Knjižnica
na kolesu
stran 6
Središčand in državna
meja
stran 8
leto XLiv, št. 49       Ptuj, 12. decembra 1991      cena 25 tolarjev
Foto: M. Ozmec
ZIMA, ZIMA BELA ...
Mednarodni
ženski šahovski
turnir v Ptuju
v ponedeljek se je v delavskem do-
mu Franca Krambergerja pod pokro-
viteljstvom Rent-a-car Caissa začel
prvi mednarodni ženski šahovski tur-
nir. Trajal bo do 20. decembra.
Več o turnirju na 9. strani.
Z odprtja turnirja. (Foto: Kosi.)
Poslance
iščemo...
Zadnje zasedanje vseh treh
zborov skupščine občine Ptuj se
je pričelo uro in pol po napove-
danem času, ker prej skupščina
ni bila sklepčna. Tiste poslance,
ki so vendarle prišli, pa so med-
tem »zamotili« s predstavitvijo
projekta Čisto mesto Ptuj. Ob
projektu se je človeku porodila
misel, da bi bila še prej potrebna
velika čistka prav skupščina, saj
človek v uri in pol podvomi v re-
sno in odgovorno delo poslan-
cev, ki smo jim volilci zaupali
»delo in bivanje« v prostoru, ki
ga živimo. Tako je bila več kot
dobrodošla pobuda stranke Zele-
nih, da se pripravi evidenca pri-
sotnosti pos ancev na sejah
skupščine v letu 1991, ki naj se
tudi javno objavi, saj imajo volil-
ci pravico vedeti, kaj počno po-
slanci v parlamentu in kako se
zapravlja denar davkoplačeval-
cev.
Seveda pa vsega tudi niso krivi
poslanci, ampak tudi način dela
skupščine, ki gotovo ni raciona-
len in vzpodbuden, če imajo po-
slanci na dnevnem redu Osnutek
kompleksnega programa razvoja
Haloz in Slovenskih goric, če
predstavita ta program predstav-
nici Razvojnega centra Celje in
Novne iz Raven na Koroškem,
poslanci pa gradiva nimajo in
pripravljalci teh programov tega
sploh ne vedo. Govorijo v »pra-
zno«, poslanci pa, zamislite si,
celo razpravljajo (le nekaj jih je
bilo, ki so gradivo že videli in
prebrali).
Da pa bi bila mera polna, se
poslanci na predlog predsedstva
skupščine odločijo, da bodo za-
sedali le do 17. ure in preostale
točke dnevnega reda obravnavali
na nadaljevanju seje, ki bo na-
slednji torek. Poslanci dobivajo
za udeležbo na seji skupščine
dnevnico, ki je odvisna od dolži-
ne seje, in povrnjene potne stro-
ške. Nekaj je gotovo narobe in
prav bi bilo, da ob koncu leta tu-
di sklicatelji sej skupščine razmi-
slijo in ukrepajo, kakšne in kako
naj potekajo te seje v novem le-
tu, da o volilcih sploh ne govori-
Nataša Vodušek
UVODNIK
Moški, ženska,
otrok in ustava
Pred dvema dnevoma je svet praznoval dan. ki so ga Združeni narodi raz-
glasili za svetovni dan človekovih pravic in svoboščin. Oh tem .se ti nehote za-
stavi vprašanje, kako je s človekovimi pravicami in svoboščinami pri nas,
predvsem v času, ko sprejemamo temeljno državno listino — slovensko usta-
vo, ki nastaja v strahotnih porodnih krčih. Rok za porod se izteka in bojimo
se, da bomo dobili mrtvo dete. Ko se bodo spraševali po vzrokih smrti, bodo
zadeli ob vprašanje, ki v vsem demokratičnem svetu sodi med najbolj elemen-
tarne pravice in svoboščine ljudi: pravice do svobodnega odločanja o rojstvu
otrok in s tem tudi pravice do splava, h kateremu se zatečeta partnerja v
skrajni sili ali pa največkrat žanska kar sama. In to je tista pomembna to-
čka, na katero jurišajo vsi, predstavniki pozicije in opozicije, vsi pa .so seveda
moški. Najhuje pri tem je. da žensk kaj prida nihče ne sprašuje o tem proble-
mu, saj denimo v ustavni komisiji, kije prelila že litre črnila o tej problemati-
ki, .sedi samo ena ženska, a moških argumentov ne uspe prevpiti.
Nehote se poraja vprašanje, ali vsi ti moški v novonastali demokraciji
žensk nimajo dovolj kompetentnih za odločanje o sebi. Sprašujemo se, ali je
pravico do odločanja o rojstvu res potrebno zapisati v našo temeljno državno- \
listino. Če pri tem pogledamo v našo slovensko stvarnost, se kaj lahko zgodi,
pač glede na trenutno stanje političnih sil. da bi zakon če že ne prepovedal,
vsaj močno okrnil pravico do splava.
Kljub temu da zagovorniki ene in druge strani vneto govorijo, da gre
zgolj za žensko in ne občečloveško vprašanje, se ob tem dobivajo plus in mi-
nus politčne točke. Prav bi bilo. da se vsi, ki se tako usodno .sučejo okoli spor- j
nega člena, zavedali, da je to vprašanje nekaj, kar je samo po sebi prepušče-
no presoji vsakega posameznika in posameznice v naši mladi demokratični
državi. Ženska, ki se bo zaradi svoje nosečnosti znašla v nečloveški stiski, bo
takšnemu ali drugačnemu zakonu navkljub splavila, kot je to počela vedno.
Poraja pa se tudi vprašanje, kdo bo to opravljal Tiste z nekoliko debelejšo
denarnico bodo storitev plačale strokovnjaku, najhuje bo ponovno prizadelo
najrevnejše in neprosvetljene. ki se bodo zatekale k mazačem, ker pa bo ime-
lo za njih pogosto strahotne posledice.
Prav bi bilo, če bi država pričela razmišljati z druge plati in dala mate-
ram, nosečnicam in otrokom boljše pogoje za življenje, s tem bo tudi splavov
in ostalih stisk manj in da bo ponovno aktualna socialna pesem Toneta Seli-
škarja »Sedmorojenčki« ... Vida Topolovec ■,
Darila za prve
štiri porodnice
Za kolektiv ptujske porodniš-
nice ter ženske ptujske in ormo-
ške občine in sosednjih krajev je
napočil težko pričakovani trenu-
tek, ko je nova porodnišnica tudi
v resnici pričela delati. To se je
zgodilo v manj kot štirih mesecih
po odprtju. 5. december postaja
tako mejnik v delu tega oddelka.
Helena Horvat, 31-letna kmeto-
valka iz Trnovcev 14 pri Ormo-
žu, je tega dne ob 15.45 uri v no-
vi porodnišnici povila dečka Jer-
neja. To je že njen tretji otrok,
tudi prva dva je rodila v ptujski
bolnišnici.
9. decembra so v novi ptujski
porodnišnici s krajšo slovesnost-
jo proslavili začetek dela. Pred-
stavniki občinskih izvršnih sve-
tov Ptuja in Ormoža ter ptujskih
trgovskih firm Emone — Mei'-
(Posnetek: KOSI)
kurja in Mercatorja fzbire Pano-
nije so obdarili prve štiri porod-
nice:
Heleno Horvat iz Trnovcev 14
pri Tomažu, Slavico Valenko iz
Ptuja, Štrafelova ulica 16, Jasno
Klein iz Ptuja^ CMD 8, in Alojzi-
jo Rakuša iz Zerovincev 3.
Srečnim mamicam in njihovim
družinam tudi naše iskrene če-
stitke!
MG
Lenarški parlament o kmetijstvu
Največ časa bodo na današnjem zasedanju le-
narške skupščine prihodnji četrtek namenili kme-
tijstvu. Strokovne službe so pripravile podrobno
analizo razvoja kmetijstva, v gradivu pa so objavili
tudi natančen seznam dobitnikov nepovratnih
sredstev za razvoj tako v družbenem kot zasebnem
sektorju. Ob tem se bo gotovo razvnela razprava,
saj je gradivo napisano kritično. V njem ugotavlja-
jo, da kljub številnim vlaganjem v kmetijska zem-
ljišča in nasade ter v nove hleve niso dosegli načr-
tovanih ciljev v pridelavi hrane. Kot temeljna sla-
bost razvoja kmetijstva se kaže pomanjkanje živil-
skopredelovalne industrije, saj iz občine puvecini
odhaja surovina v predelavo drugam. V gradivu so
tudi ocenili, da zadruga in pospeševalna služba še
nista povsem sprejeli svoje nove vloge, velik pa je
tudi zaostanek v razvoju infrastrukture na podeže-
lju.
Razen o kmetijstvu bodo prihodnji četrtek raz-
pravljali še o razvojnem programu za Slovenske
gorice, ki ga je pripravil Celjski razvojni center, o
kadrovskih zapletih pri ravnateljevanju v osnovni
šoli na Zgornji Ščavnici. o davkih, inšpekcijah in
novi organizaciji upravnih organov v občini,   d.l.
2 — DOMA IN PO SVETU
12. december 1991 - TEDNIK
Pričetek odvoza
odpadkov v »coni B«
z ZAMUDO, PA VENDARLE - TA TEDEN SE PRICNE
TEŽKO PRIČAKOVAN ODVOZ KOMLNALNIH ODPAD-
KOVVCONIB
Tema, o kateri mo v Tedniku zapisali že precej kritičnih tunov. dobiva
v tem tednu tudi praktične razsežnosti. Podjetji Emo Ijes in ptujska Komu-
nala sta pričeli odvo/ komunalnih odpadkov v trinajstih krajevnih skupniv
stih, ki so v občinskem odloku imenovane s skupnim imenom cona B.
V KS Kidričevo, Lovrenc na Dravinskem polju in Dolena bo odvoz od-
padkov potekal vsak ponedeljek, v Spuhiji in Markovcih vsak torek, ob sre-
dah pa bodo na vrsti krajevne skupnosti Gorišnica, Dornava, Grajena in
bratov Reš. V ostalih krajevnih skupnostih bo odvoz smeti ob koncu tedna,
in sicer v Cirkovcah in Vidmu pri Ptuju ob četrtkih, na Hajdini in v Rogoz-
nici pa ob petkih.
izvajalci so ob tem pripravili prvi informativni letak, ki ga bodo na na-
vedenem koncu razdelili gospodinjstvom v tem tednu. Kasneje obljubljajo še
vrsto drugih aktivnosti (informativne brošure, razstave, uvedbo informacij-
skega telefona itd.), s katerimi bodo skušali na ustrezen način informirati in
motivirati prebivalce. Postaja namreč jasno, da brez njihove aktivne udelež-
be in dobrega razumevanja problema ne more resnično oživiti v praksi prav
noben odlok, še najmanj pa odlok, ki uravnava tako občutljivo področje, kot
je ravnanje z odpadki. To ugotovitev na zelo zgovorne načine potrjujejo šte-
vilDe izkušnje iz tujine. Bil je že čas, da smo se tega pričeli zavedati tudi ob
reševanju lokalnih problemov v Ptuju.
-pet
Prvi dojenček v novi
ptujski porodnišnici
Slabe štiri mesece po odprtju se je v novi ptujski porodnišnici rodil prvi
otrok — deček Jernej. Srečna mamica je Helena Horvat, kmetovalka iz Trnov-
cev 14 pri Tomažu. Takole je povedala:
»Ne vem, kaj naj rečem. Presenečenje je, da si nekje prvi. Nova porodnišnica
je zelo lepa, zaradi okolja se moraš dobro počutiti. Za mamice pa je najlepše, da
lahko imamo malčke pri sebi. Ko jih zvečer odpeljejo, jih zelo pogrešamo.«
Helena Horvat z Jernejem.
Božena Ribič, glavna sestra ginekološko-porodnega oddelka, je ob našem
obisku delila navdušenja mamic, ki sedaj rojevajo v dogodku primernih prosto-
rih. Očetom, ki so včasih šele po šestem dnevu prišli v stik s svojim otrokom, je
sedaj veliko lažje, saj ga lahko vidijo kmalu po porodu.
Uporabno dovoljenje za novo ptujsko porodnišnico je bilo izdano 31. ok-
tobra letos, po odpravi nekaterih pomanjkljivosti. Objekt izpolnjuje vse sanitar-
no-tehnične predpise. Operacijska dvorana za nujne posege pa še vedno ni
opremljena, zato operacije izvajajo v operacijskem bloku.
Dr. Lojze Arko, direktor bolnišnice, je povedal, da so za preselitev kupili le
najnujnejšo opremo. Poleg tega bodo morali dokončno urediti podpritličje po-
rodnišnice. Namembnost so že določili: v njem želijo imeti prostore ženskega
dispanzerja in fizioterapije.
MG
Mesarija Valenko
v Dornavi
v Dornavi so 7. decembra odprli prvo zasebno mesnico. V prizidku stano-
vanjske hiše številka 31/a sta jo uredila zakonca Valenko. Dornavčani so nove
pridobitve zelo veseli, to so pokazali tudi z množičnim obiskom ob slovesni ot-
voritvi 7. decembra.
Novemu obrtniku je v imenu krajevne skupnosti čestitala članica sveta Da-
nica Šegula. V imenu družine je govoril oče Alojz Valenko starejši. Objekt je bla-
goslovil župnik Gavdencij Skledar, za lepe trenutke pa so poskrbeli člani ptuj-
skega Noneta.
Novi zasebni mesar Alojz Valenko ima v tej dejavnosti bogate izkušnje.
Izučil se je za mesarja, 16 let je delal v Kmetijski zadrugi Ptuj kot odkupovalec,
tri leta pa v Perutnini.
V mesnici bosta delala skupaj z ženo. Naprodaj imata sveže domače meso
(svinjsko in goveje), če bodo kupci želeli, bo tudi teletina, piščančje meso in me-
sni izdelki kakovostnih proizvajalcev. Brž ko bo mogoče, bo lastnik uredil la-
stno predelovalnico, že sedaj pa izdelujejo kakovostne sveže domače klobase. V
kratkem bo pričela delati prekajevalnica.
Ob mesnici je tudi manjši bife, kjer prodajajo svoje domače vino.
Zakonca Valenko se bosta za svoje kupce potrudila po najboljših močeh. V
prid novi dejavnosti sta tudi dobra lokacija in lepo urejen lokal.
MG
(Posnetek: OM)
OBRTNA ZADRUGA PANORAMA PTUJ
Odprtje poslovno-oskrbnega
centra
Obrtna zadruga Panorama Ptuj je v
obrtni coni v Rogoznici želela najprej
zgraditi skladiščne prostore. Prvotne
načrte so spremenili, ker so ugotovili,
da bi takšno medfazno skladišče dra-
žilo cene materialov oziroma surovin,
ki jih pri svojem delu uporabljajo
obrtniki. Poslovno-oskrbni center, ki
ga bodo odprli v kratkem, bo v prete-
žni meri namenjen za prodajo ol^rtnih
izdelkov, v njem pa bosta tudi dve tr-
govini, manjše skladišče in v bodo-
čnosti tudi bife, za katerega še iščejo
najboljšega ponudnika.
Trgovsko podjetje LIPA je v novi
poslovni zgradbi uredilo svoj nakup-
ni center Lipa. Na približno 700 m'
površine so uredili sodobno samopo-
strežbo, v kateri bodo prodajali živila
in blago široke potrošnje. V povpreč-
ju bodo cene izdelkov za 20 odsto-
tkov nižje kot v drugih trgovinah. Že
v kratkem pa bodo uvedli nakupoval-
no kartico Lipa.
Marjan Kostanjevec, direktor LIPE,
je povedal, da bodo v novem centru
zaposlili 14 delavcev, tako da jih bo v
kratkem v celem podjetju že okrog
50. Kupce bodo sproti seznanjali z
novostmi v svoji ponudbi, saj bodo
vsakih deset dni izdajali reklamne li-
stiče, ki jih bodo pošiljali vsem go-
spodinjstvom v Ptuju in okolici.
Nakup v novem centru se bo splačal že zaradi cen, kupci pa bodo veseli
tudi lepo urejenega parkirnega prostora . (Slika: OM)
Danica Strelec je direktorica zaseb-
nega podjetja VEPOS, ki bo v novem
centru skrbelo za prodajo obrtniških
izdelkov, programa Gorenja Com-
mercea, bele tehnike in drobnih go-
spodinjskih aparatov ter kletarsko-vi-
nogradniške opreme na drobno in ve-
liko. Vepos bo v svoji prodajalni za-
poslil dva delavca, glede na potrebe
pa tudi več.
Direktor OZ Panorama Anton Cokl
je povedal, da bo del oskrbnega cen-
tra urejen kot skladišče, prostore bife-
ja pa bodo na osnovi natečaja izdali
najboljšemu ponudniku. Prostor —
1000 m' površine, zgrajene v prvi eta-
pi — je tako v celoti osmišljen. Načr-
tujejo še več. Panorama je kot investi-
tor gradnje, ki je veljala okrog milijon
nemških mark, z določenim odstot-
kom udeležena v prodaji blaga in sto-
ritev najemnikov. Del potrebnega de-
narja za ureditev infrastrukture, ki je
potrebna za nadaljnji razvoj obrtne
cone, je prispeval sklad stavbnih zem-
ljišč. Zadruga ima podobno kot druga
podjetja težave s plačili. Za kolikor
toliko normalno delo potrebuje okrog
70 odstotkov sredstev v denarju, kup-
ci pa ji plačujejo s kompenzacijami. V
južne republike bi lahko veliko več
prodali, če bi Republika Slovenija
prevzela obveznosti do posameznih
republik bivše Jugoslavije. Drugo,
kar jih ovira pri njihovem delu, je Za-
kon o deviznem poslovanju, ki ni nič
drugega kot velika kraja deviz, saj je
48 ur premalo, da bi se firma lahko
kakovostno odločila, kaj bo naredila
z devizami. MG
AVTOHiŠA HVALEČ, KIDRIČEVO
Sedaj tudi avtomobilski salon
Za desetčlanski kolektiv Avtohiše Hvaleč iz Kidričevega, Lovrenška cesta 3,
je bil 4. december velik dan. Odprli so avtomobilski salon, v katerem bodo proda-
jali vozila Opel Astra Gl. Zastopstvo za ptujsko občino so prevzeli od zasebnega
podjetja .Avtotehna Visa Ljubljana, ki ima pogodbo z General Motorsom za pro-
dajo Oplovih vozil v Sloveniji.
Pooblaščeni servis Opel sta brata
Marjan in Franc Hvaleč skupaj z oče-
tom odprla že leta 1983. Začeli so z
dvema delavcema, danes jih je 10,
znanje in izkušnje pa posredujeta tu-
di dvema pripravnikoma. Tesno sode-
lujejo s Srednjo šolo za avtomehanike
in kleparje, katere dijaki v njuni obra-
tovalnici opravljajo obvezno prakso.
Ko so postali prostori servisa prete-
sni, so zgradili avtokleparsko in avto-
ličarsko delavnico ter avtomobilsko
komoro z mešalnico barv glasurit.
Nadaljnji korak je bila gradnja trgo-
vine in avtomobilskega salona. Do-
polnitvi ponudbe je sledilo preimeno-
vanje delavnice v Avtohišo Hvaleč —
servis Opel. Vse, kar so naredili, so
delali v eni sami želji — da bi stranke
dobile vse na enem mestu: servisira-
nje, popravila, avtokleparska in avto-
ličarska dela, nakup novega avtomo-
bila in preskrbo z rezervnimi deli ter
dodatno opremo.
V imenu ptujske in slovenske obrt-
ne zbornice je na slovesnosti govoril
ptujski predsednik Roman Tonianič.
Kritično je ocenil odnos sedanje
oblasti do obrti, ki s trenutnim ravna-
njem destimulira razvoj. Še vedno sa-
mo pobira, premalo pa vlaga. V pre-
hodnem obdobju, v katerem smo se-
daj, se bo morala zadovoljiti s tem, da
bodo obrtniki nekaj časa samo vlaga-
li, če bomo želeli v Evropo. Z Balka-
na v Evropo namreč ni mogoče priti
kar tako.
V imenu izvršnega sveta občine
Ptuj je govoril Viktor Cvetko, odgovo-
ren za obrt. Kolektivu in družini Hva-
leč je zaželel veliko uspeha in med
drugim poudaril, da kot obrtnik zna
ceniti napore in žrtve, ki se skrivajo
za vsakim takšnim dosežkom.
Avtomobilski salon je blagoslovil
župnik Avguštin Lah iz Kidričevega.
Brata Franca in Marjana Hvalca,
ki sta se šolala in delala v Nemčiji, od
koder sta prinesla številne izkušnje in
znanje, ki jih sedaj uspešno prenašata
na mlajši rod mehanikov in kleparjev,
(Posnetek: JOS)
stranke zelo cenijo. O njiju vedo vse
lepo povedati tudi v .Avtotehni Visi
Ljubljana. Jože Zadravec, ki je solast-
nik in namestnik direktorja firme, je
povedal, da bodo Hvalčevi prodajali
v imenu in na račun Avtotehne. Iz-
brani avtomobil bo mogoče dobiti tu-
di v enem dnevu. IVjc
Cvetličarna Narcisa v Dornavi
Dornavčani so znani kot pridni in
podjetni ljudje, ki že danes mislijo na
jutri. Skrbijo za razvoj kraja, vse več
pa se jih odloča za delo na svojem.
Odpirajo obrtne delavnice in podje-
tja.
Irena Cigula, po poklicu upravno-
administrativna tehnica, je zaposlena
na Tehniški fakulteti v Mariboru. V
prostem času pa velika ljubiteljica
rož. Z možem Mirkom imata že več
let rastlinjak, v katerem je več tisoč
podtaknjencev in drugih rož. Zgradi-
la sta manjši objekt in ga uredila za
potrebe cvetličarne. Irena pove, da do
zadnjega trenutka ni vedela, ali cvetli-
čarna v resnici tudi bo. Pridobila si je
zahtevano znanje, šele zatem so ji
odobrili, da prodaja cvetje v popol-
danskem času.
Cvetličarna »Narcisa« ima sedež v
Dornavi 37/b. Za stranke imajo odpr-
to vsak dan od 16. do 20. ure, v sobo-
to od 8. do 12. ure in v nedeljo od 8.
do 12. ure.
' *.2kk*6ntaX:i^uTa šta'a"obisk'6ni'z!i-
' dovoljna, čeprav se vidi, da ni de*iafr-
i ja, da bi bile rože vsak dan na mizi.
Irena Cigula pri delu. (Posnetek: KOSI)
Zato pa jih je toliko več ob rojstnih
dnevih, praznikih in drugih priložno-
stih. Zelo dobro gredo v prodajo lon-
čnice, ker so cenejše kot drugje. V
cvetličarni Narcisa prodajajo tudi
spominke, sveče in drugo, kar sodi v
tovrstno ponudbo.
Nova zasebna cvetličarka je prepri-
čana, da ibo že v bližnji bodočnosti
l^kd cel dan šcvetficami. Kraj bo,
ko^bo urejen nekdanji baročni grad.
turistično zadihal in takrat bodo po-
trebe po tovrstni ponudbi gotovo več-
je. Družina Cigula pa že sedaj z lepo
urejeno hišo in okolico prispeva k
lepši podobi kraja. Poleti jo lepša kar
šestdeset cvetličnih korit.
O ponudbi cvetličarne Narcisa se
lahko prepričate na telefonsko števil-
ko 795-494.
OZN: Z novim letom bo krmi-
lo te svetovne organizacije prev-
zel Egipčan Butros Gali. V svo-
jem govoru je kot kandidat za
mesto generalnega sekretarja ve-
liko govoril o človeških pravicah
in obljubil spoprijemanje z izzivi
21. stoletja. Poznavalci napove-
dujejo, da se OZN obetajo de-
javnejši časi. Vsekakor bo svojo
vlogo morala preizkusiti tudi v
Jugoslaviji.
• • •
SOVJETSKA ZVEZA: V ne-
deljo so se voditelji treh največ-
jih bivših sovjetskih zveznih re-
publik v Brestu pogovarjali o no-
vi skupnosti, ki bo nadomestila
razpadlo SZ. Ruska federacija,
Belorusija in Ukrajina naj bi po
predlogu Gorbačova sestavljale
Zvezo suverenih držav in bi obli-
kovale konfederativno demokra-
tično skupnost. Vendar so vodi-
telji treh zveznih držav predlaga-
li, da bi se države med seboj po-
vezovale neobvezno in na osnovi
interesov ter ne bi smele nad se-
boj imeti posebnega zveznega
centra. Odločno so proti kakrš-
nimkoli naddržavnim institucio-
nalnim povezavam.
ALBANIJA: Huda ekonom-
ska in politična kriza je na ulice
znova prignala Albance. Neza-
dovoljni in lačni prebivalci ropa-
jo gospodarske objekte in skla-
dišča z živežem. Predsednik Ra-
miz Alija je vojski ukazal, naj ne-
mire prepreči, sam pa se je te dni
sestal z vodstvi posameznih poli-
tičnih strank, ki naj bi mu poma-
gala umiriti nezadovoljstvo in re-
šiti poglavitne probleme Albani-
je.
• • •
KUBA: Na vrhu latinskoame-
riških držav so kubanski politiki,
predvsem Fidel Castro, obsodili
svoje sosede, da na vsak način
želijo Kubi vsiliti večstrankarski
politični sistem. To štejejo kot
grobo vmešavanje v kubanske
notranje zadeve. Večino svojih
sosed so tako Kubanci označili
za zaveznice sovražnih ZDA, Ca-
stro pa je večstrankarski sistem
ocenil kot »popoln gnoj«.
• • •
ZDA: Te dni so počastili 50.
obletnico napada na Pearl Har-
bour. Ameriški predsednik je v
govoru poudaril, da se ZDA niso
borile proti rasam in narodom,
temveč proti totalitarizmu. Pose-
bej je poudaril, da so Japonska,
Nemčija in Italija njihove prija-
teljske države, kljub temu da so
jih skupaj z zavezniki v drugi
vojni porazili.
AVSTRIJA: V zvezi z jugoslo-
vansko vojno se je oglasil tudi
avstrijski predsednik Kurt Wald-
heim. Napovedal je, da se Avstri-
ja, zaradi zgodovinskih razlogov,
ne bo vključila v posredovanje
modrih čelad v Jugoslaviji. Je pa
pripravljena predvsem Češki in
Slovaški predati svoje izkušnje
pri dosedanjih mirovnih akcijah.
Avstrijski obrambni minister
Kari Majcen se je namreč ob
obisku pri sosedih že zavzel za
to, da bi v mirovnih četah sode-
lovale češke in slovaške čete.
• • •
MOSKVA: Predsednik čečen-
sko-inguške republike, ki je v se-
stavi Ruske federacije, je od Mi-
haila Gorbačova zahteval, naj bi-
všemu vzhodnonemškemu vodji
Erichu Honeckerju omogoči pri-
hod v to republiko. Ta mu je pri-
pravljena ponuditi politični azil.
• • •
ZDA: Po skoraj 65 letih obsto-
ja je te dni propadla nekoč naju-
glednejša ameriška letalska dru-
žba Pan Am (Pan American
VVorId Airlines). Njen prvi pilet
je bil 1927. v Havano na Kubi.
Novica o bankrotu je prišla tako
nenadoma, da je na stotine po-
tnikov ostalo sredi letaliških ča-
kalnic, okoli 8500 uslužbencev
pa je čez noč ostalo na cesti —
brez dela. Tako so Američani iz-
gubili še en spomenik svoje pod-
jetnosti. Večji del podjetja je od-
kupila družba Delta. Novi val
bankrotov pa se obeta časopi-
som. Daily News je pred bankro-
tom. Po pomoč se je zatekel med
drugirn tudi h Kalikowu, lastni-
ku New Vork Posla ,—.vendar je
tudi ta v finančnih škripcih . . . ^
pripravila: d.l.
TEDNIK -     december 1991
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
REPUBLIŠKI MINISTER, ZA PROMET IN ZVEZE NA OBISKU V PTUJU
Denar, denar, denar... in znova denar
Ko se je republiški minister za promet in /\eie prejšnji pe-
tek v Ptuju sestal s predstavniki občin Ormoža in Ptuj, člani
ptujskega Kluba menežerjev in nekaterimi drugimi, ni povedal
nič spodbudnega. Sedanji razrez integralnega proračuna za leto
1992 prometu in zvezam ne daje nobene priložnosti. Če bo osta-
lo pri enajstih milijardah tolarjev, bodo odpadle vse novograd-
nje, za ceste in železnice bo veljala enostavna reprodukcija, da
že zgrajene ceste, ki so bile tudi slabo zgrajene, tudi do konca
ne propadejo.
»Prizadevali si bomo, da bi v
naslednjem letu le dosegli, da bi
sredstva za promet delno ali v
celoti šla iz proračuna, da bi z
njimi gospodarilo prometno mi-
nistrstvo. Dogovoriti se moramo
za ključ, da bomo vse tiste zade-
ve, ki so nujne in jih bodo v
skupščini potrdili, v programu za
naslednje leto tudi uresničili.
