Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. Hruške. 25. Jesenska tebaatovka (Wiater-Dechantsbirae) se sadi po vrtib, ia 8e izreja v piramido v visok vrh, ali pa pri steai razpeljuje; da visoko drevo zraste, se mora po toplih krajih saditi. Sad v pozai jeseai dozori, ia se da hraaiti do mesecaaprila ali malega travaa; je velik, rumeuozelea ; izvrstea za jed, ia dober za gospodarsko rabo. 26. Postervka (Forelleabirae) ae sadi po bregib, rtih ia polju; potrebnje pa nekoliko vlažoe rodovilae zem- Ije; t taki zernlji je tadi drevo zlo rodovitao. S^d, ki v pozai jeaeai dozori, je jako čislan, sredaje velikosti, rudečo)ikast, prav dober za jed ia tudi dober za gospodarstvo. 27. Velikaviaka Cgrosae gelbe Weiabirae) raste po visiflab, polju ia ob etezah. Drevo je veliko kakor hrast ia sila rodovitao. Sad dozori meseca septerabra; velik, rameao-rudeč, ki je zlo zlo dober za gospodarstvo, posebao za sušilo. 28. E i k o v k a (Eiks FlaseheBbirne) se sadi po bregih, polju ia ob potib. To drevo je izraed Bajboljših brtišk sila rodovitao ia iaia sad, ki bišaiai putrebain na vse straui jako zaleže; v jeseni dozori, ia se da 6 tedauv hraaiti, je sredaje volikosti, rumeao-rujav, in zlo dober za gospodarsko rabo, posebao za sušilo ia kubarijo. 29. T e p k a š a m p a n j k a (Charapagner - Mostbirae) raste po brežinab , polju in ob stezah; cepiti se mora oa čvrstaeia divjaku. Sad je jeseaski, majbea, zelea, pa jako dober za gospodarstvo ia izvrstea za bruškovec. 30. Zimska apotekarica (Wiater-Apotheker birae) se sadi po pelju, ob stezahia aavadaih krajih. Drevo je zlo velike rodovitao8ti, črato raste ia se ga aobeaa bolezen ae loti. Sad je zimski, ki se da hraaiti do meseca maja ali velikega travaa; je velik, zeleao-ruaiea ia aajdo stojaiši za kubiasko rabo ia gospodarstvo. Ear se tiče zasajeaja ob etezah izmed popisaaib brašk, so najpriličaejša plemeaa tista, ki imajo visoka debla, rnaaj mlkavao sadje, ia če se i drevesa vzame, ai koj za jesti ia vendsr popolaoma doraste ia dozori , ia tako vlastaiku sad oalane, čeravao je drevje ob potih i"b stezab, kjer se drugačc od brezvestBih Ijudi budo pokrade. Za mizo so pa tale: Aagleška poletaa masleaka. Pikasti trn. Podolgovatka. ¦— Za gospodarsko rabo! Velika viaka. Kikovka. Tepka šampaajka. (¦ospodarske stvari za domaco rabo. Kako se pokoača predeaica aa detelišču. Neki iaieuit gospodar aazaaaja, da je proti terou zlo škodljivemu plevelu Bajgotovejša pomoč kravja scavaica, ker čc sc ž njo predeaica polije, počrai ia se ae pokoača saaio, temoč detelja raste po teui tira čvrateje. Drugi gospodar pa pravi, da je najbolje, če se raeseca septeaibra tista mesta na detelišču, aa kterib rasto predeaica, pokrijejo z ržeao slamo za pol čevlja visoko ia se slama zažgc. Predeaica zgori s koreajem vred , ki ae sega globoko, metlika pa v osaiib daevih spet žeae ia ae očisti. Paziti pa se aiora: 1. Da se slaaia za d?a čevljadalje potrosi, kakor se kaže predeaica; 2. z rokami potlačeaa slama rnora ležati aa dva palca visoko tako, da je toplota ravao prav, da sc vniči koreaje predeničao , brez da bi metlikiaemu koreaju, ktero globoko leži, škodovala. VlakBO od čraega zleza (raalva rotuadifalia) V Majniagaa vrže neki gospodar keaao v jeeeai steblice črnega zljeza na gaoj. Eo se je gaoj vozil aa polje, opazi, da ae je aa gaoj vržeao steblo čraega zljeza premeailo v tepo vlakao belo ia aiočao kakor se ae aiore boljše želeti, vsakako nekoliko grobo ali vcndar prav dobro za vože, grobo platao ia za vreče. Naj sigurnejši način jajca na aiebko skuhati. Eoliko je potrebao časa, da se jajce na mehko skuha, to Ijudjo aierijo aa različfle načiae. Sploh se pravi: vrži jajce v zakipljeno vodo tako dolgo, dokler ai zmolil očeaaš ia jajce je aajboljše aa raehko kubaao. Da veadar ta čas ni celo sigurea, se že lebko vidi iz tega , ker ae tečejo vsi jeziki jedaako bitro. Neki gospodaiski lisl pravi zato : Kedar ti voda zavre, vrži jajce v bjo ia odmnkBi bitro Ioaec od ogaja, kedar je prcstala voda vreti, so jajca aajbolj na mebko kubaaa. Pomoček proti kukcu. V pomladi kdar drcvcsa cvetejo, pridejo aeki kukci aa cvetje ia izaesejo svoja jajca v plodaico (iz ktere se sad izrodi) in škodijo na ta načia drevesoai, cvetju in sadu. S plodaico, ktera se razvije v sad, ae razvije tudi črv ia pride v meso sada (jabelko, bruško itd.) Da se ti črvi odpravijo, se mora cvetje večkrat poškropiti z vodo ia octoai. Vzame so ea del octa ia 9 delov vode.