Slovenski List.
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 48.
V Ljubljani, v soboto 29. novembra 1902.
Letnik VIL
»Slovenski List“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 2 K. Vsaka številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu ..Slovenskega Lista“ — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu ,Slov. Lista'. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani
Stari trg Stev. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
'rrjr?'
Kdo jih je zvezan
Ni dobro, če je človek optimist, pa tudi pesimist nikamor ne pride.' Največ uspehov do-seza kdor stvari jemlje, kakršne so, in kdor stoji na realnem stališču. Ako ta načela veljajo za posameznega človeka, tembolj ista veljajo za ves narod in za one, ki vodijo in določujejo usodo naroda.
Pohvaliti moramo katoliško-narodno stranko in njene voditelje, da so se oprijeli realne politike. Trdna gospodarska organizacija v domovini daje Sloveniji močen prestol, zveza s slovanskim svetom na Dunaju, ki se vrši po »Slovanski zvezi “ jej polaga krono na glavo.
„Krono na glavo 1 Moj Bog!“ poreče kdo, „saj Slovenci vedno nazadujemo, kakor dokazujejo zadnje volitve in zadnja ljudska štetev, in sedaj govoriti o Sloveniji in njeni kroni pač ni pametno". Ta ugovor nas prav nič ne prestraši. Le koristno je, ako se oziramo tudi na naše slabosti in poraze in jih ne prikrivamo in ne olepšavamo. Resnica je, da se je pri zadnjih deželnozborskih volitvah pokazala šibkost naše organizacije na Koroškem in Štajarskem. Resnica je, da dokazuje razglas zadnje ljudske štetve, da se Slovenci topimo kakor sladkor v vodi. Tisti, ki to taji in vedno le ljudstvo slepi s tem, da nas nasprotniki niso prav šteli, pospešuje nehajstvo in ne koristi narodu. Varovati se moramo obeh skrajnostij. Ne smemo misliti, da je že vse dobro in da smejo posamezniki v narodnih zadevah kar roke križem držati, pa tudi ne smemo udajati se obupu, kakor žalibog dela naša mladina po gimnazijah in realkah, ki postaja topa za vse narodne in sploh višje ideale, ko brezupno gleda neprijetne boje in razne narodne neuspehe. Prav neuspehe pokažimo mladini v živih barvah, ob jednem jo pa podkurimo s s svetim ognjem k živahnemu delu, da pride boljša bodočnost.
Kdo je pa kriv naših narodnih neuspehov,; kje je pravi vzrok, da Slovenci na Kranjskefla. ne morejo podpirati omagujočih umirajočih br^toV' po sosednjih slovenskih deželah? Domači prepir, bo k'do rekel. Da, toda, kdo je kriv temu prepiru? Nestrpnost duhovščine — pravijo liberalci; nesramnost liberalnih glasil — pravijo ,klerikalci1. Kamor se kdo bolj nagiblje, tam bolj povdarja, ali nestrpnost, ali, nesramnost. To vidimo pri Tržačanih ali Stajarcih, ki hočejo vedno stati deset korakov od ognja, ki pa stvari vendar ne pojmijo, kakor bi jo lahko. Jeli mar res, da je duhovščina nestrpna zato, ker jo tak<5 uči katoliška cerkev, in da je zato treba preganjati in sramotiti to cerkev in iskati druge? Ali bi bila duhovščina res kaj vredna, naj se prišteva temu ali onemu krščanskemu veroizpovedanju, ako bi prodala židovskim hlapcem in francoskim framazonom, ki imajo svoje učence tudi pri nas, naj višje ideale svojega poklica? Ali se bo res dobila večina med slovenskim ljudstvom, ki bi naenkrat hotela postati druge vere? Ako sodimo trezno moramo priti do sklepa: Uda naj se manjšina 1
Zakaj se pa kranjski liberalci nočejo udati ? Zakaj so črtali iz programa krščanstvo, ko vidijo da nimajo večine? Upajo jo dobiti, sicer ne sami, temuč s pomočjo Nemcev in vlade. Odtod zveza z Nemci, odtod ono solzenje v vladni palači, ko se razbija ta zveza nemških in slovenskih liberalcev. Da s pomočjo vlade so hoteli kranjski liberalci pripraviti naše ljudstvo ob »groš". Ko se razreši ona zveza z vlado, ki je dala liberalcem pogum do uspehov in ki utrjuje liberalcev medsebojno zvezo, bo razpadla tudi poslednja in liberalci bodo izgubili korajžo. Baronu Heinu tedaj prav iz srca voščimo — srečno pot. Našega naroda ni ljubil.
•Osnova in poslovstvo obrtnih pridobitnih in gospodarskih zadrug.
(Dalje.)
III. Ustanovitev in vpis pridobitnih in gospodarskih zadrug.
A. Postavne določbe. O ustanovitvi ima zadružni zakon naslednja določila:
§ 2. Pridobitne in gospodarske zadruge se morejo ustanoviti z neomejenim ali pa z omejenim jamstvom članov.
V prvem primeru jamči vsak zadružnik za obveznosti zadruge solidarno z vsem svojim premoženjem, v drugem primeru le do gotovega, naprej določenega zneska.
§ 3. Za ustanovitev zadruge je treba: 1. določitve zadružne tvrdke, 2. pismene sestave zadružne pogodbe (pravil), 3. vpisa te pogodbe v register. Pristop posameznih zadružnikov se izvrši s pismeno izjavo.
§ 4. Zadružna tvrdka mora biti posneta predmetu podjetja, imeti označbo »registrirana zadruga" in, kakršne je jamstvo (§ 2.), pristavek: „z neomejenim jamstvom" ali z „omejenim jamstvom".
Imen zadružnikov ali drugih oseb ni smeti vzeti v tvrdko. Vsaka nova tvrdka se mora jasno razločevati od vseh tvrdk registriranih za-zadrug, že obstoječih v istem kraju ali v isti občini.
§ 5. Zadružna pogodba mora obsegati: 1. tvrdko in sedež zadruge, 2. predmet podjetja, 3. dobo zadruge, če se naj ustanovi samo za nedoločen čas, 4. pogoje za vstop zadružnikov in pa morebitne posebne določbe o izločitvi članov (izstop, smrt ali izključitev), 5. znesek opravilnih deležev posameznih zadružnikov in način plačila teh deležev; 6. načela, po katerih je narediti bilanco in izračuniti dobiček, način, po katerem je bilanco preizkusiti, in določilo o razdelitvi
Oče in sin.
Bilo je proti koncu počitnic, ko sem slovo jemal od svojih prijateljev. Oblaki so bili polni vode, listje je rumenelo, vse je oznanovalo jesen. Na razorani njivi sta pobirala dva otroka krompir in tretji v revno plahto zavit, je ležal ter spal. Sel bi bil mimo njih, ako bi me ne bil vstavil pozdrav kakih dvanajst let starega dekleta in mlajšega brata. Oba sta imela modra lica in od mraza rudeče roke, da sem jim voščil: »Bog pomagaj!" in vprašal: »Cegava sta?"
»Klemenovih", odgovori dekle prav počasi in v zadregi nad mojim vprašanjem.
»Zakaj pa ne gresta domov, takoj se bode zvečerilo in najbrže pride ploha."
»Nimava še zadosti krompirja", reče dekle ter žalostno gleda na polovico napolnjeni koš s krompirjem, med tem, ko je njen brat pihal v premrznjeni roki, a tudi njegove oči so se zasolzile.
»Oče bi nas nabili", pove čez trenutek z žalostnim glasom. A takoj ga sestrica pogleda, kakor bi ga hotela opomniti, .iaj bode tiho. Deček tega ni zapazil.
Da bi naprej govoril, sežem v žep in mu ponudim nekaj krajcarjev za papir. Nasmejal se je revček, pa smeh je kmalu izginil z njegovih
ustnic. Vzrok je bila glasna misel: »Ge mi jih oče ne vzamejo za žganje 1“
»Kaj, ali oče pijejo?" se obrnem k dekletu in ji tudi podarim nekaj drobiža.
»Pi—je—jo", pravi, pa tako, da sem takoj spoznal, kako nerada odgovarja, saj je tudi za-rudela.