Če bo potrjen sedanji pro-
gram, bo šlo za ceste 5,3 milijar-
de tolarjev, 5,7 za potrebe želez-
nice in nekaj malega za druge
potrebe znotraj prometa (PTT,
luke in zračni promet). V takih
razmerah ni mogoče govoriti o
razvoju, lahko se samo pogovar-
jamo o tem, kaj bomo popravlja-
li.
Če bo program širši, bo goto-
vo v njem tudi gradnja podvoza
v Ptuju kot ena izmed prvih pri-
oritet. Ta gradnja je tudi zajeta v
gradnji Heksagonale, ki v Slove-
niji predstavlja povezavo Trsta z
Budimpešto. Poleg tega bomo
morali še naprej popravljati ce-
sto med Slovensko Bistrico in
Ptujem, med Ptujem in Ormo-
žem, urediti cestno povezavo z
Madžarsko. Upamo tudi, da bo-
mo naslednje leto lahko pričeli
delati pri pyhrnski avtomobilski
cesti. To pa so že optimistične re-
šitve, do katerih bo potrebno šele
priti.
V ministrstvu za promet in
zveze smo izdelali gradivo »Pro-
metna politika Slovenije«, v ka-
terem smo predvideli razvoj po-
sameznih delov prometa v na-
slednjih letih in predlagali neka-
tere pobude glede financiranja.
Dokumenta vlada še ni potrdila,
v sedanji fazi predstavlja zgolj
predlog možnosti reševanja pro-
metne politike, o katerem bodo
odločali poslanci.«
Udeleženci pogovora so imeli
za ministra Krajnca več konkre-
tnih vprašanj.
Slavko Vamberger, direktor di-
rekcije za gospodarsko infra-
strukturo, je želel zvedeti več o
novem zakonu o cestah, pred-
vsem kaj prinaša slabega in kaj
dobrega glede bodočega financi-
ranja krajevnih cest. Poleg tega
ga je zanimalo, ali bodo ceste na
meji s Hrvaško dobile poseben
status. Ferdo Veingerl je prepri-
čan, da bi še pred sprejemom za-
kona morali ceste kategorizirati
in jih lastninsko opredeliti. Lo-
kalne ceste bodo občinam ostale,
predlaga pa, da bi za njihovo fi-
nanciranje uporabili del sredstev
prometnih taks. Na meji je še vr-
sta nerešenih vprašanj, med te
sodi tudi režim.
Vili Trofenik, predsednik IS
SO Ormož, je prepričan, da je re-
ševanje prometne povezave med
Ptujem in Ormožem, v zadnjem
času tudi Središčem, pomemb-
nejše od gradnje kateregakoli
odcepa avtomobilske ceste. Za-
nimalo ga je tudi, kdaj bo PTT
delniška družba, da ne bomo sa-
mo gradili, potem pa dajali ne-
komu nekaj v upravljanje. Vpra-
šanje PTT naj bi razrešila reorga-
nizacija, za cesto M/3 pa bo po-
trebno poiskati rešitev v 5-let-
nem programu.
Franc Šeruga, direktor podje-
tja Avtošped storitve, d.o.o., je
govoril v imenu zasebnikov, ki
so gradili mejne prehode, pa do
danes še niso dobili plačila. Pri-
zadetih je 30 lastnikov gradbene
mehanizacije.
Vojteh Rajher, predsednik SO
Ptuj, je podprl prizadevanja mi-
nistrstva za promet in zveze, da
pridobi avtonomne vire sredstev,
saj bo potem lažje nosilo odgo-
vornost za sprejete naloge. Bran-
ko Brumen, predsednik IS SO
Ptuj, vztraja, da mora imeti ptuj-
ski podvoz v vsakem primeru
prednost. V ptujski občini pa po-
leg tega niso zadovoljni s tem,
kar se dogaja na meji. Izvršni
svet je dal koncesijo za opravlja-
nje gospodarske dejavnosti na
meji zasebniku Francu Šegi, ne
glede na to pa je sedaj v Gru-
škovju tudi Interevropa. Pred-
vsem jih zanima, kdo lahko o
tem odloča.
Vsa namenska sredstva — ben-
cinski tolar, cestnina, davek na te-
lefonske impul/e, takse od preleta
letal — naj se zbirajo tam, kjer se
bodo planirala in tudi aktivirala.
Kako lahko planiramo, če ne ve-
mo, s katerimi sredstvi bomo raz-
polagali, vprašuje minister Krajnc
in dodaja, da na zdajšnjo delitev
proračunskih sredstev za prihod-
nje leto za promet in zveze ne mo-
re pristati. Za razliko od njegove-
ga ministrstva, ki polni proračun,
druga samo jemljejo. Če bo pro-
met izločen iz proračuna, potem
bo minister, tako vsaj obljublja,
lahko tudi za nekaj odgovarjal.
Nobeden še ni šel na finančno mi-
nistrstvo, vsak pride v prometno in
se tam razburja, zakaj ni tega in
onega. Marjan Krajnc pove, da je
že ob sprejemu letošnjega prora-
čuna pravočasno opozoril, kaj se
bo zgodilo — in se tudi je. Leto-
šnja pravočasna razprava naj bi
prinesla boljše rešitve, predvsem
pa da bi namenski tolar tudi na-
mensko trosili: če je zbran od
cest, naj gre na ceste!
Pogovor z republiškim mini-
strom za promet in zveze Marja-
nom Krajncem je organiziral
Klub menežerjev Ptuj.
MG
Novi prostori Pivo — slatine
ORMOŽ
Dvajset zaposlenih v obratu
Pivo — Slatine mariborskih
Kolonial v Ormožu sije minu-
li petek vidno oddahnilo. Pre-
selili so se iz prostorov bivše
klavnice Kmetijskega kombi-
nata Ormož v nove na Ljuto-
merski cesti. Vodja poslovne
enote Milan Zore in delavci
so bili zadovoljni, ker bodo
odslej imeli na voljo dobre de-
lovne pogoje. Na 7000 kvadra-
tnih metrih skupnih površin,
od tega Je 1000 pokritih, 4000
asfaltiranih, ostalo pa so zele-
nice, bo delo potekalo povsem
mehanizirano, to pa v starih
prostorih ni bilo mogoče.
ISove objekte Je odprl naj-
starejši delavec enote Edi Šo-
štarič, kulturni program pa so
pripravili učenci ormoške šole
in ormoški sekstet.
»Že pred leti smo delavcem,
zaposlenim v obratu Pivo — Sla-
tine v Ormožu, obljubljali nove
delovne prostore. Dosedanji so
bili resnično nemogoči, saj v njih
ni bilo mogoče delati z novejšo
tehnologijo, paletnim sistemom,
viličarji in podobnim. Vse delo
so morali zaposleni opravljati ro-
čno in na takšen način je bilo de-
lo izredno drago. Prav to je bil
tudi eden izmed vzrokov, da smo
se lotili gradnje novih skladiš-
čnih prostorov,« je povedal di-
rektopr mariborskih Kolonial
Štefan Štajner.
Obrat Pivo — Slatine se je do
sedaj v glavnem ukvarjal z grosi-
Novi prostori Kolonial na Ljutomerski cesti ob plinski ranžirni postaji.
stično prodajo brezalkoholnih in
alkoholnih pijač na območju or-
moške občine, kar 45 odstotkov
pa so prodajali na sosednjo Hr-
vaško. V glavnem so bile to mi-
neralne vode, največ Radenska,
in pivo ~ kar 95 odstotkov iz pi-
vovarne Laško. Z osamosvojitvi-
jo Slovenije in Hrvaške, z mejo
in carino so seveda nastali pro-
blemi v poslovanju s sosednjo
Hrvaško.
»Pričakujemo, da bodo nevše-
čnosti z medsebojnimi dogovori
med obema državama odpravili
in da bo prišlo do brezcarinske
unije, ki jo napovedujejo, ter bo-
do kasneje problemi prodaje in
poslovanja manjši. Blagovne to-
kove poskušamo ponovno vzpo-
staviti,« je še povedal direktor
Kolonial in dodal, da se bo mo-
goče slovenska vlada po medna-
rodnem priznanju pričela bolj
ukvarjati z gospodarstvom in
problemi, ki so nastali zaradi dr-
žavne meje.
Objekt, ki je veljal 14 milijo-
nov tolarjev, je bil zgrajen v zelo
kratkem času, v štirih mesecih.
Zemeljska dela so pričeli šele 19.
julija. Z izvajalcem del, maribor-
skim Konstruktorjem, so se do-
govorili, da jim objekt preda na
ključ, tako da do prekoračitve
gradnje ni prišlo. V že omenjenih
14 milijonih tolarjev je sodelova-
la pivovarna Laško s kratkoro-
čnim kreditom v višini 2 milijo-
na. Radenska z blagovnim kredi-
tom v višini 2,5 milijona in izva-
jalec del, Konstruktor, z 2 milijo-
nama tolarjev, ostalo pa so sred-
stva podjetja Koloniale iz Mari-
bora. Ob prevzemu objekta so bi-
li vsi krediti že plačani, tako da
so brez finančne obremenitve.
Odprtje novih prostorov obra-
ta Pivo Slatine v Ormožu med
drugim sovpada s 40-letnico Ko-
lonial, ki so se v začetku razvija-
le kot grosistična trgovina, 1960.
leta pa so se registrirale tudi kot
maloprodajna trgovina. Prva sa-
mopostrežna trgovina v Ormožu
je bila ravno trgovina Kolonial,
nekaj poslovalnic pa je to podje-
tje imelo v posameznih krajih or-
moške občine.
Vida Topolovec
Foto: Š. Hozyan
14.
decembra
bodo
na občini
delali
Republiški izvršni -Jvet je
sprejel sklep, da republiški in
občinski upravni organi, pra-
vosodni oi^ani in drugi drža-
vni organi v Republiki Slove-
niji nadomestijo petek, 27. de*
cembra 1991, z delom V SO-
BOTO, 14. DECEMBRA. Za
stranke veljajo petkove uradne
ure.
pismo »od blizu«-
Scenosleda priznanja Slo-
venije še vedno ni, čeprav vsi
govorijo o 17. decembru. Po
najnovejših informacijah se
bodo dan prej sestali zunanji
ministri Evropske gospodar-
ske skupnosti, ki naj bi pre-
verili obnašanje Srbije in pri-
znali Slovenijo in Hrvaško. Ne glede na vse
evropske intrige je Slovenija prvič v zgodovini
vsekakor najbližja državi.
Slovenska država postaja stvarnost in ne
samo utopija, čeprav je razvoj brez nacional-
ne države pustil sledi v slovenskem narodu.
Večkrat je namreč .slišati očitke, cla Slovenci
nismo državotvoren narod in da nimamo za-
vesti o lastni državi. Zgodovinarji seveda
odločno zanikajo takšne pomisleke in doka-
zujejo, da pravzaprav ni bilo prave priložnosti
za nacionalno državo po eni strani, pa tudi
nismo imeli tako konsistenčnega programa,
kot ga imamo s 57. številko Nove revije, kjer
gre pravzaprav za reakcijo na srbski memo-
randum oziroma centralizem federalne drža-
ve. Centralizem je bil tako rekoč stalno priso-
ten v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev kot
treh državotvornih nacijah na ozemlju bivše
Jugoslavije.
Kakorkoli že — Jugoslavija je razpadla in
možnost politične zveze med nekdanjimi na-
rodi vsekakor odpade. Problematični so edi-
no Hrvati, ki so se in še vedno ozirajo proti
Beogradu, ne nazadnje zaradi izkušenj z Ita-
lijani, vendar je po klanju verjetno tudi tega
psihološkega momenta navezanosti na pra-
voslavje konec. Slovenci pa tudi ne razmišlja-
jo več o kakršnikoli navezi s Hrvati, kakor je
bilo tod pred nastankom države 1918. leta,
kjer smo najprej razmišljali o skupni hrva-
ško-slovenski državi, toda iz že omenjenih ra-
zlogov smo pozneje pristali v skupnosti s Sr-
bi. Zanimivo je, da smo prav Slovenci in Hr-
vati razsuli habsburško monarhijo, ki ni in ni
imela posluha za kakršnokoli državnost Slo-
vencev, saj soji bili vedno na poti v poteh do
Trsta oziroma do pomorskih poti. Sicer pa
smo Slovenci pravzaprav res morda premalo
razmišljali o lastni državi, kar se kaže tudi v
realpolitiki. Vladna kriza, parlamentarna kri-
za, problemi z ustavo in še druge zadeve sicer
kažejo prisotnost demokracije v slovenskem
prostoru, toda škoda Je. da .še nismo medna-
rodno priznani in ne doživljamo vseh zaple-
tov kot normalna država.
Vladimir Vodušek
Demokrati
na Ptuju
Tednik Je poročal o ustanovitvi Demokratske stranke na
Ptuju s posebnim poudarkom na izvajanju g. Bavčarja — koor-
dinatorja stranke. Ker Je bila stranka na Ptuju ustanovljena. Je
potrebno poleg splošnih političnih opredelitev demokratov do
posameznih segmentov družbe obdelati konkretne probleme v
ptujskem prostoru.
Prvo in najbolj pereče vpraša-
nje je gospodarstvo, kjer je veči-
na problemov vezana na lastnin-
sko preoblikovanje. Okoli te za-
konodaje se krešejo mnenja, cilj
pa bi moral biti učinkovitejše go-
spodarstvo in ustvarjanje razmer
za nastajanje dobro organizira-
nih in tržnim zahtevam prilagoje-
nih gospodarskih subjektov. Pri
kreiranju občinske gospodarske
politike se bo stranka zavzemala
za ustvarjanje normalnih okvirov
in pogojev za razvoj gospodar-
ske dejavnosti, ugodne podjetni-
ške klime ter paralelnih tržnih in-
stitucij, kar je odločilnega pome-
na za razcvet podjetništva. Na
nerazvitih področjih bo treba po-
spešiti izgradnjo infrastrukturnih
objektov ter s primerno davčno
in kreditno politiko zmanjšati ra-
zlike do razvitih.
»Neprofitne« dejavnosti so ži-
vljenjsko vezane na dobro go-
spodarstvo. V šolstvu bodo nujni
diferencirani programi, prilago-
jeni področjem, kjer so šole. De-
mokrati smo za fizično samostoj-
nost gimnazije na Ptuju, ker je to
osnovni pogoj za nadaljnje pri-
dobivanje kvalitetnih kadrov. V
zdravstvu sta nujna sodobni ma-
nagement in sprostitev zasebne
prakse, ki mora biti stimulirana z
ustreznimi krediti in ustrezno za-
varovalno politiko. Kultura in
turizem sta neposredno poveza-
na, vendar bo potrebno vložiti še
mnogo truda in znanja, da se bo
to udejanilo.
Stranka je organizirana po in-
teresnih področjih, kar omogoča
bolj poglobljeno in konkretno re-
ševanje problemov. Cela vrsta
konkretnih nalog je pred nami:
oživeti moramo podjetniški inku-
bator, kar omogoča stimulacijo
podjetniških sposobnosti posa-
meznikov v okviru strokovne in-
stitucije; pri dolgoročnem razvo-
ju prostora bo nujna realizacija
»cestnega križa«, ker to prinaša
pomembne lokcijske prednosti;
nujno bo rešiti problem primar-
ne industrije s strogim upošteva-
njem ekoloških standardov . . .
Demokrati se sestanemo v če-
trtek, 12. decembra, ob 18. uri v
mali dvorani Narodnega doma,
kjer bomo določili interesne de-
lovne skupine in izpeljali pripra-
ve na kongres Demokratske
stranke, ki bo v Ljubljani 21. de-
cembra.
Ivan Lovrenčič,
preds. lO
Demokratske stranke
SDP Ptuj za
hrvaške begunce
Na skupni seji predsedstva in kluba poslancev SDP Ptuj so v po-
nedeljek, 9. decembra, v celoti podprli poročilo o problemih in skrbi
za begunce iz Hrvaške, ki je bilo predloženo poslancem občinske
skupščine. Med drugim so sklenili, da bodo tudi sami prispevali v
sklad za pomoč beguncem 5 tisoč tolarjev iz skromnih sredstev lastne
članarine. Ta denar bodo prihranili z gospodarnim poslovanjem in
skromnejšo izvedbo letne programske konference. FF
VABILO
Slovenska kmečka zveza — ljudska stranka, Podružnica Ptuj, va-
bi vse člane in simpatizerje na 4. redni občni zbor, ki bo v SO-
BOTO, 21. 12. 1991, ob 16. uri v KINODVORANI V MAR-
KOVCIH.
Pogovorili se bomo o aktualnem političnem utripu, DENACIO-
NALIZACIJI, ZADRUŽNIŠTVU, VSAKDANJIH TEŽAVAH
KMETA, PREGLEDALI DOSEDANJE DELO IN SI ZADA-
LI SMERNICE ZA NAPREJ.
Gosta bosta dr. Ludvik Toplak in dr. Rajko Pirnat.
Vljudno vabljeni!
SKZ-LS— PODRUŽNICA PTUJ
PREDSEDNIK:
Janez ŽAMPA
4 — OD TU IN TAM
12. december 1991 —
TEDNIK
OD
A
PAČ...
CIRKULANE: Še letos naj bi bila končana telovadnica pri tarn-
kajšnji osnovni šoli. Zaradi nizkih temperatur in delnega zamujanja
izvajalca pa se to, kot so nam povedali na krajevni skupnosti, najbrž
ne bo zgodilo.
Na osnovi že odobrenih projektov v okviru republiškega progra-
ma za razvoj demografsko ogroženih območij lahko krajani te kraje-
vne skupnosti pričakujejo 1.938 697 tolarjev sredstev za gradnjo lo-
kalne ceste Pristava- meja s Hrvaško ter 1382 500 tolarjev za 1. fa?o
vodovodnega omrežja Pohorje —Cirkulane in 796 005 tolarjev za 1.
fazo vodovoda Turški Vrh —Cirkulane.
TEDNIK
GRAJENA: Prebivalci tega kraja so nas pred kratkim opozorili
na neurejenost okolice okrog osnovne šole in zgradbe, v kateri je se-
dež krajevne skupnosti. Pravijo, da se še snomniio, kako so kot učenci
osnovne šole čistili in urejali majhen park ob oneh stavbah.
TEDNIK
KICAR: Tu so pred mesecem odprli blizu kilometer in pol dolgo
asfaltno cesto na Velikem Vrhu, ki jo poleg 25 lastnikov hiš tik ob ce-
sti uporablja še 73 okoliških hiš, lastnikov poč. hišic in nekaj drugih
prebivalcev. Investicija je veljala 1,4 milijona tolarjev; zbrali so jih po
nišah (v povprečju po 19.000 na eno). Poleg tega pa so jim priskočili
na pomoč še v pstalem delu Kicarja, v Levanjcin, Sp. Velovleku, Paci-
nju, Dornavi, Zabjaku, Novi vasi pri Ptuju, delu Placarja, Rogoznici
ter Podvincih. Dela so v začetku septembra pričeli izvajati delavci
Nizkih gradenj Ptuj z osem članskim gradbenim odborom, ki gaje vo-
dila Anica Meznarič, pa sta najtesneje sodelovala nadzorna Borut
Bernhard in Konrad Vela. Veliko prostovoljnih ur so prispevali tudi
krajani sami, saj so v glavnem opravili vsa fizična dela. Za pomoč so
Predsednica gradbenega odbora Anica Meznarič je na novo cesto v Veli-
kem Vrhu zelo ponosna, (foto: M. Ozmec)
Israjani hvaležni tudi Stanovanjski zadrugi 92, Stanovanjski zadrugi
Zabjak, Perutnini, Mercatorju Izbiri Panoniji, Metalki, KK Ptuj ter
KS Rogoznica in Destrnik.
TEDNIK
LESKOVEC: Pred kratkim smo pisali, da ima osnovna šola v tej
krajevni skupnosti bolj slabe zveze na občini. Sedaj pa smo opazili,
da JO je komisija za določitev prioritet širitve in vzdrževanja šol uvr-
stila v program širitve in vzdrževalnih del. Šoli naj bi popravili streho
in žlebe, uredili vodovod, zbrusili parket in jo pleskali. V programu je
tudi dozidava telovadnice.
Iz programa za razvoj demografsko ogrpženih območij v Sloveni-
ji je v ptujsKO občino že prišlo 824 518 tolarjev za gradnjo lokalne ce-
ste Velika Varni ca—Avguštin. Odobrili so jim tudi že 890.667 tolarjev
za lokalno cesto Mala v'arnica—Skorišnjak in 1.173 500 tolarjev za
sekundarno vodovodno omrežje Zg. Leskovec—Mala Varnica.
TEDNIK
MEJA S HRVAŠKO: Z gradnjo infrastrukture za tri mejne pre-
hode v Halozah (Gruškovje, Cvetlin in Zavrč) so tam pridobili
10,8 km asfalta, 5 577 m telefonskih kablov, 3 205 m električne nape-
ljave ter nekaj več kot 5 kilometrov vodovodnih napeljav.
TEDNIK
POLENSAK: Pisali smo že o njihovih težavah z vodovodom. Za-
nje bo prav gotovo razveseljiva novica, da so iz sredstev za demograf-
sko ogrožena območja že odobrili 1 463 500 tolarjev za gradnjo vodo-
voda.
TEDNIK
RABELČJA VAS: Občinska komunalna inšpektorica se je zelo
razhudila zaradi neurejenih zelenic in onesnaženega okolja blokov-
skih naselij. Najhuje je v Ulici 5. prekomorske brigade, v Ulici 25.
maja in na Volkmerjevi cesti od 21 do 24. Zelenice so uničene, polne
plastike in papirja, mlada drevesa so komaj preživela obleganje, grmi-
čevje pa so ponekod popolnoma uničili. Inšpektorica je prebivalcem
teh blokov naročila, naj zelenice uredijo, počistijo odpadke in okolico
zbirališč odpadkov . . . Doslej še ni bilo opaziti, da bi jo pri tem upo-
števali; še posebej zvesto večina prebivalcev parkira na zelenicah. Si-
cer pa je sedaj svinjarijo pobelil sneg . . .
TEDNIK
TIBOLCI: To je poleg Zamušanov najbolj nerazviti del gorišni-
ške krajevne skupnosti. Tudi za njih imamo razveseljivo novico. Iz
sredstev za razvoj demografsko ogroženih so jim že odobrili 2.254 040
tolarjev za most v Tibolcih.
TEDNIK
VITOMARCI: V Vitomarcih imajo še vedno težave z zajetjem
pitne vode. Vanj naj bi imeli nekateri speljane odplake. Še vedno se
Krajani razburjajo zaradi velikih perutninskih hlevov, ki delujejo,
kljub temu da so krajani dobili spor z lastniki o ekološki oporečnosti
lolcacije hlevov. Edini veseli novici sta za njih ti, da so dobili sredstva
za lokalno cesto Vitomarci —Cerkvenjak v višini 796 005 tolarjev in
da iz sosednjih vasi zelo radi zahajajo y njihovi dve diskoteki — Pri
Lipi in čez cesto.
TEDNIK
ZAMUSANI: Tudi ta nerazviti del gorišniške krajevne skupnosti
bo kot kaže, le dobil vodovod. Iz sklada za razvoj demografsko ogro-
ženih območij so jim že nakazali 2.477 500 tolarjev za gradnjo vodo-
vodnega omrežja Zamušani - Mota.
D. Lukman

DO
Z
UPEČJE VASI
Didaktične razstave
v ptujskem muzeju
v razstavišču na gradu je do 31. decembra odprta razstava Narod-
ne galerije LJubljana »nevidne strani vidne umetnosti«. Avtorica razsta-
ve Lidija Tavčar, ki že vrsto let dela kot pedagog v tej ustanovi, pravi, da
Je razstava nastala na podlagi raznovrstnih vprašanj, ki Jih učenci posta-
vljajo ob ogledu Galerije. Razstava pa ni namenjena samo otrokom,
temveč Je zelo zanimiva tudi odraslim. Postavljena Je na način, ki do se-
daj pri nas ni bil znan, ukvarja se z vprašanji, na katera avtorji likovnih
razstav navadno niso odgovarjali.
Razstavo samo Je najbolje opisala avtorica sama:
Časovna odmaknjenost je pov-
zročila, da je marsikatera iznajd-
ba starih mojstrov prezrta, zato
učencem kažemo, kako so liko-
vna dela nastala in zakaj so tak-
šna, kot se nam danes kažejo.
Stari mojstri so skrbno ravnali s
težko pridobljenimi naravnimi
barvili, ki so jih pripravljali iz
mineralov, živali in rastlin; nekaj
teh primerkov je razstavljenih.
Vsaka umetnina je zasnovana
v določeni tehniki: slikarji ali ki-
parji s svojim znanjem in poslu-
hom za materiale ter orodja izbi-
rajo tiste, ki najbolj ustrezajo nji-
hovim namenom. Na razstavi na
vabljiv način predstavljamo na-
stanek freske, tabelne slike in
pripravo jajčne tempere ter olj-
nih barv.
Risba je temelj vsem oblikam
likovnega ustvarjanja, zato so na
ogled risbe v različnih tehnikah,
z opozorilom, iz kakšnih snovi so
risala.
Tretji del razstave je namenjen
kiparskim tehnikam; pri nekate-
rih kipih nazorno rekonstruira-
mo postopek nastajanja.
Zagotovo v kratkem zapisu ni-
smo razkrili vseh skrivnosti, ra-
dovednost pa bo potešil ogled
razstave.
Razstavo dopolnjuje predvaja-
nje videofilmov o likovnih tehni-
kah (Lidija Tavčar).
Razstava bo na ogled do 31.
decembra vsak dan razen pone-
deljka od 9. do 17. ure. Za napo-
vedane šolske skupine je možen
ogled že od 8. ure zjutraj in
vključno s ponedeljkom. Ker je
razstava naletela na velik odmev
(v enem tednu si jo je ogledalo
700 obiskovalcev), je za šolske
skupine nujno potrebna poprej-
šnja najava. Pripravili smo delo-
vne liste — posebej za nižjo ter
višjo stopnjo osnovne šole — s
pomočjo katerih učenci samo-
stojno spoznajo razstavo. Delo-
vne liste so za ogled razstave
uporabili tudi srednješolci. Uči-
telji likovnega pouka so se tokrat
posebej izkazali in so nam v veli-
ko pomoč. Večina jih otroke po
razstavi popelje sama, kar je nuj-
no potrebno glede na to, da so
navadno kar trije razredi istoča-
sno na razstavi. Še posebej pa
nam je pomagala likovna peda-
goginja Leja Kralj z učenci osno-
vne šole Olge Meglic, ki so pri-
pravili risbe in jih njihovi sovrst-
niki, ko pridejo na razstavo, lah-
ko barvajo. Muzejska restavra-
torka Metka Kavčič pa ob neka-
terih dnevih predstavlja kiparske
tehnike. Pomagala nam je tudi
Rozina Šebetič, učiteljica likov-
nega pouka v pokoju, ki je otro-
kom predstavila akvarel.
Nekaterim aktivnostim ob raz-
stavi smo se zaradi izredno veli-
kega števila obiskovalcev morali
odpovedati. Idealno bi bilo, če bi
imeli na razstavi samo en razred
naenkrat, to pa na žalost zaradi
kratkega časa postanka te razsta-
ve pri nas ni mogoče.
Majda Fridl-Grah
PISMO IZ UUBUANE
Dragi Franček! \
Hvala za pozdrave in poslane klobase, ki so nam zelo teknile, j
posebej še sedaj, ko cene kar pridno rastejo. Včeraj sem se lotil kr- \
mežljavega gozdička, seveda s krampom in motiko. Spomladi bom '
tam posadil krompir, da bomo nekako preživeli, kljub sosedovi pri- \
pomhi, da nam pač ni treba garati na zemlji, ker imamo veliko pla-i
čo. Jaz pa mislim, da bomo Slovenci morali v prihodnje obdelati^
vsak košček zemlje, če bomo hoteli otepati vsaj krompir in zelje,,
kajti države, ki naj hi nas priznale, nam ne bodo kar zastonj poma-'
gale z dolarji, markami in drugimi devizami. Jaz se pač ravnam po'
pregovoru: Sam si pomagaj in bog ti bo pomagal. i
Bog bo moral pomagati tudi ustavni komisiji in Peterletovi'
vladi, da ne ho šlo oboje k hudiču. Z njima vred pa še mi, ljubi Slo-^
venci. Ustavna komisija je že na pravo mesto postavila pike in veji-^
ce, ni pa se ji uspelo dogovoriti o tistem ustavnem členu, ki govori o ■
abortusu. Medtem ko nekateri tisti, ki nimajo otrok in se spoznajo \
na zakon kot mačka na boben, menijo, da v ustavi nikakor ne sme \
biti določila o abortusu, pa večina žensk meni, da naj bi le ostalo \
to, kar je že zapisano v sedanji ustavi, namreč da imajo ženske pra- ]
vico do predčasne prekinitve nosečnosti, četudi je to bilo urejeno že i
v časih 45-letne diktature. '.
