■'t
iro ¡in im
!o
-f-¡r-
On
V Šmihelu še znajo »stopiti« skupaj
Št. 32/Leto 67/Celje, 20. april 2012/Cena 1,30 EUR
Celje v finalu, Gorenje prvak
l;fili]tIH:			
90,6 95,1 95,9 100,3			
	DN INPEI		IK FEK
tec
n \i [
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašič
JELOVICA
HIŠE I OKNA
WairSjQa ©Dama
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 Gsm: 041209 549
trgovlna.celje@jelovica.si
cafife
UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARNA; 03/713-2666^
Stavka javnega sektorja - za in proti
Na terenu smo se pogovarjali z vami, objavljamo stališča sindikatov, pod drobnogled smo vzeli nekatere normative v vrtcih in šolah. Celovit prikaz dogajanja na Celjskem.
Podjetna občina rešuje papirnico
Kdo so celjski šefi v modrem?
iP
Šoštanjčani hočejo del pogače_^
Odkrivamo turistične bisere naših občin.
/Tze/io;^'
y Šentjur
Nedelja, 22. april, ob 10. uri
EuroMisija
Prisluhnite zvezdam
Nika in Eva Prusnik, Nika Zorjan, Manuela Brečko, Nadja Irgolič
Do polnega
Mozičfca
feuCelil

PRIHRANITE 1/3
VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA
s prihranki pri stroških bivanja
l.AOO
Za ogled pokličite
051365 287
www.mikstanovanja.si
že od
00
(brezDDV)
VOJNIŠKA GMAJNA, UŽITEK BIVANJA!
STAVKA
NOVI TEDNIK
UVODNIK
BISERKA POVŠE TAŠIČ
Dobro, pa še na boljše kaže!
V državi Absurdistan se ljudje pozdravljajo spodbudno in na vprašanje, kako so, odvrnejo: »Dobro, pa še na boljše kaže.« Dojeli so, kaj pomeni beseda varčevanje. To je takrat, ko nekaj imamo in od tega nekaj prihranimo za večjo naložbo, za uresničitev kakšne potrebe, želje. Zato so v Absur-distanu spoznali, da je treba življenje v državi racionalizirati, tudi v javnem sektorju, ker je pač malha za delitev prazna in iz nič pač ne moreš nič privarčevati. Lahko pa se v nedogled zadolžuješ in na koncu bankrotiraš. Bližnja zgodovina nas uči, da propadajo tudi države. In so v Absurdistanu zarezali globoko, tudi v odpravo sistemskih nepravilnosti. In imajo danes prihodnost.
Nam polzi iz rok že sedanjost. Pri nas, v Sloveniji, bi kar se pozdravov tiče, bolj prišel v poštev naslov kakšne popevke Ne gremo na kolena (za vlado) ali Ubij me nežno (za sindikat javnega sektorja). Težko je namreč na neoster in nearoganten način vedno znova pojasnjevati, da je malha prazna. Zakaj je tako in kdo je kriv - to je druga zgodba, ampak gasilci tudi najprej pogasijo požar in potem ugotavljajo, kdo vse ga je zanetil. Bog ne daj, da bi se stvari lotevali drugače.
Uravnoteženje javnih financ je le vrh ledene gore. V ozadju druge največje stavke javnega sektorja v samostojni Sloveniji se skriva veliko podtonov, ki so povezani z življenjskimi zgodbami ljudi, ki jim je preprosto prekipelo. Ko pride policist v službo v coklah^, ker ima raztrgane službene čevlje, in mu delodajalec ne zagotovi novih. Ko se zaradi mobinga nekaterih komandirjev policijskih postaj »film trga« tistim, ki so vsak dan na terenu, izpostavljeni prekrškarjem, kriminalcem, z glavo v torbi, medtem ko ima njihov direktor za približno desetkrat višjo plačo in prav on je odgovoren za pogoje dela, organizacijo dela, za nastavitev sposobnih šefov. Ko se ljudje upokojijo s pokojnino pod zajamčeno plačo, vedoč, da bodo po treh desetletjih dela v javnem sektorju zelo težko preživeli sami. In se zavedajo, da ne morejo upati na pomoč vse bolj obubožanih otrok, ki v realnem sektorju izgubljajo službe, ostajajo brez regresov in bijejo bitko za preživetje. To je hudo, to boli.