Smilila sta se mi, tedaj jih nisem hotel več vpraševati, marveč naprej sem šel k svojemu stricu. Med potjo sem pa vedno le mislil na ubogo trojico otrok. Dopadal mi je preprosti deček, dopadla njegova sestrica, ki se je sramovala sama strastij svojega očeta.
Od svojega strica sem izvedel celo žalostno osodo Klemenovih, kojo tukaj povem.
Janez Klemen, mizar, brat premožnega kmeta v Utinu. se je vrnil domov iz potovanja. Lepo je bil napravljen in imel tudi lep denar prihranjen. Ž njim in svojo doto si je kupil v vasi hišico, v katero je pripeljal dobro, prijazno in pobožno ženo Ano Sobotkovih, ki se je odpovedala kovaču, zvesta obljubi, kojo je bila Janezu storila. To je provzročilo jezo med njo in kovačem.
Bog je oba blagoslavljal. Mož je pridno delal v svoji delarnici, žena je dobro gospodarila, tako da je premoženje vedno rastlo. V hlevu so stale že krave, zemljišča je bilo vedno več. Dobila sta hčerko in kmalu za tem dečka.
Po končanem	delu	je	zahajal Klemen v
krčmo »na klancu"	nekoliko	se razvedrit	s so-
sedi. Klemenova je pospravila in učila otroke moliti. Srečna sta bila, ker sta se ljubila in v Boga zaupala. Ljudje so jima še zavidali.
Pred svetim večerom je bilo. Sosedje so sedeli pri mizi in se razgovarjali o vojski med Rusom in Turkom. Med razgovorom stopi v sobo krčmar s svojim teden starim otrokom. Vsi vstanejo, nehajo kaditi	in ga	obstopijo.
»Lep dečko",	oglasi	se	eden; »kakor	bi še
Vaš ne bil“, smeje se drug.
»Ha, ha", krohota se kovač. »Motite se, pa tukaj Klemenov PVancek je drugega rodu". —
Te besede je čul Klemen in postal je rudeč.
»Pa res, kovač", hiti drug, »meni se je to že tolikrat dozdevalo, da je ta otrok nekako tuj, da ni enak ne Klemenovim, ne Sobotkovim po materi". Vsi obmolknejo.
Te besede so Klemena hudo zadele; nič ni govoril, pač pa močno kadil. Kmalu je vstal ter odšel, ne da bi bil plačal, kar se mu še ni zgodilo. Doma ni spal celo noč nič, ker ni imel miru. Kovačeve besede so ga teple hujše kakor strup, ki obisti razjeda. Drugi dan se je večkrat pri delu ustavil, gledal svojega Frančiška, dokler ga ni žena vprašala, zakaj je tako zamišljen.
dobička in izgube med posamezne zadružnike, 7. način volitve in sestave načelstva in obliko legitimacije članov načelstva in njih namestnikov ter zadružnih uradnikov, 8. obliko, po kateri je sklicevati zadružnike. 9. pogoje za glasovalno pravico zadružnikov in obliko, v kateri se izvršuje ta pravica, 10. predmete, o katerih ni moči sklepati že z navadno večino glasov, ampak le z večjo večino glasov, ali pa je za to t.reba izpolniti druge zahteve, 11. način, po katerem se objavljajo zadružna oznanila. 12. navedbo, ali je jamstvo zadružnikov za zadružne obveznosti neomejeno ali omejeno, in če se v zadnjem primeru jamstvo raztegne čez mero, določeno v zakonu, navedbo obsega tega jamstva; 13. imena članov prvega načelstva ali tistih oseb, ki jim je izposlovati vpis zadruge.
§ 11. Pravno razmerje zadružnikov med sabo se ravna pred vsem po zadružni pogodbi. Ta sme biti drugačna od določil tega zakona le tam, kjwr je to izrecno dopuščeno.
§ 35. Načelstvo je dolžno, vsakemu zadružniku na zahtevo dati prepis (odtisk) zadružne pogodbe z morebitnimi premembami in dopolnitvami, dalje prepis odobrenih računskih zaključkov in bilanc proti povračilu stroškov in ima na zahtevo te spise podpisati.
Načelstvo mora razen tega prepis (odtisk) zadružne pogodbe kakor tudi vsako premembo pogodbe v teku osmih dni po vpisu in prepisu odobrenih računskih zaključkov in bilanc v teku osmih dni po odobritvi predložiti deželni vladi po politični okrajni oblasti. Člane načelstva je političnim oblastvom po potrebi k temu primorati z denarnimi kaznimi do 200 kron.
(Dalje prih.)
Izvirni dopisi.
Iz Idrije, 22. nov. Pri zadnjih občinskih volitvah dali so si naši naprednjaki duška v brzojavih in dopisih v »Sl. Narodu". Da so propadli v 3. razredu, je bila kriva sleparija od strani kat. stranke, se je vpilo. Volitev bode ovržena in zmaga nam zagotovljena, so tolažili svoje pristaše od blizu in daleč. Mi smo znali ceniti njih bolečino, zato smo mirno gledali vso zbesnelost, saj zdeli so se nam enaki dijaku, ki je prvi semester dobil dvojko, pa srdito gleda na neugodno spričevalo ter začne krivdo zavračati na druge. Vsakemu, ki ga hoče poslušati, vpije na ušesa: profesor me je goljufal, to je sleparija, učenik me ne more trpeti, grozna krivica se mi godi itd.
Radi tega nismo hoteli odgovarjati neumestnim izbruhom, a ker zadnja številka „Jednako-pravnosti” zopet vika o slepariji in goljufiji, moramo dotični gospodi že bolj trdo stopiti na prste.
Klemen je bil mož, ki je bolj čutil kakor mislil, in to je bil vzrok, da je bila njegova glava polna dvomov. Zvečer je odšel kmalu v krčmo, kjer je pil čez svojo navado, nekaj ga je ujedalo in to je hotel utopiti.
Kovač pa videč, kako upliva njegova neumestna šala, se je smejal po tihem; sam se ni tega nadjal. Klemen je mnogo govoril, skakal s predmeta na predmet. Vedel se je kakor otrok, ki tišči in praska svojo rano, kakor bi jo hotel s tem potolažiti. Doma pri delu je bil vedno raztresen. Stel je napake svoje žene in njene slabosti, nič ji ni prizanesel, akoravno je bil on sam v marsičem kriv. Gostilna mu je bolj do-padla nego domačija, kjer so žvrgoleli otroci. Opijanil se je večkrat, posebno kadar ga je žena prosila in rotila. Ko je izprevidela, da s svojo besedo ničesar ne doseže, nasproti, da je še huje, je jokala, zdihovala, ob enem pa hujšala. Tudi beseda starejšega Klemenovega brata je ostala brez vspeha. Pijančevanje je prišlo mizarju v navado. Cele dneve je čepel pri židu, ki se je v vasi naselil, popival s surovimi ljudmi in ž njimi kvartal.
Seveda je šlo doma vse rakovo pot. Dokler je bilo denarja kaj, je jemal denar, potem delal dolgove, prodajal živino in njive in nazadnje še hišico. Žena je morala z otroci gostovat, mož je
Gospoda napredna! Ako je bila res kaka sleparija, na dan ž njo! Povejte le en slučaj od kat. narodne stranke, da bi se bilo goljufalo! Ako je volilka preklicala prvotno svoje pooblastilo in ga pozneje dala naši stranki ter materno ime hči podpisala, se je to pri volitvi komisiji naravnost povedalo in vi ste pooblastilo naše stranke zavrgli in pripustili, da se je volilo v prid druge stranke, s katero volivka ni bila zadovoljna.