Očitno bo moral bog pomagati tudi Peterletovi vladi, da se bo'
obdržala na oblasti. In ker Peterle verjame v boga, se bo, kot kaže, \
še nekaj časa obdržal na oblasti. '•.
Še vedno je na tapeti zakon o privatizaciji in najbrž še dolgo \
bo, predvsem po zaslugi zbora združenega dela, zadnji čas pa tudi
po zaslugi nekaterih strank. Celo šestavljalci zakonov se najbolje ;
ne znajdejo v množici določb in amandmajev k zakonu, j)a tudi ne- \
kateri drugi strokovnjaki niso najbolj na tekočem s tem, kar piše v 5
zakonu.
Toda Pirnatova narodnjaškoobrambna stranka se je znašla, i
Predlaga izvedbo referenduma, na katerem hi se državljani Slove-\
nije demokratično izjasnili, ali so za zakon ali ni.w. Ob tem moram ;
reči, da doslej nisem vedel, da se lahko kar vsi Slovenci o tem kvali- i
ficirano odločamo, ko pa se strokovnjaki ne znajdejo. Sem se pač}
motil. i
S Pirnatom in njegovimi obramboslovci pa je povezana tudi
vojna zoper neupravičeno prilaščanje družbene lastnine, kar počno, ;
razumljivo, predvsem rdeči direktorji. Pirnatu seveda nikakor ne \
gre za volilne glasove in popularnost, ampak izključno za pravi-,
čnost. Še dobro, da kar sam to počne, saj so sodišča itak preobre-,
menjena. Samo ne vem, kako bo z njim in njegovo stranko, ko ho-\
do začeli veljati predpisi, ki bodo divje lastninjenje povsem onemo-i
gočili. Ne bodo imeli več štofa, kot se reče, razen obrambe sloven-,]
stva in slovenske države, ki bi jo sploh veljalo obdati z berlinskim]
zidom in prek njega klicati Evropo za pomoč. ^
Franček, po mojem ho moral kmalu klicati na pomoč tudi dr. \
Janez Drnovšek, saj bo ostal brez sredstev za preživljanje. Oblastni^
vrhovi se namreč nikakor ne morejo ali nočejo dogovoriti, kakšno J
delo bi ponudili našemu najbolj uglednemu Slovencu, ki pa se še ni j
odločil v kakšno stranko bo in če sploh bo vstopil. In v tem tiči za-}
jec. i
Aco Sunjic je že leta zelo uspešen direktor ljubljanskega Lu- ■
tkovnega gledališča. Verjetno si že opazil, da pa je kljub temu z J
njim nekaj narobe. Sedaj mora dokazati, da ni Neslovenec, in po- \
tem ne bo imel več težav zaradi direktorovanja. \
Na ljubljanski TV so zbrali podatke o krivicah, ki so se v prejš--\
njem režimu dogajale avtorjem problematičnih prispevkov, ki niso
bili javno predvajani. Na javni poziv, naj se oglasijo posamezniki in
avtorji, ki niso imeli dostopa na RTV ali so hUi ovirani pri delu, se\
jih je do roka prijavilo kar pet. 1
Tako. pa sem spet pri koncu svojega pisanja. \
Prejmite vsi skupaj prisrčne pozdrave in dobro se imejte v tehJ
demokratično razgibanih časih. J
TONČEK
EvangelJčani in Židje na Ptuju
Kronika Ptuja s konca prejš-
njega stoletja piše o evangeličan-
skih večerih in praznoverjih. Ce
je imel nekdo deset otrok istega
spola, drugega za drugim, je bil
deseti otrok obsojen na večno
popotovanje. Vendar je imel dar,
da je lahko prerokoval. Takšno
osebo najdemo na Hajdini. Ta
oseba je med drugim napoveda-
la, da bo svet, če se človeštvo ne
bo izboljšalo, v sedmih letih pro-
padel. Nepovedal je konec sveta,
po 27 letih pa bo nastopilo iz-
boljšanje.
Od 22. do 28. septembra 1910
so v Ptuju ustanavljali evangeli-
čansko cerkveno gradbeno dru-
štvo za mesto in okolico. Pred-
sednik je bil S. Michael Scholler.
Društvo je sledilo namenu evan-
gelijskih verskih tovarišev z ure-
ditvijo božje hiše, ki jo zahteva
posvetno in cerkveno življenje.
Gradbeni prostor za cerkev je bil
kupljen za 800 kron v Villerjevi
četrti.
31. marca 1785 je Jožef II. iz-
dal dvorni odlok za vse nekatoli-
ške skupnosti, da lahko same
presodijo, kam bodo pokopale
svoje še ne krščene umrle otroke.
Lahko jih namreč pokopljejo tu-
di na »navadnem« pokopališču.
Vpis smrti evangeličanskega ver-
nika v mrliško knjigo, ki je bil
pokopan na katoliškem pokopa-
lišču, pa odreja odlok notranjega
ministrstva 16. avgusta 1883. le-
ta.
I. aprila 1856. leta je bil prvi
evangeličanski pokop v prisotno-
sti velike večine prebivalcev na
pokopališču v Kaniži pri Ptuju.
Naslednje leto so uredili evange-
ličansko pokopališče v severovz-
hodnem delu mestnega pokopa-
lišča v izmeri 30 klafter. Leta
1860 pa prezapolnjenost pogreb-
nega prostora na mestnem poko-
pališču sili evangeličane k uredi-
tvi svojega pokopališča, ki so ga
posvetili še isto leto v mesecu ok-
tobru.
V arhivu mestne župnije je
ohranjena prošnja zastopnikov
evangeličanske skupnosti, da naj
se del polja uredi v evangeličan-
sko pokopališče. Istočasno so 14.
februarja 1861. leta prošnjo po-
slali na krajevni urad v Ptuju. Po
katastrski skici naj bi se ta del
evangeličanskega pokopališča
priključil mestnemu ob vzhod-
nem obzidju pokopališča. Evan-
geličanska skupnost je kupila
zemljišče za svoje pokopališče v
izmeri 600 klafter po 50 krajcar-
jev za eno klaftro.
V drobni brošuri (hrani jo
Ljudska in študijska knjižnica
Ptuj) je pokopališki red evangeli-
čanske skupnosti na Ptuju s 16
odredbami. Odredbe se v večini
ne razlikujejo od običajnih poko-
paliških redov (velja le za člane
skupnosti, načini pokopov — kr-
ste, mesto pokopov — vrstni,
grobnice, cenik grobov in podob-
no|.
Zidje se najpogosteje omenja-
jo v zvezi s trgovino. V mestu so
živeli že v prvi polovici 13. stole-
tja, kdaj pa so natančno prišli, ni
moč ugotoviti. Prvič se omenjajo
v letu 1278. Njihova občina je hi-
tro naraščala, saj so v letu 1286
omenjene že štiri. Stanovali so v
svoji ulici, ki se že leta 1334 ime-
nuje Judenstrazz. Imeli so svoje-
ga sodnika za reševanje sporov s
kristjani. Njihov glavni posel je
denarništvo, ki jim je zelo hitro
prineslo bogastvo, in tako so po-
stali najpomembnejši mestni pre-
bivalci. Njihovo središče je bila
sinagoga.
Omenjajo se v Statutu mesta
Ptuja iz leta 1376 v poglavju o
Židih: »Kako naj Ptujčani nasto-
pajo napram deželnemu knezu
in nadškofu iz Salzburga«. Ju-
dovski sodnjk sodi Židom po
svojih zakonih. Judje naj svoja
pisma, ki jih imajo za meščane,
vsako leto prinesejo v pisarno
mestnemu sodniku in potem iz-
rečejo svoje zahteve. Na cerkve-
ne dragocenosti, surovo sukno.
nezrelo žito. krojeno a še nedo-
končano obleko Judje ne smejo
posojati.
Lokaliziramo lahko njihov
»geto«, kjer so stanovali tudi
kristjani. To je bila današnja Ja-
dranska ulica, sinagoga pa na hi-
šni številki 9. Jude so iz Štajerske
in Koroške začeli preganjati že v
začetku 14. stoletja. Okrog leta
1370 so ustanovili tajno društvo
— »Ungenannte Judenhauer«,
ki je zahtevalo izgon Judov. Ker
pa se to ni zgodilo, so požgali ju-
dovsko četrt. To se je zgodilo tu-
di v Ptuju leta 1397, ob tem pa je
bila požgana tudi mestna cerkev.
Dokončno so štajerski deželni
stanovi dosegli leta 1496, da so
Jude pregnali, sinagogo pa spre-
menili v cerkev Vseh svetnikov
(enako se je zgodilo v Mariboru).
Ulica se je preimenovala v Aller-
heiligengasse leta 1494 (Ulica
Vseh svetnikov).
V Ptuju so imeli Židje poleg
svoje cerkve za svojo božjo hišo
tudi svoje pokopališče. Danes
nam priča o morebitnem poko-
pališču le prazen prostor za hiša-
mi in ohranjeni židovski nagrob-
niki v križnem hodniku domini-
kanskega samostana, kjer je da-
nes muzej.
Tudi državni upravni organi
niso mogli mimo Zidov. Dekret
dvorne pisarne v času cesarja
Franca odreja 18. decembra
1813. leta, da se pri ureditvi Ži-
dovskega pokopališča ne plača
nobena taksa. Zgodnejša odred-
ba v času Marije Terezije 22. sep-
tembra 1753. leta pa določa, d^
se Židje, enako kot ostali, ne
smejo pokopati pred 48 urami
po smrti.
Tako evangeličani s svojimi
družinskimi večeri kot Židje s
svojim kapitalom so bili sicer ši-
bek, a ne neopazen dejavnik pri
oblikovanju mestnega življenja.
Irena Benedičič,
Zgodovinski arhiv Ptuj
Vhod na pokopališče za nekatolike — desno od vhoda na mestno poko-
pališče.
TEDNIK - 12. oecember 1991
OD TU IN TAM — 5
Bojkotu pisnih nalog še ni videti konca
Po srečanju sindikalnih zaupnikov Sindikata vzgoje in izobraževanja ljubljanskega
območja z ministrom za šolstvo in njegovimi sodelavci v Cankarjevem domu 5. decembra
je postalo jasno le to, da še vedno ni jasno, ali bodo učitelji slovenščine, matematike in
tujih jezikov s svojim bojkotom pisnih izdelkov dosegli zmanjšanje učne obveze, s čimer
bi bilo pravilneje vrednoteno in priznano njihovo delo. Tako še vedno obstaja možnost,
da bodo vsi učenci vseh slovenskih šol v teh predmetih ostali neocenjeni.
Znano je, da javno nihče
noče priznati, kdo je zakuhal
ves zaplet z normativi, ki uči-
teljem ključnih predmetov ne
priznavajo debel mesec dela.
Zavod za šolstvo trdi, da oni
niso za ukinitev diferencira-
ne učne obveze, ministrstvo
za šolstvo trdi isto, pred krat-
kim pa se je za zmanjšanje
učne obveze pri teh predme-
tih zavzel tudi Strokovni svet
ter skupščinski Odbor za
vzgojo, šolstvo in šport. Vsi
priznavajo, da imajo ti učite-
lji ogromno dela s popravlja-
njem nalog, pa vseeno kaže,
da to delo ne bo priznano in
da bi ga morali učitelji opra-
viti zastonj.
V svojih javnih nastopih so
se vsi izvijali, češ da so se
normativi spremenili v labi-
rintu drugih teles, ki poma-
gajo naši vladi pri vladanju.
Kaže, kot da o bistvenih šol-
skih vprašanjih odloča Ko-
misija za družbene dejavno-
sti ter Zakonodajna komisija,
kajti ministrstvo za šolstvo je
izumilo sistem, da njegove
odloke podpisuje slovenska
vlada. Tako se lahko gre mi-
nistrstvo skrivalnice in ni ni-
koli krivo za neumnosti, ki
jih povzročajo v šolstvu ne-
premišljeni predpisi. Zdi se,
da sploh nima vpliva na svoj
resor.
Počasi pa le prihaja na
dan, zakaj se noče tem učite-
ljem zmanjšati delovna obve-
za. Svetovalci ministra so še-
le sedaj ugotovili, kako
ogromno delo opravljajo uči-
telji teh predmetov, ko po-
pravljajo naloge. Slovensko
šolstvo bi potrebovalo nekaj
stotnij učiteljev več, če bi to
delo vrednotili s polovico do-
sedanjega fonda delovnih ur!
Maks Vester je opozoril na to
v radijski oddaji Studio ob
sedemnajstih v ponedeljek, 2.
decembra, Ivan Bitenc pa se
je pohvalil na omenjenem
srečanju v Cankarjevem do-
mu, da je to zaračunal. Ker je
to delo tako obsežno in tako
otipljivo jasno, da ga ni mo-
goče negirati, so ti svetovalci
očitno našli salomonsko reši-
tev: učitelji naj ga pač opra-
vijo zastonj, icer bi preveč
stalo, če bi plačali tolikšne
delovne obveze.
Kmečka pamet bi ravnala
tako: Cesar si ne morem pri-
voščiti, pač ne bom naročil.
Logika strokovnjakov za šol-
stvo na višji stopnji pa se ra-
vna tako: Česar ne morem
plačati, bodo napravili za-
stonj (kar je po kmečki logiki
zelo blizu pojma goljufija).
Ob takšnem ravnanju teh
svetovalcev se človek ne mo-
re načuditi, kako lahko uči-
telj, čim zleze izza katedra na
nekakšen foteljček, pozabi,
kaj je zahtevalo od njega v
šoli izredne napore, in izum-
lja predpise, normative, pra-
vila itd., s katerimi čim bolj
škoduje včerajšnjim kole-
gom, pa tudi celotnemu po-
dročju, za katerega funkcio-
niranje naj bi skrbel.
Dokler smo imeli samou-
pravne interesne skupnosti,
so ti ljudje šolam pač razdeli-
li denar, ki gaje oblast name-
nila šolstvu, in se nanjo izgo-
varjali, da pač niso dali več.
Podobne skrivalnice očitno
potrebujejo še sedaj. Potem
so se šolniki samoupravno
skregali in si v okviru dode-
ljenega denarja priznali razli-
čne obremenitve. Sedaj pa
oblast šolam ne dopušča tak-
šne »svobode« in šele sedaj
spoznavajo svetovalci in stro-
kovnjaki za šolstvo, koliko
dela učitelji opravijo za tistih
nekaj fičnikov. Podira se jim
iluzija, da bodo s centraliz-
mom prihranili kaj šolskega
denarja.
Seveda je v šolstvu mogoče
varčevati tudi na drugačne
načine: lahko se ukinjajo ne-
potrebni predmeti in s tem
zmanjša obremenjenost
učencev, lahko se zaostrijo
kriteriji za šolanje neuspeš-
nih učencev in se bolj posveti
sposobnejšim in obetavnej-
šim, lahico se racionalizira
mreža šol, vendar bomo mi
financirali tudi privatne (za-
enkrat le cerkvene) šole itd.
Pa ne; najenostavnejše je
zahtevati od učitelja, naj pač
dela to, ono, tretje, četrto ...
zastonj.
Zoltan JAN
Šolski zvonec
nam je zaupal...
MARKOVCI • Učenci razredne stopnje so povezali v šo-
pek svoje pesmi, recitale, spise in zborovsko petje ter ga podarili
staršem na zadnji govorilni uri.
PTUJ • Vzgojiteljice, otroci in starši Vzgojnovarstvene or-
ganizacije Mirana Sagadina, enote Potrčeva 9, bodo do prihoda
dedka Mraza skupaj izdelali igrače za otroke. V tem tednu pa
imajo še poseben program: v ponedeljek je bila super telovadba,
v torek so gledali diafilme, včeraj so nastopali po drugih skupi-
nah, danes so izdelovali prstne lutke in novoletne okraske, jutri
bodo otroci pekli palačinke, pa disco bodo imeli. Ni od muh,
kaj?
VIDEM • Naslednji teden bodo imeli na tamkajšnji šoli
kulturni dan. Šesti, sedmi in osmi razredi bodo kulturno »dela-
li« v dvanajstih interesnih skupinah. Kaj bodo počeli, bodo ob
koncu predstavili na videu, povabili pa bodo tudi starše. Učenci
od prvega do petega razreda pa si bodo v Ptuju ogledali glasbe-
no pravljico Tarantilova piščalka.
SREDIŠČE OB DRAVI • Učenci tamkajšnje osnovne šole
so v ponedeljek popoldan v telovdanici pripravili kulturno prire-
ditev z naslovom TEBI, HRVATSKA. Prostovoljne prispevke so
namenili za pregnance. V nadaljevanju so opravili še roditeljske
sestanke.
ORMOŽ • Minulo soboto so učenci osnovne šole pripra-
vili skupaj z ormoško krajevno skupnostjo v avli sprejem za vse
nad 70 let stare krajane.
SLOVENSKA BISTRICA, SPODNJA POLSKAVA, MA-
KOLE IN OPLOTNICA • V okviru prireditev Veseli december
so si učenci omenjenih osnovnih šol ogledali v ponedeljek in to-
rek lutkovno igrico Volk in sedem kozličkov.
Koncert starih znank
v petek, 13. decembra, se bodo ob 19. uri v baročni dvorani Mino-
ritskega samostana na Ptuju ponovno predstavile pevke ŽPZ ROTOVŽ
iz Maribora z dirigentko prof. Karmino Šilec. Ptujskemu občinstvu so
se pevke letos že predstavile na celovečernem koncertu 6. junija.
Letošnje leto je za pevke zelo
uspešno, saj so si na dveh med-
narodnih tekmovanjih pripele
drugo in prvo mesto (Budimpe-
šta, Montreaux). Svoj celovečer-
ni program so predstavile na
koncertu v Kazinski dvorani v
Mariboru in navdušile številne
poslušalce. Tretji koncert je imel
zbor v Vacu na Madžarskem, ka-
mor so ga povabili gojenci sred-
nje glasbene šole, s katerimi je
zbor navezal stike ob spomla-
danskem obisku tega kraja v ča-
su mednarodnega tekmovanja v
Budimpešti. Takrat je v tem kra-
ju nastopil skupaj z ženskim zbo-
rom iz Italije ter moškim zborom
iz Nemčije. Zbor je prepeval tudi
na različnih priložnostnih sloves-
nostih, zaključek letošnjega kole-
darskega leta pa bo koncert v
frančiškanski cerkvi v Mariboru
20. decembra ob 19. uri.
Maja Mlinaric
VABILO NA KONCERT
Na gradu bo muziciral orkester
Na Ptuju bomo po dolgem času spet prisluhnili koncertu orkestralne glasbe. Komorni orkester Akademi-
je za glasbo iz Ljubljane, ki nam ponuja izvrsten program popularnih klasičnih del, bo muziciral v viteški dvo-
rani.
Ptujčani imamo le malo prilož-
nosti, da bi doživeli glasbeni ve-
čer s simfoničnim orkestrom.
Večji instrumentalni korpus je za
naše koncertne dvorane skorajda
neprimeren, če izvzamemo letni
prireditveni prostor v minorit-
skem samostanu. Seveda pa nas
ne omejujejo le prostori, bistve-
na ovira tovrstnih koncertov je
kajpada denar, zato nam je mno-
go bližja komorna zasedba.
Ptuj je komorno orkestralno
glasbo gojil že v prejšnjem stole-
tju, pa naj je bila nemško ali slo-
vensko obarvana. Bila je živa in
mesto jo je potrebovalo kot ne-
kaj vsakdanjega. Iz tega je vznik-
nila tradicija, ki je živela še skozi
obdobje prve polovice našega
stoletja, v »novi Jugoslaviji« pa
je skorajda zamrla. Zdaj že de-
setletja poslušamo le mladinski
orkester domače glasbene šole,
ki je izredno prizadeven, vendar
iz te mladike še ni zraslo večje
drevo. Tu in tam pa se vendarle
nekaj zgodi: mladi se združijo z
izkušenimi glasbeniki in za nas
so tovrstni koncerti lepo dožive-
tje. Želimo si, da bi tako glasbe-
no telo redno delovalo in prireja-
lo koncerte ter s tem bogatilo do-
mači kulturni utrip. Morda bi na
ta način lažje oblikovali ptujski
koncertni abonma, ki si ga želi
vedno več ljubiteljev glasbene
muze.
Kakorkoli že, letos je ptujska
Zveza kulturnih organizacij na-
menila del sredstev tudi za glas-
bene sladokusce. V goste so na-
mreč povabili Komorni orkester
PRO ARTE, ki ga sestavljajo štu-
dentje Akademije za glasbo iz
Ljubljane pod mentorstvom
prof. Antona Nanuta — medna-
rodno priznanega dirigenta.
Program, ki nam ga orkester
ponuja, bo za poslušalce pravo
doživetje, saj zajema izbor ve-
čnih melodij klasične glasbe. Iz-
brali so ga z namenom, da bi po-
slušalcem sirom Slovenije praz-
nične dni obogatili s prijetno
glasbo, ki nas vsaj za trenutek
odmakne od vse bolj sive vsa-
kdanjosti. Prisluhnili bomo baro-
čnim mojstrom, ki so svoje stva-
ritve podarili večnosti. Med nji-
mi je Corellijev Božični concerto
grosso ali veliki koncert, kjer dve
skupini instrumentalistov izme-
nično muzicirata in se odlično
dopolnjujeta. Haendlov Koncert
za orgle in godala sodi k virtuoz-
nim baročnim solističnim kon-
certom, ki so z briljantnim stilom
navduševali petično občinstvo.
Antonio Vivaldi, nam vsem po-
znan kot mojster Letnih časov, je
ustvaril vrsto velikih koncertov,
iz katerih odseva njegovo odli-
čno poznavanje galantnega baro-
čnega ustvarjanja. Vedno znova
radi prisluhnemo drobni in hkra-
ti veliki skladbici Johanna Seba-
stiana Bacha Air, ki je del želez-
nega repertoarja vsakega baro-
čnega ansambla, in še bi lahko
naštevali, a naj delček ohranim
zase in vzbudim malček radoved-
nosti.
Prof. Anton Nanut bo diri-
gentsko mesto prepustil mladi
dirigentki Nadi Matoševič, ki je
z velikimi uspehi vodila že sim-
fonični orkester Akademije za
glasbo, orkester Slovenske filhar-
monije, simfonike orkestra RTS
in orkester mladih Alpe-Adria
doma in na tujem.
Radi bi vas opozorili tudi na
to, da bodo na koncertu zazvene-
le piščali muzejskih orgel, ki smo
jih to jesen po dolgih letih pono-
vno predstavili Ptujčanom.
Vabilo velja vsem, ki želite v vi-
teški dvorani ptujskega gradu pre-
živeti lep večer. Koncert bo v četr-
tek, 19. decembra, ob 19.30.
Darja Koter
ŠTIPENDIJE ZA NADARJENE, PODIPLOMSKI ŠTUDIJ,
ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST ZA PRLEKIJO
Fundacija dr. Antona Trstenjaka
v Radencih bodo II. januarja 1992 ustanovili Fundacijo dr. Antona Trstenjaka. Gre za prvo tovrstno
fundacijo ali sklad v Sloveniji; gre za državljansko pobudo, ki pri nas še nima pozitivne pravne podlage in te-
melji na zakonu iz leta 1930. Tako naj bi ustanovitev te fundacije vzpodbudila tudi sprejetje ustreznega zako-
na v Sloveniji. Fundacija naj bi skrbela za študente podiplomskega študija in za založniško dejavnost, ki bi je
bili deležni ljudje iz Priekije, sveta med Dravo in iluro, sveta, ki ga je razvoj mnogokrat obšel po krivici.   ]
Fundacija dr. Antona Trstenjaka bo samostojna
ustanova, ki jo bo vodil upravni odbor (osem do
deset ljudi), prvi donatorji pa so že prispevali de-
nar, sta povedala na petkovi novinarski llonferenci
pobudnika tega sklada dr. Ludvik Toplak in magi-
ster Milan Lovrenčič. Pri nas je to še novost, v
Ameriki pa na primer velike univerze delujejo po
tem principu. Fundacija naj bi zbrala milijon nem-
ških mark osnovnega kapitala. Upravljalec kapita-
la bi moral s to osnovo ustvariti letno 100.000
nemških mark, kar bi omogočilo štiri do pet spo-
dobnih štipendij na leto. Štipendija študentov iz
Priekije ne bo obvezovala, da se morajo po konča-
nem študiju — doktoratu zaposliti doma, omogo-
čila bo le, da lahko študirajo tudi sposobni iz manj
razvitih krajev Priekije.
Do zdaj so se povezali že z vsemi občinami, ki
segajo v Prlekijo: Radgona, Lenart,. Ljutomer, Or-
mož in Ptuj. Kje bo sedež, bo znano januarja, zanj
pa se že poteguje občina Gornja Radgona. Ob
ustanovitvi bo v Radencih tudi okrogla miza o go-
spodarskih in drugih zmogljivostih Priekije ter
razstava del dr. Antona Trstenjaka, ki bo tiste dni
praznoval rojstni dan. Večerno družabno priredi-
tev bo povezoval igralec Zlatko Šugman. V čast-
nem odboru sodelujejo dr. Ludvik Toplak, Feri
Horvat, dr. Jože Osterc, mag. Milan Lovrenčič, dr.
Rajko Sugman, prof. Vjekoslav Grmič, dr. Stanko
Ojnik, Franc ŠtrakI, Vili Trofenik, Branko Brumen
in Zlatko Eriih. Na slovesnosti bo sodeloval tudi
dr. Anton Trstenjak, ki bo postal častni predsed-
nik fundacije.
Ena fundacija že obstaja v Ljutomeru, kjer je
družina Kukovec svoje premoženje namenila za
študente medicine; trenutno prejema štipendijo
pet ali šest študentov.
NaV.
NA OBISKU V KREATIVNI DELAVNICI KATARINA
Dvanajsta šola
Prejšnji teden smo se odpravili
na obisk v šolo, ki ni šola, pa v
njej vseeno učijo, kjer lahko to-
varišico kličeš po imenu, kjer
lahko delaš po svoji domišljiji,
kjer se naučiš mimogrede angle-
ščino, kako se oblikuje glina, ka-
ko se raziskuje . . . Bili smo na
obisku v kreativni delavnici Ka-
tarina, neke vrste zasebni šoli, ki
so jo nedavno tega ustanovile
učiteljice Breda Korenjak, Moj-
ca Poljanšek in Vida Grdiša.
Trikrat na teden je v njihovi
»šoli« nadvse veselo in otroci —
od tistih, ki so še v mali šoli, do
tretješolcev — prihajajo radi in
težko odhajajo. Prostor ima Ka-
tarina v Prešernovi ulici: velik
prostor z okroglo mizo, s polica-
mi, na katerih otroci razstavljajo
svoje izdelke, z velikimi okrogli-
mi ploskvami itisona, na katerem
lahko plavaš, če le imaš malo
fantazije - in kdo jo ima, če ne
otroci - pa z vlakom na cesti,
katerega vsak vagon nosi svojo
»skrivnost« . . .
Ko smo vstopili v to »delavni-
co«, nas je sprejel živahen klepet
otrok za veliko okroglo mizo, ki
so iskali izhod; saj veste, v zaple-
tenem labirintu je toliko poti,
vendar le ena sama vodi do izho-
da. Potem pa so se, ko so pravo
pot pobarvali, spravili k obliko-
vanju naslovnice za raziskovalno
nalogo, ki sojo naredili ob Kata-
rininem sejmu. Izrezovali so črke
za naslov: Raziskovalna naloga.
Kaj pravijo otroci, ki obiskuje-
jo »Katarino« ob četrtkih?
Alja: »Delamo skodelice, igra-
mo se najrazličnejše igrice, pleše-
mo, pojemo, rišemo, sestavlja-
mo, rada prihajam sem.«
Iva: »Ko je bil Katarinin se-
jem, smo delali raziskavo. Jaz
sem gledala stojnice z igračami.
