kot ga je namreč formuliral sosvet, da naj bi deželna vlada adekvatno h Kärntner Musikschulwerku pospeševala tudi Glasbeno šolo. Vsekakor je treba Ambrozyjevo načelno pripravljenost pospeševati Glasbeno šolo pozitivno vzeti na znanje in se truditi, da bomo končno v pogajanjih le dosegli zastavljene cilje.“
Janko Malle, tajnik Slovenske prosvetne zveze:
„Načelna pripravljenost Ambrozyja, da bi deželna vlada le pospeševala Glasbeno šolo, je gotovo pozitiven premik v celotnih pogajanjih in sem prepričan, da bodo na tej podlagli nadaljnji pogovori lažji. Pavšalna podpora pa ne more biti dokončna rešitev tega vprašanja, ampak je treba doseči, da bo Glasbena šola znotraj Kärntner Musikschulwerka dobila status avtonomnega oddelka. Predstavljam si, da bi Glasbena šola lahko podredila svojo strokovno plat, o organizaciji Glasbene šole pa naj bi tudi v bodoče odločalo vodstvo, tako o postojankah, učiteljih in učnih načrtih. To so gotovo trije elementi, katerih ne moremo dati iz rok. To zamisel Glasbene šole je potrdil tudi sosvet, katerega naj bi deželna vlada v bodoče tudi upoštevala. Mislim pa, da so težave med zastopstvom Glasbene šole in Ambrozyjem morda tudi v tem, da še nismo dosti jasno formulirali pojma avtonomije.“
Nužej Tolmajer, tajnik Krščanske kulturne zveze:
„Načelna pripravljenost Ambrozyja gotovo prinaša nov aspekt v celotna pogajanja Glasbene šole in dež. vlade. Zamisel, da bi dežela zaenkrat prevzela stroške za 4 ali 5 učiteljev, je treba v trenutni situaciji ocenjevati kot pomemben korak naprej. Razveseljivo bi seveda bilo, če bi dežela prevzela stroške za 10 ali 12 učiteljev. Ker Kärntner Musikschulwerk trenutno ne bi zmogel prevzeti vseh 400 dijakov Glasbene šole, ker zanje tudi ne bi bilo na razpolago dovolj slovensko govorečih učiteljev, bi bila pavšalna podpora zaenkrat gotovo pozitivna vmesna rešitev. V nadaljnjih pogajanjih pa bomo seveda skušali doseči naš zastavljeni cilj, namreč avtonomen oddelek Glasbene šole pri Kärntner Musikschulwerku in za njega primerno podporo s strani dežele, kot je to formuliral narodnostni sosvet.“
Pred kamero fotografa so se postavili vsi udeleženci dopustniških dnevov v Tinjah
Dopustniški dnevi v Tiniah
Dopustniški dnevi, ali kakor bi jih še lahko imenovali izobraževalni dnevi za odrasle, so za nami. Le prehitro so minili.
Letos nas je tukaj 45 ljudi. Dobro se počutimo. Smo kot velika družina, ki se rada vrača v tinjski dom.
Kaj delamo?
Dvakrat je prišel med nas ravn. Mirko Srienc, da nam je pokazal dia-slike s svojega potovanja po kanadskih nacionalnih parkih. Trikrat smo lahko prisluhnili predavanjem iz serije „Mi in naša zgodovina“. Medicinska sestra Lenčka Kralj nam je govorila o bolezni. Pavla Ur-šič-Kunej nam pa je pripravila koncert na harfo. Kamniški koledniki so nam zapeli venček slovenskih narodnih pesmi ob spremljavi citer. To je bil pravi užitek.
Galerija Tinje je 21. nov. odprla zopet novo razstavo slik Urše Žajdela. Na klavirju je pa zaigral umetnik iz Ljubljane Igor Dekleva. Ljubitelji klasične glasbe so prišli na svoj račun.
Komaj se vsako leto v Tinjah malo vživimo, je že tukaj novinar radia in od televizije. Hočejo marsikaj vedeti, kako se imamo itn. Ali ste nas videli na televiziji? Tudi dr. Herta Lausegger je prišla z istim namenom. V veselem razpoloženju gredo stari ljudje iz sebe in pripovedujejo iz svoje bogate zakladnice.
Tako je bil en popoldan namenjen našim pripovednikom. Zelo smo se nasmejali. Wuttejeva mati pa res znajo pripovedovati tako pristno, da ji vsi radi prisluhnemo. Tudi druge so prišle na vrsto, vsaka po svoje.
13. nov. smo se udeležili shoda za duhovne in redovne poklice. 18. 11. je bila dvojezična maša za zdravje; to je bilo doživetje kot v Medžugorju.
21. nov. smo imeli običajno hišno tombolo. Letos smo namenili čisti dobiček za žrtve poplav v Sloveniji. Gospa Jernej in gospa Močilnik sta se največ trudili z zbiranjem dobitkov. Čeprav letos ni bil glavni dobitek televizor, ampak Kežarjeve grablje, smo spravili skupaj nad 10.000 šil. Bog naj poplača vsem darovalcem. Saj ste darovali za dobro stvar.
En dopoldan smo imeli duhovno obnovo.
Majdi nam je letos prebirala Aleševca iz drugega zvezka „Kako sem se jaz likal“. Takšen podlistek bi moral prinesti Naš tednik. Da bi ljudje zvedeli, kako so se Slovenci v 19. stoletju učili nemščine, in kako so že tedaj bili Slovenci v šolah zapostavljeni. Majdi nam je za uvod vedno podala kakšno bogato misel. Bila nam je kot skrbna mati. Njeno oko in roka sta bili vsepovsod. Stre-
gla je tudi bolnikom. Naj ji Vsemogočni poplača ves njen trud za nesebično delo med nami.
Stric Martin nam je pa naprešal sladkega mošta in nas zalagal z njim.
Slavili smo tudi 90-letnico Klemenove mame in 80-letnico Marije Vodivnik. Kuharica Jožica je pa s svojimi pomočnicami skrbela za naš telesni blagor. Spomniti se moram tudi tihe Micke, ki celo leto skrbi za vrt in skrbi, da je pozimi dovolj zelenjave in solate. Bog ji poplačaj ves trud za tinjski dom.
Zadnji večer je prišla med nas šmihelska godba. Zaigrala nam je poskočne viže, tako da so_ kmalu začele srbeti pete. Še 94-letna Leni Tischler in Majdijina mama sta poskusili, če še gre. 85-letna Wuttijeva mama so pa pokazali, da ne znajo samo pripovedovati, ampak tudi zaplesati.
Zdaj pa še zahvala — najprej g. Kopeinigu, Majdiji, Lonci, kuharici, Micki in vsem tinjskim fantom in dečkom, da so tako lepo skrbeli za nas.
Prihodnje leto pa vabimo še druge, da se z nami oddahnejo in se sprostijo.
HMR
P.S: Naslednji dopustniški dnevi v Tinjah so od 12. maja od 2. junija 1991.
Kultura
kulturni stenogram
Gallus pel pri maši. ORF jo je prenašal po vsej Avstriji.
Mešani pevski zbor je preteklo nedeljo (25. novembra) pevsko zaokviril mašo v celovški stolnici. To mašo je prenašal ORF po vsej Avstriji. Zbor je predstavil mašo slovenskega skladatelja Pavla Merkuja „O božjem usmiljenju". Zbor je, kot je dejal Pavle Merku, z njim „zmolil" to mašo. Z izvedbo maše so bili zadovoljni vsi, še posebej pa pevci, skladatelj in pevp-vodja Jože Ropitz.
Film o domači arhitekturi v Selah in Slovenjem Plajberku
V	soboto, 1. decembra, bo na avstrijski televiziji oddaja o domači arhitekturi iz Sel in Slovenjega Plajberka. Oddajo sta pripravila Harald Grass (ORF) in dr. Franc Wendel (Zavod za spomeniško varstvo), pokazali pa bodo med drugimi domačije pd. pri Krišta-nu, Kacmunu in Leršnjaku v Selah. Oddaja se prične ob 18.30.