Pri volitvi ste pestili ravno tisto volivko in pretili ji z občutno kaznijo, ako z vami ne potegne. Dobili ste odločen odgovor, da za vas ne mara. Da, še več! Da bi se še naprej ne ravnalo tako z njenim pooblastilom, prišla je takoj k pristašu naše stranke, ter dala pooblastilo kat. narodni stranki za morebitne nove volitve. In čuden slučaj ! Navzoči liberalen pristaš je moral pisati pooblastilo in biti za pričo, kako značajno se zna vesti revna vdova. Kje je torej goljufija? Kdo je bil osleparjen? Naprednjaki gotovo ne I
Sedaj ste se toliko udali, da pišete: „pu-stimo, naj pridejo tudi nasprotniki v mestni za-stop. Ko bi hoteli volitev ovreči, bi že videla klerikalna gospoda, koliko zaslombe ima“. — Kaka velikodušnost na papirju! Saj ste tekali od najvišje gospode, do najbolj revne vdove po Idriji in si iskali somišljenikov, kaka gonja je bila na dan volitve, koliko časa je čakal gospod župan, da še kakega pristaša privedete v volivno sobano. Do dveh je bila volitev razpisana, a še le ob V2?- uri — ko ste zadnjega svojega volivca vjeli — se je vkazalo dvorano zapreti. To je bila vaša zaslomba. In po volitvi ste stikali pri ženskah in lovili volivke, naj vam vsaj sedaj podpišejo za vašo stranko, a dobili ste povsod tako koreniti odpor, da vam je kar sapo zaprlo. In sedaj pišete: pustimo jih v odboru. Se ve, grozdje je prekislo.
Napadate župnika Hribarja in domačega dekana, da sta bila toliko časa v volivni dvorani. Gotovo bi bila prej na vrsto prišla, ko bi jima bil pomagal g. Julče, ter za nju govoril gospodu županu, naj jih prej vzame na vrsto, kakor se je to godilo liberalnim volivcem. Gospod Hribar je moral čakati celih sedem ur, da ste blagovolili ga poklicati, naj bi oddal svoj glas. Vam li to zadostuje? Jezo stresate nad nekaterimi volivci, ki se vam niso hoteli pridružiti. Svetujemo vam in sicer vam na korist, pustite to. Spoznali ste lahko, kakšen veter piha po našem mestu. Ako nas bote le izzivali, bomo prisiljeni tako odkrito govoriti, da bodo nekaterim tla v Idriji preozka postala. Nam so znana vsa vaša pota in čudno vedenje, a nočemo črniti pred svetom tudi nasprotnikov, ker so tudi oni naši someščani. Saj znate, kako vlogo je igrala natakarica pred volitvijo in na dan volitve. Veste, da bi bilo skrajno neprijetno nekaterim osebam
pa vedno le popival. Ako bi ne bil brat pomagal, bi bili ubogi otroci že zdavnaj rod zemlje.
Novo stanovanje je bilo vlažno, nezdravo, otroci in posebno Franček je hiral. Lica so obledela, ustnice dobile modro barvo, kašljal je, tako da mu skrbna mati niso dovolili se učiti. Dober učitelj ni imel nič zoper to, saj je bil Franček jako nadarjen, zamudil ne bode nič. Se svetoval je materi, naj skrbijo, da fantek ne zboli.
Neko nedeljo dopoludne je sedel Klemen na postelji, bil je zaspan ter z motnim očesom gledal po izbi. Mestu da bi jedel juho, ki mu jo je žena prinesla, je segel pod slamnjak po steklenico žganja. Popil je in se v znamenje zadovoljnosti nasmejal. Mati so ravno Frančiška umivali. Naenkrat opazi pri dečku pod desno ramo znamenje, katero je sam na istem mestu imel, strese se kakor drevo pod udarcem sekire, udari se v glavo in zdirja iz sobe. Po ušesih mu je šumelo, tekel je kakor stroj brez strojevodje. Spoznal je ubožec, da so bile kovačeve besede nesramna laž. Vest ga je pekla, očitala mu je, da je on kriv nesreče svoje družine in kesal se je, saj mu strast vesti še ni popolnoma zamorila. A tista strast mu ni dala, da bi se vrnil na pravo pot. „Kaj hočem?" »Pozabi!“ mu šine v glavo, in ker je bil pred krčmo, stopi notri. Tu so bili zbrani delavci, sedeli so tesno drug poleg
vaše stranke, če bi se obelodanilo to in še kaj druzega.
Pišete tudi, da si mi ne upamo črhniti o volitvi v 1. in 2. razredu. Ali ste res tako kratkovidni, da ne spoznate, kako bi mi ravno s tem liberalno inteligenco idrijsko osramotili? Šest let že županuje pri nas gospod, ki se ponaša z maturo, pri volitvi je imel ob strani doktorje juriš, prisostvovali so mu najbolj inteligenti izmed na-prednjaške inteligence naše in ta zbrani cvet vse idrijske učenosti še ne pozna volivnega reda. Volitve vodi. a ne pozna njenih pravil. Preprost rudar mora vas opomniti: gospoda, to ni postavno, ta paragraf drugače govori, kakor pa vi ravnate. In sredi volitve morate radi tega presedlati. V pritličju meitne hiše je podpisan župan Dragotin Lapajne na razglasu, da se volitev vrši od 2 —4. ure popoludne, a v prvem nadstropju iste hiše določuje isti župan Dragotin Lapajne, da je volitev odbornikov le do ‘/»4. ure. Za Boga vendar, molčite o tem in ne silite nas, naj opisujemo vašo nevednost, sicer izgubite pri vaših somišljenikih drugod ves ugled. Naj ti zvedo, da preprosti rudar pozna bolj točke volivnega reda, kakor vsa naprednjaška modrost idrijska, je vaš rešpekt fuč. Toraj vtihnite, da se prej ko prej pozabi vsa zadeva, saj to bode vendar le vam na korist.
Novo mesto, 25. novembra. Precejšnje število katoliško narodnih mož se je zbralo včeraj v dvorani rokodelskega doma v Novem mestu na občni zbor, kojega je priredilo katoliško politično društo za Novo mesto in okolico. Ob 11. uri otvori g. predsednik Zakrajšek shod, pozdravljajoč došle zborovavce in izraža prav posebno veselje nad udeležbo Belokranjcev, ki se niso ustrašili ne dolge poti, ne hudega mraza Za tem pozdravom je poročal g. tajnik Watzl o delovanju društva od zadnjega rednega občnega zbora sem, ki se je vršil pred dvemi leti. Sledeče posnamemo iz njegovega poročila. Društvo je prebilo viharno in burno dobo tekom zadnjih dveh let za časa volitev v-državni in deželni zbor. Tudi zadnji pojavi v deželnem zboru so vplivali na društvo. Za državnozborske volitve je bilo napravilo društvo dva shoda, enega v Toplicah ki se je obnesel prav sijajno, druzega v Mirni peči, kjer je surovi liberalizem pokazal svoj sad. Društvo je podpiralo volivno borbo z denarjem in vztrajno agitacijo. Izvenredni občni zbor se je sklical 5. avgusta 1901. in 19. avgusta 1901. pa shod zaupnikov. Odborova seja je bila 3. grudna 1901, ko se je sprejela mej drugim tudi resolucija, da naj se jugoslovanski klub in krščanska zveza združita. Po burnih dogodkih v deželnem zboru je sklicalo društvo shod za-zaupnikov, na katerem je poročal dr. Krek o obstrukciji in 24. avgusta letos pa javen shod pri Cefidelnu, kjer so dobro okrtačili liberalce. Udov ima društvo 303. G. blagajnik je nam
drugega. Med njimi je tekal žid ponujajoč svoje jedi in pijače, da bi bil le večji dobiček . . .
.Zvečer so sedeli pri Klemenovih pri slabi luči mati s hčerko pri mizi. Obe ste prosili Boga pomoči in tožili. Tožbe čuje Frančišek na revni posteljci za pečjo; zraven njega je majhni bratec Janezek. Revček si je mislil, kako bi bilo lepo, ako bi bili oče doma, kako bi se jim dobro godilo, ako bi zopet delali. Mati bi se ne jokali — in samemu se solzice vderejo. Tako je premišljeval, kar stori junaški sklep.
Nagne se k Janezku, ki še ni spal in mu šepeta: „Janezek, tiho bodi in nič ne reci. Jaz pojdem k židu in pripeljem očota", in se nasmeje. Obleče se in hitro se izgubi skozi vrata, nihče ni tega opazil. Komaj je zunaj, ga hoče močna sapa prevrniti. Toda to ga ne ustraši, sklep mu je moči dajal. Ali vendar kmalu seje moral ustavljati; veter je močno pihal in mu lahko suktijico razpenjal. Mine nekaj trenutkov, čuti, da je truden, noge težke kakor svinec, kar ga veter vrže v zamet. „Oj, kako mehko, tu se oddahnem", se mu dopada. Odpočiti se je hotel in se tudi je . . .