Za raziskovalno nalogo sem na-
risala stojnice, pa otroke in star-
še, ki kupujejo.«
Andrej: »Na Katarininem sej-
mu sem opazoval, kako so pro-
dajali igrače, gume, pletenine,
perilo, sani . . . Prodajali so igra-
če, ki bi otrokom bile všeč, so pa
bile zelo drage. V Katarino pri-
hajam zelo rad.«
Peter: »Tudi jaz rad hodim v
Katarino, na Katarininem sejmu
pa nisem bil, ker sem takrat imel
pouk. Slišal pa sem, da so proda-
jali veliko igrač. Tukaj delamo
vedno nekaj zanimivega. Nazad-
nje smo delali lončke iz gline, ki
jih vidite tam zgoraj.«
Jernej: »Na Katarininem sej-
mu so mi bile najbolj všeč igrače,
pa oblačila. Za raziskovalno na-
logo bom narisal, kako so trgovci
prodajali. Narisal sem že stojni-
co, na kateri prodajajo oblačila
za odrasle in otft)ke.«
Marko: »Tudi jaz sem za razi-
skovalno nalogo narisal stojnico,
še posebej pa me je na sejmu pri-
tegnila prodaja suhe robe in to,
kako so se trgovci obnašali. Mi-
slim, da so bili trgovci kar podje-
tni.«
Lena: »Na Katarininem sejmu
sem raziskovala tisto, kar mi je
bilo všeč, dobili smo mape z listi
in naredili smo skico. Z Nušo
sva raziskovali na Titovem trgu,
kjer je bilo veliko ljudi in tako
zelo je dišalo po kIot>asah.«
Nuša: »Raziskovala sem na
tržnici, kako ljudje barantajo ...
Lahko rečem, da so kar precej
prodali. Cene so bile visoke. Za
nalogo smo morali narisati in na-
pisati, kaj te moti na sejmu, kaj
predlagaš in kaj bi lahko boljše.«
Meta: »Mene je na sejmu naj-
bolj motila prodaja kiča. Predla-
gala bi, da bi prodajali več do-
mače robe. Za raziskovalno nalo-
go sem narisala stojnice, na kate-
rih prodajajo igrače, obleke. V
Katarino zelo rada prihajam; ri-
šemo, raziskujemo, se zabava-
mo ...«
Nena: »Na Katarininem sej-
mu so bile previsoke cene. V to
»šolo« prihajam rada. Rešujemo
rebuse, pojemo, rišemo . . .«
In kaj pravijo učiteljice?
Vida: »Danes smo pregledali
raziskovalno nalogo, zdaj pa iz-
delujemo naslovnico. V vse to
bomo vpletli še angleščino, po-
tem bo še nekaj didaktičnih
iger.. .«
Breda: »Oblikovanje lončkov
iz gline, kar smo počeli zadnjič,
otroke vedno zelo veseli, imamo
tudi pečko za žganje gline. Otro-
ci res radi prihajajo, je nekaj no-
vega; tri se ukvarjamo z deseti-
mi, največ dvanajstimi otroki, do
izraza pri takem delu pride nji-
hova individualnost, upošteva-
mo njihove želje, radi rešujejo
križanke . . .«
Mojca: »Že samo ime kreati-
vna delavnica pove, da se tukaj
ukvarjamo z ustvarjalnim izko-
riščanjem prostega časa. Dnev-
nega reda ni. Včasih začnemo z
angleščino, včasih z njo konča-
mo, vmes se prepletajo didakti-
čne, ustvarjalne igre, tudi potelo-
vadimo, se igramo. Z vsako sku-
pino se dobivamo enkrat na te-
den po dve šolski uri. Imamo tri
skupine: eno za malo šolo, eno
za prvi in drugi razred in eno za
tretji razred.«
Potreba je še za četrto skupi-
no, vendar poleg rednega dela v
šoli več kot tri skupine ne gre,
pravijo Breda, Vida in Mojca. ,
Vsako soboto popoldne se dobi- i
jo in pripravijo program za na-j
slednji teden in idej jim očitno j
ne manjka, saj otroci res radi pri-
hajajo. Še mi bi ostali, pa nas je j
drugi dogodek klical drugam, so i
pa nas povabili, da lahko še kdaj ^
pridemo, in ko bodo igrali Debe-
lo repo, se povabilu gotovo ne
bomo odrekli.
Nataša Vodušek
6 - OD TU IN TAM
12. december 1991 - TEMVIK
ZBIRKA OTROŠKIH PESMI »PREČUDOVITE
UGLASBENE PESMI« - SAMOZALOŽBA
AKADEMSKE SLIKARKE RENATE BOVHAN
Otroške pesmi
drugače
v samozaložbi Renate Bovhan se je na slovenskem knjižnem trgu
pojavila izredno zanimiva, sveža in na nek način nenavadna knjiga za
otroke Prečudovite zimsl^e pesmi * podnaslovom uglasbene pesmi za k
zibelki za otroke vseh starosti, za starše, vzgojitelje in za tebe. Zbrala in
uredila jih je Renata Bovhan, ilustrirala Tamara Pečak, akorde za kita-
ro pa je pripisal Radovan Gobec.
Renata Bovhan je pesmi zas-
novala kot zbirko trinajstih knjig
s tristo pesmimi, ki so po vsebini
in glasovni zahtevnosti blizu
otrokom in so priljubljene med
mladimi pevci in poslušalci. Pe-
smi bodo pele o dežju, jeseni,
soncu, različnih bitjih, zimi, ma-
micah, živalih, pomladi. Zraven
bodo še zbirke Ringa ringa rajaj-
mo, Izštevanke, Uspavanke, Sini-
čka pleše.
Knjige so že po zunanji obliki
drugačne, sicer pa pravi o njih li-
kovna kritičarka Judita Krivec-
Dragan: »Osnova je vsekakor čr-
ta, ki jo slikarka s temperament-
no potezo vleče po papirju, jo
zdaj mehko zaobli, zdrobi, stanj-
ša in spet odebeli, z njo pričara
poosebljene like iz narave, kot so
smejoče se sonce, razposajeni,
pa žalostni oblaki, plešoči otro-
ci .. . Vsi ti junaki zaživijo ob pe-
smi v subtilni risbi pred našimi
očmi, prihajajo na prizorišče in
odhajajo iz njega, prav tako živi,
z enakimi človeškimi lastnostmi,
kot jih je sposobna ustvariti ču-
dovita domišljija otroka. Dina-
mično risbo dopolnjuje nepo-
grešljiva barva, ki spreminja svet
skozi letne čase in obarva nara-
vo, človeka, razpoloženje, melo-
dijo. V to pa Renata vnaša zna-
čilno čustveno noto, ki jo zdaj
opazimo v brezskrbnem veselju,
sanjavosti, zdaj v hudomušnosti,
ki jo tako težko pogrešamo v
otroških pesmih.«
Pesmi je mogoče naročiti pri
avtorici knjižne zbirke Renati
Bovhan (Tacenska 33, 61210
Šentvid) po zmernih cenah, v ka-
tere je všteta tudi poštnina. Pe-
smi o dežju stanejo 250, Pesmi o
živalih 250, Potepuške pesmi 300
in Jesenske 350 tolarjev.
NaV
KRAMUANJE S PISATEUEM JANEZOM ŠVAJNCERJEM
Dokler sem živ, nisem mrtev
»Pisati za mladega človeka pomeni pisatelju v zrelejših letih doda-
ten napor pri tehtanju osebnosti in besedne moči. Lani smo na knjižne
police dobili njegovo drobno knjižico z naslovom Šopek rož za vsako
mamo. Tako kot je po obliki drobcena, podobna cvetu z naslovne strani,
tako je po vsebini pravo bogastvo. Letos nas je pisatelj ponovno razvese-
lil s svojo novo knjigo Dokler sem živ, nisem mrtev. Z njo nadaljuje ci-
klus humorističnih del, kijih je pričel z romanom .\aravnost in naokoli,
sledilo je humoristično delo Direktor Stehlič in drugi. Tako preprost,
kot je pisatelj v Šopku rož, ostaja dosleden samemu sebi tudi v novem
delu,« je povedala Meta Pristovnik, ravnateljica slovenjebistriške Mati-
čne knjižnice dr. Josipa Vošnjaka, ki je ob predstavitvi Švajncerjeve no-
ve knjige pripravila z njim večerno kramljanje.
V svojem novem delu je ohra-
nil jezikovne in slogovne značil-
nosti jasnega, preprostega in
učinkovitega ogovarjanja bralca.
Ne gre za puhel humor, ob kate-
rem bi se valjali po tleh ob
opolzkih zbadljivkah, temveč za
prikritega, ki se skriva v igrah be-
sednih zvez, kot je skrit v pisate-
ljevih očeh in privre na površje
že ob vsakdanjem nagovoru:
»Janez, kako si kaj?« Lahko bi
rekli, da gre za avtobiografsko
delo, napisano v preprostem jezi-
ku, posmeh sebi, svoji družini s
psom na čelu ter okolici z vsemi
bližnjimi sosedi.
Doma imam težave zaradi svoje
najnovejše knjige. Tu in tam sem
uporabil stavek, ki ga člani moje
družine govorijo, in nenadoma so
se našli v njej, kljub temu da sem
bil prepričan, da tega ne bodo od-
krili. Tudi moje sosede se po moji
novi knjigi drugače obnašajo do
mene,« je povedal pisatelj, ven-
dar v njegovem glasu ni bilo čuti-
ti nobenega kesanja, lahko bi re-
kli, da celo podton majhne pri-
voščljivosti.
Življenje je lahko tudi smešno,
samo spoznati ga moraš s te pla-
ti. Za to pa pisatelj v romanu (pa
tudi v resničnem življenju) ni
imel nikoli dovolj časa. Sele v
pokoju, ko teče življenje bolj zla-
goma, je začel pronicljivo opazo-
vati svojo družino in bivalno
okolje.
»Časi so v bistvu žalostni, ži-
vljenje postaja neznosno, ljudje
komaj vežejo začetek s koncem,
v Mariboru vse pogosteje napa-
dajo starejše ljudi. Dejal sem si,
zaicaj ne bi iz vse te kalvarije na-
redil nekaj veselega. Ko sem
meli njegovo sporočilnost,« je
iskal primeren naslov za svojo
novo knjigo, mi je prišlo na mi-
sel, da »tumasti« pridejo v življe-
nju najbolje skozi, pa naj bo »tu-
mast« še naslov moje knjige, mo-
goče bodo ljudje tako lažje razu|-
razložil Švajncer.
Ne samo izpod peresa, tudi z nje-
govega obraza veje vesel ton
Osebe, ki nastopajo v romanu,
so tako žive, da jih lahko vidiš.
Žena Zala ga neprestano »gnja-
vi« in poučuje, hčerka in snaha
ga imata najraje, kadar ju spre-
gleda ali pa kadar se jima prehi-
tro izprazni denarnica. Vnuki
skrbijo, da ima »deda«, čeprav
ni spremenil spola, kot je zapisa-
no v romanu, vedno dovolj dela.
Tu je še psiček Piki, simpatičen,
mešanec, ki pisatelja (tistega v
romanu in pravega Švanjcerja)
zvečer popelje na sprehod, kjer
doživljata najrazličnejše pusto-
lovščine in kjer ta hišni štirinožni
ljubljenec, ki ga pisatelj najbolj
razume (pa tudi Piki njega), v ve-
černem mraku na sprehodu spre-
gledala šopek trave in pomokri
pisateljeve hlače. Dan je enak
dnevu, a če te ob številni družini
z različnimi pogledi in zahtevami
spremlja kanček humorja, je vse
drugače, veliko lepše.
Bralci so najnovejšo Švajncer-
jevo knjigo dobro sprejeli, ker se
želijo v težkih časih tudi nasme-
jati. »Ce prebereš Švajncerja en-
krat in če se ob tem ne nasmeješ
do konca, potem vzameš knjigo
ponovno v roke in prebereš tudi ti-
ste vejice, ki si jih izpustil prej,«
je ocenila njegovo delo ena iz-
med bralk.
Proti koncu letošnjega leta
(kaj prida ga ni več ostaio) bo pri
založbi Petra Amolettija izšla no-
va Švajncerjeva knjiga, pisana
prav taico v humorističnem tonu,
»Moja lepa županja«, kjer se bo
brez dvoma ponovno kdo našel
kot na dlani.
Pa kaj hočemo; dokler si živ,
nisi mrtev! Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
V RAZSTAVIŠČU OB DRAVI RAZSTAVA
NARODNEGA MUZEJA iZ UUBUANE
Denar v antiki
Skorajda ni slovenskega ozemlja, kjer se ne bi skrivali ostanki ži-
vljenja v antiki. IS a to kažejo številne najdbe keltskega, bizantinskega,
vzhodnogotskega in langobardskega denarja. Nekaj teh novcev sije mo-
goče ogledati te dni v Razstavišču ob Dravi na razstavi Denarništvo v
antiki na Slovenskem, ki jo je pripravil numizmatični kabinet Narodne-
ga muzeja iz Ljubljane.
Rimsko cesarstvo je poznalo
privatne banke in te so šele v 4.
stoletju prišle pod državni nad-
zor. Tudi antika je poznala infla-
cijo, kreditna pisma in bančna
nakazila. Novci v času antike pa
niso služili le kot plačilno sred-
stvo, ampak tudi kot medij za
propagandna sporočila. S tem,
ko so novci prišli v obtok, so pri-
šla med ljudi tudi sporočila po-
sameznih vladarjev, vtisnjena na
kovancih. Tudi ponarejanje de-
narja ni iz današnjih dni. V anti-
ki so največkrat goljufali pri ko-
vini, iz katere so kovali novce, ali
pa so to počeli s ponarejenimi
pečati.
Žal je bilo na četrtkovi otvori-
tvi razstave zelo malo ljudi, mor-
da na račun Miklavževega veče-
ra. Je pa razstava vredna še po-
sebne pozornosti, saj se na njej
predstavljata tudi domača zbira-
telja novcev in drugih predmetov
Milena Fideršek in Ivan Brač. V
posebni vitrini razstavljata nov-
ce, geme, kameje, fibule in še ne-
katere druge predmete. Ivan
Brač ima več kot 500 predmetov
iz romskih časov, ki jih je našel
na Panorami. Kot nam je zaupa-
la arheologinja ptujskega Pokra-
jinskega muzeja Marjana Toma-
nič-Jevremov, muzej pogosto so-
deluje z ljubiteljskimi zbiralci. Ti
prinesejo v muzej najdene pred-
mete, da bi strokovnjaki ocenili
in ugotovili, v katero obdobje
spadajo in komu so pripadali.
Muzej teh predmetov ne »zaple-
ni«, kot mnogi mislijo; lastniki
jih obdržijo ali pa jih ponudijo
muzeju v odkup ali jih podarijo.
Razstava bo odprta do 15. ja-
nuarja 1991.
NaV
Ženski pevski zbor
Svoboda Ptuj v
Slovenski filharmoniji
Ko se skrajšajo dnevi in zaprejo dela na vrtovih, zaživijo pevke ŽPZ Svoboda
Ptui r svojem prostem času aeko čisto svoje življenje.
Najmanj dvakrat tedensko se ob
večernih urah odtegnejo službenim,
družinskim in drugim zasebnim ob-
veznostim, da si pod strokovnim vod-
stvom zboroyodkinje Grete Glatz iz-
pojejo srce. Že od oktobra 1978, ko je
bil zbor ustanovljen, je tako. Kar ne-
kaj pevk iz tistih prvih časov še vztra-
ja, nekaj jih je odšlo, a so zato prišle
nove, ki pomagajo graditi podobo
zbora. In ta resnično raste. O tem pri-
čajo mnogo nastopi za Ptuj in okoli-
co, sodelovanje na reviji, samostojen
koncert in skupni koncert z drugimi
zbori; že sedemkrat smo se udeležile
Tabora slovenskih pevskih zborov v
Šentvidu pri Stični in podobno.
Sredi aktivnih priprav na božični
koncert v minoritskem samostanu, ki
ga že drugič organiziramo skupaj z
oktetom iz Lenarta, nas je presenetilo
izjemno povabilo Zveze kulturnih or-
ganizacij Ljubljana Center, naj sode-
lujemo kot gostje na vsakoletni reviji.
Zadnjih pet let namreč udejanjajo lju-
bljanski zbori lepo navado, da gostijo
zbore iz drugih kulturnih okolij. Le-
tos sta to naš ženski zbor in MPZ Va-
lentin Polanšek z Obirskega na av-
strijskem Koroškem.
Kar 19 zborov in vokalnih skupin
bo zapelo v Slovenski filharmoniji,
slavnostni govornik bo Lojze Peterle,
vsebina koncertov pa bo tako raznoli-
ka in zanimiva, da ju bo posnela tudi
RTV Slovenija.
Za domačo ptujsko publiko pa pri-
pravljamo skupni koncert božičnih
pesmi, ki bo 26. decembra v minorit-
skem samostanu. Že sedaj vabimo,
pridite nas poslušat v čimvečjem šte-
vilu. Vsakdo mora imeti kaj, česar ne
počne zaradi drugih, ampak zaradi
sebe. Pevke imamo zbor in>esem, pe-
sem ... in dneve, ki si jih zaradi pe-
smi zapomnimo.
Vera Golob
KAKO SIMON PETROVIČ TOVORI KNJIGE ZA VAŠKE KNJIŽNICE
Knjižnica na kolesu
Martin Krpan je imel kobilico, Simon Petrovič, višji knjižničar
Ljudske in študijske knjižnice Ptuj, pa ima kolo in kovček, v katerega
zloži knjige in se odpravi na pot do knjižnice — od Žeta I in Podlehnika
do Kidričevega ali Bukovcev, kjer je treba zamenjati knjižno zalogo.
Upa, da se bo njemu in knjižnici izpolnila želja po službenem avtomobi-
lu, želja, dolga dvajset let, zato na bibliobus ne upajo več. Tako pač Si-
mon naloži kovček na kolo in jo mahne na pot: do odročnejših krajev se-
de na avtobus, do bližnjih pa je kolo kar pravo prevozno sredstvo — po-
zimi in poleti. In še prednost ima pred Martinom Krpanom: tovor jen je
knjig ni prepovedano. Pa tudi sanjati o bibliobusu ne...
PODJETJA
BREZ KNJIŽNIC
v Ljudski in studijski knjižnici
skrbite za matično službo in potu-
jočo knjižnico. Kakšno delo je to?
Simon Petrovič: Obe dejavno-
sti se prekrivata. V potujoči
knjižnici gre za to, da pride fond,
ki ga ima ta knjižnica, v vasi, kjer
so izposojevališča, v podjetja in
šole. Matična služba pa pomeni
pomoč pri urejanju teh knjižnic.
Koliko je danes knjižnic po va-
seh, podjetjih in šolah?
Simon Petrovič: Naj najprej
povem, da so se v podjetjih prav
letos odločili, da bodo svoje
knjižnice zaprli in fond prenesli
v knjižnico; Perutnina je to stori-
Simonov bibliobus gre na pot.
la prejšnjo sredo. Iskra Delta je
to tudi že storila, z ostalimi se
bomo pogovarjali po novem le-
tu. Za šolske knjižnice se pripra-
vlja nova organiziranost: šole naj
bi dobile knjižničarje, dokončno
pa to še ni dorečeno. Po vaseh
imamo še štirinajst knjižnic: Že-
tale, Kidričevo, Podlehnik, Bu-
kovci, Kungota, Grajena, Vito-
marci, Trnovska vas. Prvenci,
Lovrenc... V Podlehniku gre
knjižničarka Lojzka v pokoj in
V letu 1990 je štirinajst va-
ških knjižnic imelo 3.208 obi-
skov, bralci .so si izposodili
6.765 knjig. Skupna dotacija
vsem štirinajstim knjižnicam je
znesla 7.900 (lani še) dinarjev,
za nabavo knjig so namenile
4.880 dinarjev, obogatile pa so
se s 56 novimi knjigami; tudi
kakšen dar je bil vmes.
pravi, da bo fond vrnila, vsi ti
knjižničarji delajo to ljubiteljsko,
dolga leta . ..
Kaj berejo bralci vaških knjiž-
nic in koliko?
Simon Petrovič: Polovica fon-
da potujoče knjižnice je zunaj,
tega bolj redko menjamo, ker iz-
posoja ni vem kako številna. V
glavnem berejo leposlovje, stro-
kovnih knjig malo; po to litera-
turo prihajajo v knjižnico v Ptuj.
Je nekaj knjižnic, kjer knjižno
zalogo menjamo vsak mesec,
druge imajo iste knjige že več let.
Pravijo, da najbolj zvesti bralci
umirajo, novih pa ni ... Na šo-
lah pa je povpraševanje večje in
približno polovica šol — šest-
najst, sedemnajst šol — ima tudi
knjige iz potujoče knjižnice, ker
je njihov fond že precej zastarel,
saj novih tako rekoč ne kupujejo.
KAJ MI MAR
VREME
Kako pridejo te knjige v vaške
in šolske knjižnice?
Simon Petrovič: V glavnem
razvažam knjige sam, pridejo pa
tudi k nam in si odpeljejo, kar
potrebujejo in kar jim lahko nu-
dimo. Knjižničarji iz šol redno
prihajajo, izberejo sto do dvesto
knjig in jih odpeljejo.
Ima knjižnica za prevoz knjig
še vedno kovček?
Simon Petrovič: Kovček je še
tu . . .
Kako uporabljate ta kovček, saj
knjižnica nima avtomobila . . .
Simon Petrovič: Do avtobusne
postaje si pomagam s kolesom in
od tam naprej . . .
V vsakem vremenu, v vsakem
letnem času . . .
Simon Petrovič: Do zdaj da, če
pa bo naprej možno, pa ne
vem . . . Zaenkrat še nisem kle-
cnil ob slabem vremenu . . .
Koliko knjig šteje potujoča
knjižnica?
V 5. številki Našega dela. kije]
izšlo 3. februarja 1950, lahko
preberemo, da je izvršni odbor
Ljudske prosvete Slovenije na
seji 27. januarja 1950 sklenil, i
da se knjižnici v Bukovcih po-
deli nagrada za pridobitev veli-
kega števila bralcev in organi-
zacijo bralnih večerov v višini >
J00.000 dinarjev.
Simon Petrovič: 14.600 in še
katera zraven . . .
Je to dovolj, premalo?
Simon Petrovič: V glavnem je
dovolj.
V DVAJSETIH LETIH
SPREMEMBE NA
SLABŠE
Kdo so ljudje, ki izposojajo
knjige v vaških knjižnicah?
Simon Petrovič: Učitelji . . . ne,
reči moram učiteljice, sicer pa v
glavnem ljubitelji. Usposoblje-
nih knjižničarjev nimamo, so pa
ponekod izposojevalci, ki delajo
to že dolga leta in znajo ter opra-
vljajo to delo z veliko ljubezni.
Kako delujejo knjižnice, imajo
normalne razmere za svoje delo?
Simon Petrovič: Največ težav
imajo s prostorom, marsikje je
omara s knjigami kar na hodni-
ku, če pa imajo prostor, pa ta ni
ogrevan ali pa tako majhen, da
so ljudje, ki delajo v vaških
knjižnicah, občudovanja vredni.
Če ne bi tega delali res z vese-
ljem, marsikje knjižnice ne bi bi-
lo več. Delujejo v okviru prosve-
tnih društev, za kulturo pa nikoli
ni bilo denarja na pretek . . .
Sicer pa se vaškim knjižnicam
glede prostora ne godi nič boljše
kot matični knjižnici — stisnjeni
so tako kot mi tukaj v Ptuju . . .
Kako dolgo ste že knjižničar?
Simon Petrovič: Zdaj bo dvaj-
set let . . .
Se je kaj spremenilo v teh dveh
desetletjih?
Simon Petrovič: Spremenilo se
je, vendar moram reči. da na
slabše. Predvsem zaradi premalo
denarja. Ljudje, ki zunaj izposo-
jajo knjige, delajo to zastonj,
brez vsakršne nagrade, mlajši, ki
prihajajo, pa pod temi pogoji te-
ga niso več pripravljeni delati . . .
O tem sem velikokrat premišlje-
val: če bi imela knjižnica kaj več
denarja, bi lahko odkupila kak-
šen prostor, ki bi bil vreden
knjižnice, in bi se našel denar, da
bi lahko plačali za izposojo po-
klicne knjižničarke iz matične
knjižnice in še kaj. Tako kot smo
mislili, da bo šlo — da namreč
da knjižnica knjige, drugi pa
prostor in ljudi — se ne obnese
najbolje. Ce se pogovarjamo v
krajevni skupnosti, pravijo, da je
toliko drugih problemov, ki jih je
treba rešiti prej kot prostor za
knjižnico . . .
Specialne knjižnice ...
Simon Petrovič: Ena takih je
bila v vojašnici in je zdaj prese-
ljena v Milanovac. Za knjižnico
v Tovarni glinice in aluminija v
Kidričevem pravijo, da naj bi
prišla celo v privatne roke oziro-
ma zaenkrat še ne vedo, kako bo-
do to uredili; knjižnica je bila tu-
di na občini, imata ju muzej in
arhiv.
BIBLIOBUS
NA DVEH KOLESIH
Kako imajo v drugih občinah
organizirano potujočo knjižnico?
Simon Petrovič: Mnogokje
imajo bibliobus, ki pa zahteva
ogromna finančna sredstva, saj
je za to potreben team ljudi, ki
razvaža iz izposoja knjige . . .
Tudi ptujska knjižnica ima v
načrtu nabavo takega avtobu-
sa .. .
Simon Petrovič: Da, dogovori
so bili za bibliobus za ormoško
in ptujsko občino, tudi ob sobo-
tah in nedeljah. Tako smo se po-
govarjali, ko sem prišel v knjižni-
co leta 1972, leta 1973 pa naj bi
začeli izvajati ta program . . .
Torej pred dvajsetimi leti, vaše
kolo pa vam še vedno dobro slu-
ži ...
Simon Petrovič: To je zdaj že
tretje kolo v knjižnici, dve sta že
uničeni . . .
Koliko knjig pa je mogoče
spraviti v knjižničarski kovček?
Simon Petrovič: Petindvajset,
ampak jih moram dobesedno
stlačiti. Je pa to dovolj, saj želijo
v vaških knjižnicah zamenjati
manjši fond.
Ali nabavna politika knjižnice
sledi novostim na knjižnem trgu?
Simon Petrovič: Vse, kar je no-
vega, nabavimo v dveh izvodih
tudi za potujočo knjižnico, zaen-
krat je to še dovolj, če bi imeli bi-
bliobus, bi bilo to seveda daleč
premalo . . .
Pogovarjala se je
Nataša Vodušek
TENtflK ~     december 1991
OD TU IN TAM — 7
PO NAŠIH VASEH:
Šmartno na Pohorju
Ko sem se nekega meglastega jutra minulega tedna vzpenjal po vijugasti cesti proti Šmartnemu na Po-
horju, sem rahlo upal, da ga bom našel takšnega, kot sem si ga vedno zamišljal. Idilično lepega, urejenega,
vsega čistega, bleščavega ... in kar je še besed, ki pomagajo ustvarjati iluzijo popolnosti. Hkrati pa sem se tu-
di zavedal, da bo podoba, ki si jo rišem, najbrž preveč idealna za današnji čas in da bo tisto, kar smem v resni-
ci pričakovati, nekje na sredi med obema skrajnostima: med urejenostjo in zanemarjenostjo. In tako približno
je tudi bilo! ,
Nekoliko se je zapletlo že v
Slovenski Bistrici, ko z glavne
ceste skozi mesto nisem vedel kje
zaviti proti Pohorju, ali tam blizu
Oljarne ali za hotelom. Kažipota
Primer zanemarjenega dvorišča ali odlagališča, ki ga je moč občudovati
kar s ceste. Zakaj tako?
pa nikjer! Da bi ga spregledal,
skoraj dvomim. Pač, eden je le
bil, a je usmerjal k Trem kraljem.
Ali ta pot vodi tudi na Šmartno,
pa kot turist ne morem vedeti.
Toda s povpraševanjem prideš
celo do Rima, pravijo, in kaj pot-
lej ne bi do Smartnega. Prijazni
domačini so mi pokazali smer v
tesno uličico. In že po nekaj de-
set metrih, tako rekoč že v notra-
njosti mesta, med hišami... ta-
krat sem ga zagledal. Kažipot!
Točno tak je, kot bi moral biti ob
glavni cesti skozi mesto. Lep in
ves rumen s črnim napisom
ŠMARTNO je s svojo (še ne
odlomljeno!) konico »kazal« na
most čez vodo Bistrico. Včasih
so jo imenovali potok, danes je
baje reka. Še nekaj vožnje med
hišami in že sem zunaj mesta, na
prvih pohorskih obronkih, zasa-
jenih s trto. Zatem prva vas.
Spodnje Prebukovje, sledi ji Zg.
Prebukovje, še nekaj vožnje sko-
zi gozd in že sem na višini okoli
800 m, na prvem ovinku, od ko-
der sem skozi meglico lahko ob-
čudoval le obrise strnjenega na-
selja.
Takšen je pogled s ceste na ograjeni, najbrž prodajni ali razstavni pro-
stor ene dveh trgovin v Šmartnem. Zakaj?
Tako, to je torej Šmartno na
Pohorju! Lego na tej višini ima
naravnost čudovito, tako rekoč
na ravnem in s hišami na obeh
straneh ceste.
Ali res mora biti tako takoj ob cesti?