Marsikomu se »trga« tudi, ko hodi po svetu z odprtimi očmi in vidi tisto, o čemer ne govorimo radi na glas, o čemer ne pišemo, da se ne bi komu zamerili, ker resnica pač boli. Ko nam pljuskne v obraz vse tisto, kar smo dvajset let pometali pod preprogo pod levimi in desnimi politiki. Ko tri učiteljice križem rok stojijo na šolskem igrišču in topo opazujejo otroke v podaljšanem varstvu, čakajoč, da jim mine čas, medtem ko otroci brez vodene igre skačejo sem in tja. Ko ena od ravnateljic žuga čistilkam in kuharicam, kako bo zaradi spremenjenih normativov septembra vse drugače in naj se le pazijo čistilke, kuharice, medtem ko bodo nekatere, menda ne prav kakovostne učiteljice, očitno še vedno uspele priti prav čas domov, da do 15. ure skuhajo še kosilo. Ko se v kakšni izmed občin še vedno zgodi, da dve računovodkinji ne znata izračunati plač in voditi knjigovodskih knjig za občinsko upravo, a nobene ne odpustijo, še eno študentko jima najamejo za pomoč. Ko na Ajpesu prebiramo podatke o najvišjih plačah v javnem sektorju in vemo, da neki direktorici nekega zavoda ni treba nič pojasnjevati, ali si res zasluži 5000 evrov neto plače. Vse to in še kaj pa jezi.
Nesporno je, da so nekateri v tej državi v dvajsetih letih precej obubožali in da srednjega razreda že dolgo ni ter ne drži, da ga razlašča in razslojuje šele zdajšnji predlog uravnoteženega proračuna. Res je tudi, da smo o prožnosti zaposlovanja in sprejemanju negotovosti kot načinu življenja v Sloveniji zdaj govorili le na eni strani, gospodarski. Tako ali drugače bo treba sprejeti, da bo tudi kakšen javni uslužbenec ostal brez službe, kar je na dolgi rok verjetno boljše kot umetno ohranjanje delovnih mest s standardi in z normativi, ki si jih trenutno kot država očitno ne moremo več privoščiti in za katerimi se ne skriva zgolj javno zavzemanje sindikalistov in zaposlenih po ohranjanju kakovosti, temveč tudi tiha želja po neodpuščanju odvečnih delavcev.
Če smo polpismene delavce »farbali«, naj se preusmerijo in znotraj politike aktivnega zaposlovanja pridobijo nova znanja, poklice in se kot »espeji« samozaposlijo in pod vprašaj postavijo celotno premoženje (s stanovanji in prihranki vred), se bodo morali tudi boljše izobraženi pomeriti na trgu dela. Kruto?
Kruto je to, da smo si dvajset let »barvali oči«, da gradimo svetlo prihodnost, danes pa smo do vratu zadolžili že prihodnje generacije, nimamo spodbudne gospodarske politike, vizije razvoja in občine se, tako kot radeška, ne ukvarjajo več samo z gradnjo infrastrukture in s storitvami za lokalno prebivalstvo, temveč rešujejo podjetja.
p.s. Absurdistan je knjižno delo in izmišljena država. Obstajajo pa tudi realni primeri, kjer lahko danes plače javnim uslužbencem zvišujejo. Nemčija je med njimi. Mi pa, ne le po gospodarskih kazalcih, daleč od nje.