Kake tri ure so minule. Od vasi se je bližala temna postava — Klemen. Noge so se mu opotekale. Luna mu je pot kazala. Ko pride do mesta, kjer je Franček ležal, se ustavi in gleda temni predmet. Dozdeva se mu, kakor bi ga
povedal, da ima društvo sedaj v gotovini 9 K 36 vin. in pa 186 K 96 vin. naloženega v hranilnici.
Na vprašanje g. predsednika, če ima kdo kaj omeniti k temu poročilu, so naglašali razni govorniki, da je bilo društvo premrzlo in premalo delavno in da je treba razviti obširnejšo agitacijo za pristop k društvu in vzbuditi še večje zanimanje zanj tudi pri delavskih udih.
Pri drugi točki, da se naj nasvetuje en član v glavni odbor katoliške narodne stranke, je bil izvoljen za odposlanca društvenega gosp. Anton Kokalj, kamnosek iz Bršljina. Nato sta se izvolila dva pregledovalca računov.
Pri slučajnostih se je prav posebno prere-šetovalo vprašanje, kako bi bilo mogoče čim največ udov pridobiti in tako društvu tudi v gmotnem oziru pomoči. V tem oziru so se stavili razni nasveti, katere bode društvo upoštevalo in nam tudi naznanilo, kaj se je vse ukrenilo. Sploh pa se je povdarjalo, da se naj ljudstvo po shodih, kateri naj se napravljajo po raznih župnijah tudi sedaj, poduči o pomenu političnih društev. Kot nekako glasilo kat. polit, društva naj sta v prihodnje časopisa »Dolenjske Novice" in „Domoljub“.
Na to se je vršila volitev novega odbora. Predsednikom je bil izvoljen g. Anton Kokalj, kamnosek iz Bršljina. Prvim podpredsednikom g. Stanko Pehurec, župnik črnomaljski, drugim pa g. Davorin Frančič, klobučar v Novem mestu. Odborniki so: g. Jožef Jakljič, kanonik v Novem mestu; Franc Vidmar, kaplan v Šmihelu, ki je obenem tajnik mesto odstopivšega gosp. Franc Watzl-a; g. Janko Zakrajšek; g. Jakob Porenta; g. Ivan Podboj, župnik; gosp. Matija Erzar, dekan in župan g. Martin Matjašič.
Po izvolitvi odbora se oglasi k besedi še metliški kaplan g. Hrovat, ki povdarja da naj »Dolenjske Novice" kolikor mogoče poročajo o gibanju in delovanju obrtnega in kmečkega stanu v okolišu, v katerem deluje to društvo. Prav ostro pa je prijel uredništvo »Dol. Novic" radi članka v političnem pregledu z dne 1. julija 1902, naslovljenega „deželni zbor kranjski", želeč, da naj ne bi služile visokoletečim aspiracijam kakega človeka, namreč le stanovom, katerim so namenjene.
Zborovavci so se na to razšli v veseli nadi, da se bode pričelo bujnejše in krepkejše življenje, kar pač želimo iz srca v viharnih današnjih časih.
Domače novice.
Javno predavanje priredi zopet prihodnji torek ob polu 8. uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega Doma" »Slovenska kršč. socijalna zveza". Predaval bo g. prof. Remec iz Kranja.
poznal., Kaj, ko bi bil njegov otrok! Zagrabi ga, in res, Franček jel Spomni se, kaj se je zgodilo dopoldan. »Franček 1“ zavpije obupno, a le odmev je odgovarjal. Steče s svojim bremenom in prileti v sobo, kjer je žena krpala obleko. Doma mu Janezek pove, kaj je Franček nameraval. To ga je streznilo. Lase si je pulil iz glave, tarnal, da je bilo groza, a Franček je bil le mrtev . . .
Drugi dan po pogrebu je sedel Klemen pri mizi naslanjajoč glavo na roko.. Za nobeno stvar se ni menil, Franček mu je bil vedno pred očmi. Na obrazu so se vrstili izrazi žalosti, krivde in sramote. Boj se je bojeval v njegovem srcu, dober glas je premagal hudobnega. Sklene drugačen postati, se odpovedati pijančevanju ; obraz mu zažari.
Drugi dan je že pričel delati. Klemenovi družini se je dobro godilo, v dveh letih so kupili svojo hišico, vse se je poravnalo. Seveda je tudi pripomogel njegov brat veliko.
Minulo je nekaj let. Klemen je svojemu sklepu zvest ostal. Da, tako se mu je žganje pristudilo, da je izbil iz roke steklenico žganja Židovemu dečku, ko ga je srečal.
Toliko nesreč provzroči žganje, in vendar se vedno bolj pije. Kdaj bode temu konec? Obrekljivi jeziki, kaj porečete k tej povesti ? Spoznate li koliko škode napravite?
Zapomnite si to! »Slovenski Narod" je izdal parolo: ,V političnem boju pa še velja načelo zob za zob in zato naj klerikalci nikar ne računajo na pardon". Ta izjava je vredna dr. Tavčarjevega gesla: »Liberalcem groš, klerikalcem knof". Kolikor bolj odločno bodo naši poslanci nastopali proti stranki, ki razglaša taka načela, tem bolj bodo njihovi volivci zadovoljni ž njimi. Liberalcem nobenega pardon a — tudi v deželnem zboru ne. Zob za zob!
Kako liberalci lažejo. »Narod je zapisal v svojem sobotnem uvodniku, da odkar je sedanji knezoškof v deželi, se je vse za liberalce na bolje obrnilo. Čudimo se, da more Malovrh tako budalost zapisati. »Narod" sam pripoznava, da je naša dežela do kosti »klerikalna", pa pravi, da se je za liberalce vse na bolje obrnilo. Občino za občino izgubivajo vsled svojega boja proti klerikalizmu, celo Idrija je padla, deželnega zbora ne morejo sklicati itd.; vse je liberalno! To je samo sladka tolažba, želja, ki pa nima nobene podlage.
Uboga katoliška cerkev. »Narod" pripoveduje v svojih obrambnih sredstvih zoper klerikalizem, da je katoliška cerkev stara in slaba in da se komaj po konci drži. Res je, da je katoliška cerkev stara, starejša kot njeni soražniki, slab je pa le tisti ki se vanjo zaletava, ker vč, da je proti skali sv. Petra ves upor zastonj. Drugi možje in druge sile so se zaletavale v sveto cerkev ter jo že davno proglasile mrtvim — a one so preminule, cerkev pa je ostala. In tako bo tudi Malovrh pisal morda še nekaj let proti cerkevi, toliko časa, da se bo še komaj po konci držal, cerkev bo pa šla preko njega in njegovega papirja!
Doslednost Malovrhova. Znano je, kako se »Narod trudi, da bi svojim vernim povedal, koliko upliva ima liberalen kvartet na Dunaju, a vkljub vsej pisavi se ta upljiv vendar nikjer ne kaže. To pa, česar Malovrh v »Narodu" povedati ne sme, pove v svojem glasilu v »Novicah". Tam je pripoznal da igrajo liberalci na Dunaju jako žalostno ulogo. Ves srd, ki ga »Narod" vedno izliva na naše poslance izvira odtod, ker se je taktiki naših poslancev posrečilo, da so poslanci sami dr. Tavčarja odstranili iz kluba ter ga tako storili nezmožnega.
Ameriški Slovenci obiščejo staro domovino. Prihodnje leto prirede ameriški Slovenci romanje v Rim in v staro domovino. Romanje bo vodil škof Stariha. S posebnim vlakom se pripeljejo obiskat tudi Ljubljano.
»Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" ima svoj ustanovni shod dne 7. in 8. decembra t. 1. po sledečem redu: Dne 7. decembra ob 7. uri zvečer skupni sestanek zastopnikov obrtnih zadrug v steklenem salonu pri »Zvezdi". Dne 8. decembra: Dopoludne ob 9. uri ustanovni shod v dvorani »Mestnega doma" s sledečim vsporedom: 1.) Nagovor in poročilo pripravljalnega odbora. 2.) Volitev, a) 12 udov in 6 namestnikov v zvezni odbor, b) 3 računske preglednike in 1. namestnika. 3.) Predlog gledč jednakomernega zadružnega uradovanja. 4.) Predlog glede izdajanja obrtnega časopisa. 5) Določitev višine prispevkov. 6.) Določitev kraja prvemu rednemu zvezinemu zboru. 7.) Predlog glede ustanovitve obligatorične mojsterske bolniške blagajne. 8.) Predlog glede prireditev potovalnih zborovanj z strokovnim predavanjem in v pomenu obrtnih zadrug. 9.) Raznoterosti. Po shodu se vrši takoj prva odborova seja izvoljenih udov zvezinega načelstva, da si izvolijo svojega načelnika, njega namestnika, tajnika in blagajnika, ter da rešijo nujne predloge. Ob 1. uri se vrši banket v steklenem salonu pri »Zvezdi" katerega se lahko vdeleži vsakdo, ter sprejema oglasila do dne 4. decembra 12. ure g. Engel-bert Franchetti v Ljubljuni, Jurčičev trg. 3. K K ustanovnem shodu imajo pristop vsi obrtniki in vabljeni, voliti odbor glasovati in oglašati se k točkam dnevnega reda imajo pravico samo zastopniki obrtnih zadrug, kateri se imajo pred zborovanjem skazati z legitimacijo izdano po zastopani zadrugi. Objednem se opozarja vse one zadruge, katere so sklenile pristopiti k zvezi, in da svoj piistop niso še naznanile pripravljalnemu odboru, da to nemudoma store, da se pravočasno pošlje zastopnikom vabila in dnevni
red. Dalje se prosi vse one obrtnike, kateri se zanimajo za ustanovitev zveze obrtnih zadrug, da se ustanovnega shoda mnogobrojno vdeleže.
Spomenik rajnemu kanoniku dr. Lampetu mislijo postaviti v njegovem rojstnem kraju, Črnem vrhu nad Idrijo. Sestavil se je odbor, ki hoče na ta način proslaviti uzor duhovnika Slovenca, ki je z vso svojo jekleno vstrajnostjo in občudovanja vredno marljivostjo v delu za svoj narod gotovo zaslužil, da se pa počasti na tak način. On sam bi, ako bi bil še med živimi, v svoji občeznani skromnosti najodločnejše ugovarjal vsaki počasti, ali mrtvemu se pač sme izkazati čast, kakor mu gre. Sicer si je pa sam postavil najlepši spomenik v svojih delih, ali vsaj spominska plošča naj bi kazala našim potomcem, kje je zagledal luč sveta veliki slovenski človekoljub. Darove za spomenik sprejema gospod Ivan Abram, župnik v Črnem vrhu nad Idrijo.
Mažarska prepoved. Ogerski Slovenci so si hoteli ustanoviti v Petanecu bralno društvo, a jim je to prepovedala mažarska nestrpnost. Torej tudi čitati je Slovencem prepovedano. Lepo skrbi zares ogerska vlada za svoje podanike. Se pač pozna, da so Mažari krvni bratje Turkov in bi torej tudi čudež bil, če bi drugače ravnali.
Zopet žrtev žganju. Znani prijatelj žganja posestnik v Volaki, po domače Gričar, si ga je 19. t. m. zopet privoščil čez mero. Ko se je po noči vračal iz Hotavelj proti domu, je obležal na potu in zmrznil. Njegovi domači so ga šli iskat, ker ga dolgo ni bilo domov, našli so ga še živega, a jim je že na poti, ko so ga nesli domov, umrl. Mož zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok. Srce mora boleti vsakega trezno-mislečega človeka, ko vidi, kako se širi pogubno pijančevanje, posebno še žganjepitje, med preprostim ljudstvom. Zato pa z veseljem pozdravljamo vsaki korak, ki se stori v to, da se omeji ta strašna kuga.
Codellijev avtomobil povozil pošto. V nedeljo proti večeru pridrvil je baron Codellijev avtomobil skozi vas Švico. Takoj ono stran vasi se je srečal s polhogradskim postilijonom, katerega konj se je Codellijeve pošasti tako vstrašil, da je raz ceste zdivjal v stran, voz prekucnil in popolnoma polomil, ob čemur je bilo tudi postilijonovo življenje v nevarnosti; na levo prsno stran bil je močno udarjen. Vprašamo javno oblast, ali ima baron Codelli res patent, da sme s svojo pošastjo vedno strašiti in plašiti konje na javnih cestah in staviti življenje pasantov v smrtno nevarnost? Ali ni za tega človeka nobene postave več, da bi ga navadila previdnosti ?
Družbi sv. Cirila in Metoda v prid je jel izdajati Svetko Hanibal Škerl, trgovec v Trstu, ulica Giulia št. 22. biškote »Adrija". Sto komadov v lepem zabojčku stane 3 K 60 h, ista množina brez zabojčka pa le 3 K. Večja naročila so ceneja. Za izpraznjene zabojčke se izplača nabavna cena 60 h, če se vrnejo nepoškodovani. Biškoti se pošiljajo franko. Naročila izvršuje družbin založnik S. H. Škerl. Ker se to izborno in ceno domače blago prodaja v korist vseslovenski šolski družbi, je rodoljubnim Slovenkam in Slovencem najtopleje priporočamo.
Laške srednje šole v Trstu. V razpravo o laških srednjih šolah v Trstu poseglo je tudi glasilo vladajoče židovsko - liberalne stranke v Trstu »Piccolo". Ta nam pripoveduje, da je vladi že začela vest očitati, da ni še dala Trstu laških šol in zato je prišla s ponudbo na dan, da bi ona oskrbela za laške srednje šole v Trstu. Žid ni nasproten tej ponudbi, samo zahteva, naj vlada prej, nego se ji izroči laški gimnazij in laško realko, ustanovi v Trstu laški realni gimnazij. To so zahtevali že lansko leto laški državni poslanci na Dunaju in sam minister za nauk je pred kratkem pripoznal, da je treba razširiti število srednjih šol. Iz tega poročila smo izvedeli, kaj misli naša slavna vlada. Kako stališče zavzema nasproti laški univerzi in kako nasproti laškim srednjim šolam, nam je sedaj jasno. Ce hoče torej ona ustrezati laškim zahtevam, ki obstoje v tem, naj Lahi dobe vse, Slovenci pa nič, potem bomo morali še dolgo čakati na slovenske ljudske šole v Trstu in na slovenske srednje šole na Primorskem sploh. Sedanja du-
najska vlada zahteva, kakor so zahtevale vse njene prednice, naj se slovenski otroci ponemčijo ali pa poitalijančijo, ako hočejo biti deležni šolskega pouka. Prav kakor v zasmeh čitali smo te dni v nekem oficijoznem listu sledeče: »Avstrija je prav vzorna velevlast, ki spoštuje v vsem in za vse, politično-narodne in verske pravice vsakega izmed svojih narodov".
Koncert »Glasbene Matice". »Glasbena Matica" v Ljubljani priredi v sredo, dne 3. decembra 1. 1902. v zgornji veliki dvorani »Narodnega Doma" koncert pod vodstvom koncertnega vodje gospoda M. Hubada. Sodelujejo: gdč. Mira Dev (sopran), gdč. Marija Gl i vareč, operna pevka slovenskega gledališča (alt) gospodje Adolf Dobrovolny, režišer slovenskega gledališča (deklamator), Janko Kersnik (tenor), Ivan Završan (bariton) in Anton Dečman (bas), pevski zbor »Glasbene Matice in orkester c. kr. pešpolka štev. 27. Vspored: Zlatorog, planinska pravljica, zložil Rudolf Baumbach, poslovenil Anton I^untek, za zbor, samospeve in orkester zložil Albert Thierfelder. Op. 8. Osebe: Jerica, Sopran. Špela, Alt. Lovec, Bariton. Čatež, gozdni škrat, Tenor. Sologlas, Bas. — Zbor. — Deklamator. Začetek točno ob osmih zvečer. Cene prostorom: Sedeži po 4 K, 3 K in 2 K; stojišča po 1 K 20 h, za dijake po 40 h. — Vstopnice se dobivajo v trgovini gospoda J. Lozarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni. — Besedilo zborom in samospevom po 20 h istotam.