Takoj na začetku naselja, tik
ceste, spomenik NOB, nato pa
večja enonadstropna stavba. Po
videzu sodeč bo to stara šola, ki
pa jo pravkar preurejajo. Na no-
vo vzidana okna posebne oblike
dajejo slutiti, da bo iz nje najbrž
nastala delavnica. Zatem sem se
nekajkrat sprehodil vzdolž cele-
ga naselja, gor in dol, od cerkve
na zgornjem do nove šole na
spodnjem koncu in bil čedalje
bolj začuden, pa tudi razočaran.
Začnimo pri levi strani nase-
lja. Ta zaradi dveh »cimpranih«,
s slamo kritih hiš in zaradi neka-
terih gospodarskih poslopij v
ozadju deluje nekoliko arhaično,
vendar prijetno. Obe hiši sta še
naseljeni in spričo drugih sodob-
nih, zidanih, padeta takoj v oči.
Nekoč bivališči preprostih ljudi,
danes izredno zanimiva poseb-
nost kraja, ki prišleka navduši z
domačnostjo in toploto. Tisti pr-
vi, ki nosi št. 12, bi morali preno-
viti le fasado, ji nekoliko urediti
okolje in že bi bila prava paša za
oči, tako kot njena soseda s hi-
šno št. 17. Ta slednja, ki so jo
lastniki postavili 1812, tako so
mi povedali, je po arhitektonski
plati vredna vse pozornosti in
občudovanja. K sreči so enako
menili tudi na spomeniškem var-
stvu, hišo kot spomenik zaščitili
in ji, kolikor je to bilo mogoče,
tudi uredili zunanjost. Le slam-
nata streha še čaka prenove. Sle-
di ambulanta. Z obnovo zuna-
njosti, te je nekoliko že potrebna,
bi delovala mnogo bolj ugledno.
In kaj reči o desni strani šmar-
skega naselja? Zanjo bi lahko
dejali, da predstavlja tipičen pri-
mer, kako izginjajo nekdanje ra-
zlike med mestom in vasjo. Vse
hiše na tej strani so večinoma zi-
dane, so nove ali skoraj nove, in
kar zdeva njihovo zunanjost, no-
beni ni mogoče ničesar očitati.
Do tod vse lepo in prav! Toda
bog ne daj, da se kjerkoli v nase-
lju z bolj ali manj kritičnim oče-
som ozrete na dvorišča, ki so do-
mala povsod v celoti vidna s ce-
ste. Nič kaj lepa niso. So neure-
jena, razmetana kot kakšne
»rumpl kamre« in strahotno ka-
zijo videz sicer zanimivega nase-
lja. Polotil se me je občutek, da
domačini enostavno odmetavajo
na svoja dvorišča vse, česar ne
potrebujejo več, ali kar se je, re-
cimo od bele tehnike, za vedno
pokvarilo, kot da bi vsem hoteli
dati naznanje: to pa imamo se-
daj novo. Naj se ve! In to je ti-
»Cimprana« hiša št. 12, ki bi ji bilo potrebno popraviti le fasado in že bi bila prava lepotica in znamenitost
kraja.
sto, ta nemarnost, ki me je v
Šmartnem razočarala in me
hkrati podžigala, da bi se čim-
prej pobral od tod. Tudi asfaltna
ploščad pred edino trgovino z ži-
vili je bila taka, kot da že dolgo
ne bi videla metle. Toda pri tem
zares ne gre obsojati prodajal-
cev, temveč vse tiste kupce, ki
menijo, daje prostor pred trgovi-
no njihovo dvorišče! Zato pa
sem bil tembolj ogorčen nad tr-
govino nasproti tej (najbrž pro-
dajalna raznega orodja ali kaj). S
sprednje strani je ograjena s svo-
jo neurejenostjo ne deluje nič kaj
vzpodbudno na kateregakoli pri-
šleka.
V kraju pa so seveda in k sreči
tudi izjeme. Omenimo najprej
šolo. Ta je nova in svetla, pred
njo pa lepo negovana zelenica.
Okolje urejeno in čisto. Njej nas-
proti prijetno preseneti velika in
lepa stavba gasilskega doma.
Ograjeno dvorišče je asfaltirano
in brez vsake navlake ali naj-
manjše smeti. Tretja častna izje-
ma je gostilna (ali bife) Sernc
nasproti cerkve. Čeprav so tiste-
ga dne ob strani hiše nekaj dozi-
davah in nasploh imeli veliko
opraviti z obdelavo nekakšne le-
sene konstrukcije, pa je bilo pred
njo, torej pred vhodom s ceste,
začuda vse čisto, pravzaprav sko-
rajda pometeno. Torej se le da,
če se hoče. Šmarčani, ti trije naj
vam bodo za zgled!
Cerkev, ki stoji sredi pokopa-
lišča, je lepa, velika, urejena in
že na prvi pogled zelo, zelo stara.
Po moji laični sodbi bi utegnile
njene korenine segati celo v do-
bro romanike. Tisto, kar je pri
njej najprej pritegnilo mojo po-
zornost, je v zunanjo steno vzi-
dan marmorni rimski nagrobnik
z nekoliko poškodovano podobo
mitičnega pevca Orfeja, nad
njim   pa   reliefna   upodobitev
dveh glav v medaljonu: moške in
ženske (najbrž zakonca). Zelo za-
nimivo in vredno ogleda! Na
grobovih, ki so dokaj tesno str-
njeni drug poleg drugega, so bili
sledovi praznovanja vseh svetih
še vedno opazni. Presenetila pa
me je silna razmetanost. Sprva
sem menil, da gre za huliganstvo,
šele zatem sem opazil, da so vsa
ohišja sveč na grobovih pred cer-
kvijo ter cvetje in vaze prevrnjeni
v isto smer —- proti vzhodu. Kar
oddahnil sem se, ker tako obse-
žne in tako natančno opravljene
»storitve« huligani le niso zmo-
žni, kajti zanje bi to bilo preveč
dela. To zmore le hud veter. In
res, za cerkvijo na zavetrni strani
— tam pa je bilo vse v najlepšem
ie<lu.EftselM» znamenitost šmar-
skega pokofjališča so nekateri
nagrobniki. Žal le maloštevilni.
Z okvirjem okoli groba vred so v
celoti leseni, zelo lično izdelani
in pobarvani z ustrezno rjavo
barvo. Na moč se prilegajo oko-
lju, delujejo izredno lepo in iz-
redno mehko. Glede na bogastvo
tukajšnjih gozdov in lesarske tra-
dicije Pohorcev bi jih zato priča-
koval več. Navsezadnje bi torej
lahko rekli, da je s pokopališčem
še kar v redu ali tako nekako; kot
pač mora biti. Čisto drugače pa
je že zunaj njega, še zlasti za
vzhodnim obzidjem. Tam je kot
na kakšnem domačem dvorišču.
Šmarčani, če vam je kaj do va-
šega osebnega bivališča in kaj do
vašega skupnega bivalnega pro-
stora, to je do naselja, ki je hkra-
ti tudi gospodarsko, upravno in
kulturno središče tega pohorske-
ga predela, pospravite dvorišča!
Kot turist drugih pripomb ni-
mam!
Besedilo in foto: I. C.
Želite mogoče na Areh? Če boste vprašali za pot, boste dobili zanesli-
vejši odgovor!
P. S.
V prihodnji številki Tednika si
oglejte fotografije, ki kažejo
Šmartno še v drugi, prijaznejši lu-
či. V tej nam je žel zmanjkalo
prostora.
Po domače
Trije fantje, trije muzikantje!
Vsi trije doma iz Slovenskih go-
ric iz okolice Podgorc in Toma-
ža. Že zdavnaj ima vsak svojo
družino, svoj dom, zato fantje ni-
so več, čeprav se mednje še ved-
no prištevajo; muzikanti pa so
še! Kljub resnim življenjskim le-
tom ali pa prav zaradi tega se še
vedno družijo, še vedno igrajo,
še vedno razveseljujejo in s po-
skočnicami vabijo na ples. Lju-
dje jih poznajo pod imenom:
Trio Vlada Prigla . . . »To so tisti,
ki gostijo naredijo domačo«. Po-
leg tega, da vižajo tudi tiste naj-
starejše, ki jih pomnijo le še
očanci, znajo zelo spretno vrteti
jezik, da se na gostijah vse trese
od smeha.
In kdo so ti muzikanti? Vlado
PrigI, vodja, je harmonikar. Z
glasbo se je začel ukvarjati raz-
meroma pozno, saj je harmoniko
prijel v roke šele pri sedemind-
vajsetih, ko je bil v Nemčiji na
začasnem delu. Druga dva, klari-
netist Jože Hojnik in basist ozi-
roma baritonist Anton Ceglec,
Trio Vlada Prigla iz Slovenskih goric. Od leve proti desni: klarinetist
Jože Hojnik, harmonikar Vlado PrigI in baritonist Anton Ceglec.
pa sta začela, ko sta bila še »pu-
beca«. Oba sta igrala malo tu,
malo tam, sedaj pri tej skupini,
potem pri oni, dokler se po Vla-
dovi vrnitvi vsi skupaj niso usta-
lili kot trio, o katerem bomo še
največ slišali na našem radiu pri-
hodnjo nedeljo, 15. dec, ob 12*^.
Takrat nam bodo, med igranjem
seveda, pripovedovali o sebi, o
svojem življenju, delu in tudi že-
ljah. "     ....._
Umetnost za mir
HUMANITARNA AKCIJA UMETNIKOV ZA POMOČ RANJENCEM NA
HRVAŠKEM V POKRAJINSKEM MUZEJU PTUJ
Tradicija je že, da v času boži-
čnih in novoletnih praznikov Po-
krajinski muzej Ptuj pripravi in
izpelje t. i. novoletno prodajno
razstavo, ki se od običajnih razli-
kuje po tem, da je umetnine ra-
zličnih avtorjev mogoče kupiti.
Tudi letos je tako, vendar si ni-
ti v sanjah nismo predstavljali,
da bo glavni vzrok za letošnjo
razstavo nesmiselna vojna, ki
divja le nekaj deset kilometrov
vstran od naših meja in zahteva
vsak dan nove in nove žrtve —
nedolžne, nepotrebne, predvsem
pa nesmiselne.
Skupaj z Zdravniškim dru-
štvom Ptuj smo se tako odločili,
da se pridružimo mnogim, ki ob-
sojajo hegemonijo in zatiranje,
ter poskušamo pomagati, kolikor
je v naših (in v vaših) močeh.
Pripravljamo prodajno razsta-
vo slikarskih in kiparskih del ra-
zličnih akademskih in amater-
skih slikarjev, ki so se prijazno
odzvali vabilu k sodelovanju in
izbrali nekaj svojih del. Ves za-
služek bomo namenili nakupu
zdravil in drugih medicinskih
potrebščin za ranjence na Hrva-
škem.
Med akademskimi slikarji in
kiparji boste lahko izbirali in ku-
pili dela Vojka Pogačarja iz Ma-
ribora, Iva Bošnjakoviča iz Mur-
ske Sobote^ Andreja Grošlja z
R^ven na Koroškem, Janeza Bil-
stavca iz Maribora, Slavka Kore-
sa, prav tako iz Maribora, in
obeh ptujskih akademikov Vik-
torja Gojkoviča in Albina Luga-
riča, med znanimi ptujskimi
amaterskimi slikarji pa med deli
Veronike Rakuša, Andreja Boži-
ča, Julija Ošlovnika, Bojana Lu-
beja. Rozine Šebetič, Borisa Žo-
harja, Lojzeta Kirbiša, Bogomir-
ja Jurtela, Branka Zorca, Branka
in Sama Gorjupa, Vlada Šerca,
Petra Vurcerja in Anamarije Toš.
Otvoritev   velike   novoletne
prodajne razstave bo 20. decem-
bra v prostorih Razstavišča ob
Dravi, dela pa bodo na ogled in
odkup do 12. januarja 1992. leta.
Razstavo bo spremljala zloženka
z osnovnimi podatki o avtorjih
in razstavljenih delih.
Vabimo vse ljubitelje umetno-
sti, tako posameznike kot tudi
podjetja, da se skupaj odzovemu
apelu za mir in s plemenitim de-
lom pomagajmo ranjencem v so-
sednji Hrvaški.
Stanka Gačnik
Vojko Pogačar: Suzana in starca, olje platno. 1990
8 - NAŠI KRAJI IN UUDJE
12. december 1991 - TEDNIK
SLOVENSKA BISTRICA
Gibanje zemlje
se umirja
Komaj so rane prejšnje popla-
ve reke Dravinje zaceljene, že je
tu bila nova. Za ljudi ob tej reki,
ki je letos že osmič prestopila
bregove, bi lahko rekli, da so že
vdani v usodo. Ljudje ob Dravi-
nji (pa tudi drugi) ne razumejo,
kakšni dokazi o poplavah in
kmetijskih katastrofah bi bili še
potrebni, da bi do regulacije res-
nično prišlo. Ali obstaja kakšen
kazalec, kolikokrat bi morala re-
ka prestopiti bregove in koliko bi
Reka Dravinja se je že umirila, vidi pa se kako se je zajedla v zemljo
dravinjskega človeka.
morala narediti škode? Ali pa je
to morda pripisati tudi premajh-
ni odločnosti bistriške občinske
vlade? Kaj bodo revni kmetje te
doline na poplavljenih krajih še
sploh lahko sadili in ali bodo do-
čakali rezultate svojega truda?
To so vprašanja, na katera
marsikdo ne ve odgovora, pa tu-
di občinska vlada ne.
Ob močnih nalivih je prišlo še
do enega udarca narave človeku:
zemlja je začela plaziti in pone-
Plaz pri Neži Kurnik v Hošnici se je nevarno približal hiši. Takšni pla-
zovi so bili na tem območju nazadnje pred 19 leti.
kod je povzročila prave družin-
ske tragedije. Nevarnost plazov
je bila največja v okolici Lapor-
ja, Hošnice in Vrhol pri Laporju,
saj je na teh področjih struktura
zemlje takšna, da se hitro useda.
Zemlja pa je pričela drseti v veli-
ki meri tudi zaradi nestrokovne-
ga človeškega poseganja v nara-
vo. Načelnik občinskega štaba
CZ občine Slovenska Bistrica
Danilo Podlesnik pravi: »Ogle-
dali smo si vse plazove v občini,
občanom svetovali, kako ravnati
in kakšna je najcenejša možna
sanacija. Gibanje zemlje pa se
počasi umirja.«
V bistriški občini so opazili
kar 28 plazov, od tega 8 takšnih,
ki neposredno ogrožajo gospo-
dinjstva. Nekateri ogrožajo poči-
tniške hišice in ceste, na Cezlaku
pa se plaz približuje celo reki
Oplotnišnici.
Z umiranjem zemlje pa pro-
blem še zdaleč ni rešen. Potrebna
so popravila zemljišč za pono-
vno normalno življenje. Občinski
možje zagotavljajo, da denarja
ni, tako da bodo ljudje ponovno
prepuščeni svojemu vlaganju, iz-
najdljivosti in medsebojni pomo-
či.
Nataša Pogorevc
(Foto: Samo Brbre)
Bogata zimska ponudba
v hotelu Mitra so se 22. no-
vembra ljubitelji smučanja in
drugih zimskih radosti seznanili
s ponudbo zreškega Pohorja in
zasebne agencije Luka iz Ptuja.
Direktor Rogle Edvard Fenko
je govoril o začetkih smučarije
pred 12 leti, ko je Unior postavil
majhno vlečnico. Danes je obi-
skovalcem na voljo 1400 ležišč,
15 vlečnic in sedežnic ter okrog
110 hektarov urejenih smučišč.
Na Rogli je poskrbljeno tudi za
druge športne aktivnosti. Kdor
ne smuča, lahko uporablja šport-
no dvorano, na voljo je atletski
stadion, mediko center, zreško
Pohorje pa je svojo ponudbo do-
datno obogatilo z novim zdravi-
liščem v Zrečah. Zreška voda je
po  svojih   lastnostih   podobna
piujsM, na svojem izviru ima
34,4 stopinje Celzija.
Agencija Luka, ki jo vodi pro-
fesor telesne vzgoje Aljaž Luk-
man, je za zimo 1991/92 pripra-
vila bogato ponudbo v vseh naj-
večjih slovenskih smučarskih sre-
diščih, nekaj pa tudi v Avstriji. V
slovenski ponudbi je vključena
šola smučanja za vse kategorije.
Podrobnejše informacije lahko
dobite na telefonski številki
773-468.
Glede na zanimanje ob pred-
stavitvi programov bo tudi to se-
zono veliko Ptujčanov užilo zim-
ske radosti ne glede na cene. Na
Rogli in v agenciji Luka so se
potrudili, da bo za vsakogar ne-
kaj, izbrati bo mogoče med razli-
čnimi paketi.
MG
Odmevi na plakat Karitasa
župnijska KARITAS sv. Ožbalta je dobila po avstrijski Ka-
ritas prve odmeve na plakat, ki je bil razposlan po zahodnoev-
ropskih državah in na katerem je bil napis v petih evropskih jezi-
kih: »Evropa! Zakaj samo govoriš? Naše otroke še vedno mori-
jo.« Plakat je opravil svoje poslanstvo. Bil je deležen velike po-
zornosti javnih glasil. Ob njem so se razvile številne polemike na
različnih ravneh — skratka pomagal je predramiti zaspane du-
hove za iskanje konkretnejše pomoči od nasilja ogroženim drža-
vam nekdanje Jugoslavije.
Maks Menoni
Središka železniška postaja — pomembna carinska točka.
Stara »občinska« hiša je potrebna popravila.
Krajani nezadovoljni z državno mejo
SREDIŠČE OB DRAVI
Za Središčane velja že od ne-
kdaj, da so nekaj posebnega.
Okoličani pravijo, da so sami sebi
zadostni. Pa tudi okoli Krucov se
pletejo razne zgodbe. Vse, kar lju-
dje govorijo, gotovo ni res, nekaj
ognja pa je le v tem dimu. Središ-
čani so zavedni Slovenci kar pove
podatek, da so cesarsko-kraljeve-
ga državnega uradnika, ki je pri-
šel kmalu po letu 1900 v Središče,
sprejeli z nagovorom v slovenskem
in ne kot je bila takrat navada v
nemškem jeziku. Središčani so po-
nosni na svojo preteklost, na trške
pravice, ki so jih dobili 1433. leta,
na svojo trdbživost in mogoče tudi
drugačen način razmišljanja kot
okoličani.
Okoli 2350 krajanov živi v pe-
tih naseljih na površini 3500 ha v
pretežno nižinskem svetu ob-
dravske naplavine vse do prvih
obronkov Koga. Po svoje je bilo
zanje že od nekdaj usodno, da
jih kar od treh strani obdaja me-
ja: na jugu, vzhodu in severovz-
hodu. V času druge vojne je bila
tod tromeja med tretjim rajhom,
NDH in Madžarsko. Meja, ki jo
resneje občutijo od letošnjega 8.
oktobra dalje, po svoje kroji uso-
do kraja in krajanov.
Predsednik sveta središke kra-
jevne skupnosti Avgust Čulek je
povedal, da so krajani letos doži-
veli kar dva šoka, ki ju je težko
primerjati. Prvi je bil prihod JA
in njeno skoraj štirinajstdnevno
bivanje v neposredni bližini,
svojstven šok pa so carina in me-
ja ter težave, ki sta jih prinesli.
Mednarodni mejni prehod dober
poldrugi kilometer pred resnično
državno mejo, carinjenje na že-
lezniški postaji, velik pretok pro-
meta - vse to vznemirja ljudi v
tem obmejnem kraju. Ni jim všeč
promet, ki je bil že prej tako
gost, na republiki pa verjamejo,
da je takšen šele sedaj, ko opra-
vljajo njegovo dnevno štetje. Ni-
so se še navadili, da je preko nji-
ve že sosednja država, da moraš
imeti, če hočeš iti k sosedu na
klepet, v žepu osebno izkaznico,
da ne morejo več iti kar tako v
sosednji Trnovec po kruh, ki so
ga pripeljali iz Čakovca in je po
mnenju ljudi boljši, pa seveda
cenejši, da ne moreš kar tako ho-
diti po poljskih poteh, ko si prej.
Ljudje so nekam napeti, nič več
sproščeni pogrešajo tudi Rome
iz sosednjega Trnovca (tam ima-
jo veliko naselje), ki so prejšnja
leta vsakodnevno prihajali v Sre-
dišče.
Anton Prosnik, predsednik tr-
škega sveta, je svoje občutke o
meji in carini strnil: »Tisti dan,
ko se je reklo Tako, sedaj pa ima-
mo državno mejo, je v Središču
nastal podoben šok kot takrat,
ko so stali pred Središčem — in
to na istem mestu — tanki. Prej
meje praktično nismo imeli. Da
si že pri sosedih, so te spomnili
napisi v hrvaščini. Tu so se stka-
le sorodstvene, gospodarske in
druge vezi, sedaj pa smo se ne-
produšno zaprli, kot za kitajskim
zidom. Seveda je bilo veliko uvi-
devnosti policije in carinikov.
vendar ni več tisto, če tvoje ži-
vljenje usmerjajo te službe. V na-
ši tovarni smo imeli srečo, da je
bil vrhunec sezone že za nami,
ker se je dotok blaga iz Hrvaške
zmanjšal. Bojim pa se, da bodo
velike težave vnaprej. Sovlagali
smo namreč v proizvodnjo na
medžimurski strani dosti artiklov
smo dobili iz Podravine, skoraj
80 odstotkov surovinskega dela
je bilo iz Hrvaške, ostanek pa
smo dobili doma. Na promet
smo bili vajeni že prej, le da re-
publika za nas ni imela posluha.
Ves čas so trdili, da takega preto-
ka prometa pri nas ni. Z mejo se
je tovorni promet še povečal.
Uničuje nam ceste, ljudje se ne
morejo več varno peljati s kole-
som, ne morejo do svojih njiv,
ker po koloni vozil, ki so dnevno
na naših cestah, sklepamo, da
voz ali traktor ne sodita več na
cesto, ogrožena so življenja,
skratka počutimo se nelagodno.«
V pogovoru z ljudmi sem izve-
dela, da so številne poti speljane
prek sedanje državne meje; lju-
dje so jih navajeni, vozijo se po
njih, to so bližnjice na poti do
delovnega mesta, šole ali trgovi-
ne. Bojijo pa se, da dolgo več ne
bo tako, da jim bodo obmejni or-
gani vožnjo tod preprečili. Po
njih se namreč vozijo tudi tiho-
tapci. Ljudje so v skrbeh, kako
bo sčasoma z infrastrukturo, ki
so jo gradili v pretežni meri sa-
mi, obravnavani pa so kot majh-
na, od vseh pozabljena in niko-
mur potrebna regija.
Krajani so si morali sami gra-
diti telefonsko napeljavo (sedaj
tečejo celo spori med njimi, kra-
jevno skupnostjo in pošto), vo-
dovod, ceste, sedaj pa to koristi
država. Pripravljeni so kaj žrtvo-
vali za državo, vendar pričakuje-
jo, da bo tudi ona njim kaj pri-
maknila.
»Na našem območju so se do-
godile velike spremembe. Ljudje
smo bili navajeni hoditi od Ča-
kovca do Varaždina, da smo na-
šli, kar smo iskali. Meja je čez
noč vse spremenila. Ljudje pre-
prosto ne morejo verjeti, da je to
resnično prava meja. Čustveno
so navezani na kraje, ki ležijo na
obeh strane meje. Veliko bolj
smo navezani na Medžimurje
kot na Zagorje, ker je Drava že
od davnega pomenila oviro,« je
povedal Avgust Čulek.
Središčane jezi, da če je tam-
kajšnja cesta neke vrste vstop
vzhodne Evrope v Slovenijo, jo
je nujno potrebno prekategorizi-
rati, primerno urediti in zagoto-
viti varnost ljudi, ki bivajo ob
njej. Če carina že mora biti v Sre-
dišču, potem je nujno, da so tu
tudi vse pristojne službe, ki jih
na mednarodnem mejnem pre-
hodu potrebujejo.
Središka krajevna skupnost je
obmejna, demografsko ogroženo
območje, zato je prav, da jim po-
maga država in da se ne bi poču-
tili osamljene, nekje na robu dr-
žave Slovenije, ki jo imajo ljudje
radi. Besedilo in posnetki:
Vida Topolovec
Miklavževo praznovanje
Pred 1700 leti je v Mali Aziji v me-
stu Miri škof Miklavž obiskoval zau-
pane mu ljudi in jim pomagal v njiho-
vih stiskah. Njegova dobrota je posta-
la vabilo in izziv, ki vsako leto 5. de-
cembra, dan pred njegovim godova-
njem, prebudi Miklavže našega časa,
da skušajo razveseljevati z drobnimi
pozornostmi in širiti sporočilo do-
brotljivosti.
Sv. Miklavž je bil v času svojega ži-
vljenja še posebno pozoren do ljudi,
ki so živeli na robu družbe, zato je tu-
di letos prav tem izkazal posebno po-
zornost s svojo prisotnostjo, z darovi
in lutkovno igrico pisatelja L. N. Tol-
stoja Božič očka Martina.
V četrtek se je že ob osmi uri od-
pravil v Muretince v dom ostarelih,
potem ga je pot vodila v Dornavo,
kjer so ga v telovadnici doma Marja-
na Borštnarja pričakali številni otroci.
Ob dvanajsti uri je razveselil stano-
valce doma ostarelih v Ptuju, v domu
dijakov pa so Miklavža razveselili
Miklavž med otroki pri sv. Ožbaltu. (Foto: OM.)
otroci, saj so mu pripravili lep pro-
gram. Presenečen Miklavž je pohvalil
otroke in njihove vzgojiteljice, potem
pa se je odpravil še na otroški odde-
lek ptujske bolnišnice, da bi obiskal
tiste, ki jih zaradi bolezni ne bi našel
doma. Ob 16., 17. in 18. uri je skupaj
s številnimi otroki povabil na miklav-
ževanje v župnijsko dvorano sv. Ož-
balta na Ptuju vse tiste otroke, ki se
sicer tega praznovanja ne bi mogli
udeležiti, in begunske otroke, katere
je opogumil v njihovem jeziku. Od
1900 daril jih je bilo več kot 1200 raz-
deljenih naštetim. Približno 200 daril
pa je poslal Miklavž otrokom med
haloške griče.
Miklavž se v imenu župnijske KA-
RITAS sv. Ožbalta, ki je miklavževa-
nje pripravila, zahvaljuje gospodi-
njam Ptuja in okolice za prinesene pi-
škote ter delovnim organizacijam (tr-
govsko podjetje Lipa, Mercator Izbi-
ra Panonija Ptuj, Emona Merkur
Ptuj, trgovinam Hedvike Fras — Ptuj,
Miško — Rogoznica, Terezije Korpar
— Dornava, Natura — Rogoznica,
Slavka Rižnarja — Gajevci) za mate-
rialno pomoč pri obdarovanju in
vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Za-
radi vaše velikodušnosti so lahko v
očeh številnih otrok in ostarelih za-
svetile iskrice veselja. Miklavž je
obljubil, da jih bo prebudil tudi dru-
go leto.
• • •
In še poročilu o miklavževanju pod
rob.
Župnijska karitas sv. Ožbalta
vztrajno pričakuje, kdaj ji bo republi-
ški, nato pa še občinski »Miklavž«
dodelil ustrezne prostore za njeno de-
lovanje, saj deluje v nemogočih raz-
merah. Pravilo je, da družba korist-
nim ustanovam pri njihovem poslan-
stvu pomaga tudi z ustreznimi prosto-
ri; ker se to v Ptuju še vedno ni zgodi-
lo, pričakujemo rešitev v najkrajšem
času. Zahvaljujemo se Centru za soci-
alno delo za vse njihove spodbude in
podporo.
Maks Menoni
V Solidu za hrvaške otroke
4. decembra je trgovsko podjetje Solid v svojih prodajalnah na
Vinšaku, v Zagorcih, Gabrniku in Dornavi organiziralo dobro obiska-
no dobrodelno prireditev pod naslovom »Luč v temi«. Miklavž s
spremstvom je obdaril vse otroke, hkrati pa pobral darila, ki so jih
otroci prinesli za svoje hrvaške vrstnike.
Miklavžev škorenj je bil poln, podjetje Solid pa je dodalo še dva-
krat toliko, tako da je 6. decembra v Zagrebu predalo veliko daril.
Dobrodelna akcija podjetja Solid je uspela tudi po zaslugi števil-
nih darovalcev. Hrvaški otroci in organizatorji se vsem toplo zahva-
ljujejo.