Spomenik pesniku Balantiču
V	petek, 23. novembra, so v Grahovem pri Cerknici v Sloveniji odkrili spomenik pesniku Francetu Balantiču. Slavnostni govornik je bil Dane Zajc, spomenik pa je odkril minister za kulturo Republike Slovenije dr. Andrej Capuder. Po otvoritvi je bila kulturna prireditev, na kateri je govoril France Pibernik, recitiral pa Boris Kralj.
Člana družine Lipuš v Beljaku na TALENTE 90
14 talentov bo nastopilo v okviru prireditve TALENTE 90 (ORF) v nedeljo, 2. decembra, v kongresni dvorani v Beljaku. Med njimi sta tudi dva člana družine Lipuš, ki sta bila izbrana med najbolj nadarjene koroške ustvarjalce.
„Grand Prix“ domače ljudske glasbe
Avstrija, Nemčija in Švica prirejajo 1991 že šesti Grand Prix domače ljudske glasbe. To je največje tekmovanje narodnozabavne glasbe v Evropi. Kdor želi sodelovati, naj pošlje svojo kompozicijo na naslov: Dr. Ernst Wolfin-ger, Salmgasse 16, 1030 Dunaj/ Wien. Besedilo mora biti še neobjavljeno, kar pomeni, da avtor s tem besedilom ni nastopil v javnosti, ga ni nikjer objavil in razširjal.
Selani na
Ostrovrharjevem srečanju
Od 15. novembra pa do 26. novembra 1990 je bilo v Ljubljani Ostrovrharjevo srečanje. Tega srečanja se je udeležilo tudi Katoliško prosvetno društvo Planina iz Sel. Selani so nastopili z Achar-dovo igro „Hočete igrati z mano?“. Ob tej priložnosti je dobil Ostrovrharjev kipec med koroškimi Slovenci dobro znani scenograf in lutkovni mentor Saša Kump. Selani so nastopili tudi na letošnji Ceciljanki.
Knjižni dar, ki ponuja
Mohorjeva založba letno založi 100.000 izvodov
Ravnatelj Mohorjeve založbe v Celovcu, Franc Kattnig, je tudi letos mogel predstaviti delo založbe s tradicijo. Naslednje leto bo založba in Mohorjeva družba stara 140 let. Na letošnji predstavitvi knjižnega daru je Franc Kattnig omenil nekaj zanimivih dejstev: Mohorjeva založba bo v Ljubljani odprla lastno predstavništvo, 200 poverjenikov je med Slovenci v Sloveniji prodalo 3000 knjižnih darov, oktobra letošnjega leta je Mohorjeva založba v Sloveniji prodala knjig za blizu 700.000 šilingov. Franc Kattnig: „Pot preko Karavank se razvija.“
Letošnji knjižni dar sestoji iz štirih delov. Najprej je treba omeniti Mohorjev koledar za leto 1991. Ta je, kot že vsa leta poprej, tudi letos pester in je dejansko zbirka najrazličnejših nasvetov, poročil in zapisov, ki v nekaterih uglednih revijah niso imeli prostora, da bi izšli. Barvne slike spremljajo bralca od meseca do meseca. Za vsak mesec so navedeni nedeljski evangeliji, je navedena misel meseca in je navedeno, kdaj se luna spremeni.
Tudi otrok se je Mohorjeva založba letos še posebej spomnila. „Moje prvo Sveto pismo" z izvrstnimi barvnimi ilustracijami je Mohorjeva izdala v licenčni izdaji. Spremno besedo k temu Svetemu pismu za otroke je napisal krški škof Egon Kapellan. V svojih uvodnih besedah k tej najbolj
brani knjigi na svetu piše: „Vsak izmed vas ima že nekaj knjig. Ko boste postali starejši, se bo najbrž povečalo tudi število vaših knjig. Človek, ki ne bere, se osiromaši."
„Srce nikoli ne laže" je povest enega najbolj branih slovenskih pisateljev, Karla Mauserja. Mauser v tej povesti, ki je izšla kot 45. zvezek Družinskih večernic, poveličuje veliko ljubezen med mladim izseljencem iz „stare" domovine in slovenskim dekletom, rojenim že v Ameriki. Ravnatelj Mohorjeve založbe je še posebej vesel, da se je v zapuščini msgr. Hornböcka našla ta na stroj pisana in razmnožena povest, ki so jo v Clevelandu razširjevali leta 1955. Letos je ta povest izšla v Mohorjevi založbi tudi kot knjiga. Spremno besedo o viharniku na
Agilni ravnatelj Mohorjeve založbe Franc Kattnig
prelomnem času je napisal France Pibernik.
„Le redko najdemo človeka, ki je doživel toliko dogodivščin v daljnih deželah in jih znal opisati na tako oseben, doživet način! Knjigo odlikuje dejstvo, da poleg lovskih in ribiških dogodivščin izžareva ljubezen do narave, spoštovanje do živali, pogum in srčnost, vztrajnost in cela vrsta drugih vrlin; ne manjka niti lepih trenutkov, ko mu je bil blizu Bog ali kd mu je bil lovski tovariš misijonar Rozman." — Tako piše v
/
\i
A
Janežičevo priznanje in Gallusova plaketa za glasbenika Janeza Petjaka
Radovan Gobec je Petjaku predal Gallusovo II stino Zveze kulturnih organizacij Slovenije.
Slovensko kulturno društvo v Globasnici, Slovensko kulturno društvo „Edinost" v Štebnu, cerkveni pevci iz Štebna in Št. Lipša, Moški pevski zbor „Franc Leder-Lesičjak“ in mnogi prijatelji so prišli v nedeljo, 25. novembra, čestitat vsestranskemu glasbeniku Janezu Petjaku ob 60-letnici. Tajnik Krščanske kulturne zveze Nu-žej Tolmajer je Petjaku predal Janežičevo priznanje. Dr. Radovan Gobec pa mu je podelil Gallusovo listino Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Kulturna prireditev v Globasnici je izpričala veliko priljubljenost človeka, ki je vse svoje življenje posvetil glasbi in komponiranju narodnih (nad 80 skladb) in cerkvenih (nad 40 skladb) pesmi.
Besede, izpovedane ali zapete na slavnostnem koncertu Petjakovih pesmi, so izpovedale ljubezen jubilanta do slovenske cerkvene in narodne pesmi. Vse svoje življenje se posveča pesmi, ki mu je „največje veselje“. Orgle in klavir sta mu
bila vseskozi spremljevalca v življenju, ki ga je posvetil glasbi. Že tedaj, ko je pasel ovce, se je takoj, ko jih je zaprl, usedel za orgle in vadil do polnoči.
Petjakovo glasbeno ustvarjanje ima trdno podlago. Dora-ščal je v družini, kjer se je veliko pelo. Oče je spoznal Janezovo nadarjenost in zanimanje za glasbo in mu omogočil, da se je začel kot prvi učenec Hermana Kariša učil orglati. Nato je Petjak obiskoval orglarsko šolo v Celovcu in dvomesečni tečaj za pevovodjo. Šolanj seveda s tem ni bilo konec. O zmožnostih nadarjenega glasbenika so nato pričali in še pričajo zbori, o tem priča zbirka narodnih cerkvenih pesmi. Tudi kadar osebno ni prisoten na kakšnem koncertu in kadar ne vodi kakega zbora, je njegovo ime kljub temu prisotno z njegovim delom. Janez Petjak je skomponiral dve slovenski maši, uglasbil nekaj psalmov in aleluj. Izvlečke iz tega so zapeli tudi na slavnostni prireditvi v čast Janezu Petjaku. VG
Kultura
vsakemu kaj
uvodu knjige o lovskih in ribiških doživetjih avtorja Mira Raka, v kateri ni zaslediti lovske ali ribiške latovščine, tržaški pisatelj Alojz Rebula. Knjigo „Taki smo pač lovci“ je uredila Zora Tavčar (žena pisatelja Alojza Rebule). Mnogo barvnih in črnobelih slik daje knjigi dodatno živahnost in pisanost opisa potovanj od Aljaske do Afrike. Avtor knjige Miro Rak ima v Torontu na Bromwn's Line svojo draguljarno in ribogojnico. Posebna zanimivost te knjige za koroške ude Mohorjeve družbe je dejstvo, da posebno poglavje piše o obisku slovenskih koroških ribičev pri Miru Raku, s katerim so nekaj dni dan za dnevom odhajali na ribolov po Kanadi. Bili so to Lado Hajnžič, predsednik lovske družine na Rebrci, ter Hanzi in Alfred.