Zakoni in ukazi za vojvodinjo Kranjsko. Ročna izdaja, izdal deželni tajnik Jožef Pfeifer, natisnil in založil A. Klein & Comp. Ravnokar je na svitlo prišel 10. zvezek v drugem natisu, ki obsega v obeh deželnih jezikih stavbni red za Kranjsko, razun občinskega ozemlja deželnega stolnega mesta Ljubljane in zakon glede stavb v okrožji podeljenih jamskih polj. Izdajatelj je, kar je posebne vrednosti, knjigi dodal skrbno sestavljeni register. Lično tiskani zvezek stane 1 K 60 h. — Malo poprej je izšel 3. zvezek v drugem natisu. Knjiga, ravno tako lično tiskana in pregledno urejena, obsega v obeh deželnih jezikih red o požarnej policiji in o gasilnih službah, zakone o odpravi farnih ubožnih naprav, o javnem oskrbovanju ubožcev po občinah in o uravnavi domovinskih razmer. Zvezek stane 1 krono.
Dve novi društvi. Jutri se ustanovite »Slovenski kalol. izobraževalni društvi" v Šmartnem pri Kranju in v Št. Vidu pri Ljubljani.
Tifus razsaja v topničarski vojašnici v Ljubljani. Čudno pa je, da se bolezen ponavlja vedno v istem traktu in pri isti bateriji.
Nova trgovina pri »Dobrem pastirju" se je otvorila v Ljubljani. Lastnik trgovine je domačin g. 1. Keber. Več današnji inserat.
Opozarjamo na oglas nove tvrdke Kotzbek in Kostevc.
Razne stvari.
Umazano vsenemško perilo. Iz Mostov poročajo, da je sodišče poslanca Schalka rešilo obtožbe tadi žaljenja časti, storjenega z objav-ljenjem brošure: »Zakaj sem gospoda Karola Hermana proglasil brezčastnim" in sicer vsled tega, ker je stvar zastarela. — Ako bi bil Wolf pravočasno tožil posl. Schalka, bil bi ta bržkone oproščen.
Napad na ruskega poslanca) v Rimu in
sicer v pravoslavni cerkvi je hotela izvršiti neka ruska dijakinja. Pristopila je k Nebdowu in ga hotela suniti, pa se ji ni posrečilo.
Nravstvena slika iz Italije. Iz Rima javljajo: V sicilijanskih okrajih Caccano, Camerata in Roccapalumba so uprizorili lov na bando bri-gantov Valsalona. Prijeli so kakih 200 oseb, ker so bili pomočniki brigantov. Med temi je bilo tudi bogatih posestnikov, kakor n. pr. marchese di Cordeva in sin poslanca Coffaro. Posestnika Lino so mogli zapreti še le po hudem boju. En orožnik je ostal mrtev na licu mesta. V gorah in po vaseh so razkrili mnogo skrivališč, preskrbljenih z vsem komfortom. Za načelnikom bande, Valsalona samim ni nobenega sledu.
GLASNIK.
Delavske drobtine.
Na Štefanov večer bo »Slovenska kršč. socijalna zveza" v tukajšnjem »Katol. Domu" priredila veselico na korist zgradbe delavskega doma v Vevčah.
Nove mezdne vrste so prišle v veljavo v Ljubljani. Mi vedno pričakujemo, da bodo ob novem letu vsi gospodarji, ki uporabljajo zavarovanju glede kake bolezni podvrženo osobje, v pravilno mezdo priglasili svoje delojemalce. Vemo pa tudi, da bode naše delavstvo v lastnem interesu skrbelo, da bode v svojih bolniških blagajnah v pravilno mezdno vrsto uvrščeno. Krščansko socijalna delavska organizacija bode po svojih zaupnikih strogo pazila, da se po vseh ljubljanskih bolniških blagajnah delavstvo pravično uvrsti po novem letu v one mezdne vrste, v katere pripada. Podrobnosti kontrole določile se bodo na shodu zaupnikov ljubljanskega krščansko mislečega delavstva.
Delavske razmere v Trstu. Govorilo se je že o generalnem štrajku, vojaki so bili že pripravljeni v Gorici in v Ljubljani, da se pripeljejo v Trst — a vse to je odpadlo, ker tržaki so zmagali. V nedeljo ob polu 12 uri so sklicali v gle-dalšču »Penice" javen shod, na kateri je prišlo v prav velikem številu težakov. Težaki so si bili izbrali odbor, kateremu so bili naročili, naj izposluje od trgovcev njih zahteve. Borzna deputacija • se je potrudila, da bi mirnim potem rešila to zadevo. Odbor je shodu natančno pojasnil, kaj so storili in kaj dosegli. Odbor in borzna deputacija sta se trudila in sta tudi dosegla, da je prišlo pogajanje na tako stališče, da morajo biti težaki zadovoljni z vspehi. Na shodu je povedal' odbor težakom, da je borzna deputacija zaslužila, da so jej delavci hvaležni, ker se je prav na požrtvovalen način trudila, da je mirnim potom dosegla, da je prišlo do sporazumljenja med trgovci in težaki. Vsled vzornega obnašanja težakov ves čas pogajanj, toliko na shodih, kakor tudi zunaj, dosegli so težaki vse simpatije meščanstva in ko bi bilo tudi prišlo do štrajka, bile bi simpatije na strani težakov, ki so se tako dostojno vedli. Težaki so sedaj lahko zadovoljni. Ta njih zmaga bo imela odmev po vsem svetu, ker do sedaj niso še nobeni delavci, v tako kratkem času, dosegli takih vspehov. — Tu podajemo, kaj so dosegli tržaški težaki:	Dnevna	mezda.	Vsak ne-
stalen težak, torej tak, katerega vzamejo na delo, kadar ga potrebujejo, dobival bo vsak dan mezde 4 krone pri katerem si bodi delu; oni ki so v trgovini s poljskimi pridelki, dobivali bodo
4 krone 40 vinarjev. Urnik ostane dosedanji, deset ur dela na dan. Ob nedeljah in praznikih delali bodo 8 ur na dan in sicer
5 ur zjutraj in 3 ure popoldne. Take dneve bo znašala mezda 4‘50 kr. za ves dan in 2 50 kr. za pol dneva, izjemoma za težake pri lesni trgovini in pri onih s poljskimi pridelki, kjer bodo delali pred poldne 5 ur in dobe za to mezde 3 krone, za popoldanske 3 ure pa 2 40 kr. Z a i z v a n -redne ure dobe težaki, ki so nastavljeni pri ekspedicijah, v trgovini kož, vin, špirita, olja, drogerijah itd. 80 stotink za vsako uro; pri trgovinah s poljskimi pridelki in z lesom ostanejo v veljavi stare cene. Izvanredne ure bodo plačane tudi v tem razmerju takim težakom, ki so plačani na teden, izvzemši »kape" — (to so nadzorniki dela). Vse zahteve težakov, ki niso bile še rešene, razmotrival bo odbor sestoječ iz zastopnikov trgovcev in zastopnikov težakov. V pondeljek stopili so novi pogoji v veljavo. — Mi ne moremo kaj, da bi ne svetovali ob tej priliki našim delavcem, ki si hočejo iskati kruha v daljni Ameriki, da bi si ga rajši poiskali v našem Trstu. V Trstu res gospodarijo ljudje židovsko — laške narodnosti, ki ne marajo naših ljudij jedino iz sovražtva do naše slovenske narodnosti in vabijo v Trst rajše laške podanike — a vesten, priden in pošten slovenski delavec naj se nikar ne boji Trsta, ker sprejet bo gotovo. In s tem, da najde slovenski delavec v Trstu vsakdanjega kruha — pomaga ob enem tudi rešiti to naše najvažnejše mesto na slo-
venskih tleh iz rok Lahov — avstrijskih in onih iz laškega kraljestva. Slovenski delavci širom slovenske domovine, le zaupno torej v Trst, v zavesti boljše bodočnosti! — A še nekaj ob tej priliki: Lahi so si poskrbeli v Trstu posredovalnico za delo, ki ima ta namen, da preskrbi Lahom delo in kruh. Tako posredovalnico bi morali imeti tudi Slovenci v Trstu. Ta posredovalnica bi morala biti v zvezi s podružnicami po vsem- Slovenskem. To bi bilo na korist slovenski stvari in slovenskim delavcem. Na delo torej, ker resnobni so dnovi, a delo in trud naj Bog blagoslovi!
Krščansko socijalna zmaga. Pri deželno-zborskih volitvah na Predarlskem so dobili krščanski socijalci od 24 mandatov 20 mandatov.