MG
Priprave na zimsko sezono
v Turistično-rekreativnem centru občine Slov. Bistrica pri Treh
kraljih na Pohorju že potekajo zadnje priprave na bližnjo zimsko se-
zono. Iz objektivnih, predvsem pa znanih gospodarskih težav letos ne
pričakujejo rekordnih rezultatov, zato pa si prizadevajo, da bi go-
stom, ki se bodo odločili za oddih v osrčju pohorskih gozdov, nudili
kar največ in predvsem kvalitetne storitve. Ob ugodni smučariji želijo
ponuditi gostom kaj več na področju rekreativnih dejavnosti, družab-
nosti, pa tudi dobre gostinske ponudbe. Tisti, ki so se in se še bodo
odločali za smučišča pri Treh kraljih, so prav gotovo v veliki predno-
sti, saj tukaj ni vrst pred vlečnicami, pa se tako za manjši denar veliko
več smučajo. Posebnost so tudi zimski sprehodi po pohorskih zasne-
ženih poteh in precejšnja bližina znanih smučarskih središč, kot sta
Rogla in Mariborsko Pohorje.
Poznane so že tudi cene sezonskih smučarskih vozovnic; te bodo
tudi letos konkurenčne. Odrasli bodo za sezonsko karto plačali 5400
SLT. Pri nakupu družinskega paketa (vključuje dve odrasli osebi in
dva otroka) bo cena sezonske karte za 20 odstotkov nižja. Za dnevno
karto pa bodo odrasli odšteli 400 in otroci 290 SLT.
Viktor Horvat
TEDNIK ~     december 1991
ŠPORT - 9
Ptujčan Slavko Doki, član slovenskega
olimpijskega komiteja
SLAVKO DOK L JE EDINI PTUJČAN. ČLAN OLIMPIJSKE-
GA KOMITEJA. PODPISNIK OLIMPIJSKE LISTINE KOT
PREDSEDNIK BOKSARSKE ZVEZE SLOVENIJE, SELEK-
TOR IN TRENER REPREZENTANCE
Pionirja boksarskega športa v Ptuju Slavka Dokla v Ptuju in dru-
god dobro poznajo, njegovo dolgoletno pedagoško delo in Sruge izjemne
sposobnosti potrjujejo zaupanje, da v mladi državi Sloveniji, ki se bori
za svoj status v Evropi in v svetu, opravlja nalogo »ambasador^« ne le
ptujskega, temveč celotnega slovenskega športnega prostora. Čeprav je
znan, je še veliko neznanega o njem, zato smo ga obiskali in mu zastavili
nekoliko vprašanj.
Postali ste tako rekoč legenda
ptujskega športa.
Slavko Doki: IVIenim, da je bi-
lo zgolj naključje, da sem po
končani aktivni športni poti prvi
prišel na idejo o ustanovitvi bok-
sarskega kluba v Ptuju (1970),
ker ga do tedaj ni bilo, čeprav so
se že nekateri pred menoj ukvar-
jali s tem športom: prof. Cimer-
man, Berlič, Košir, Hojnik in
drugi.
V Ptuju je veliko športnih pa-
nog. Kaj menite o tem?
To je samo pozitivno; nekateri
so uspešnejši od drugih, kar je
tudi prav in jim je potrebno dati
vso podporo. Moti pa me odnos
in cinizem predvsem ljudi, ki
imajo kakršno koli vlogo v špor-
tu, njihova naravnanost, da je sa-
mo interesna panoga, ki jo gojijo
ali jim je blizu, »prava«, vse dru-
go pa ne bi smelo obstajati. Taki
ljudje v športu nimajo kaj iskati,
ker sam zagovarjam tezo, da ne
glede na to, s katerim športom se
ukvarja mlad človek, mu obliku-
jemo osebnost, pridobi delovne
navade in disciplino, torej skoraj
vse, kar mu bo potrebno v življe-
nju! Različnost ljudi daje pravi-
co do izbire svojega interesa, s
tem da ne onemogočaš drugega.
Razvejanost ptujskega športa
morda ne bi bila tako rnoteča, če
se ne bi vsak čutil prikrajšanega
in ogroženega v gneči za financi-
ranje. Denarja je vse manj, zato
bomo morali počasi vsi vložiti
več entuziazma, delati brez plači-
la in neprofesionalno, kot to po-
čnemo nekateri že leta.
S podpisom olimpijske listine
ste postali član olimpijskega ko-
miteja. 1 ako ste ponovno vpisani v
zgodovino ptujskega športa!
Za vsakogar je velika čast, da
je lahko s tako legendarnimi
športniki, kot so Leon Štukelj,
Miro Cerar, Ivo Daneu, prof.
Ulaga in drugi, sooblikoval pri-
hodnost slovenskega športa v no-
vi, samostojni državi Sloveniji.
Moram pa dodati, da te časti ne
bi bil deležen, če me celotni slo-
venski prostor pred tem ne bi iz-
volil za predsednika Boksarske
zveze, selektorja in trenerja re-
prezentance. Vse to ima za posle-
dico, da sem postal član Evrop-
ske boksarske asociacije s sede-
žem v Berlinu in svetovne s sede-
žem v Pakistanu.
Kako povezujete družino in
šport?
V naši družini ima šport po-
sebno mesto, ker smo ga sprejeli
kot del vzgojnega procesa. V
praksi se potrjuje moja že toliko-
krat izrečena teza, da ni po-
membno, s katerim športom se
kdo ukvarja, ker s tem pridobi
skoraj vse potrebno za življenje.
Tradicijo predanosti športu zelo
uspešno nadaljuje sin Dejan pri
atletiki, saj je vrhunski tekmova-
lec ter v metu krogle in diska naj-
uspešnejši mladinec vseh časov v
Ptuju, na kar sem še posebej po-
nosen, vendar pa moram pouda-
riti, da v takem primeru odigrata
veliko vlogo s podporo in sprem-
ljanjem otrokovih uspehov ena-
kovredno oba starša.
Kakšno je stanje v borilnih
športih v Ptuju?
Vsa leta trajajoči odnos do teh
športnih zvrsti je vsekakor vre-
den kritike, čeprav smo že veli-
kokrat dokazali, da smo pravi
»ambasadorji« malega mesta,
kot je Ptuj, posebej takrat, ko
smo tekmovali sirom bivše Jugo-
slavije in po tujini. Neštetokrat
sem moral razlagati, kje je ta
Ptuj, katere znamenitosti ga kra-
sijo, zgodilo pa se je tudi, da ni-
so imeli predstave, kje je Slove-
nija, pa jim nismo mogli ponudi-
ti monografije, emblema, vina ali
česa podobnega, ker nikoli ni
prišlo do koordinacije med špor-
tniki in drugimi v občini. Na to
bomo v prihodnosti morali misli-
ti, če želimo v novih usmeritvah
kaj iztržiti. Moti me tudi to, da
so lahko švedski, angleški, nem-
ški, avstrijski in grški časopisi pi-
sali o naših tekmovalcih Nova-
ku, Mercu in Vladimirju Sitarju,
o njihovih uspehih in njihovem
rojstnem kraju Ptuju, v doma-
čem kraju pa se je našel le kak
novinarski amater, kot je Franjo
Hovnik in morda še kdo, druga-
če bi bilo vse anonimno. Čeprav
borilne športe — pa ne vse — ta-
ko ali drugače v našem okolju
ignorirajo, čeprav bi lahko bili
naši tekmovalci marsikomu vzor,
sem vendar optimist glede pri-
hodnosti.
V kratkem bo vaš klub slavil 22
let obstoja.
To je kratko obdobje, vendar
pa dolgo, če si na čelu te panoge
in vztrajaš, kljub temu da vedno
znova naletiš na »polena«. Vse-
kakor ne bi zmogel sam, ker je to
team^o delo in vedno znova se
najde kdo od znancev ali prijate-
ljev, ki je pripravljen delati vsaj
nekaj časa volontersko, zato se je
v tem času zamenjalo veliko lju-
di in bi jih težko vse naštel. Tre-
nutno zelo vestno in s požrtvo-
valnostjo opravljajo svoje naloge
Ivan Pucko, Vlado Bauman, Ma-
ja Kunstek, Jože Jošar in drugi,
ki so mi ostali zvesti od vsega za-
četka. Doslej se je poskušalo
ukvarjati s to veščino blizu 3000
mladih, vendar jih je zelo malo
vzdržalo. Posebej moramo ome-
niti prve boksarje, ki so zaorali
ledino: brata Korenjak, Jože Šo-
štar, Dušan Repič, Srečko Pihler,
Roman Sagadin, Jože Jošar in
drugi, ki so ostali moji prijatelji.
Vaši načrti?
Kljub raznim novim nalogam,
ki so mi zaupane, imam dovolj
energije, da poskušam ustvariti
prave razmere za vadbo in tek-
movanja, zlasti opremiti ring, ki
ga potrebuje več borilnih športov
(full kontakt, boks, semi kontakt
in drugi) in nam ga obljubljajo
že več let, končno pa bo le dolo-
čen prostor samo za borilne
športe in ga bodo športniki pora-
bljali ves dan. Čeprav so ptujski
boksarji v Sloveniji že nekaj let
vodilni med 14 klubi, pa bo po-
novno potrebno ustvariti tekmo-
valca, ki bo nekaj pomenil tudi v
mednarodnem merilu. Moji na-
črti niso usmerjeni samo v naš
klub. Menim, da obstajajo realne
možnosti za odhod boksarjev na
olimpijske igre v Barceloni, če-
prav z dvema »uvoženima« vr-
hunskima tekmovalcema, ki sta
že člana ptujskega kluba (potreb-
no bo le še urediti nekatere for-
malnosti o državljanstvu), in
dvema Slovencema.
Na koncu bi poudaril samo še
to, da je že skrajni čas, da v Ptu-
ju izdelamo športni »almanah«
OZ; brošuro o zgodovini ptujske-
ga športa, ker imamo dovolj pro-
fesionalcev, strokovno usposo-
bljenih, in je to motivacija za
mlade — za generacije, ki priha-
.iajo. D. T.
ROKOMET
Kljub porazu zadovoljni
v enajstem, zadnjem jesenskem kolu slovenske superlige so v Ptuju gostovali
igralci Kolinske Slovana iz Ljubljane in v enem od derbije* kola s 23:21 premagali
domačo Dravo. Srečanje druge obrambe lige (Ljubljančani) in drugega napada
(Ptujčani) se je torej končalo / zmago prvih, olwji pa so navdušili prek 500 gledal-
cev, kar je dosedanji rekord na rokometnih tekmah v dvorani Center. Vzdušje je
bilo izjemno in za to si pohvalo zaslužijo tudi natijači Drave.
Ptujčani so večji del srečanja vodi-
li, na trenutke tudi s tremi zadetki
prednosti, vendar jim je dobra
obramba gostov jemala veliko moči,
kar je deset minut pred koncem pri-
peljalo do izenačenja na 15:15. V do-
bri minuti so domačini v napadu sto-
rili tri napake, gostje so to kaznovali
in povedii z 18:15 ter prednost kljub
poskusom Drave uspeli obdržati do
konca. Publika je ob koncu vse nagra-
dila z aplavzom in potrdila, da je bila
s tekmo in pristopom igralcev zado-
voljna. Pri domačinih je bila močno
prisotna želja po uspehu pred polno
dvorano in od tu nekaj napak, ki so
Dravo stale poraza. Kakorkoli že,
Drava je po prvem delu na delitvi
sedmega mesta s Pomurko iz Bakov-
cev, oboji pa so osvojili deset točk.
To je zagotovo uspeh, ki zasluži če-
stitke tako igralcem kot vodstvu klu-
ba.
Posebej pa velja čestitati tudi Ivanu
Hrupiču, ki je po prvem delu najbolj-
ši strelec superlige.
DRAVA: Koštomaj, Žuran, Kram-
berger, Terbuc, Pucko 1, Šimac 4, Vu-
grinec, Ramšak, Kelenc, Sagadin 9,
Hrupič 7, Pintarič.
V enajstem kolu slovenske lige je
Ormož v Veliki Nedelji s 26:23 pre-
magal Emens Dol, Velika Nedelja pa
je z 21:35 v Krškem izgubila z Dobo-
vo. Ormož je še naprej enajsti. Velika
Nedelja pa dvanajsta. V tej ligi sta do
konca jesenskega dela še dve koli, saj
je v ligi štirinajst ekip (v superligi
dvanajst). V soboto zvečer bo v Veliki
Nedelji tekma domačih članov z Ra-
dečami, Ormož pa se bo v gosteh po-
meril z Grosupljem.
ODBOJKA
Ozon—
Braslovče
3:0 (12, 7, 5)
Kljub nekoliko slabši predstavi
igralk Ozona v prvem setu so gledalci
videli v drugem, posebno pa v tretjem
nizu nekaj odličnih akcij. Ptujsko vr-
sto velja pohvaliti v celoti, s takšno
igro posebno v tretjem nizu upajo na
sam vrh tabele, ki jih vodi v 1. sloven-
sko odbojkarsko ligo.
Trener Doiinšek: »Z rezultatom
sem zadovoljen. Igrali smo v prvem
setu dokaj nesproščeno in smo se mo-
rali potruditi, da smo zmagali z mak-
simalno razliko.«
V predtekmi so se srečale pionirke
OŠ Ivana Spolenaka z ekipo OŠ Ki-
dričevo. Tekmo so dobile pionirke
OŠ Kidričevo z 2:1.
V naslednjem kolu se bodo odboj-
karice Ozona v športni dvorani Cen-
ter pomerile z ekipo Pomurja iz Mur-
ske Sobote. Srečanje bo v nedeljo ob
10. uri. 1 2.
MALI NOGOMET
V vodstvu
Poetovio
v 14. kolu občinskega prvenstva v
malem nogometu so bili doseženi na-
slednji izidi: Svinčniki — Juršinci
3:2, Tarok 11 - Panda 0:3, Poetovio
— Vitomarci 3:0, Gorišnica — Benet-
ton 1:2 in Tarok I ^ Mitra 0:1. V
vodstvu je Poetovio pred Kov. Zamu-
da, Benetonom, Svinčniki, Videom
Panda, Vitomarci, Tarokom II itd.
Naslednje kolo bo v dvorani Center,
22. decembra dopoldan.
1.L
JUDO
Uspešni na
Nagaoki
Krajši premor pred odločilnimi tur-
nirji v superligi .so slovenski judoisti
izkoristili za nastop na mednarodnem
tekmovanju Nagaoka 91 v Ljubljani.
Dobro zasedeno tekmovanje je prine-
slo veliko uspeha judoistom Drave.
Tako sta med mladimi v svojih kate-
gorijah zmagala Dejan Vogrinec in
Sebastjan Kolednik, Ilijevec in Sene-
čič pa sta bila druga, tako kot Kova-
čec iz Gorišnice. Za najboljšega pio-
Dejan Vogrinec. (Foto: Kosi.)
nirja so proglasili Vogrinca in ga tudi
nagradili.
V članski konkurenci je Dobovišek
iz Drave osvojil drugo mesto, Harter
in Senekovič iz Drave ter Petek iz Go-
rišnice pa tretje.
V konkurenci 191 tekmovalcev iz
25 klubov Slovenije, Hrvaške, Avstri-
je in Italije je največ odličij osvojila
domača Olimpija, Drava pa je tretja.
l.k.
NOGOMET
Mladi
nogometaši
navdušili
Selektor in vodja strokovnega dela
pri NZS ter hkrati trener kadetske in
pionirske reprezentance Mahmut Ka-
pidžič je vpoklica! v slovensko drža-
vno reprezentanco kadetov oziroma
pionirjev kar tri nogometaše ptujske
občine: Darka Kmetca, kadeta, Nast-
ja Ceha in Damjana Bezjaka, pionir-
ja, za mednarodno srečanje z ekipo
Furlanije-Julijske krajine. V strokov-
nem odboru pionirske reprezentance
Slovenije pa je bil inštruktor Medob-
činske nogometne zveze Ptuj Marjan
Lenartič.
Vsi trije mladi nogometaši so uspe-
šno nastopili za državno reprezentan-
co. Kadeti Slovenije so premagali
svoje vrstnike s 3:0. Med strelce seje
vpisal tudi Kmetec, sicer član NK
Aluminij Kidričevo.
Pionirji Slovenije pa so izgubili z
1:0 proti fizično močnejšemu naspro-
tniku. Pionirja Ceh in Bezjak sta bila
med boljšimi nogometaši in sta upra-
vičila svoj prvi nastop v državni re-
prezentanci Slovenije.
Ptujska nogometna zveza se lahko
kljub skromnemu zastopništvu član-
skih ekip v 1. in II. SNL pohvalno iz-
razi s kvaliteto mlajših generacij.
Standardno mesto nogometne repre-
zentance si je pridobil v mlajši kadet-
ski kategoriji tudi član NK Drava
Aleš Huzjak. I 2.
Nastop ptujskih šahistk
za državno reprezentanco
Vrhnika je bila to soboto v znamenju šaha. ,Va redni volilni konferenci so se
dopoldan sešli delegati Šahovske zveze Slovenije in sprejeli nekaj prelomnih skle-
pov za nadaljnjo samostojno pot slovenske šahovske organizacije. Kot je v uvodu
poudaril Matjaž Kmecl, član predsedstva Republike Slovenije, je poroštvo za raz-
voj te organizacije že v njenem skrbno pripravljenem programu. To je prav gotovo
še sedaj vplivalo na odločitev mednarodne šahovske federacije FIDE, da Šahovsko
zvezo Slovenije sprejme kot pridruženo članico.
Predsednik Športne zveze Slovenije
Rajko Sugmanje ostro izpostavil nuj-
nost čimprejšnje statusne rešitve pro-
stovoljnih družbenih organizacij in
društev, zavzel se je za ločevanje
strankarskih interesov, ki se v delu
športa in šaha ne smejo održati. Tudi
Vlado Vobovnik, pomočnik sekretar-
ja ministrstva za šolstvo in šport, je
ocenil, da širina šahovske igre prese-
ga en resor in je prav, da ie vključena
tudi v šolstvo, saj šah spada prav v šo-
le.
Po več kot 6-urni razpravi so dele-
gati izvolili še novo vodstvo. Šahov-
sko zvezo Slovenije bo tudi v nasled-
njem mandatnem obdobju vodil Mi-
lan Kneževič, kar je prav gotovo pri-
znanje za njegovo dosedanje delo.
Najzaslužnejšim šahistom, šahov-
skim delavcem in mentorjem so pode-
lili še priznanja ŠZS. Med dobitniki
bronaste plakete je bil tudi Ptujčan
Janez Podkrajšek.
Vrhunec pa je konferenca doživela
s podelitvijo naslovov prvih sloven-
skih mojstrov in mojstric. Od ptujskih
šahistov je ta naslov pripadel Aniti
Ličina za osvojen naslov rep. članske
prvakinje leta 1989 in letošnji I. član-
ski državni prvakinji, Tatjani Vaupo-
tič-Košanski za trikratni naslov repu-
bliške članske prvakinje (1983, 1"?84
in 1987) ter Ivu Mihevcu za osvojen
naslov republiškega članskega prvaka
leta 1975, ki gaje osvojil prav na Ptu-
ju.
Šahisti so se nato preselili v prosto-
re bivše JA in ob prisotnosti predsed-
nika republiške vlade Lojzeta Peterle-
ta prisostvovali svečani otvoritvi 1.
meddržavnega šahovskega dvoboja
reprezentanc Slovenije m Hrvaške.
Lojze Peterle je ob tem izrazil zado-
vofjstvo, da je prvič imel uradno čast
biti v tako kvalitetni šahovski družbi.
Glede na kraj igranja dvoboja je pred
opravljeno častno potezo dejal: »V
teh prostorih so bih prej sovražniki,
sedaj samo nasprotniki«. MM Leon
Gostiša z Vrhnike je nato v imenu
vseh prisotnih prebral izjavo, ki so jo
podpisali člani skupščine, za mir v so-
sednji Hrvaški.
I. meddržavni dvoboj reprezentanc
Slovenije in Hrvaške je vodil medna-
rodni šahovski sodnik FIDE Ptujčan
Janko Bohak, ki prav tako ni skrival
zadovoljstva, daje bila ta naloga zau-
pana prav njemu. Šahisti so se nato
pomerili na šestih članskih, dveh žen-
skih in dveh mladinskih Tleskah dvo-
krožno. Ženski del slovenske repre-
zentance sta sestavljali Ptujčanki Ani-
ta Ličina in Narcisa Mihevc. Ptujsko
zastopstvo na Vrhniki sta dopolnila
še tajnica društva Silva Razlag in
podpredsednik Slavko Brglez.
Silva Razlag
JUDO
V soboto odločitev!
Pari zadnjega kola 14. decembra ob 17. uri: Ptuj: Drava,
Impol, Golovec; Gorišnica: Gorišnica, Olimpija. Koper;
Ljubljana: Bežigrad, Železničar, Ivo Reya; Maribor: Bra-
nik in Murska Sobota.
Tako razburljivega konca, kot se obeta v zadnjem kolu
v I. slovenski super judo ligi, ni mogel nihcc napoveuaii.
O udeležencih playolTa, kjer bodo sodelovale štiri prvou-
vrščene ekipe po ligaškem delu prvenstva, bodo odločali
prav turnirji zadnjega kola. Medtem ko so vodilne ekipe
Impola, Olimpije in Drave že zanesljivi udeleženci, pa se
Gorišnica in Ivo Reya enakovredno kosata za četrtega
predstavnika. Prvouvrščeno moštvo po ligaškem delu bo
tudi organizator playorfa 21. decembra, ko bo kot gost
prisoten predsednik EJU (Avstrijec) Kurt Kucera.
Že februarja prihodnje leto bodo slovenski judoisti so-
delovali v interligi Slovenije in Avstrije (štajerski in koro-
ški del). V tej ligi bo šest ekip iz Slovenije in šest iz Avstri-
je. Ključ sodelovanja za naše ekipe je uvrstitev do šestega
mesta po letošnjem ligaškem delu prvenstva. Aktivnosti
predstavnikov judo zveze Slovenije za vstop v tJU (ev-
ropsko judo unijo) so v polnem teku, tako da je sprejetje
samo vprašanje časa.
Jože Fajs
1. mednarodni
ženski
šahovski turnir
Ptujski šahovski delavci so ob koncu
bogate organizacijske in športne sezo-
ne izvedli še eno, ki bo prav gotovo za-
pisana z velikimi črkami v zgodovino
tako ptujskega kot slovenskega šaha.
Organizirali so 1. mednarodni ženski
turnir v svobodni in neodvisni Sloveniji,
kar so z zadovoljstvom poudarili vsi
govorniki tako na uradnem žrebanju
vrstnega reda igralk kot na ponedelj-
kovi svečani otvoritvi.
V kulturnem programu otvoritve je
sodeloval učenec 4. razreda OŠ Dor-
nava in učenec glasbene šole Ptuj Bo-
ris Hrga. Za njim so se zvrstili: slav-
nostni govornik podpredsednik dru-
štva in predsednik organizacijskega
odbora turnirja Slavko Brglez, pred-
sednik IS SO Ptuj Branko Brumen,
predsta\nik generalnega sponzorja —
Kmetijskega kombiniJta Ptuj Slavko
Erlač, predsednik Šahovske zveze
Slovenije Milan Kneževič, uradno pa
je turnir odprl generalni direktor
glavnega pokrovitelja turnirja Rent-a-
car CAlSŠA iz Ptuja Danilo Polajžer.
Glavni sodnik Janko Bohak, med-
narodni šahovski sodnik FIDE, je ob
pomoči zveznega sodnika Borisa Roj-
ca v turnirsko tabelo vpisal 12 igralk
iz šestih federacij ki se še borijo za
samostojnost. Žreb je določil nasled-
nji vrstni red: VM Vesa Bašagič
(BiH), MM Gabriela Stanciu (ROM),
MM Zorica Puljek (CRO), MK Nata-
ša Krmelj (SLO), M Anita Ličina
(SLOJ, MM Ala Grinfeld (URS), FM
Narcisa Mihevc (SLO), MM Anda
Safranska (Latvija), MK Petra Ipa-
vec, M Pavla Košir (obe iz SLO),
MM Evgenia Ghinda (ROM) ter M K
Kiti Grosar (SLO).
Tui"nir je visoke 4. kategorije s pov-
prečnim ratingom 2149, ker je le za
dve točki premalo za 5. kategorijo.
Že prvo kolo je pokazalo, da bodo
borbe izredno zagrizene in da ne bo
»prijateljskih« remijev. To tudi daje
turnirju se posebno privlačnost, zato
bo dvorana doma Eranca Kramber-
eerja Ptuj prav gotovo do 20. decem-
bra vsak dan (razen 15. 12.) od 15.30
do 21.30 polna obiskovalcev.
Žreb je hotel, da sta se v I. kolu do-
mači igralki srečali / MM iz Rusije in
Latvije. Narcisa Mihevc je morala
priznati premoč (irinfeidove, Anita
Ličina pa je po 6 urah srečanje preki-
nila. Koširjevo je premagala MM Zo-
rica Puljek. Krmeljeva Ipavčevo,
Grosarjeva je iztržila remi proti VM
Bašagicevi, z borbenim remijem pa se
je končal tudi romunski derbi med
MM Stanciu in MM Ghinda.
Silva Razlag
NAMIZNI TENIS
Tekmovanje za top 10
v Ljubljani je bilo prvo tekmovanje najboljših slovenskih članic za Top 10.
V prvi jakostni skupini je zmagala Branka Batinič pred Polono Frelih (obe iz
domače Kovine), v drugi pa sta bili Ptujčanki Mlakarjeva druga, Cerčetova pa
četrta.
l.k.
KARATE
19. turnir Tika Trbovlje
v soboto, 7. decembra, je \ Irbovljah potekal najstarejši karate turnir v Slo-
veniji, katerega so se udeležili tudi člani SKK Jožeta Lacka Ptuj. ISajholjši kara-
teisti Slovenije so se tega dne pomerili v vseh starostnih skupinah (od mlajših pio-
nirje* do članov) v katab (vezanih tehnikah), čez 14 dni pa se bodo še » borbah.
Rujčanka Lidija Cafuta je na.stopi-
la v kategoriji starejših pionork (II
tekmovalk) s kato heian nidan in za-
sedla odlično 5. mesto. Glede na kra-
tek čas v karateju je Lidija več kot
presenetila, saj je za seboj pustila
mnoge bolj izkušene tekmovalke.
Lidijin brat Andrej Cafuta je prvič
nastopil v disciplini kate za člane (14
tekmovalcev) in v izredno močni kon-
kurenci zasedel 6. mesto s kato bassai
dai. Celo v svetu so redki karateisti,
ki nastopajo v obeh disciplinah kara-
teja v borbah in katah. Andrej seje
odločil, da se bo specializiral v obeh.
Med člani je zmagal dolgoletni ka-
rate šampion Borut Markošck iz Tr-
bovelj, drugo mesto je zasedel vete-
ran Argold Sjuhala iz Ruš, tre^e jpa
Miroslav Cjorenc, trener K K Angela
Besednjaka iz Maribora. Med člani-
cami je prvo mesto osvojila letošnja
državna prvakinja v borbah in katah
Nina Goduša iz Ljubljane.
Prireditev je bila že po tradiciji na
vrhunski ravni, kar so omogočili šte-
vilni sponzorji. Cieneralni pokrovitelj
tekmovanja grafično podjetje iIKA
Trbovlje je natisnilo toliko karate bil-
tenov, zastavic in nalepk, da jih je
klub brezplačno podaril vsem udele-
žencem. Tekmovalci so dobili diplo-
me, pokale, medalje in bogate nagra
de, ki so jih obvezale za obrambo na-
slovov v naslednjem letu.
........______.....__Jiiiša M*s>y!»i,
10 — NEKOČ IN DANES
12. december 1991 —
TEDNIK
Poslancev pa
od nikoder
Poslanci občinskih skupščin se zadnje čase očitno
zgledujejo po svojih »velikih« vzornikih iz republike. Na
zadnji seji ormoškega občinskega parlamenta so čakali tri-
četrt ufe na enega samega samcatega poslanca zbora zdru-
ženega dela, da je skupščina lahko pričela delo. Kmalu po
pričetku zasedanja je prišel, pa hitro nato tudi odšel. Ker je
sejo zapustila še ena poslanka zbora združenega dela, so
potem morali klicati po telefonu poslanca, ki je bil najbli-
žje skupščinski stavbi (gradu), da so lahko sejo primerno
sklenili.
Nekaj podobnega se je dogodilo minuli teden v Slo-
venski Bistrici. Po 35-mlnutnem čakanju na poslanca druž-
benopolitičnega zbora (ta zbor je bil slabo sklepčen tudi v
starem sistemu) so šele lahko pričeli.
Sprašujemo se, zakaj tolikšna poslanska abstinenca*
Je to nezanimanje za delo občinskih parlamentov, jim je
vseeno, kaj bodo rekli njihovi volilci in volilska baza, ki bi
takšne in podobne morala že zdavnaj odpoklicati, seveda če
ne bi imeli Slovenci ob vseh kompliciranih rečeh tudi kom-
pliciranega volilnega zakona?!
^;    ?   ^^ ;\ ^ Vida Topolovec
Dom učencev v Ptuju
odpira vrata
Konec prejšnjega tedna je bilo v Domu učencev v Ptuju nadvse
živahno, saj sta potekala kar dva tečaja: komunikacijski trening in te-
čaj nemščine.