Kako je našim koroškim prijateljem pri ribolovu v Kanadi šlo, preberite v knjigi Mira Raka pod naslovom „Koroški ribiči na ribolovu v Kanadi“.
To je knjižni dar Mohorjeve založbe.
K temu knjižnemu
daru pa lahko še vsakdo kupi knjigo Franca Sodje „Sreča pod domačo streho“ in knjigo Janeza Rotarja „Mora in bolečina slovenskega naroda“. Mohorjeva založba po novem ponuja tudi videokasete. V kratkem bodo na razpolago kasete o Drabosnjako-vem pasijonu in kaseta o Haraldu Irnbergerju „Mit ana braunan Tintn“. Pa še to: Mohorjeva založba je letos izdala 46 različnih naslovov.
Vincenc Gotthardt
Dolinškove brezčasne fotografije
V torek, 27. novembra 1990, se je mladi filmski snemalec Miha Dolinšek iz Železne Kaple v najkrajšem času že drugič predstavil javnosti s samostojno razstavo. Tokrat je bilo odprtje v kulturni taberni Pri Joklnu v Celovcu. Njegove slike pridejo prav do veljave šele v Celovcu, kajti motivov, ki jih Dolinšek predstavlja pri Joklnu, v tem mestu skoraj ni več možno najti. Njegove umetniške fotografije so pretresljiv spomin na preteklost, sedanjost in bodočnost. Dolinškove fotografije dajo marsikomu ponovno videti bistvo, vzeto iz celote. To bistvo pa Miha Dolinšek podčrta tudi še s tem, da v vsaki svoji umetniški fotografiji izpostavi kakšen simbol z barvnim akcentom.
Tudi tokratno odprtje razstave je bilo nenavadno. Tako so obiskovalci imeli možnost, da so na-
pisali razglednico z izrazito krepko Dolinškovo metaforično fotografijo komurkoli. Stroške za poštnino je prevzel umetnik sam. Kar je bilo zelo prijetno, je to, da ni bilo nagovora. To pa tudi zaradi tega, kot je Dolinšek sam dejal, ker je to šele njegova druga razstava in ni pametno, da bi na tej že govorili o kakih umetniških dosežkih. O teh dejansko ni bilo treba spregovoriti, o tem pričajo brezčasne, a vedno aktualne umetnikove fotografije.
vg
Veseloigra DUNDO MARQJE v soboto, 8. decembra, v Mestnem gledališču v Celovcu
Zabavna veseloigra za sprostitev in nasmeh
Tokrat si je Krščanska kulturna zveza za osrednjo gledališko prireditev izbrala veseloigro Dundo Maroje, ki jo uprizarja Mestno gledališče ljubljansko. Plemenita vedrina, humanistična misel, prijetna glasba, vse to je, kar daje igri čar razigranosti. Milka Olip, ki je pri Krščanski kulturni zvezi zadolžena za odrsko dejavnost, je dejala „da živi ta uprizoritev od živahne razigranosti in neusahljive vitalnosti“. Tudi je še dodala, da imajo ljudje, ki hodijo v gledališče in obiskujejo vsakoletne decembrske gledališke predstave KKZ, pravico, da se sprostijo in razveselijo. Letošnja gledališka predstava dokazuje, da je gledališka predstava lahko zabavna in hkrati sili k razmišljanju.
Igralci ljubljanskega mestnega gledališča ustvarjajo vtis sproščenosti in razigranosti. Ob petju, glasbi, folklornih vložkih in
plesu ižstopajo tudi pisani kostumi, ki razveselijo oko. Ušesu pa so všeč tudi posamezni stavki s tistimi izpovedmi, ki jih življenje piše ob najrazličnejših trenutkih.
Veseloigra pripoveduje o sti-skaškem očetu, ki je bolj trgovec kot oče, in pride iz Dubrovnika
iskat svojega razsipniškega sina Mara. Tukaj ga sicer najde, vendar se sin pretvarja, da ga ne pozna, iz česar se razvije dolg niz imenitnih zapletanj in odple-tanj zgodbe, ki v njih viogo igrata radoživa služabnika Pomet in Pe-trunjela. Več o vsebini te veselo-
igre, pri kateri so se do sedaj še vsi gledalci pošteno nasmejali, na tem mestu ne bomo pisali. Zapišemo pa lahko samo to, da je treba vsebino doživeti v gledališču.
Umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega Tone Partljič predstavlja glasbeno in plesno veseloigro z naslednjimi besedami: „Gledališče že ves čas predstavlja dve maski: tragično in veselo. Zdi se mi, da predvsem slovensko vse prevečkrat kaže tragično. Ne bom se strinjal s pomisleki, da je ceneno in z gledalci spogledljivo, če igramo komedijo. Računam pa na to, da bodo obiskovalci po naši predstavi odšli iz teatra razžarjeni.“
Vstopnice za osrednjo gledališko predstavo Krščanske kulturne zveze dobite pri krajevnih društvih, v Mohorjevi knjigarni, v knjigarni Naša knjiga in eno uro pred predstavo v celovškem mestnem gledališču.
vg
Radio/TV/Prireditve
PETEK, 30. nov.
Literarno glasbeni spored: Kristijan Močilnik, „Kluparski proces“.
SOBOTA, 1. dec.
Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 2. dec.
6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel
(žpk. T. Opetnik). 18.10—18.30 Dogodki in odmevi
PONED., 3. dec.
„Radodarnost“ — pogovor z direktorjem koroške Caritas dr. Omel-kom.
TOREK, 4. dec.
Partnerski magazin.
SREDA, 5. dec.
Glasbena sreda.
Večerna: 21.05-22.00 „Spurensuche“ — pričevanja. Predstavitev knjige inštituta Alpe-Jadran.
ČETRTEK, 6. dec.