Zbiranje protestnikov na Trgu celjskih knezov ^
Stavka je mimo. Kako
Stavka javnega sektorja je v sredo na Celjskem minila mirno in brez posebnosti. Okrog sto tisoč zaposlenih je po vsej Sloveniji delo prekinilo oziroma opravljalo le tisto najnujnejše, kar jim je z zakonom predpisano. Javni uslužbenci so včeraj večinoma spet delali, izjema pa so policisti, ki stavkajo do preklica. A kot kaže, si vladna in sindikalna stran nista prav nič bližje kot sta si bili pred stavko.
Očitno se bodo začele uresničevati tudi napovedi sindikatov o vlaganju referendumskih pobud. Tako so policisti napovedali, da naj bi najkasneje danes vložili pobudo za začetek postopka razpisa referenduma o
Za bolnike dobro poskrbljeno
V	zdravstvenih ustanovah na Celjskem na dan stavke ni bilo večjih posebnosti. Bolnike, naročene na nenujne preglede in posege, ki jih zaradi stavke ni bilo mogoče izvesti, so prenaročili in jih o tem pravočasno obvestili, a je bilo takšnih le malo. Večino naročenih pregledov so namreč izvedli, poskrbljeno pa je bilo tudi za nujno zdravstveno oskrbo.
Zdravniki se sredini stavki, ki je v zdravstvu trajala od 9. do 15. ure, niso pridružili, prav tako pa je stavkal le del preostalega zdravstvenega osebja. V večini zdravstvenih domov v naši regiji so tudi tisti, ki so stavko podprli, v sredo delali, tako da večjih zapletov in zamud pri obravnavi bolnikov ni bilo.
V	Splošni bolnišnici Celje so se stavki pridružili štirje od sedmih sindikatov, delo pa je zastalo v le treh ambulantah, kjer so prenaročili 54 bolnikov, ki so bili za sredo naročeni na nenujni pregled. V ostalih ambulantah je delo potekalo nemoteno. Opravili so tudi večino napovedanih operativnih posegov, odpovedali so 14 nenujnih, ki pa
jih bodo, kot obljublja vodstvo bolnišnice, poskušali opraviti še do konca meseca. Izpostavimo še ginekološko ambulanto, kjer na dan stavke niso izdajali receptov za kontracepcijske tablete.
AD
Foto: GrupA
Predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva Splošne bolnišnice Celje Matej Velenšek je poudaril, da je veliko zaposlenih v bolnišnici že zdaj na pragu minimalne plače, z ukrepi, ki jih je pred pogajanji napovedala vlada, pa bi se v izjemno slabem socialnem stanju znašlo še več delavcev. Predsednica bolnišničnega sindikata delavcev v zdravstveni negi Branka Šket je dodala, da so želeli s stavko opozoriti tudi na ureditev kadrovskih normativov v zdravstveni in babiški negi. Sta pa oba sindikalista razočarana, ker stavkajočih vsaj moralno niso podprli bolnišnični sindikati, ki tokrat niso stavkali.
Stavkajoči delavci celjske bolnišnice so v sredo takole protestirali proti napovedanim vladnim varčevalnim ukrepom. Stavki so se pridružili sindikat zdravstva in socialnega varstva, sindikat delavcev v zdravstveni negi ter oba sindikata Pergam.
noveli zakona o dodatnih interventnih ukrepih, ki jo je državni zbor sprejel v torek. Razmere med vlado in sindikati so se še dodatno zaostrile v sredo zvečer, ko so sindikati tudi protestno zapustili pogajanja. Vlada
Zastoji v
Policisti v sredo niso le
stavkali oziroma delali počasneje in »temeljiteje«, ampak so zbirali tudi podpise za začetek postopkov za referendum glede interventnega zakona o varčevalnih ukrepih. Samo na Celjskem naj bi jih zbrali več sto in poleg ostalih območij so le v nekaj urah zbrali dovolj podpisov - 2500.