Posledice krize na industrijskem polju. Kaj je kriza na industrijskem polju? Kriza nastopi takrat, če zmanjka podjetnikom naročil in vsled tega tudi delo. Letos je krizo na industrialcem polju čutiti v celi srednji Evropi. Pri nas v Avstriji je zlasti prizadela železno industrijo in posledica krize je, daje veliko delavcev brez zaslužka. Najbolj prizadeti so izdelovalci strojev, železniških vagonov in lokomotiv. Na Dunaju so koncem oktobra letos izmed 20.000 delavcev odpustili 8000. V tovarnah za železniške vozove je bilo na delu koncem meseca avgusta letos namesto 7.713 delavcev samo 4407.
V Dunajskem Novem mestu je izmed 2200 delavcev bilo odpuščenih polovico. Nedeljski počitek prične se že ob sobotah, tedenska plača je preje znašala 2400 kron sedaj le polovico. Delo imajo v D. N. mestu le še do konca marca p. 1. Pri tvrdki Danek v Pragi odpustiti so morali 2.800 delavcev. Močno prizadete so livarne in rudniki na severnem Češkem, kakor tudi izdelovanje ko3itarskega blaga in bicikljev. Posledica je da se delavci izseljujejo v Kanado, Mehiko, Avstralijo in v Južno Afriko. Izselevanje organizirali so brezvestni agentje sistematiško; med uboge reveže razširjajo nebroj brošur, v katerih s krasnimi slikami opisujejo življenje, skoro da popolno brezdelje v navedenih krajih. Tudi na Moravskem in Štajerskem so žalostne razmere.
V Witkovicu, kjer je delalo v normalnih raz-13 do 14 tisoč delavcev, jih dela sedaj komaj 8.000 in izmed teh jih komaj tretina redno dela. Skoro polovico delovršb vojvoda Friderika v Trcijneci, Frideku in Baški, kakor tudi nadškofovi rudniki v Friedlandu počivajo. V Brnu se po tovarnah zdatno delavcem znižujejo plače, kakor tudi na Štajerskem, kjer se je v 49. delovršbah znižalo število delavcev na 14.144 za 2854 jih jemanj kakor preteklo leto. Tudi štajerski delavci, zlasti mlajši, se izselujejo. Ogrska industrija tudi znatno trpi po krizi. K ministru Szellu se je podala deputacija, ki ga je prosila hitre odpomoči in dala ministru obvestilo, da bodo v nasprotnem slučaju tovarnarji prisiljeni odpustiti veliko število delavcev, ki bodo pomnožili že itak veliko število brezposelnih. Ugodna poročila prihajajo z Nemčije, kjer upajo uplivni industrialci, da bode kriza kmalu prenehala.
Krščanska socialna strokovna zveza za kovinarje. Pravila tega velevažnega društva je vlada potrdila. Zveza imela bode po vsej Avstriji podružnice. Značilno je, koliko časa je potreboval avstrijski vladni šiinel za potrditev teh pravil. Spomladi so bila pravila že predložena v potrditev, a rešena so bila šele pred nekaj dni. Naj bi krščanski kovinarji pristopali v to velevažno krščansko strokovno zvezo.
Enkcta podjetnikov železne industrije.
O situaciji, ki vlada dandanes v železni industriji, služi v informalnem oziru jako dobro pretekli teden vršeča se enketa podjetnikov, osrednji vodja Glin ter je poročal o razmerah te stroke in se je izrazil, da so te razmere zelo žalostne. V tovarnah dela polovico manj delavcev, kakor navadno in še ti so tako s la,bo plačani, da zaslužek komaj zadošča, da se žive delavci z druži nami. Kot vzrok navaja naše žalostne gospodarske razmere prouzročene po brezdelju državne zbornice vsled česar je veliko običajnih del zaostalo. Nikakor je trdil poročevalec, ni katastrofo povzročilo to, da bi se bilo preveč za zalogo delalo. No, tako nedolžni kakor trde gospodje podjetniki nikakor niso. Prav pridno se je zadnji čas čez
potrebo produciralo. Saj se je 2,664.855 ur čez postavno določeni 11 urni delavnik delalo. Shod je zahteval, naj se državna poslopja in investije izvrše. Nadalje se je zahtevalo, da prične državni zbor z produktivnim delom, kakor tudi naj se odstranijo negotovosti napram inozemstvu. Nadalje zahtevajo industrijalci gotovost glede novega colnega tarifa in o ponovitvi kupčijskih pogodb. Nadalje zahtevajo jasnost glede podržavljena v zasebnih družbah se nahajajoče železnice. Shod zahteva, naj se državna zbornica pri razpravah nujno ozira na zahteve montanske železne industrije za stroje.
Občni zbor krščanskega železničarskega strokovnega.društva v Avstriji, prometne zveze, vršil se je 16. t. m. Število članov znašalo je lani 700, a sedaj jih je že 3.000 in to kljub temu, da socialna demokracija z največjim terorizmom proti vstopu med železničarji v prometno zvezo agitira. Na občnem zboru bili so izvan Dunajčanov po delegatih zastopani železničarji iz Gradca, Komotara, Linča, Ljubljane, Moravske Lepe gore in Peldkirchen. Sprejete so bile na občnem zboru sledeče zahteve: (resolucije)
1. stabilizirajo (stalno nastavijo) naj se vsi delavci po delavnicah, nadalje na progi in po skladiščih; 2. Uredi naj se pravično pred vsem definitivno nastavljenemu železničnemu osobju avancement; 3. službena doba naj se računi za polovico večjo vsemu osobju v zunanji službi; 4. zahteva se postava ki naj prepreči izkoriščanje delavcev na progi; 5. čuvaji naj se premeste v VI. službeni čin; 6. začetna plača naj se od 700 zviša na 800 kron; 7. činovno razmerje vozovedov (Wagenmeister), skladišnih mojstrov in nadspre-vodnikov naj se uredi tako, kakor je urejeno ono brzojavnih uradnikov in prognih mojstrov (Bahnmeister) tako, da bodo lahko avanzirali na 2200 kron; 8. višje činovne vrste pri naddelo-vodjah in doklada za službo po noči; 9. */5 plače naj se vračuna za penzijo; 10. spremenljivi dohodki strojevodij in kurjačev spremene naj se v fiksni mesečni pavšal; 11. službena doba vratarjev naj se uredi; 12. določi naj se čas, koliko časa naj se nosi službena obleka, zanošena obleka naj se brezplačno da še ne stalno nastavljenem osobju; 13. službeno razmerje in plače na železnicah v Bosni in Hercogovini naj se urede; 14. spremeni naj se postava o zavarovanji za slučaj nezgode s posebnim ozirom na to, da bodo neglede na posel, za vse železniške uslužbence določene jednake odškodnine kakor tudi času primerna reforma provizijskih in penzijskih zavodov; 15. prej ko mogoče naj se podržavijo zasebne železnice, zlasti one ki se dobro rentirajo in pa ki nočejo stanje svojih uslužbencev zboljšati. Na zborovanji so govorili poleg železničarjev še dr. Božidar Starkel, dr. Lueger in Kunšak.
Starostno in invalidno zavarovanje delavcev. Postava o zavarovanji dela v cev za invaliditeto in starostno preskrbo-vanje je, kakor listi poročajo, že bila letos poleti v ministerstvu zdelana in tudi natisnena. Državnemu zboru se le še zato ni predložila v razpravo, ker jo proučujejo še po drugih ministerstvih. vendar je upati, da bode zakonski načrt že letos predložen državni zbornici.
Delavk v Avstriji je po raznih bolniških blagajnah zavarovanih 550.000. Iz med teh jih je 3.318 v socialno -demokraških strokovnih zvezah. Krščanskih društev za delavke je v Avstriji devet in dvanajst patronaž. — Organiziranih je toraj približno skupno 9.000 delavk, toraj l1/^ °/o. Na Nemškem je bilo 1. 1900 834.290 delavk; organiziranih je pa samo 22.844. N a An gleškem je 841.221 industrijskih delavk; v strokovnih zvezah je 122.047 delavk. Na Francoskem je 2,178.000 delavk; o kaki organizaciji ni govoriti. V Belgiji je 264.748 delavk. Tudi to veliko število ni skoraj nič organizirano. V Ameriki je 245.384 organiziranih delavcev in izmed teh je le 11.828 žensk. Iz tega je razvidno, da se je za žensko organizacijo drugod še veliko manje storilo, nego pri nas na Slovenskem. Ce računamo naše delavke po raznih društvih (podporno društvo tobačne tovarne, strokovno v Vevčah, katoliško društvo za delavke v Ljubljani) vidimo, da ima naša mlada organizacija sorazmerno organiziranih več ženskih delavk, kakor vse socialne organizacije na svetu. To nas pa ne sme nikakor motiti, da
bi na tem polju z delom prenehali. Nadalujmo je toliko časa, da bodo vseslovenske industrialne delavke organizirane v naših društvih.