Rož — Podjuna — Zilja
NA TELEVIZIJI
„DOBER DAN, KOROŠKA“, 2. 12., ob 12.25 na FS 2
predvidoma
z naslednjimi prispevki:
Folklorna skupina SRD „TRTA“: oživljanje starih običajev
Partnerstvo KPD „Žvabek" — Slovenska gimnazija
Urad za narodnostno skupnost na deželni vladi
„Dundo Maroje“ — osrednja gledališka predstava KKZ
MePZ „Gallus“ v celovški stolnici: Krstna izvedba maše slovenskega skladatelja Pavleta Merkuja iz Trsta
Nove orgle v Podgorjah
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
ROZEK
GALERIJA ROŽEK
Razstavljajo slikarji: Bernik. Hoke, Huftier, Koller, Palli, Šubic in drugi Razstavaje odprta do 16. decembra 1990, ob petkih, sobotah in nedeljah, od 15. do 18. ure
	
DUHOVNE VAJE V DOMU V TINJAH OD NOVEMBRA 1990 DO JANUARJA 1991	
Od ponedeljka, 3. dec., od 18. ure do četrtka, 6. dec., do 13. ure Duhovne vaje za Živi rožni venec — MOČ VERE — Vodi: žpk. Florian Zer-goi, Kazaze	
Od petka, 7. dec., od 18. ure do nedelje, 9. dec., do 13. ure Duhovne vaje za dekleta in fante — ODLOČITEV ZA KRISTUSA — Vodi: kpl. Peter Olip, Pliberk	
Od ponedeljka, 10. dec., od 18. ure do četrtka, 13. dec., do 13. ure Duhovne vaje za starše duhovnikov in diakonov, redovnic in redovnikov, bogoslovcev in veroučiteljic ter veroučiteljev — POKLICANI PO MILOSTI — Vodi: p. Franček Kramberger SJ, Ljubljana	
Od četrtka, 13. dec., od 18. ure do nedelje, 16. dec., do 13. ure Duhovne vaje za Marijino legijo in mlajše žene — KAKO ŽIVETI EVANGELIJ? — Vodi: p. Lovrenc Anžel, Maribor	
PLIBERK
OD KOROTANA DO JADRANA —
9. PEVSKO SREČANJE POBRATENIH ZBOROV
Čas: v soboto, 1. 12., bb 19.30 Kraj: v glavni šoli v Pliberku Nastopajo: MoPZ „Foltej Hartman" Pliberk, MoPZ „Vres" Prevalje, „Zarja" Trbovlje, „Franc Zgonik" Branik, „Tabor" Opčine
Prireditelj: SPD „Edinost" v Pliberku
DOBRLA VAS
ADVENTNO SREČANJE
Čas: v nedeljo, 2. dec., ob 11. uri sv. maša v dvorani, nato kosilo Kraj: RUTAR-LIDO v Dobrli vasi Vabi: Društvo upokojencev Podjuna Nastopajo: Smrtnikovi fantje in cerkveni zbor Dobrla vas
SELE
MIKLAVŽEV POPOLDAN
Čas: v,nedeljo, 9. 12., ob 14.30 Kraf: v farni dvorani v Selah Sodelujejo: Mladinska gledališka skupina „Lipa" z igro „HIŠA", dekliški zbor iz Borovelj, učenci glasbene šole, otroci iz Sel (s petjem in s prizorčkom „Miklavžev večer" Prireditelj: KPD „Planina" iz Sel
OBIRSKO
MIKLAVŽEVANJE
Čas: v nedeljo, 2. dec., ob 11. uri (po maši)
Kraj: pri Kovaču na Obirskem Prireditelj: SPD „Valentin Polanšek"
RAVNE NA KOR.
RAZSTAVA — „Arhitektura Zilje, Roža in Podjune“
Čas: v sredo, 28. 11., ob 18. uri Kraj: v likovnem salonu Koroške osrednje knjižnice dr. Franc Sušnik Avtor razstave: univ. prof. dr. Peter Fister
CELOVEC
Igra: „HOČETE IGRATI Z MANO?“
Čas: v petek, 30. 11., ob 19.30 Kraj: Modestov dom Nastopa: Mladinska gledališka skupina KPD „Planina" iz Sel
BENEFIČNI KONCERT V POMOČ ŽRTVAM POPLAV V SLOVENIJI
Čas: v soboto, 15. dec., ob 19.30 Kraj: v cerkvi sv. Herne, Feldkirchner Str. 70
Prireditelj: SPD „Edinost" in MoPZ „Foltej Hartman" v Pliberku Nastopa: MePZ „Pro Musiča" iz Maribora, Slovenija
Soprireditelji: Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, MePZ „Jakob Petelin Gallus", Slovensko kulturno društvo „Celovec, Farni svet v Šentprimožu in Slovensko prosvetno društvo „Danica".
GLOBASNICA
ŠPORTNI KLUB GLOBASNICA vabi na PLES
Čas: v soboto, 1. dec., ob 20. uri Kraj: pri Šteklnu v Globasnici Igra: vrhunski ansambel „SPOMIN"
RADIŠE
ADVENTNI BAZAR
Čas: v nedeljo, 2. 12., ob 10. uri (po maši) Kraj: v farni cerkvi na Radišah Izkupiček bazarja je namenjen žrtvam poplav v Sloveniji
MIKLAVŽEVANJE PO HIŠAH
Čas: v sredo, 5. 12., med 16. in 20. uro Prireditelj: SPD „Radiše"
Družine, ki želijo Miklavžev obisk, naj se čimprej javijo pri Andreju Lampichlerju, tel.: 392613
ŠENTJAKOB
KONCERT ADVENTNIH PESMI mešanega pevskega zbora „Jakob Petelin Gallus“ iz Celovca Čas: v nedeljo, 16. 12., ob 19. uri Kraj: v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu Prireditelji: Katoliška prosveta Šentjakob v Rožu, SPD „Rož" Šentjakob, SPD „Jepa-Baško jezero" Loče
DAN ODPRTIH VRAT
(družabno srečanje) in BOŽIČNI BAZAR
Čas: v soboto, 1. 12., od 9.30 do 17. ure Kraj: otroški vrtec „Naš otrok" Celovec, lO.-Oktober-Str. 25
Veselimo se Vašega obiskal
KATOLIŠKA PROSVETA ŠENTJAKOB V ROŽU
PREDAVANJE IN POGOVOR
mag. Božo Hartman: ANTISEMITIZEM
Čas: v ponedeljek, 10. dec., ob 19.30
Kraj: v farni dvorani v Šentjakobu
PREDAVANJE IN POGOVOR Friedrich Mihurko: O DELU „AMNESTY INTERNATIONAL“
Čas: v nedeljo, 9. dea, ob 19. uri Kraj: v farni dvorani v Šentjakobu
SODALITAS
V	četrtek, 6. 12., od 9. do 13. ure
KVATRNI SESTANEK SODA-LITETE
V	četrtek, 6. dec., ob 19.30
OTROK V SVOJEM DRUGEM ŽIVLJENJSKEM LETU, nem. Voditeljica: Rosemarie Tscherteu
V	sredo, 12. dec., ob 19.30 ODPRTJE RAZSTAVE DEL NEŽI-KE A. NOVAK (keramika)
V	petek, 14. dec., ob 19.30
Podijska diskusija: KOROŠKA ENOTNOST 1920 — PRIBORJENA ALI PRIDOBLJENA?, nem. Ali je „Abwehrkampf“ merodajen za plebiscit?
Sodelujejo: univ. prof. dr. Andreas Moritsch, dr. Wilhelm Wadi, dr. Teodor Domej, univ. prof. dr. Janko Pleterski, dr. Claudia Frähs-Ehrfeld, univ. prof. dr. Hans Haas Vodja diskusije:	dr. Walter
Genser
Od petka, 28. dec., od 15. ure do nedelje, 30. dec., do 17. “ure
DNEVI PETJA IN IGER ZA OTROKE
Vodstvo: Andreja Lepuschitz s sodelavkami in sodelavci Kat. otroške mladine
Od srede, 2. jan., od 9. ure do četrtka, 3. jan., do 18. ure RAZLOGI ZA VZTRAJANJE (Novoletno srečanje)
Predavajo: dr. Spomenka Hribar, Vinko Ošlak, p. Marko Rupnik, dr. Alenka Rebula-Tuta Prireditelj: Katoliška prosveta in referat za izobražence
V	sredo, 2. jan., ob 18. uri do nedelje, 6. jan., do 13. ure
Seminar v dveh delih: NOVI TESTAMENT IN PSIHODRAMA;
nem.
Predavatelj: ddr. Werner Reiß, Dunaj
GALERIJA TINJE
RAZSTAVA DEL URŠE ŽAJ-DELA-HROVAT — (olje). Razstava je odprta do 12. dec.
V sredo, 2. januarja 1991, ob 19.30
ODPRTJE RAZSTAVE DEL MARKA RUPNIKA (oljne slike)
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Franc Wakounig, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26
Tisk: Tiskarna Družbe sv Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0.
Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Blonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 450,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (10,— Din ).
STRAN
petek,
30. novembra 1990
Pismo bralca/Prireditve/Oglasi
PISMA BRALCEV
Stališče KSŠŠG do delovne skupine SMO in obeh KOKS-ov
Pred nedavnim so se združili Katoliška mladina, Koroška dijaška zveza, Mlada KEL, Slovenski koroški skavtje in skavtinje ter Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju v delovno skupino Slovenskih mladinskih organizacij (SMO). Ta skupina se je združila z namenom, da pošlje po tri zastopnike tako v KOKS-NSKS kakor tudi v Koordinacijski gremij (KOKS-ZSO). Po določenem roku se bodo odločili za tisti KOKS, ki je ta pravi.