»Stavkali bomo tako dolgo, dokler naš položaj ne bo boljši,« so odločeni uniformi-ranci, ki so jeseni leta 2009 že »razmišljali« več dni. V razmisleku, za katerega so takrat rekli, da ni stavka, ampak le »opozorilo« državi za njihov slab položaj, so prav tako delali »temeljito, strokovno in zakonito«. Sredin stavkajoči razmislek pa naj bi državo stal več kot dva milijona evrov. Toliko manj denarja naj bi zdaj bilo v državnem proračunu, ker policisti v sredo niso tako vneto pisali kazni, kot so to počeli sleherni dan doslej.
Za pol manj vozil
Njihova opozorila, da naj ljudje pričakujejo »nekoliko daljše postopke«, niso naletela na gluha ušesa. Mejni meddržavni prehod Rogatec na primer dnevno prevozi okoli 500 vozil. Na dan stavke naj bi bilo vozil pol manj. O zastojih ni bilo ne duha ne sluha niti na mednarodnem mejnem prehodu Dobovec slabih 10 kilometrov stran. Dve tovorni vozili, ki sta pripeljali v 30 minutah, ko je bila tam tudi naša ekipa, za prehod meje nista porabili več kot nekaj minut. »Gneče sploh ni bilo. Ljudje so pač menili, da bodo zastoji, in so svoje poti prestavili na drug
_ in v Velenju na Titovem trgu (Foto: GrupA, SHERPA)
naprej?
je namreč tudi v pisni obliki zahtevala njihov predlog pogojev, na katere so še pripravljeni pristati. Ko so se s tem strinjali, pa jim vodja vladne pogajalske strani minister Andrej Vizjak ni mogel zagotoviti, da bo vlada ta
predlog na četrtkovi seji tudi dejansko obravnavala.
Kako naprej? Državi zmanjkuje denarja in dejstvo je, da se bo treba naučiti živeti s tistim, kar ga je še. Stavka je (zaenkrat) mimo, zdaj po državi ugotavljajo tudi škodo,
motivaciji, a ne na prehodih
»Temeljitejši« pregled v Rogatcu
dan,« pravi komandir Postaje mejne policije Rogatec Sandi Kamenšek. Stavko 60 zaposlenih na tej postaji je v celoti podprl.
»Poglejte, največ problemov imajo mladi policisti, ki so s svojo plačo in z dodatki skoraj na ravni minimalne plače, in tisti policisti, ki se na delo k nam vozijo celo s Koroške. Ti ljudje pogrešajo motivacijo. Vodilni pa jim dejansko ne moremo ničesar več ponuditi. Včasih smo imeli možnost nagrajevanja za dobro delo, s čimer je bil tudi vzpostavljen nek zdrav način tekmovanja med njimi. Zdaj tega ni več. S tem ni več prave volje do dela,« je razložil Kamenšek. Tudi njegovi postaji se ne piše nič dobrega, saj naj bi 6 policistov že imelo pogoje za upokojitev, eden naj bi že podal obvestilo o odhodu v pokoj. Če bodo to ob varčevalnih ukrepih storili še ostali, se zna
zgoditi katastrofa. »Delavcev bo enostavno premalo, dodatnih zaposlovanj pa ne bo,« je ogorčen Kamenšek.
Se obeta mestna policija?