Komunikacijski trening je vodil dr. Pavao Brajša, udeležili pa so
se ga pedagoški delavci iz Kranja, Ljubljane, Lukovice, Šmarja pri
Jelšah in Ptuja. To je bil že četrti trening v letošnjem šolskem letu.
Nemščine pa se je dvanajst udeležencev učilo po načelih sodob-
ne sugestopedije zavestnega in podzavestnega učenja. Organizirala ga
je Služba za razvoj kadrov Emone in Audio Visual Supermemory iz
Gradca. Nadaljevali bodo spet konec naslednjega tedna.
Tako Dom učencev na široko odpira vrata tem in podobnim de-
javnostim, saj ima dovolj ustreznih prostorov, pa tudi novo vodstvo
ima posluh za tovrstno delo.
N. V.
PREJEL! SMO • PREJEL! SMO • PREJELI SMO
Še enkrat: Kmetje, koljite
živino doma
Na moj prispevek, objavljen v Tedniku pod na-
slovom Kmetje, koljite živino doma, se je oglasil
Jože Bojnec, vodja veterinarske inšpekcije občine
Ptuj, ter utemeljeval, da kmetje po zakonu ne bi
smeli klati živine doma, ker pač mora meso pregle-
dati veterinar, ki s svojim žigom potrdi, daje meso
zaklane živine neoporečno.
Glede tega, da mora biti meso pregledano od
veterinarja, nimam kaj oporekati. Ugotavljam pa,
da pa je g. Bojnec moj prispevek površno prebral,
kajti zapisal sem, da je kmet, ki sem ga opisoval,
kravo odpeljal v zakol v klavnico v Ptuju; tam so
jo zaklali, meso je pregledal veterinar, nakar so
prodajali. Sicer pa so imeli pri prodaji poklicnega
mesarja, izkušen mesar pa bi tudi takoj ugotovil,
ali je meso zaklane živine okuženo oziroma neo-
porečno. Torej je bilo vse po sanitarnih predpisih.
Prepričan sem, da so rejci živine danes že toliko
razgledani in ozaveščeni, da že sami takoj vedo,
ali je žival bolna. Upam si tudi trditi, da noben
kmet ne bi sam sebi dovolil, da bi zaklal bolno ži-
val, ter meso potem prodajal. Naj samo dodam,
da bi bili potrošniki še kako veseli, če bi bili orga-
ni inšpekcijskih služb tudi na drugih področjih ta-
ko dosledni.
Od kod moja pobuda, da naj čim več kmetov
kolje živino doma? Preprosto zato, ker mora kmet
danes govedo ali prašiča prodati za male tolarje,
če pa prodaja meso doma, pa zasluži enkrat toli-
ko, kolikor bi dobil, če bi govedo prodal zadrugi
oziroma mesnici. Mesna industrija danes na račun
nenehnih podražitev mesa služi milijone, pa nas
nenehno prepričujejo, da delajo z izgubo.
Franjo Hovnik
Po krivici odvzetih največ
kmetijskih zemljišč
REPUBLIŠKA SKUPŠČINA JE ZAKON O DENACIONALIZACIJI SPREJELA 20 NOVEMBRA \^E-
UA PA OD 7. DECEMBRA • UPRAVIČENCI LE JUGOSLOVANSKI DR/AVUANI • CaSA ZA
VLOŽITEV ZAHTEVKA LETO IN POL
Zakori o denacionalizaciji ve-
lja od 7. decembra, premoženje
se bo vračalo v naravi in samo na
zahtevo upravičenca. Ta ima čas
za vložitev zahtevka leto in pol.
Enostavni primeri bi morali biti
rešeni, kot je zagotovil republiški
pravosodni minister dr. Rajko
Pirnat, v dveh do treh mesecih,
sicer pa v enem letu. Česar ne bo
Po arhivskih podatkih o po-
državljanju je mogoče sklepati,
da bo v Sloveniji okrog 60.000
zahtevkov o vrnitvi premoženja
in okrog 200.000 upravičencev.
Vredno.st vrnjenega premože-
nja se ocenjuje na štiri milijo-
ne nemških mark, kar dve tret-
jini podržavljenega premože-
nja pa odpade na kmetijska
zemljišča in gozdove.
mogoče vrniti v naravi, bo upra-
vičenec dobil v vrednostnih pa-
pirjih ali v denarju. Upravičenci
do denacionalizacije so fizične
osebe, ki so bile v času podrža-
vljanja premoženja jugoslovan-
ski državljani in jim je bilo po 9.
maju 1945 to državljanstvo pri-
znano z zakonom ali mednarod-
no pogodbo. Med upravičence
sodijo tudi tisti, ki v času, ko jim
je bilo premoženje podržavljeno,
niso bili jugoslovanski državlja-
ni, imeli pa so stalno prebivališ-
če na ozemlju današnje Republi-
ke Slovenije in jim je bilo drža-
vljanstvo priznano po 15. sep-
tembru 1947 z zakonom ali med-
narodno pogodbo.
Zahtevek za vrnitev premože-
nja mora vsebovati podatke o
premoženju, ki ga upravičenec
zahteva nazaj, z dokumenti o po-
državljenju oziroma navedbo ak-
ta, s katerim je bilo premoženje
podržavljeno, potrdilo o drža-
vljanstvu, kdo je pravni nasled-
nik premoženja oziroma doku-
ment o dedovanju, v zahtevku je
treba navesti tudi, v kakšni obliki
zahteva upravičenec vrnitev in
kdo zastopa njegove interese, če
nima stalnega prebivališča na
območju Republike Slovenije.
O zahtevkih odločajo občinski
upravni organi za kmetijstvo, za
gospodarstvo, za stanovanjske in
komunalne  zadeve,  republiško
ministrstvo za finance bo odloča-
lo o denacionalizaciji premože-
nja bank, zavarovalnic in drugih
finančnih organizacij, republiško
ministrstvo za kulturo pa o dena-
cionalizaciji premičnin oziroma
nepremičnin, če so ti predmeti
kulturne, zgodovinske ali ume-
tniške vrednosti.
Ministrstvo za pravosodje in
upravo je občinam priporočilo,
da za pomoč pri reševanju zah-
tevkov za denacionalizacijo usta-
novijo petčlanske komisije, kate-
re en član mora biti pravnik s
pravosodnim izpitom. Republi-
ški izvršni svet je že sprejel pro-
gram uresničevanja denacionali-
zacije.
Zakon naj bi torej popravil
storjene krivice, ob tem pa naj ne
bi prišlo do novih. NaV
Hvala Solidu
in Domavčanom
Caritas zagrebške nadškofije potrjuje, daje od »Solida« in
od dobrih ljudi Dornave sprejel darilo za begunce: kombi hrane,
obleke in darila za Miklavža. Vsem se najtopleje zahvaljujemo,
še posebej otrokom, ki so naredili zelo lepa darila za svoje zara-
di vojne ponesrečene sovrstnike na Hrvaškem. To so topli son-
čni žarki v tej grozni vojni zimi, ki je pred nami in nam jo nepo- •
sredno pomagajo preživeti. Od vsega srca hvala! j
Najtopleje vas pozdravljamo in prosimo dragega Boga, da!
bo vedno z vami in nami. ^
PREJELI SMO • PREJELI SMO
O ptujskem
zdravniškem turizmu
Nedavno tega ste v Tedniku objavili prispevek V toplice po zdra-
vje. Tudi jaz sem vsaj enkrat letno pacient Ptujskih toplic in priznati
moram, da se vedno po končani terapiji počutim mnogo, mnogo bo-
Ije.
Avtorje zapisal o zdravnici dr. Mariji Bojnečevi, da gaje zelo le-
po sprejela. Tej pohvali se pridružujem, kajti redki so zdravniki, ki bi
se z bolnim pacientom, ko vstopi v ordinacijo, rokovali in takoj nato
že pričeli ugotavljati bolnikovo diagnozo. Delo v terapiji je, kot sem
opazil, dokaj racionalno razporejeno, torej ni nikjer nepotrebnega ča-
kanja, vse poteka kot po tekočem traku. \
Ob vsem tem naj dodam še samo eno željo: da bi se osebju ptuj-'
skega medicinsko-rehabilitacijskega centra čimprej uresničila želja in \
bi čimprej dobili boljše delovne prostore, s čimer se bo kvaliteta nji-
hovih prizadevanj za čim boljše počutje pacientov lahko še samo iz-
boljšala.
Velika škoda je, ker je bila občinska politika glede turizma tako
kratkovidna, da se niso odločneje zavzeli za postavitev hotela ob ptuj-.
skih toplicah. Nekateri novi oblastniki oziroma turistični delavci sa-
njajo o nekakšnem zračnem mostu, ki bi ga zgradili s Prešernove ceste
prek Drave do toplic. Za ta denar, prepričan sem, bi lahko zgradili
hotel ob toplicah. Žal pa se tega nočejo spomniti, še manj da bi hotel
ob toplicah pričeli graditi ... Franjo Hovnik
PREJELI SMO
Kako dolgo
še Kmetijski
kombinat?
Oglašam se v /vezi s člankom novi-
narke Majde Goznik Lokali v najem,
skupne službe na čakanje. Moram pri-
znati, da sem pričakoval glede na
poudarek veliko bolj odmevni članek,
in ko sem ga prebral, sem videl, da
pomeni samo seznanitev bralcev z ža-
lostno usodo ptujskega družbenega
gostinstva in turizma in vse premalo
kritično obravnavo, zakaj je do tega
stanja prišlo.
Vsi vemo, da je problem družbene-
ga gostinstva v ptujski občini bil pri-
soten že dalj časa. Kljub temu ne ra-
zumem ugotovitve, ki jo je ob koncu
sestavka napisala Majda Goznik, da
je krivcev za nastalo situacijo v ptuj-
stem gostinstvu in turizmu veliko, ter
ugotovitev, da turizem in gostinstvo
nista bila nikoli partnerja za kombi-
nat. Mislim, da je gostinstvo v ptuj-
skem Kmetijskem kombifiatu kot do- '
polnilna dejavnost prišlo večkrat prav
in da je bilo v kombinatu zanimivo
samo tako dolgo, dokler je KK obra-
čal z deviznim prilivom sredstev. Da-
nes kombinat opušča vse nerentabil-
ne dejavnosti. Odgovorni se verjetno
ne zavedajo, daje z ukinjanjem neka-
terih dejavnosti ogrožen tudi njihov
obstoj, saj seje razbitje kombinata za-
čelo z ukinitvijo proizvodnje v Peto-
vii, odcepitvijo Mlekarne in se nada-
ljuje z ukinitvijo Turizma in gostin-
stva ter s slabim položajem nekaterih
drugih delov kombinata.
Ob vsem tem se postavlja vpraša-
nje, kakšna bo usoda delavcev skup-
nih služb kombinata. Verjetno podob-
na kot delavcev strokovnih služb Tu-
rizma in gostinstva. Ker sem zaskr-
bljen za svoje nadaljnje preživetje,
sprašujem odgovorne v skupnih služ-
bah kombinata, kako dolgo bodo
strokovne službe lahko na ramenih ti-
stih delov kombinata, ki zaenkrat še
poslujejo rentabilno.
Nadalje sprašujem nove najemnike
gostinskih lokalov, da se zavedajo,
kakšna usoda jih čaka in kaj pričaku-
jejo od zasebnega gostinstva glede na
to, da so prevzeli takšno breme (števi-
lo zaposlenih). Menim, da ste bili s
strani kombinata izigrani, saj si težko
predstavljam, kako bo preživel zaseb-
ni obrtnik v gostilni Rozika s 17 zapo-
slenimi oziroma z 11 zaposlenimi v
gostilni Breg. Dobro poznam razmere
v gostinstvu in lahko rečem, da preži-
vi le tisti, ki z manjšim številom zapo-
slenih ustvari večji promet. Ali se na-
jemniki zavedajo, kakšna bo usoda
stavb, v katerih so gostinski lokali,
glede na zakon o denacionalizaciji?
Kaj bo z dosedanjim direktorjem,
kakšna bo njegova usoda? Slišati je,
da mu kombinat ponuja dobro delo-
vno mesto v skupnih službah. Zakaj
ne bi na čakanje skupno z ostalimi
delavci gostinstva odšel tudi on. Ali
ni tudi sam krivec za takšno usodo
družbenega gostinstva? Zakaj se sam
ni odločil za tako »ugoden« najem?
Ž. B. (naslov v uredništvu)
FRANC
FIDERŠEK
TOPOVSKA KIMA
v NEMŠKI
VOJSKI
16. nadaljevanje
Z Lojzetom sva prisluškovala
trušču in vpitju zunaj, slišalo se
je tudi nekaj oddaljenega pu-
škarjenja. Čez kaki dve uri so se
vojaki začeli vračati. Od njih sva
zvedela, da je pod drugim vago-
nom eksplodirala mina, raztrgala
progo, ubila enega vojaka, tri pa
ranila. V tistem vagonu so bili sa-
mi francoski prostovoljci.
»Prav jim je in tudi partizani
so izbrali pravi vagon,« sem de-
jal fantom, ki so se udeležili haj-
ke in prinesli to novico.
»Ali ni čudna igra usode? Iz
nekega političnega razloga, take-
ga ali drugačnega, se prostovolj-
no prijaviš za fronto. Morda celo
sanjaš, da boš tam postal junak.
Potem pa takole med spanjem,
ko se šele pelješ proti fronti, ek-
splodira in te ubije.« Tako neka-
ko je modroval Lojze. Vsi smo
bili zadovoljni, da je naključje
naneslo tako, da so jo izkupili
prav prostovoljci.
Vlak je stal, začelo se je daniti,
večina nas je zlezla iz vagonov in
po skupinah smo si hodili ogle-
dovat posledice nočne eksplozi- ■
je. Lokomotiva s prvim vagonom i
je odpeljala nekam naprej. Po-j
škodovani vagon so izpraznili, i
prostovoljce razporedili v druge]
vagone, potem pa poškodovanca
dvignili in ga prevrnili po nasipu
proge. Podobnih »izmečkov«
smo med vožnjo že videli precej.
Progo so popravljali domači de-
lavci v civilu. Nemci so govorili,
da so med njimi prav gotovo tudi
sodelavci partizanov, saj so vča-
sih med popravljanjem proge za-
kopali novo mino in ta je eksplo-
dirala naslednjo noč.
Od tistih, ki so sodelovali v
nočni akciji, sem tudi zvedel, da
je bila tista »mina« dejansko
pod tirnico vkopana granata
15 cm havbice, vžig pa pripra-
vljen preprosto na poteg. Na vži-
galnik je bila pritrjena tanka žica
in speljana v zaklon, skrit v gr-
movju. Nekoliko vstran je čepel
na brezi opazovalec ter minerju
dal znak za poteg. Sklepali smo,
da je mina bila namenjena loko-
motivi, toda od signala do pote-
ga je minila kaka sekunda in ek-
splozija je zadela šele drugi va-
gon. Tak preprosti način minira-
nja so ruski partizani uporabljali
zato, ker so Nemci pred vsako
lokomotivo potiskali nekaj vago-
nov, obteženih s kamenjem.
Iz pripovedovanji^ nemških
vojakov smo tudi zvedeli, da so
baje tistega opazovalca na brezi
ujeli, bil je starček, stanoval je v
bližnji kofibi, dejanje je baje pfi-'|
znal in zato so ga takoj ustrelili.
Tisti pa, ki je mino iz zaklona
sprožil, je pobegnil. To so bile le
govorice, dvomil pa sem, ali je
bil tisti starček res kaj kriv, tem-
več je bilo treba krivca najti in
žrtev je bil starček, ki je tam v
bližini domoval. Po nekaj urah je
transport krenil naprej.
V HARKOVU
Popoldne, 24. julija, smo iz dr-
večega vlaka opazili v daljavi ve-
liko belosivih visokih stolpnic.
Bil je podoben pogled, kot bi se
danes od Domžal približeval
Ljubljani. »To je Harkov,« je za-
vršalo med vojaki. Vse nas je
prevzelo neko vznemirjenje, saj
je bil Harkov pogosto omenjen
kot središče velikih bojev na
vzhodni fronti, zato sem se čudil,
kako da tiste stolpnice še stojijo.
Nemška armada je Harkov pr-
vič zavzela 24. oktobra 1941.
Spomladi 1942 je maršal Timo-
šenko severno od Harkova začel
protiofenzivo in 12. maja Har-
kov zavzel. Nemci so ofenzivo
hitro zlomili, po treh dneh spet
osvojili Harkov in prodrli do re-
ke Doneč. Februarja 1943 so
Sovjeti v naletu stalingrajske bit-
ke spet zavzeli Harkov, toda že
15. marca so Nemci v protisunku
že tretjič zavzeli Harkov in fron-
ta se je za nekaj mesecev ustalila
ob reki Doneč.
Pred vojno je imel Harkov že
okoli 400 tisoč prebivalcev in je
bil nekaj let glavno mesto ukra-
jinske socialistične republike.
(Danes živi v Harkovu okoli
1,300.000 prebivalcev in je drugo
največje mesto države Ukrajine,
katere prebivalstvo se je pred
kratkim na referendumu odloči-
lo za samostojnost).
Raztovarjanje vagonov med
številnimi tračnicami tovorne že-
lezniške postaje je potekalo ne-
moteno in disciplinirano. V me-
sto smo odkorakali po četah in
vodih.
»Glejte, koliko kanonov se tu j
pase,« je zaklical Žižek in poka- \
zal na prostrano ravnino blizu \
železniške proge, kjer je iz visoke
trave štrlela topovska cev pri ce-
vi. Vsi smo se zasmejali duhoviti
primerjavi. Bilo je nerabno za-
plenjeno rusko orožje, ki je kot
staro železo čakalo na prevoz v
nemške plavžarne, da bi iz njih
ulili nove topove. Glede na raz-
voj dogodkov na bojišču v na-
slednjih tednih je najbrž tisto že-
lezje ostalo tam in so ga potem
topili Sovjeti v svojih železarnah.
Zbirališče celotnega maršbata-
(jona je bilo na Rdečem trgu, ki
ga tudi Nemci nazivali enako.
seveda v svojem jeziku. Med ko-
rakanjem sem opazil, da so tiste
iz daljave vidne »nepoškodova-
ne« stolpnice in druge visoke
zgradbe samo goli železobetoh-
ski zidovi, precej poškodovani
od topovskih izstrelkov in bomb,
stropovi vdrti, stopnišča poruše-
na, nad odprtinami, ki so bile ne-
koč okna, sledovi dima in saj, ki
jih je dež že precej spral.
Po zboru se je vod, kateremu
sem pripadal, nastanil v pritličju
ene od stolpnic. Nedaleč vstran
je bil od nekod pripeljan kup sla-
me, da smo si z njo v zgradbi
postlali kot v skednju. Pred ve-
čerjo je bilo še nekajurno čišče-
nje orožja, potem pa prepotre-
ben počitek na slami.
Naslednje jutro spet zbor na i
Rdečem trgu, potem pa neko po-
pisovanje, pregled in dopolnitev
opreme in »plačilni dan«. Prese-
netilo meje, da smo »plačo« do-
bili v pravih červoncih. Od prej
mi je bilo znano, da je v Rusiji
denar rubelj, toda od kod sedaj
červonci, izdani leta 1923, z upo-
dobitvijo Lenina in drugimi bolj-
ševiškimi simboli. Tudi si nisem
znal tolmačiti, kako so do tega
denarja prišli Nemci in ga za
fronto uporabljali kot plačilno
sredstvo. Kvislinška ukrajinska
vlada s sedežem v mestu Rovno
pa je tiskala ukrajinski denar —
karbovanec. Šele po vojni sem
prišel do podatka, da so Sovjeti
leta 1922 uvedli denar červonec,
ki je bil vreden 10 rubljev, v ob-
toku pa je bil do kotica vojne. V ^
odnosu do takratne RM (Reich-
smarke) je bil 1:1. Torej namesto
po 30 RM mesečne plače za na-
vadnega frontnega vojaka, v vo-
jašnici je bilo le 10 RM, smo pre-
jeli po^O červoncev.
Pozneje smo po sprehodu po
mestu in tržnici ugotovili, da do-
mačini tega denarja ne cenijo po-
sebno. Posebej me je zanimalo,
kaj v opustošenem in okupira-
nem mestu tik za fronto prodaja-
jo na tržnici: precej jedilnih buč,
nekaj paradižnika in druge vrtni-
ne. Posebno iskane so bile že zre-
le glave sončnic. Po mestu si sre-
čeval ženske s sončnično glavo
pod levo pazduho, s prsti je urno
pulila semena in jih nosila v
usta. Spretnost zob, jezika in ust-
nic in že je zletela luščina na de-
sno. Med vojno so bila tam son-
čnična semena najtečnejša hra-
na, ki jo je bilo moč dobiti na trž-
nici, vendar tudi to v omejenih
količinah. Mimo vojakov so žen-
ske hodile, kot da jih ne bi videle
in ne slišale.
Po mestu je pohajalo tudi pre-
cej otrok, od moških pa le tu in
tam kak starček. Med razvalina-
mi je bilo ponekod videti tudi
kako truplo, delo nočnih straž in
hajk, vendar so do večera doma-
čini take nesrečnike pokopali,
saj so jih naslednji dan čakala
nova trupla. O tem sem se pre-
pričal naslednje jutro, ko je bil
navsezgodaj ponovno zbor. pre-
gled opreme in vaje do večera.
Dalje prihodnjvči
TEDNIK - 12. december 1991
NASVETI - 11
Ansambel Simona Legnarja z Vinske Gore
NOVI ANSAMBLI
!\a festivalskem nastopu na
Ptuju '91 je bil ansambel Simona
Legnarja z Vinske Gore soliden in
je za kakovost prejel srebrno Or-
fejevo značko. T^ko je v okviru
večera ansamblov nastopil tudi v
finalu s skladbama Materi in Slo-
venska pesem, ki ju je uglasbil
harmonikar in vodja Simon Le-
gnar, besedilo pa je napisal Ivan
Malavašič. Slovenska pesem je bi-
la všeč tudi občinstvu in jo je na-
gradilo s 3. nagrado.
Sestav deluje dve leti, odkar so
se združili instrumentalisti in
pevci. Sicer so pa pevci delovali
že več let prej v okviru okteta
Sentjanški fantje, ki ima ime po
kraju blizu Vinske Gore. To pa
pomeni, da njihov zvok temelji
na lepem prepevanju v štirih gla-
sovih. Občudovali so jih letos tu-
di že na zamejskem števerjan-
skem festivalu, kjer so se prav ta-
ko uvrstili v finale.
»Ne trudimo se posebej opo-
našati kakega ansambla, čeprav
cenimo glasovno močne sestave,
še posebno tiste s štiriglasnim
prepevanjem. Seveda pa se trudi-
mo, da svojo glasbo prenašamo
poslušalstvu na način, ki ga zmo-
remo, kot so naše glasovne spo-
sobnosti,« pravi Simon Legnar,
vodja ansambla in harmonikar,
pa tudi avtor večine viž. V šestč-
lanskem ansamblu sodelujejo še
kitarist Marko Lesjak, bas kita-
rist in pevec drugega basa Uroš
Drev ter pevci — baritonist Slav-
ko Lesjak, drugi tenorist Dani
Učakar in prvi tenorist Stojan
Pančur.
Glede na to da je zasedba sku-
paj kratko obdobje, jim ni prvi
cilj številčnost igranj, ampak so-
delovanje na festivalu domače
glasbe, da bi čim bolje uspeli, še-
le zatem komercialni učinek. Pa
tudi pri snemanju ne bodo vztra-
jali za vsako ceno, sploh jim ni
cilj kaseta. Počasi v studio Radia
Maribor posnamejo le tiste viže,
ki so na višji ravni. Za začetek
sta to ptujski viži.
Simon Legnar je zadovoljen s
festivalskima nastopoma tako v
Steverjanu kot na Ptuju. Ob tej
priložnosti se zahvaljuje sokraja-
nu Francu Žerdonerju, vodju an-
sambla Šaleški fantje, za svetova-
nje in pomoč pri glasbenih začet-
kih, ter Borisu Roškarju za men-
torsko usmerjanje in piljenje
glasbene forme.     prago Paper
Ansambel Simona Legnarja na ptujskem festivalu. (Foto: Langerholc.)
Sprehodi
v zvezi s sprehodi se vam gotovo poraja kar nekaj vprašanj, na ka-
tera sami ne znate odgovoriti. Zato pojdimo po vrsti:
— Zakaj so vsakodnevni spre-
hodi tako pomembni?
Sprehodi so za psa prava pu-
stolovščina: srečanja z drugimi
psi, sledi in vonji. Poleg tega mo-
ra redno opraviti tudi potrebo.
— Kako dolg naj bo vsakodne-
vni sprehod?
Zlato pravilo je dve uri; lahko
ju razdelimo v tri ali štiri krajše
sprehode po ulici. Veliki psi, na
primer ovčarji in hrti, potrebuje-
jo več gibanja. Majhni psi (npr.
jorkširski terierji) pa so zadovolj-
ni že z eno uro sprehoda na dan.
— Ali vrt lahko nadomesti
dnevne sprehode?
Ne, saj imajo psi vrt za del bi-
valnega prostora. Zaradi tega si
večina psov na sprehodu poišče
tudi »svoje drevo«, ob katerega
se polulajo.
— Kakšne poti so za sprehod
najprimernejše?
Idealni so parki, travniki in
polja na mestnem obrobju. Pes
je zadovoljen tudi na neprome-
tnih ulicah, ne mara pa hrupnih,
prometnih cest.
— Ali pes potrebuje občasno
spremembo glede sprehajalnih po-
ti?
Psi imajo zelo radi svojo obi-
čajno pot; na njej so z urmom
zapustili svojo sporočilo, najdejo
pa sporočila drugih psov.
— Zakaj psi na sprehodu ovo-
havajo grmovje in drugo?
Sprehod je za psa enak branju
časopisa pri človeku. Na poti
spoznava, kaj se na njegovem
področju dogaja. Zato mu dajmo
dovolj časa, da lahko ovohava
prav vse, kar bi rad.
— Ali peljemo psa na sprehod
tudi, kadar je bolan?
Vse dokler lahko hodi, ga pe-
ljemo na sprehod. Seveda ne za
dolgo. Če pa pes ne more hoditi,
naj uporabi mačje stranišče.
— Je tekanje ob kolesu za psa
razgibavanje ali mučenje?
Za velike pse (lovske, hrte) je
to skorajda edina možnost, da se
dovolj razgibajo. Za druge pa-
sme je ta metoda neprimerna.
— Ali peljemo psa na sprehod
ob vsakem vremenu?
Psi prenašajo mraz brez težav.
Previdnejši moramo biti, če je
zunaj zelo vroče, saj se psi ne
znojijo in sta zanje edina ohladi-
tev hitro dihanje in slinjenje.
Branka Kosenburger,
dipl. vet.
ZA PSE IN MUCE
Med je dober za vaše srce
(Nadaljevanje iz prejšnje števil-
ke)
Strokovnjaki trdijo, da je med
mnogo boljše piti kot jesti. Ko ga
jemljemo v obliki raztopine, nje-
gove številne sestavine (ima jih
okrog 100) lažje pridejo v krvni
obtok, mišično tkivo in celice or-
ganizma. Pri uživanju medu sve-
tujemo, da ga dalj časa obdržite
v ustni votlini, od koder zdravil-
ne snovi in v njem raztopljeni
sladkorji z dotikom jezičnih žlez
hitro in nespremenjeni prodirajo
v kri ter se razlezejo po telesu.
Ce ga tako uživamo, lahko ugo-
tovimo, da deluje v organizmu
eksplozivno, kot da smo ga dobi-
li z injekcijo v žilo.
Že Hipokrat, Galen in Para-
celsus so pisali o zdravilnosti
medu ne samo za mlajše, temveč
tudi starajoče se oz. starejše lju-
di. Nekoč so med poznali samo
kot sladilo, v resnici pa je več ka-
kor samo to, če pomislimo, da
vsebuje dva najpomembnejša
sladkorja (grozdnega in sadne-
ga), beljakovine, aminske in or-
ganske kisline, fermente, vitami-
ne in hormone . . .
Pitagora je pripovedoval, da
se ima za visoko starost zahvaliti
samo rednemu uživanju medu.
»Da nisem jedel medu, umrl bi
40 let prej«. V življenjepisu Hi-
pokrata, imenovanega »očeta
medicine«, ki ga je napisal Plu-
tarh, pravi, da je živel nad 100
let, ker je užival med kot hrano
in kot lek. Poljski pesnik Trem-
besky je bil pri svojih 80 letih
svež, vesel in vitalen. Priznal je,
da se ima za to zahvaliti redne-
mu uživanju medu, saj ga je v
hrani užival nad 30 let.
Slavni ameriški zdravnik dr.