Trenutno govori veliko več argumentov proti sodelovanju vseh mladinskih organizacij z namenom enotnega nastopanja v obeh KOKS-ih. Zato se je Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu (KSŠŠG) odločil, da ne bo sodeloval v SMO.
Naš glavni, najbolj tehtni pomislek je, da se nam ne zdi pametno pošiljati svoje zastopnike v oba KOKS-a. Namen smiselnega koordinacijske-
ga telesa naj bi bil koordinirati postopanje vseh narodnopolitično merodajnih organizacij. Samo dejstvo, da ima vsaka stran svoj KOKS, v katerem koordinira svoje mnenje oz. postopanje, je že paradoksno. S tem KOKS-a nimata veliko večje teže, od svojih nosilnih organizacij NSKS oz. ZSO. V KOKS-NSKS skoraj izključno sedijo ljudje, ki tudi nosijo delo NSKS oz. mu stojijo blizu. Isto velja tudi za Koordinacijsko telo ZSO.
KOKS-NSKS si je sicer dal veliko nalogo, kot so povezovanje in uskla-janje ukrepov ter odločitev tako organizacij kakor tudi posameznikov, obravnavanje vprašanj v zvezi s slovensko narodno skupnostjo in sklepanje o njih, idr. Toda razen slovenske vlade mu javnost zlasti v Avstriji ne priznava kompetence, da bi govoril za vse koroške Slovence. KOKS-ZSO si je stavil nalogo izdelati minimalni narodnosti program in ga potem predložiti v javno razpravo. S tem se je definiral kot diskusijska platforma brez posebnih kompetenc.
Nas odbija tudi struktura SMO. Idejo za sodelovanje v tej obliki je
sprožila KM verjetno s skrito željo, da se s pomočjo študentov povzpne v slovenske politične strukture. Že pri pripravljalnih sejah smo doživeli, kakšna je politična kultura in kultura dialoga. Na primer ko smo diskutirali o tem, ali vstopimo v skupen KOKS ali v oba obstoječa, se je pokazalo, da nekateri ljudje niso pripravljeni prediskutirati nobenih argumentov in nobeno možnost alternativnega postopanja, samo njihovo mnenje velja. Zaradi tega je tudi verjetno, da v prihodnosti pri vsebinskem delu ne bo drugače. Človeku se lahko zdaj KSŠŠD smili, ko si bo moral ali nadeti svetniški sijaj in opustiti svoje revolucionarne ideje, ali pa spet izstopiti iz mladinskega foruma.
Ponavljamo še enkrat svoja stališča:
•	KSŠŠG se odpove sodelovanju v mladinskem forumu, ker ne vidi možnosti, da bi lahko uresničil svoje predstave v tem gremiju.
•	V dveh KOKS-ih ne vidimo nobenega smisla.
•	Ko se bo sestal gremij, ki bo zajemal vse narodnopolitične dejavnike in bo imel jasne naloge in javno priznane kompetence, se bo tudi KSŠŠG, če bo videl potrebo, potegoval za sprejem. odbor KSŠŠG
' l
Krščanska kulturna zveza vabi v
Mestno gledališče v Celovcu_________
Marin Držić
DUNDO MAROJE
IŠČEMO prodajalca za rentgensko medicinsko opremo na področju cele Avstrije. Zaželena je medicinska izobrazba. Zaposlitev je honorarna z možnostjo kasnejše stalne zaposlitve.
Pismene ponudbe pošljite na firmo MEDITRADE GesmbH., 9163 Podgora/Unterbergen 46.
KGZ Kotmara vas
IŠČE
delavca za skladišče
Interesenti naj se javijo pismeno ali po telefonu.
Naslov:	Kmečko-gospodarska
zadruga Kotmara vas (poslovodja: Janko Kunčič), 9071 Kotmara vas, telefon: 0 42 20 / 22 42
Veseli me, da Vam morem naznaniti mojo namestitev kot
GOSPODARSKI IN DAVČNI SVETOVALEC
mag. Hermann Klokar
Wirtschaftstreuhänder
Steuerberater
Pisarna:	Privat:
Bahnhofstr. 39 Landstraße 52 9020 Celovec 9125 Metlova tel. (04 63) tel.: (0 42 32) 32 7 46 / 0	62 48
VABILO NA
»st mm Kit
ki bo v petek, dne 30. nov., ob 18.30 v Domu prosvete v Tinjah Dnevni red:
1. Pozdrav. — 2. Poročilo — a) predsednice; b) tajnika; c) blagajnika. — 3. Razrešnica. — 4. Razprava: — trenutna politična ocena Mlade KEL (KOKS, debata o slovenski zbornici) — poenotenje slovenskih volilnih struktur. — 5. Sprememba pravil Mlade KEL. — 6. Izvolitev novega predsedstva. — 7. Razno
GLOBASNICA
ADVENTNO SREČANJE — nato družabno srečanje pri čaju in pecivu Čas: v petek, 7. 12., ob 19. uri Kraj: v farni dvorani v Globasnici Somašujejo: Arnold Mettnitzer, duhovni asistent DSKM, Peter Olip, duhovni asistent KM, dekan Peter Sticker, župnik v Globasnici
Prireditelja: Podjunska baza in farna mladina
Vsi prisrčno vabljeni!
TINJE
DUHOVNA OBNOVA ZA MLADINO
od petka, 7. 12., do nedelje, 9. 12., z zaključkom ob 13. uri.
Duhovno obnovo bomo pričeli z adventnim srečanjem mladine v Globasnici (glej termin).
Stroški: 250,— (za šolarje in študente po-pustek)
Kraj: Dom v Tinjah Voditelj: Rafo Pinosa Prijave: do 6. 12. v pisarni KM Prireditelj: Podjunska baza
PLESNI TEČAJ — Izkušnje s plesom in gibom — meditativni in drugi plesi
Čas: od petka, 14.12., ob 18. uri do nedelje, 16. 12., ob 13. uri Kraj: Dom v Tinjah Referent: Stefan Dinges, Dunaj Spremljevalec: Pep Marketz Penzion: 460,—. Stroški za tečaj: 50,—. Soprireditelj: Dom v Tinjah. Prijave: do četrtka, 13. 12., pri Katoliški mladini, Vik-tringer Ring 26, 9020 Celovec
ŽELEZNA KAPLA
OBČNI ZBOR
Čas: v nedeljo, 16. 12., ob 19. uri Kraj: v gostilni Podobnik v Beli Prireditelj: Alpski klub .OBIR" v Železni Kapli
Vsi člani prav prisrčno vabljeni!
ŽVAB E K
MIKLAVŽEVANJE IN ADVENTNO SREČANJE
Čas: v sredo, 5. 12., ob 19. uri Kraj: v farni dvorani v Žvabeku Sodelujeta: Otroški zbor Žvabek, Pevsko instrumentalna skupina Žvabek Prireditelj: KPD „Drava" Žvabek
Igra „HIŠA“
Čas: v soboto, 15. 12., ob 19. uri Kraj: v farni dvorani v Žvabeku Nastopa: Mladinska igralska skupina PD „Lipa" iz Velikovca Prireditelj: KPD „Drava" Žvabek
PLIBERK
ADVENTNO SREČANJE
Čas: v nedeljo, 16. decembra 1990, ob 14.30
Kraj: v farni dvorani v Pliberku Sodelujejo: pevske skupine iz Pliberka in Žvabeka
Kot gost: vokalno-instrumentalna skupina „Lipa" iz Velikovca
Prireditelj: Katoliška mladina Pliberk in Katoliška otroška mladina Pliberk/Žvabek/ Suha
veseloigra s petjem v soboto, 8. dec. 90, ob 14.30
Gostuje: Mestno gledališče ljubljansko
Vstopnice dobite: v predprodaji pri krajevnih društvih, v Mohorjevi knjigarni, v knjigarni „Naša knjiga", v pisarni KKZ, Viktringer Ring 26, tel.: 04 63 / 51 62 43, ter eno uro pred predstavo v Mestnem gledališču v Celovcu.