Dunajski krščansko socialni občinski zastop in delavstvo. V proračunu za leto 1900 določeno je za zavarovanje za slučaj bolezni in nezgod mestnih delavcev 118.680 kron, za zidanje dveh delavskih hiš 120.000 kron, za nove ljudske kopeli 214.000 kron, za novo revno hišo 4,000.000 kron, za novo sirotišnico 280.000 kron, in za nove šole 2,606.430 kron. Skupno toraj za delavce in nove javne dobrodelne zavode malenkostna svotica 7,339.110 kron. Tako krščanski, kaj pa naš liberalni magistrat.
Socialna politika v Belgiji. Postavoda-jalna zbornica v Belgiji pečala se bode z neka-teremi raznimi predlogi, med katerimi omenjamo zavarovanje za starost, bolezni in nezgode. S svojih sredstev ustanovila je vlada lani penzijon za one delavce ki so 65 let stari in za delo nesposobni. Akoravno so te penzije jako nizko odmerjene, znašajo vsejedno na leto 15 miljonov frankov.
Svoji k svojim!
KOMAD SKAZA St. Ulrich Groden Tirol.
Slovenska delavnica za vsa cerkvena dela od prečastitih gospodov duhovnikov odlikovana, se priporoča za umetno izdelovanje svetnikov, altarjev, prižnic, križevih potov rezljanih (Relief) in na platno slikane, v vsakem slogu In po mogoče nizki ceni. Betlehemske jaslice s 15 rezljanimi podobami in 16 živali od 50 kron više. Umetno izdelane „Ijurdske votline" i. t. d
Za vsako poljubno podobo pošljem originalne fotografije mojih del, za altarje originalne načrte. —- Za vsako slovensko naročilo čez 100 kron dam kot spomin umetno rezljano božje razpelo zastonj.
Za cenjena naročila prosi 48 12—1
Konrad Skaza.
»Slovenski List“ prodaja se v Brus-Štefetovi prodajalnici Pred škofijo. Posamezna številka stane 14 vinarjev.
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
3©$ip UJeibl
nasl. tvrdke 3* 5pr®itzer
Slomšekove ulice št. 4
priporoča sl. občinstvu in preč. duhovščini svojo
izborno urejeno delavnico
v kateri izdeluje 7 4-9—45
žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje pri spomenikih in na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata nmetno in preprosto izdelana, balkone, verande, paviljone, stolpne križe, štedilnike itd. itd.
Specijaliteta: Valjični zastori — Železne konstrukcije — Vodne sesalke Napeljevanje vodovodov.
Napravlja troškovnike in .uičrtc po poljubnih risbah v različnih slogih in pošilja poštnine prosto.
te
Vse poprave
izvršuje najvestnejše in zanesljivo po najnižji ceni.
Cene so primerne solidnemu delu dokaj nizke.
Cene namizje X
S' ^
<Q' 'Q>
ST 'd e' 'S <f>' 'S **
S' 'G)
v/
VAAAAA/VAAi
Cene najnižje!
Jteua trgovina
Ljubljana Sv. Petra cesta Št. 4 Ljubljana
Priporočeva svojo popolnoma novo, bogato urejeno manufakturno trgovino raznovrstnega modnega in suknenega blaga, veliko zalogo solidno izdelanih modrcev, ženskega in moškega perila, kravat, dežnikov, belih in suknenih zastorov, vse vrste miznih in posteljnih prtov, kakor tudi odeje (kovtre) in koce za postelje in konje itd. itd.
Založila sva tudi vse krojaške potrebščine, s katerimi bodeva cenjenim krojačem in šiviljam najceneje ustreči zamogla.
Dalje priporočeva častiti duhovščini izvrstna platna, lepe preproge, črna sukna i. t. d.
V nadi, da si pridobiva z nizkimi cenami, samo pristnim blagom, pod strogo, solidno in točno postrežbo popolno zaupanje p. n. občinstva, bilježiva z odličnim
velespoštovanjem
50 5—1
I^otzbel{ $ ^o$tei>e.
Uzorce pošiljava na zahtevanje poštnine prosto.
rVAAAAAAAAAAAAAAl^
S
51
■n X
N< |
55' 1 80 5
O
M
o »
N< g1
H* o
0< S N* >—•
H "S
.	90
0 g-0 -* *
'i • N
o ■
Zobozdravnik
Dr. Edvard Bretl
naznanja	49	3_i
da se je preselil s svojim atelijejem (preje dr. Frlan) iz Špitalske ulice štev. 7
v
na vogel Špitalske ulice in Glavnega trga,
v
uljod pred Škofijo štev. l.
IDoijsa in najsigurnejsa prilika za štedenje!
Preje: Gradišče št. I.
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar
podpredsednik
I>r. Andrej Karlin,
stolni kanonik v Ljubljani.
Frančišek Leskovic,
ani.	zasebnik	in	blagajnik	„Ljud.	posojilnice
Dr. Aleš Ušeničnik
profesor bogoslovja v Ljubljani.	47	8—4
Primerna darila za Miklavža, Božič in novo leto.
Nova trgovina.
Slavnemu p. n. občinstvu tu in na deželi kakor tudi prečastiti duhovščini uljudno naznanim, da sem
otvoril
novo urejeno trgovino
z raznovrstnim manufakturnim in suknenim blagom u Ljubljani na Jtarem trgu |t. 9
kjer bodem imel v zalogi vedno dobro in sveže blago, ter se bodem potrudil cenjenim odjemalcem postreči z nizkimi cenami.
Priporočam se za mnogobrojne naročbe
z odličnim spoštovanjem
I. I^eber
pri „Dobrem pastirju“.
Stari trg št. 9.
Perilo za moške in spodnja obleka.
Sloveči profesorji medicine in zdravnik
priporočajo
tinkturo za želodec
lekarnarja
Gabrijela Piccoli-ja
v Ljubljani,
prov. zalagatelja Nj. svet. papeža
kot sredstvo, ki krepča želodec, vzbuja tek, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa, posebno za one, ki trpe na zastaranem zaprtju.
Tinkturo za želodec razpošilja lekarnar PICCOLI v Ljubljani v škatljicah z 12 steklenicami za K "2-5-2, s "24 steklenicami za K 4 80, s 36 steklenicami za K 7‘—, s 70 steklenicami za K 13'—. Poštni zavoj po 5 dkg. 40 II. 10—4.
Pozor!	Pozor!
Prijatelj, ako hočeš najcencjše in najpri-stnejše vino piti, tedaj se potrudi v gostilno na Francovo nabrežje, kjer ga toči
Josip Maček
po sledečih cenah:	9	*—44
Istrjjansko, belo, liter po		28 kr.
Cviček	17 77	32 „
Bizelsko	7 7 77	36 „
Rebula	77 77	40 „
Refoško	77 7 7	48 77
Čez ulico točijo se zgoraj navedena vina pri litru 2 kr. ceneje.
Opozarjam Te pa posebno, da se tam dobi črni istrijanec po 24 kr. liter,
kateremu je vsaka konkurenca izključena, bodisi po kakovosti ali po ceni.
Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista8.
Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Ivan Štefč.
Opominjajte ljudskega sklona I
V torek, dne 2. decembra bo v veliki dvorani .Katoliškega Doma'
ol) ri28. uri zvečer
zanimivo javno predavanje.
Predava g. prof. Remec.
Prihitite k predavanju v obilnem številu!
Odbor .Slovenske kršč. soc. zveze.8
Zadružna tiskarna y Ljubljai i
Stari trg štev. 19
priporoča
najnovejše vizitniee, koverte s firmo, naslovna pisma ter vsa v to stroko spadajoča dela.