D. C. Jervis takole piše o medu:
Med s svojim mnogovrstnim po-
zitivnim delovanjem vsakemu
olajšuje staranje oz. starost. Žal
mu je, ko mu nekateri ljudje re-
čejo, da ne jedo medu, ker je
dražji od obranega tovarniškega
sladkorja. Takrat jim poskuša
pojasniti, dopovedati, da na ra-
čun zdravja nikoli ne smemo var-
čevati. Človek nekomu mora pla-
čati — ali drobnjakarskemu tr-
govcu ali lekarnarju. Ko se raz-
bolite, vidite, da morate denar,
privarčevan pri hrani, potrošiti
za kupovanje zdravil, medtem ko
s pravočasnim kupovanjem ka-
kovostne hrane, kot je čebelji
med, v resnici varčujete — še več
in pametneje.
Kakovost medu lahko kontro-
lirate preprosto. Predstavljamo
vam dva preprosta postopka.
Vzorec medu, ki ga kontrolira-
te, dajte v epruveto in dodajte na
en del medu tri dele čistega alko-
hola. Vsebino pogrejte, dajte v
vrelo vodo in jo pretresite. Pravi
čebelji med se bo popolnoma
raztopil, medtem ko bo ponare-
jeni med zapustil v epruveti ma-
dež ali usedlino.
Da je med pristen, domač, na-
raven, ugotovimo tudi tako, da iz
kozarca ali posode z veliko ali
tudi malo žlico vzamemo med in
ga pustimo počasi teči v tankem
curku v velikosti niti, ta se ne
sme prehitro pretrgati. Če se
med hitro pretrga, lahko sumi-
mo, da mu je bil primešan slad-
kor — saharoza (pesni, trsni
sladkor).
Naravna lastnost medu je. da
kristalizira, odvisno od medovite
rastline, na kateri so čebele na-
brale medičino, nektar oz. med.
Pri gozdnih medih kristalizira
grozdni sladkor že v nekaj dneh
(3 — 4), medtem ko akacija med
kristalizira komaj čez tričetrt do
enega leta.
Najbolj kakovosten med čebe-
le naberejo v najbližjem človeko-
vem okolju, v okolju človekove-
ga življenjskega ritma, človekovi
prilagoditvi na naravo in s po-
močjo takega medu lahko pre-
prečujemo nekatere alergije (se-
neni nahod itd.).
Trenutno znaša najnižja cena
domačega medu svetle barve
120,00 SLT, cene gozdnih medov
pa se gibljejo na tržni stojnici tu-
di do 150,00 SLT.
Uživajmo pristen domač šta-
jerski med, ki nam v malih dozah
dopolnjuje dnevni jedilni obrok,
bogat s kalorijami, mineralnimi
snovmi, vitamini, beljakovinami
in dragocenimi hormoni za nor-
malno delovanje pomembnih ži-
vljenjskih procesov v našem tele-
su.
Sestavil:
Srečko Rupnik
Čas je zlato. Koliko karatno?
• •   •
Ko ho za delavce zmanjkalo prostora na cesti, bodo šli na ulice.
• •    •
Stara oblast je potiskala delavcem v roke partijske, nova pa jim potiska delavske knjižice
• •' •
Ozki nazori so krivi za širok nadzor.
• •    •
Vroča glava in vroča kri sta ie marsikoga spravili na hladno.
• •    •
Med odpadniki je več lakih, ki so jih zavrgli, kol takih, ki hi sami odpadli.
Surovine so najboljša surovina za proizvodnjo vojakov.
• •    •
Predvsem od žensk samih je odvisno, ali jim moški sežejo samo do kolen.
• •    •
Na prava vrata se ne potrka z roko. temveč z glavo.
• •    •
Če moški reče A. ga ho ženska kmalu pripravila do tega. da bo rekel DA.
Dober den v drugen tjedni zodjega mesca v toten vojnem leti, ki se
ga bomo najbrž še dugo spominjali po tankih, granatah, zračnih napa-
dih, mrtvih, ki so se rešli vsega hujdega, in živih, ki si hujdega več ne želi-
mo. Spomijah se ga bomo po razpadi rajnke Jugoslavije, po dugen čokaji
na priznanje samostojne slovenske držovice, po proznih mošnjah, po čim
duže vejkšen števili brezposelnih, pač spomini, spomini. . . Zato pa moj
sosid Juže ne provi zapstujn, da eni lepo živijo od toga, ke pišejo svoje
spomine, enim pa več niti spomin na preteklost ne ostoja, pa če glih lepa
misel provi: Spomni se, človik, da si proh in se v proh tudi povrneš. . .
Kaj se proha tiče, ga jaz glih preveč ne prenošan in zato moja Mica
fort naprej nekaj biksa glih tak kak Marica Hrdalo, kije zodje cajte ne-
kak vtihnola in več ne suče svoje metle in ne jezika. Vena je predugega
mela in ji ga je ohlost malo skrajšala . . . Tudi menije to ovokrot en zno-
nec reka: »Lujs, piši lak, ke te nedo zaprli, saj veš, ke se je zaj drgoč za-
piraje začelo in ne veš, v kero luknjo boš priša . . .« Kaj pa se zapirajo ti-
če, man jaz svoj recept: Najen se boj redkega (srbskega) pasulja, ki mu
provimo po novem okupatorska župa, in sen drgoč odprt. Jesti je pač tre-
ba tokšna živila, da ne pride do zapiranja.
Kaj pa sveti Mikloš. van je kaj prinesa ? Meni čista nič. Če me ne bi
moja Mica obdarila, te bi se prav užaljeni počuta. Pa saj tudi od Božiče-
ka in dedeka Mraza nič ne pričakuvlem. Zdrovje mi naj prineseta na što-
ra leta, pa bom hvaležen vsen Mikložon. Božičekon in Mrazon. Deca pa
naj le imajo veselje in naj verjejo v dobrotnike, saj bodo še prehitro spo-
znali, da nam nišče nič ne šenka in zapstujn ne dostavi na dum. Lepo je,
da nam je demokracija in nova postova gverala vsaj Mikloša in Božiče-
ka, dedek Mraz pa je zaj glih tak brezposelni kak naš bivši predsednik
Drnovšekov Janez. Pa srečno. Vaš LUJZEK.

Ce smo se odločili na doma-
čem vrtu pridelovati grozdje, je
sedaj čas, da si nabavimo sadike,
da še v jeseni, dokler so ugodne
vremenske razmere, opravimo
sajenje.
Ker je vinska trta trajna rastli-
na, ki nam bo na vrtu, vzgojena
na brajdah, dajala koristi in lep-
šala okolje več desetletij, ni vse-
eno, kakšno sadiko bomo izbrali.
Sadika — cepljenka vinske trte
mora biti kakovostna, z dobro
razvitimi koreninami, močno
vraščenim cepičem ter razvitim
letnim poganjkom, zdrava, z zna-
nim poreklom podlage in cepiča,
poznana pa nam morata biti tudi
pridelovalec in trsnica. Nikoli
nas ne sme pri nabavi cepljenk
zavesti cena, kajti cenena ce-
pljenka neznanega izvora je
ikrati najdražja, saj ne vemo, ali
bo iz nje zrastla pričakovana in
kakovostna vinska trta. Cepljen-
ke vinske trte torej nabavljamo
izključno od priznanih trsničar-
jev, ki sadike pridelujejo pod
strokovnim, z zakonom predpi-
Posajena cepljenka
sanim nadzorom, opremljene pa
morajo biti z ustreznim certifika-
tom.
Čepljenke lahko kupirno že v
jeseni in vse do sajenja. Čimprej
jih kupimo, toliko večja izbira
nam je na voljo. Če je čas med
nakupom cepljenk in sajenjem
predolg, je to lahko tvegano," saj
se ob neustreznem shranjevanju
cepljenk do sajenja _ posuše,
splesnijo ali strohnijo. Če bomo
sedaj nabavljene čepljenke sadili
šele spomladi, se posvetujmo s.
trsničarji o načinu hrambe.
Čas sajenja vinske trte je zelo
pomemben. Prednost jesenskega
sajenja je, kot to velja za vse dru-
ge drevnjne, da se zemlja na sa-
dilnem mestu prek zime dovolj
sesede, oprime korenin in da te
prično že pozimi ali vsaj zgodaj
spomladi vegetirati, da se vsa
hranila prek zime fizikalno in ke-
mično sprostijo v takšno obliko,
da so ob začetku vegetacije trti
že v polni meri na voljo. Po-
membno pa je tudi to, da prek zi-
me in zgodaj spomladi ni potreb-
no skrbeti za vlago in zalivanje
ter da na vrtu spomladi ob saje-
nju v okolici sadilnega mesta ne
poškodujemo zimskih posevkov
vrtnin ali drugih sadežev. Po-
manjkljivost jesenskega sajenja
ie lahko le v tem. da če čepljenke
nismo zagrnili, ji zimski mraz po-
škoduje ali uniči cepilno mesto
in žlahtni poganjek, pa tudi div-
jadi so v jeseni posajene čepljen-
ke bolj izpostavljene kot spomla-
di, zlasti če jih nismo ustrezno
zavarovali.
Cepljenko tik pred sajenjem
obrežemo tako, da rozgo pri je-
senskem sajenju prirežemo na 10
do 20 cm, pred brstenjem spo-
mladi pa dokončno na eno oko.
Pri spomladanskem sajenju pa
poganjek prirežemo kar na eno
oko. S podlage odrežemo vse
stranske — rosne korenine. Gla-
vne ali nožne korenine na peti
čepljenke ne krajšamo pretirano.
Čepljenke z daljšimi in debelejši-
mi koreninami praviloma rastejo
močneje, zato naj bodo vsaj
15 cm dolge, če pa so poškodo-
vane ali potrgane, jih prikrajša-
mo do zdravega dela. Obrezano
cepljenko še pred sajenjem po-
močimo v mešanico ilovice,
kravjaka in vode. V vedro takšne
goste brozge dodamo 10 dag co-
sana ali drugega žveplenega pri-
(Iz knjige J. Colnariča: Brajde)
pravka, da korenine zavarujemo
pred plesnijo in pršicami.
Jama mora biti dovolj velika,
najprimernejša dolžina, širina in
globina je 40 cm. V dno jame na-
sujemo rahlo prst, pomešano z
razmočeno šoto in kompostom, v
obliki stožca tako visoko, da bo
cepljeno mesto čepljenke 2 do
5 cm nad talno površino. Koreni-
ne ji enakomerno razporedimo
po kupčku v vse smeri, cepljenko
nekoliko nagnemo proti kolu, ki
smo ga v tla učvrstili že pred iz-
kopom jame, tako, da je glava
čepljenke ob kolu in nanjo nasu-
jemo še mešanico komposta, pr-
sti in šote ter dobro steptamo. Za
dober pedenj od čepljenke vloži-
mo dobro preperel hlevski gnoj
in vse skupaj zagrnemo s prstjo.
Na glavo cepiča čepljenke nare-
dimo vsaj za štiri prste debel
hribček v obliki krtine iz rahle
prsti, da bo cepič obvarovan
pred neugodnimi zunanjimi vpli-
vi.
Če sadimo vinsko trto ob zido-
vih, naj bo od zidu odmaknjena
vsaj 70 cm, če pa je zid izoliran z
bitumenom ali drugimi podobni-
mi zaščitnimi smolami, pa opra-
vimo dodatno zavarovanje, saj
so korenine vinske trte na to zelo
občutljive in trta v takšnih raz-
mei^ah ne uspeva.
Miran Glušič, ing. agr.
12 - TV SPOREDI
12. december 1991 —
TEDNIK
14 — OGLASI IN OBJAVE
12. december 1991 - TEDNIK

TEDNIK ~     december 1991
OGLASI IN OBJAVE — 15
Humana pomoč avstrijske Karitas
v sodelovanju z avstrijsko Ka-
ritas so prejšnji petek, 6. decem-
bra, okoli poldneva pripeljali v
Ptuj tovornjak s priklopnikom, v
katerem je bilo več kot 7.000 kg
oblačil in hrane za hrvaške be-
gunce in za naše socialno ogro-
žene občane. Pomoč so že pričeli
razdeljevati tako prek občinske
organizacije Rdečega križa kot
prek župnijske Karitas sv. Ožbal-
ta. Pozivajo vse begunce s Hrva-
škega, da se s potrdilom iz Cen-
tra za socialno delo oglasijo po
potrebno pomoč vsak delavnik
od 8. do 14. ure na sedežu Rde-
čega križa (v domu gasilcev) ozi-
roma vsak dan na sedežu Karitas
v Potrčevi ulici.
Akcijo za zbiranje omenjene
pomoči sta vodili Greta Kolarič
Greta Kolarič in Ljubica Rodeš Korbisch pred tovornjakom z zbrano
pomočjo avstrijske Karitas po prihodu v Ptuj. (Foto: M. Ozmec)
in Ljubica Rodeš Korbisch, naši
zdomki na začasnem delu v Av-
striji. Povedali sta, da so se pri
zbiranju še posebej izkazali v fa-
rah Liezen, Rottemman, Ad-
mont, St. Lorenzen, za pomoč pa
so hvaležni še Stifts Gimnazium
Admont, Trieben Familie Gleit-
bau ter Geschafte Deutschlands-
berg.
Za humano in srčno pomoč se
je takoj po prihodu tovornjaka
pred občinsko organizacijo Rde-
čega križa v imenu vseh, ki jim je
pomoč namenjena, toplo zahva-
lil begunec iz okolice Zadra," za-
hvalo pa je izrekla tudi Marija
Gnilšek, sekretarka občinske or-
ganizacije Rdečega križa Ptuj.
-OM
Orfejčkova parada
na Štefanovo
Naš stari Ptuj je bil in ostaja zibelka slovenske domače zabavne glasbe.
Poleg znamenitega festivala bomo v četrtek, 26. decembra (na Štefanovo),
priča še enemu tovrstnemu glasbenemu spektaklu — ORFEJČKOVI PA-
RADI. !Sa njej bo v dvorani Center nastopilo vseh sedem zmagovalcev mese-
ca v naši priljubljeni nedeljski radijski oddaji Orfejček, poleg tega pa boste
ljubitelji polk in valčkov lahko prisluhnili še osmim izbranim gostujočim
ansamblom. Orfejčkovo parado bosta vodila ISevenka Dobljekar in idejni
oče Orfejčkovih stopničk Ljubo Huzjan. Vstopnice po samo 150 tolarjev bo-
do v predprodaji že od sobote, 14. decembra, v prostorih našega zavoda r
Raičeri 6, v agenciji Anka in v vseh poslovalnicah trgovskega podjetja Lipa.
Na tiskovni konferenci v gostiš-
ču Mesaric v Ptuju je avtor oddaje
in prireditve Ljubo Huzjan pove-
dal, da bo na Orfejčkovi paradi
nastopilo vseh sedem ansamblov,
ki so postali zmagovalci meseca v
radijski oddaji Orfejček. Tako bo-
mo lahko prisluhnili ansamblu
Metalurg iz Slovenske Bistrice,
Stoparjem iz Mengša, ansamblu
Ekart iz Prepolj, Biserom in Pre-
rodu iz Ptuja, ansamblu Ptujskih
pet ter Ptujskemu instrumentalne-
mu ansamblu.
Poleg tega bo nastopilo še osem
gostujočih ansamblov, in sicer:
Stanka Kovačič s triom Mateja
Kovačiča iz Ljubljane, Alfi Nipič
in njegovi muzikantje, Edvin Fli-
ser, ansambel Toneta Kmetca, an-
sambel Vinoteka iz Maribora, Šta-
jerskih 7, ljubljenci ptujskega ob-
činstva Bratje iz Opiotnice in an-
sambel Slovenija s specialnim go-
stom iz Škotske Davidom Gran-
tom, ki bo zaigral na dude v origi-
nalni škotski narodni noši. Skrat-
ka obeta se zares enkraten glasbe-
ni užitek, ki bo po volji tako mla-
dini kot babicam in dedkom.
Tudi scena bo tokrat nekaj po-
sebnega, obljublja Ljubo Huzjan.
Pripravljata jo Branko Zupanič
(BRZ) in Tone Fras iz Maribora,
ki je delal sceno za Marjanco in še
Vkaj... _
Na Orfejčkovi paradi bodo raz-
glasili tudi NAJ vižo Orfejčkovih
stopničk, ki ste jo izbrali bralci
Tednika iz objavljenih kuponov,
pripravljamo pa tudi nagradno žre-
banje vstopnic in druga preseneče-
nja.
Generalni pokrovitelj Or-
fejčkove parade je trgovsko
podjetje Lipa, pokrovitelji pri-
reditve pa so: Trgovsko podje-
tje Solid, cvetličarna Rožma-
rin, Perutnina Ptuj, podjetje
Šega, Agroavtometal in drugi.
Direktor Radia in Tednika
Franc Lačen je priprave na Orfej-
čkovo parado ugodno ocenil in do-
dal, da je to prijetno dopolnilo fe-
stivalskemu Ptuju. Na Orfejčkovih
stopničkah namreč lahko nastopijo
le tisti ansambli, ki so na ptujskem
festivalu osvojili vsaj srebrno Or-
fejevo značko. Zmagovalce mese-
cev in NAJ vižo izključno izbirajo
poslušalci radia Ptuj prek obja-
vljenih kuponov v Tedniku. Glede
na to da je bil dosedanji odziv zelo
dober, pričakujemo tako tudi v pri-
hodnje.
NA SVIDENJE V ČETRTEK,
26. DECEMBRA, ZVEČER V
DVORANI CENTER V PTUJU!  i
_M. Ozmeg/
Sejem Zima-šport
Tudi letošnji sejem ZIMA — ŠPORT, ki so ga uspešno pripravili
člani Smučarskega kluba Ptuj v sodelovanju s teniškim klubom, je le-
po uspel. Športna dvorana Mladika je bila v soboto, 7., in nedeljo, 8.
decembra, polna prodajalcev in kupcev. Pravijo, da so kupčije dobro
cvetele, pa tudi predrago ni bilo, sploh pa glede na astronomske cene
smučarske in druge zimskošportne opreme v trgovinah.
Fpto: M. Ozmec
Leo Frelih med
podravskimi poslanci
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih je v ponedeljek,
9. decembra, povabil na delovni pogovor poslance podravske regije.
V prostorih ptujske občine seje z njimi pogovarjal o novem zakonu o
zadrugah in v zvezi s tem tudi o težavah pri procesu lastninjenja na
področju kmetijske dejavnosti.
Leo Frelih je bil s pogovorom zadovoljen, čeprav z obiskom po-
slancev ni mogel biti. Sicer pa je povedal, da so na posvetu razčistili
marsikatero dilemo, specifično za podravsko regijo. Predvsem so raz-
jasnili zadeve okrog mlečne proizvodnje, nekoliko jasneje je glede
pridelave grozdja in vina, še najmanj pa so napredovali pri proizva-
jalcih mesa.
Včeraj in predvčerajšnjim so poslanci zbora združenega dela in
družbenopolitičnega zbora republiške skupščine o osnutku zakona že
glasovali. Če bo zakon o zadrugah sprejet na današnjem skupnem za-
sedanju (kar pa je malo verjetno), potem bo pričel veljati v osmih
dneh po objavi v uradnem listu. — OM
Kulturni
križemkražem
PTUJ • V Ljudski in študij-
ski knjižnici je do 5. januarja
na ogled razstava Mozart —
kdo je to.
PTUJ • Jutri bo v baročni
dvorani minoritskega samosta-
na ob 19. uri koncert Ženskega
pevskega zbora Rotovž iz Ma-
ribora. Dirigentka Karmina Si-
rec, pianistka Simona Rozman.
LJUBLJANA • V torek so
na povabilo ljubljanskih zbo-
rov v Slovenski filharmoniji
nastopile članice Ženskega
pevskega zbora DPD Svoboda.
PTUJ • V razstavišču ob
Dravi je do 15. januarja 1992
na ogled razstava numizmati-
čnega kabineta Narodnega mu-
zeja iz Ljubljane Denarništvo v
antiki na Slovenskem.
PTUJ • V nedeljo, 15. de-
cembra, ob 15.30 bo v gasil-
skem domu v Zagojičih 15. re-
vija tamburaških orkestrov ob-
čine Ptuj v organizaciji ZKO
Ptuj in Prosvetnega društva
Ruda Sever Gorišnica. Nasto-
pili bodo tamburaški orkestri
Prosvetnega društva Ruda Se-
ver Gorišnica, Vitomarci, Fran-
ce Prešeren Videm, Cirkovce in
kot gost Tamburaški ansambel
KUD Jože Hermanko iz Mari-
bora.
SLOVENSKA    BISTRICA
# Zveza kulturnih organizacij
in Zdravstveni dom vabita na
odprtje razstave pastelov aka-
demskega slikarja Ludvika
Pandurja, ki bo v petek, 13. de-
cembra, ob 17. uri v razstav-
nem prostoru novega zdrav-
stvenega doma. Razstavo odpi-
rajo v počastitev odhoda v po-
koj dr. Štefke Hribar.
SLOVENSKA    BISTRICA
• 20. decembra ob 18. uri bo v
viteški dvorani gradu celove-
černi koncert ljudskih pesmi
VABERŠKIH FANTOV iz Ko-
vače vasi.
POLJČANE • Mešani pev-
ski zbor PRO MUSICA iz Ma-
ribora pripravlja 18. decembra
ob 18. uri božični koncert v
župni cerkvi.
PTUJ • Abonenti ptujskega
gledališča si bodo v petek, 13.
decembra, v minoritski cerkvi v
Mariboru ogledali najboljšo
predstavo letošnjega Borštni-
kovega srečanja Vojček. Pred-
stava je ob 19. uri, avtobus bo
odpeljal iz Ptuja ob 18. uri.
Zlatoporočenca Rižnar
v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju je bilo v soboto, 7.
decembra, spet slovesno. Zakonca FRANC in MARIJA RIŽNAR iz
Moškanjcev 62 sta bila slovesno razglašena za zlatoporočenca. Ob
podobnih novicah smo včasih omenili, da je zlatoporočenka trenutno
najmlajša zlata nevesta v občini. Tokrat pa moramo to zapisati za zla-
tega ženina, saj je bil Franc rojen 26. 1. 1922 v Gorišnici, Marija, roj.
Zorko, pa 6. 9. 1917 v Moškanjcih. Poročila sta se 8. decembra 1941 v
Gorišnici. Vse življenje sta pridno delala na kmetiji v Moškanjcih 62.
V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Danes imata 6 vnukov in tudi
že dva pravnuka. Zlatoporočencema tudi naše čestitke in dobre želje!
FF
Franc in Marija Rižnar v poročni dvorani na magistratu v Ptuju.
Foto: Langerhoic
ČRNA KRONIKA
PO PREVOZU v BOLNIŠNI-
CO UMRL
V ponedeljek, 2. decembra, v
večernem mraku nekaj pred 17.
uro je 72-letni Valentin Domin-
ko iz Hajdoš 63 v domači vasi
prečkal magistralno cesto. Prav
tedaj je iz mariborske smeri pri-
peljal z osebnim avtomobilom
Ferdinand Veingerl iz Ptuja. Ko
je pešca opazil, je začel zavirati
in se umikati v desno. Žal se ne-
sreči ni mogel izogniti, zadel je v
pešca in ga zbil po cestišču. Do-
minko se je pri tem tako hudo
poškodoval, da je takoj po pre-
vozu v ptujsko bolnišnico umrl.
KOLESAR SE JE SMRTNO
PONESREČIL
Po lokalni cesti iz Ložine proti
Mali Varnici, KS Leskovec, se je
v četrtek, 5. decembra, peljal s
kolesom 40-letni Janez Smigoc iz
Skorišnjaka 26. Pred Malo Var-
nico je okoli 20.30 v desnem
ostrem ovinku trčil v ograjo mo-
stu čez potok. Ob trčenju ga je
vrglo čez krmilo kolesa, padel je
v strugo potoka, kjer je v vodi
obležal. Pri tem se je tako hudo
ranil, da je umrl na kraju nesre-
če.
PADEL S TELEFONSKIM
DROGOM
V Moškanjcih je v ponedeljek,
2. decembra. Zoran Novak iz
Ljubljane montiral telefonsko
napeljavo. Splezal je na star tele-
fonski drog, kjer je nameraval
odščipniti žico. Drog se je prelo-
mil in začel padati. Ker je bil
Novak privezan z varnostnim pa-
som in je imel tudi plezalke, s
padajočega droga ni mogel pra-
vočasno odskočiti. Skupaj z dro-
gom je padel po asfaltnem dovo-
zu in se hudo ranil. Prepeljali so
ga v ptujsko bolnišnico.
Z ROČNO BOMBO GROZIL
GOSTOM
V kava baru v Ormožu je
prejšnji teden prišel Rastko K. iz
Ormoža in začel z ročno bombo
groziti gostom. Vmes sp posegli
policisti, mu odvzeli ročno bom-
bo in predlagali so ga v postopek
sodniku za prekrške.
TRČENJE ZARADI SPLOZKE
CESTE
Po lokalni cesti od Tomaža pri
Ormožu proti Savcem se je v pe-
tek, 6. decembra, okoli 19.40 pe-
ljal z osebnim avtomobilom
Marjan Ovčar iz Ptuja. Kaže, da
je vozil prehitro glede na razme-
re na cesti, zato ga je v Savcih pri
hiši št. 45 presenetila poledenela
cesta. Poledeneli del je sicer pre-
vozil, vendar ga je po 12 metrih
zaneslo na nasprotni vozni pas,
po katerem je tedaj pripeljal z
osebnim avtom Stanislav Zele-
njak iz Rucmancev 39, KS To-
maž. Vozili sta s sprednjim levim
delom trčili, pri tem je Ovčarje-
vega juga obrnilo za 90 stopinj in
ga po nasipu zaneslo v sadov-
njak. Zelenjakov avto pa je ob-
stal počez na desni bankini. V
nezgodi je bil hudo ranjen Mar-
jan Ovčar in so ga prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
AVTO SE JE PREVRNIL NA
NJIVO
V nedeljo, 8. decembra, nekaj
po 7. uri se je z opel kadetom pe-
ljala po magistralni cesti od Pra-
gerskega proti Ptuju Bojana Har-
can iz Tomšičeve 1 b v Slovenski
Bistrici. Na rahlo zasneženi in
splozki cesti na Spodnji Hajdini
jo je v levem ostrem nepregled-
nem ovinku zaradi prehitre vož-
nje začelo zanašati. Po 30 metrih
vožnje jo je zaneslo na desno
bankino in na nasip, po katerem
se je avto prevrnil in obstal na
strehi na njivi. Voznica ni bila
huje poškodovana, poškodovan
pa je bil njen 10-letni sin Roman.
Med prevračanjem je počila zad-
nja žipa na avtu in kosi stekla so
porezali dečka. Prepeljali so ga v
ptujsko bolnišnico, kjer so mu
nudili medicinsko pomoč in ga
potem odpustili v domače zdra-
vljenje. ' PF
osebna kronika
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Slavica Vlašič, Seneščci 36,
Vel. Nedelja - Leona; Marija
Judež, Šeronova 5, Ptuj — de-
čka; Pavla Ivanuša,. Loperšice
25, Ormož — dečka; Nadica Vi-
ličnik, Prerad 50, Polenšak —
Nives; Marjana Ozmec, Cve-
tkovci 62, Podgorci — Anjo; Na-
taša Šprah, Ptuj, greg. dr. 8 —
Nika; Marjeta Kelenc, Ormoška
92, Ptuj — deklico; Suzana Lam-
pret, Vošnjakova 12, Ptuj — de-
klico; Silva Kukovec, Strma ul.
2, Ptuj — dečka; Jožica Zlatnik,
Frankovci 42, Ormož - dečka;
Helena Horvat. Trnovci 14, To-
maž — Jerneja; Valerija Fijačko,
Ptuj, Potrčeva 44 — Saro; Sonja
Horvat, Vrazova I. Ormož — Ta-
dejo; Slavica Valenko, Štrafelo-
va 16, Ptuj — dečka; Jasna Kle-
in. Ptuj, Ciril-Metodov dr. 8 —
deklico; Nada Majcen, Tomaž
58 - deklico; Alojzija Rakuša,
Žerovinci 3, Ivanjkovci dekli-
co; Irena Gulan, Zadar, Galovac
— deklico.
POROKE - PTUJ: Slavko
Kokot, Selci 4/a, in Simona
Emerišič, Cirkulane 87; Janez
Bezjak, Borovci 5/b, in Helena
Obran, Borovci 48.
UMRL JE: Anton Kolarič,
Podvinci 29, roj. 1910 — u. 3. de-
cembra 1991.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik). Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji).
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p. p. 99: tel.
(062)    771-226;    faks    (062)
771-223.
Celoletna naročnina 1.250,00 to-
larjev, za tujino 2.450,00 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščen prometnega davka pc
obvestilu Izvršnega sveta Skup-
ščine Republike Slovenije števil-
ka 3132 2 dne 28. 2. 1991.