„Gledališče že ves čas predstavlja dve maski: tragično in veselo. Zdi se mi, da predvsem slovensko vse prevečkrat kaže tragično. Ne bom se strinjal s pomisleki, da je ceneno in z gledalci spogledljivo, če igramo komedijo. Računam pa na to, da bodo obiskovalci po naši predstavi odšli iz teatra razžarjeni." — Tako je Tone Partljič, umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega, predstavil glasbeno in plesno veseloigro Marina Držiča „Dundo Maroje”. — To večno igro o denarju, ljubezni, očetih, sinovih in mladostni razuzdanosti uvrščajo med klasične primere dubrovniških renesančnih komedij. Sti-skaški oče, ki je bolj trgovec kot oče, pride iz Dubrovnika v Rim iskat svojega razsipniškega sina Mara. Tukaj ga sicer najde, vendar se sin pretvarja, da ga ne pozna, iz česar se razvije dolg niz imenitnih zapletanj in odpletanj zgodbe. Odločilno vlogo v teh zapletih igrata radoživa in prebrisana služabnika Pomet in Petrunje-la. Iz tega je nastala imenitno razigrana uprizoritev, ki obljublja plemenito vedrino, humanistično misel, prijetno dalmatinsko glasbo . . .
Šport
Šport
TOP 5 1990
Športna agentura WALDHAUSER
podeljuje nagrade najboljšim športnikom leta 1990 Podelitev bo v torek, 18. decembra 1990, v MOHORJEVI KNJIGARNI v Celovcu
Žirija športnih novinarjev in strokovnjakov: Marijan Velik, Andrej Mohar, Silvo Kumer, Jurij Perč, Franc Sadjak, prof. Anton Malle, Samo Kobentar
Semikarates Veliki uspehi Radišanov
Fantje Milana Hriberniga pobrali koroške naslove
Milan Hribernig je avstrijski prvak v semikontakt-karateju	Foto: Fera
Na koroškem prvenstvu v semikarateju pretekli konec tedna so v Ferndorfu karateisti z Radiš odnesli večino koroških naslovov. Avstrijskega prvaka Milana Hriberniga pa so sodniki oškodovali, tako je dosegel „le“ 3. mesto. Zato pa so njegovi fantje, ki jih zdaj že tri leta trenira, pobrali kolajne.
Velike uspehe so želi predvsem mladinci, ki so pobrali vse kolajne. Mladinski prvak Robert Pichler pa je eden najbolj perspektivnih koroških karateistov; z njim v prihodnje zelo računa trener Milan Hribernig. Pa tudi v splošni kategoriji so Radišani dosegli dve kolajni.
Trenutno tekmujejo Radišani še za ALLSTYLE CLUB Celovec, v prihodnje pa se hočejo osamosvojiti in ustanoviti lasten klub. „Potrebujemo pa lastnega sponzorja," pravi trener in šef karateistov Milan Hribernig. Karateisti trenirajo namreč že dalj časa na Radišah v kulturnem domu, kjer jim je na razpolago dvorana. Redno obiskuje treninge nad 15 mladih karateistov, ki so seveda z veliko vnemo pri delu.
Milan Hribernig je s karatejem pričel leta 1984 in bil že kmalu uspešen. Poleg koroških naslovov je zbiral tudi avstrijske, 5. mesto na
svetovnem prvenstvu leta 1989 pa je bil gotovo največji uspeh v njegovi karieri. Cilje ima Milan Hribernig še velike, predvsem s svojimi mladimi atleti bi rad priključil na avstrijski vrh. „Če bomo vsi resno delali, bomo gotovo tudi uspešni,“ pravi trener, ki tudi od svojih „šolarjev“ zahteva veliko discipline in prizadevnosti.
Milan Hribernig
(kategorija do 76 kg)
1990
Avstrijski prvak
3. mesto na koroškem prvenstvu 1989
5. mesto na svetovnem prvenstvu
1988
Avstrijski prvak Koroški prvak
1987
4. mesto na avstrijskem prvenstvu Koroški prvak
KOROŠKO PRVENSTVO 1990 v Ferndorfu Splošna kategorija
Do 76 kg: 3. mesto Milan Hribernig Do 62 kg: 2. mesto Karl Krammer Do 69 kg: 2. mesto Marijan Woschitz
Mladinci
1.	mesto: Robert Pichler
2.	mesto: Jan Schiemann
3.	mesto: Peter Ženki
Uspešni Radišani (od spredaj): Milan Hribernig, Jan Schiemann, Peter Ženki, Marijan Woschitz, Robert Pichler in Niko Zwitter
30 let špi trtnega udejstvovanja v Selah
Preteklo nedeljo je društvo DSG Sele slavnostno praznovalo 30-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je predsednik DSG Sele župnik Hanzi Olip podelil ustanovnim odbornikom posebne zahvale. V farni dvorani pa so odprli tudi posebno razstavo o zgodovini društva.
Številni častni gostje so s svojo prisotnostjo počastili jubilanta, ki je na slavnostni akademiji prikazal javnosti zgodovino društva v besedi in sliki. Najprej je popeljal goste skozi zgodovino Fridl Mak, župnik Mirko Rakovnik pa je pripravil obširno diapredavanje in je popeljal s slikami društvenike skozi 30 let DSG Sele.
V pozdravnih besedah je župan Berti Wassner izpostavil pomen športnega udejstvovanja v občini. DSG Sele je s svojim delom v 30 letih postalo pomemben dejavnik v občini, ki zna ceniti delo dru-štvenikov. Iskreno čestital je društvu k jubileju tudi zastopnik Koroške nogometne zveze dr. Tomaž Partl, ki je Selanom v znak povezanosti podaril tudi tri nogometne žoge, vsaka naj bi bila znak za eno desetletje uspešnega dela. Čestitat je prišel tudi zastopnik UNION-a, v katerega je vključeno društvo, čestitke od deželnega glavarja pa je
prinesel poslanec Oleschko. V imenu Slovenskega atletskega kluba pa se je Selanom zahvalil za dolgoletno sodelovanje tajnik Silvo Kumer, ki je izpostavil, da so Selani merodajno tudi pomagali pri ustanovitvi Slovenskega atletskega kluba. Tudi bivši župan Anton Hriber-
nik je čestital društvenikom, katerim je kot župan vedno skušal pomagati, kjer je le šlo.
V imenu Krščanske kulturne zveze pa je čestital Selanom tajnik Nužej Tolmajer in poudaril pomen društva tudi za kulturno delo v občini. Po slavnostni akademiji so v
prostorih farnega doma odprli tudi obširno razstavo o zgodovini društva. V tej razstavi so vidni vsi dosežki društvenikov, po večini pa so zbrani tudi v letnih poročilih, ki jih DSG izdaja letno in tako nudi članom vedno aktualno informacijo ob koncu leta.
Ustanovitev društva — prvi začetki v smučanju — prvi večji uspehi
Pišemo leto 1960 — 11. 6. 1960 se ustanovi društvo, sprva še pod imenom „Škofijsko športno društvo Koroška — krajevna skupina Sele". Takrat še kaplan v Selah Ivan Matko, ki je že poprej zbiral okoli sebe ministrante, je kot prvi uvidel nujno potrebo, da ustanovi športno društvo.
Prvi odbor je bil sledeč: predsednik Feliks Ogris, tajnik Nanti Pristovnik, blagajnik Franci Roblek in kot vodja sekcije, doslej še edine, Anton Hribernik. Prvi društveni prvak postane Hanzi Oraže, drugi pionir selskega smučanja Maks Oraže pa postane pri deželnem prvenstvu Uniona drugi. Društvo šteje celih 32 članov. Le nekaj pogumnih fantov se smuča. Že v prvih letih deluje smučarska sekcija dokaj uspešno. Imena kot Maks Oraže, Herman Užnik, Erich Užnik, Erich Travnik, Hubert Ogris in Maks Pristovnik so bila garant za uspeh. Slednji postane v sezoni 1963/64 celo član deželnega kadra. Izredno talentirani fant žanje lepe uspehe na koroških smučiščih, pozneje celo izven Koroške — pri avstrijskih vojaških prvenstvih in mednarodnih prvenstvih vojaščine in carinikov v Andermanttu v Švici, v Libanonu in na Finskem.
V sezoni 1966/67 se pojavi velik talent v smučanju, namreč Franci Dov-jak. Njegova kariera je zelo strma. Hipoma se je povzpel do deželnega kadra. Žanje lepe uspehe na koroških smučiščih. Škoda, da je svojo kariero prehitro zaključil, namreč že v sezoni 1969/70. Tudi Maks Pristovnik zaključi svojo aktivno kariero v tej sezoni.
Toda delo gre naprej. Poleg uspe-
O zgodovini DSG Sele
(Izvlečki iz letošnjega poročila DSG Sele)
šnih tekmovalcev se veča tudi kader funkcionarjev. Feliks Ogris, Nanti Pristovnik in Hanzi Roblek napravijo izpit za sodnika ÖSV, Feliks že v sezoni 1964/65, Nanti leto navrh in Hanzi v sezoni 1969/70.
Začnejo se tekme tudi za funkcionarje — prvo tekmo v Košuti zmaga Maks Oraže. Podobne tekme za funkcionarje se pozneje še večkrat vršijo v Selah. Pa tudi deželna prvenstva DSG in UNION se pogosto vršijo v Selah. 1971 postane Nanti Dovjak deželni prvak DSG.
Kot najvažnejše tekme našega društva pa so bile doslej še zmeraj tekme za pokal Košute. Tekma je morala biti v zadnjih letih zaradi zgodnjega termina in s tem v zvezi zaradi slabih snežnih razmer večkrat odpovedana, tako tudi letos. Prvo tekmo leta 1969 je zmagal Boroveljčan Egon Hauer. Naslednji zmagovalci so: Stefan Sodat (1970), Wolfgang Metzger (1971), Reinhard Posautz (1972), Teo Steiner (1973), Hermann Brand-stätter (1976), Günther Mulle (1978), Helmut Winkler (1979), Johann Reinhold (1980), Sigi Jaritz (1981) in Jure Franko (1982). Te tekme so se vršile prva leta na progi pri Užniku v obliki veleslaloma, zadnja leta pa na progi pri Pušelcu v obliki slaloma.
Društvo postaja vse bolj vsestransko
Aktivnost selskega društva pa se ne omejuje samo na smučanje, temveč postaja vse bolj vsestransko.
Priredijo se nočni pohodi na Setiče in Obir, pohodi na Košuto, Mangart in celo na Triglav. Društveni izleti v
Komendo, Škofjo Loko, Portorož, Brezje, Novo Štifto, Logarsko dolino itd. so kazali zmeraj dobro udeležbo in so bili zelo zanimivi. Kot dober organizator se je zmeraj spet izkazal naš dolgoletni funkcionar Stanko Kelih. Njemu gre tudi zasluga za oblikovanje selskega žegnanja vsa leta, ki je zmeraj jmelo velik uspeh, prav isto velja za Štefanove veselice, katere društvo vsako leto prireja. Pa tudi v verskem oziru so bili selski športniki zmeraj prizadevni in vzorni. Člani društva so postavili križ na Setičah in na Grlovcu. Večkrat so se že darovale syete maše na vrhovih teh gora.
Namiznoteniška sekcija začne delovati
Medtem ko je delovala doslej samo smučarska sekcija, prične svoje delovanje v sezoni 1968/69 prvič namiznoteniška sekcija. Kaplan Ivan Matko podari društvu dve namiznoteniški mizi. Fantje pridno vež-bajo, kot funkcionarja pa se kooptirata v odbor Mirko Oraže in Flori Dovjak. Sledijo dokaj uspešna leta. Prvi društveni prvak postane Mirko Oraže. Naslove prvaka še neštetokrat osvoji. Sekcija deluje zelo uspešno. Mirko je zbral okoli sebe moštvo, ki naj bi pose-glo nekaj leta pozneje po najvišjih lor-berih v deželi.
Leta 1976 priredi sekcija prvič novoletni turnir, ki naj bi dosegel pozneje mednarodni značaj, torej mnogo obširnejši in sčasoma za Sele neizvedljiv (kar se tiče prostorov). Ta turnir se preloži pozneje v Borovlje in
nato celo v Celovec. Pri zadnjem turnirju npr. je bilo nad 300 prijav.
Nogometaši postajajo nestrpni
Nogometaši postajajo vse bolj nestrpni. Odigrali so že nekaj tekem s sosednjimi moštvi, toda igrišča ni bilo pravega — igralo se je na Husovi mlaki ali pa izven. Leta 1972 se začne graditi nogometno igrišče na Šajdi. Toni Olip da na razpolago zemljišče. V novem odboru postane Flori Oraže predsednik, Flori Dovjak sekcijski vodja, Karli Pristovnik je njegov namestnik. Sekcijski vodja se z vso vnemo zapiše nogometu, novi predsednik pa ima vse roke polne z gradnjo novega nogometnega igrišča na Šajdi.
Pod vodstvom Florijana Oražeja se gradi novo igrišče in se končno leta 1975 dogradi — 27. 7. 1975 se igrišče otvori. Občina podpre društvo s S 100.000,—. Prvo jesensko sezono zaključijo selski nogometaši z 9. mestom, vigredno pa s 6. mestom. Na Kamnu si selski nogometaši osvojijo ime prvaka vseh DSG klubov na Koroškem. Naslednja leta igrajo Selani v 2. E-razredu in se uvrstijo na lestvici med 3. in 6. mestom. V sezoni 1982/83 je potem končno tako daleč — moštvo postane prvak v drugem razredu in se povzpne v prvi razred. Po enem letu v prvem razredu se Selani znajdejo v podligi. Glavna zasluga gre tukaj v prvi vrsti trenerju Jožetu Feri, pa tudi celotnemu moštvu, ki je igralo dopadljiv nogomet.
Najmlajša sekcija — nordijska sekcija
9. 2. 1980 se ustanovi nordijska sekcija. Sekcijo vodi Willi Rakuschek. Društvo kupi stroj za preparacijo proge. Prvo večje tekmovanje je tek za rožanski pokal.
Zadruga Aich-Dob preseneča!
Ženska ekipa SK/Beljak — SK Zadruga Aich/Dob 0:3
Lansko leto so začele igrati v podligi in so brez poraza postale prve. Letos so si ob začetku sezone postavile kot cilj obstoj v koroški ligi. Prvi dve tekmi proti Spitallu oz. proti ATSC-Celovec so zmagale, in prav tako so bile uspešne tudi pretekli teden v Beljaku. Premagale so Beljačanke s 3:0 in si tako skoraj že zagotovile mesto v zgornjem play-offu.
Beljačanke so sicer v prvem setu že vodile z 9:2, a so ta set še zgubile z 10:15. V drugem in tretjem setu Beljačanke Dobljan-kam niso bile več kos, in so tekmo gladko zgubile.
Pri tej tekmi je trener Lojze Opetnik veliko menjal in pustil igrati vse igralke. Vzrok tega uspeha je po mnenju trenerja predvsem navzočnost vseh igralk pri treningih in tudi dobro vzdušje v moštvu.
Zmaga tudi brez legionarja
Št. Vid -
SK Zadruga Aich-Dob 0:3
Moška ekipa SK Zadruga Aich-Dob I je po porazu v Wolfsbergu imela v Št. Vidu lahkega nasprotnika, katerega je tudi s 3:0 (15:3, 15:2, 15:3) premagala. Rezultati posameznih setov kažejo, da je bil nasprotnik za Dobljane preslab, čeprav so igrali Dobljani brez poškodovanega legionarja Skudnika. V petek, 30. 11., ob 19.30 uri igrajo v glavni šoli v Pliberku proti Hypo-Celovec, kateri je premagal drugo ekipo Doblja-nov s 3:1. Ta tekma bo gotovo zelo napeta; Dobljani se bodo morali gotovo malo več boriti kot proti Št. Vidu.
SK Zadruga Aich-Dob II — Grabštanj 1:3
Pretekli teden je igrala tudi II. moška ekipa SK Zadruge Aich-Dob na domačih tleh. Nasprotnik je prišel iz Grabštanja in je premagal Dobljane s 3:1. (11:15, 15:6, 15:8, 17:16). Dobljani so tekmo zelo dobro začeli, a so morali drugi in tretji set po neštetih napakah pri serviranju oddati. V četrtem setu so imeli 5 set-žog, katerih pa niso mogli izkoristiti. „Oče" tega uspeha za Grabštanj je 2,04 m veliki Klaus Pinter, kateri je 3 leta igral pri ATSC-Celovec v 2. zvezni ligi. Ta igralec je v napadu naredil veliko točk in je istočasno blokiral skoraj vse napade Dobljanov. Drugi steber moštva iz Grabštanja je pa tudi bivši trener Dobljanov, Rado Krenkerz Raven, ki zdaj že drugo leto trenira to moštvo. Vidno je, da se je igra grabštanjske ekipe izboljšala, in ima gotovo letos možnost, da doseže veliki cilj, naslov koroškega prvaka.
Osebe, osebe
Podjetnik
Štefan Sienčnik
je pred kratkim praznoval svoj 50. rojstni dan. Veliko slavje je bilo pri Šoštarju v Globasnici, kjer so nastavljenci podarili svojemu šefu majhen tovornjak z napisom podjetja Sienčnik. Uspešnemu podjetniku iz Dobrle vasi pa so prišli čestitat tudi številni poslovni partnerji in prijatelji. Čestitkam se seveda pridružuje tudi Naš tednik, ki želi jubilantu v prihodnje mnogo uspeha.
Inž. Fridl Kapun,
ravnatelj poklicne šole v Velikovcu,
je pred kratkim postal predsednik nadzornega odbora Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, pretekli teden pa je kot predsednik Zadruge Pliberk slavnostno odprl povečano trgovino v Pliberku, ki šteje v občini med največja gospodarska podjetja. Ta gospodarski uspeh v Pliberku tudi v Celovcu niso mogli preslišati, pod njegovo „kontrolo“ si zdaj mnogi obetajo tudi v blagovnem oddelku Zveze v Celovcu spet črne številke.
Walter Mischkulnig,
mladi umetnik iz Bilčovsa,
bo decembra v Mohorjevi knjigarni v Celovcu na povabilo uredništva Našega tednika razstavljal svoje slike. Ena izmed njegovih slik bo krasila tudi naslovno stran božične številke Našega tednika. Umetnik je samouk in obdeluje tudi kovino. S to razstavo bo naše kulturno uredništvo nadaljevalo s predstavljanjem domačih umetnikov.
Andrej Wakounig,
obč. odbornik v Pliberku,
je v občinskem svetu tudi predsednik nadzornega (kontrolnega) odbora in jemlje ta posel zelo resno. V zadnjih 5 letih je odkril marsikatero nepravilnost, ki je mdr. kar precej prizadela tudi podžupana Fridlna Oschmautza in nekatere druge občinske može, ki zdaj po eni mandatni dobi zelo znajo ceniti delo kolega El-frakcije, ki je v svojem poklicu revizor pri finančnem uradu. V svojem prostem času pa je s pe-davanji v domačih društvih informiral o možnostih davčnih olajšav itd. in šteje zdaj seveda v občini med najbolj priljubljene občinske odbornike.
Z novim glasbenim programom in s kabaretom v leto 1991,— Skupina „ 4 J “je postala že velika ekipa, ki jo ne sestavljajo več samo pevci. Veliki cilj je zdaj tretja kaseta.
„4 J" - samostojno pot naprej
S kabaretom in tretjo kaseto
Skupina „4 J “ hoče v prihodnje delati še bolj profesionalno. Že pri produkciji prvi dveh kaset so se posluževali profesionalcev, zdaj pa so vključili v skupino tudi ekipo tehnikov, ki spremlja skupino na vseh nastopih. Rado Marketz, Niko Krištof in Marko Gril (na sliki spredaj) oskrbujejo veliko tehnično napravo, katero pred nastopi postavljajo približno dve uri, pospravljanje pa traja s pomočjo ostalih članov skupine še vedno nad eno uro. Posebno važnost polaga skupina tudi na optimalo razsvetljavo na odru, za transport teh naprav pa bo potreben
kmalu že večji transporter, kot je to običajno pri velikih mednarodnih skupinah, ki prevažajo svoje naprave deloma tudi v šestih kamijonih (npr. Tina Turner) . . .
Pa tudi na glasbenem področju se je skupina okrepila. Pri petju pomaga odslej tudi Jokej Logar, ki je tudi znan že od „Suškega okteta“, pri katerem poje tudi član „4 J“ Pepej Krop.
Na bobnu pa spremlja skupino že nekaj časa Martin Kušej, na saksofonu pa
Günther Lenar.
Vse špekulacije, da bo „4 J“ spremenila osnovni
||lliiiiiiiiil!j 111 i
III, lin............
ali
pretežno smešno
V SREDO PRIDE SPET SV. MIKLAVŽ
KM - ne strašite otrok!
Zadnjič so \/ društvu izvolili novega predsednika.
Kaj pa stari predsednik?
Sam je dejal, da je postal zadsednik.
V sredo, 5. dec., bo spet hodil sv. Miklavž po naših krajih. Katoliška mladina iz tega razloga poziva k akciji „konec s strašenjem" in poziva vse Miklavže in starše, naj ne pojmujejo sv. Miklavža kot vzgojno sredstvo. Predvsem pa se obrača Katoliška mladina proti nasilju parkljev. Sv. Miklavža naj starši ne naprošajo, da prebira napake otrok. Otroke morajo vzgajati starši sami in sv. Miklavž.
Parkelj pa je bil v preteklosti po domačem ljudskem izročilu vedno podvržen sv. Miklavžu; zato je treba predvsem polagati važnost na to, da parklji ne bodo v tej domači krščanski šegi igrali že glavno vlogo.
Mogoče se starši, Miklavži in tudi parklji letos le nekoliko spomnijo tega poziva Katoliške mladine in nehajo s strašenjem . . . otroci jim bodo gotovo hvaležni ... !
9(at/(a
Tako dolgo so v Našem tedniku dosledno ignorirali lady Thatcherjevo, da je morala zdaj končno odstopiti.
sestav skupine, torej niso bile čisto na mestu, gre zgolj za izboljšanje kakovosti glasbe, je tolmačil Pepej Krop novo zasedbo pri „4 J“, ki bo tudi v prihodnje obdržala to ime, ki so si ga ob začetku zadali Pepej (Jozej), Jurij, Janez in Janko.
Del programa skupine bo tudi v prihodnje kabaret, kateremu hočejo v prihodnje posvetiti več pozornosti. Prav bi bilo, da bi se kabaretu posvetila skupina znotraj „4 J“. Če bi bilo potrebno, bi v ta namen lahko pridobili tudi tega ali drugega „kabe-ratista", pravijo člani skupine, ki so deloma s petjem in kabaretom že. preobremenjeni. Ker so bili že doslej-šnji kabareti zelo kritični, je vsebina tudi že marsikaterega zabodla. „Toda tako je pač, če resnico (sicer na satiričen način) poveš publiki naravnost v obraz," so prepričani „4-Jevci“, ki kritike sicer radi sprejemajo, toda jih ne bo spravila s tira. Svojo samostojno pot bo šla skupina tudi v prihodnje, ki bo pripravljala oz. že pripravlja svojo tretjo kaseto. Prva je namreč že zdavnaj razprodana, kdor pa ne bo pohitel, kmalu tudi druge ne bo mogel več kupiti.
Silvo Kumer