Policistom so sledili tudi občinski redarji. Ti so v sredo večinoma le opozarjali. Vladno varčevanje ne vodi nikamor, je prepričana predsednica Sindikata občinskih redarjev Slovenije Sonja Kramar. Država ne bi smela pri njih varčevati, temveč urediti njihov položaj. »Prišli bomo pod minimalno plačo! Že tako ali tako smo občinski redarji za ljudi nujno zlo in nesprejemljivi,« pravi Kra-marjeva in omenja, da bo v Sloveniji slej ko prej čas za mestno policijo, kot so redarji organizirani ponekod v tujini. V Celju so v sredo občinski redarji večinoma izrekali le opozorila, je pa zanimivo, da
Glas sindikatov
Enotno sporočilo: »Nismo paraziti!«
ki je nastala zaradi nje. Da ni rešila nobenega problema, je prepričan predsednik vlade Janez Janša, ki tudi vztraja, da stavkajoči niso upravičeni do plačila za stavkovni dan, o čemer bo sicer odločalo sodišče. Da je škoda vsakega dne zamude pri iskanju dogovora, pa je zaenkrat tisto, kar je skupno tako vladi kot sindikatom in zlasti vsej javnosti.
IVANA STAMEJČIČ
Manj o vzrokih in zahtevah in več o konkretnih težavah, ki so botrovale sredini stavki, so podrobneje predstavili tudi v različnih celjskih sindikatih, ki delujejo znotraj javnega sektorja.
Kot so zatrjevali celjski sindikalisti, pred oziroma med stavko ni bilo pritiskov, razen zahtev po seznamih, kdo stavka in kdo ne. Menda naj bi seznami služili kot opora za izračun plač. Stavka lahko vsak, tudi tisti, ki ni v sindikalni organizaciji. Če so pravice v resnici kratene, mora stavko do pet dni, ne glede na članstvo v sindikatu, plačati delodajalec. Ker tega vlada ne namerava storiti, bo moral sindikat na sodišču dokazovati upravičenost oziroma iztožiti tudi plače za sredo.
so se vozniki plačil parkiranja v modri coni vzorno držali in kršitev ni bilo veliko. Nekaj kazni pa naj bi vendarle bilo, predvsem za hujše kršitve.
Pazniki opravljali delo
Nekaj paznikov celjskih zaporov se je v sredo udeležilo protestnega shoda skozi knežje mesto. So pa opravili vse svoje naloge. »Imeli smo privode obsojencev na sodne obravnave, nekaj spremljanj zapornikov k zdravniku. Nismo pa se odločili za teme-ljitejši pregled obiskovalcev zapornikov, saj bi s tem povzročili le dodatno jezo. Se pa bomo za to odločili, če bomo stavko nadaljevali,« je povedal predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov celjskega zapora
Igor Skok.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
družine preživele. Govori se samo o plačah, gre pa za druge kršitve, ki zadevajo zakon, na primer Zakon o delovnih razmerjih. Javni uslužbenci so se že večkrat odpovedovali, ampak vse ima svoje meje. Moti me, ker se je z ukrepi začelo pri dnu, pri tistih z najnižjimi dohodki. Tudi v javni upravi nimajo vsi bajnih plač, mnogi bi z znižanjem padli pod prag minimalne plače in tega ne smemo dovoliti.«
Vojko Korošec, sekretar Območne organizacije ZSSS Savinjska:
»Prav je, da smo stopili skupaj in zarobantili. S tem smo dokazali splošno negodovanje, da ni več socialnega dogovora in dialoga o predvidenih spremembah. Vlada hoče razdvojiti javni in realni sektor. Čeprav govorimo bolj o javnem sektorju, se bo marsikaj odrazilo tudi pri drugih. Zato je bila to stavka proti vladnim ukrepom, ki hočejo vsem rezati kruh. Res, da bi nižje plače prizadele javne uslužbence, vendar zdaj niti ne vemo, kolikšen je tisti odstotek, najhuje pa je, da se skušajo enostransko rezati pravice, pridobljene s kolektivnimi pogodbami, na primer pravica do regresa. Sindikati tega ne bomo dovolili. Če bomo v Sloveniji sprejeli varčevalne ukrepe, morajo biti dogovorjeni in usklajeni. Bojim pa se, da bomo morali še hujše zaroban-titi, da bomo vladi dokazali, da v slovenskem prostoru ni samo njeno razmišljanje, ampak da mora računati tudi na državljane, ki bodo v končnem nosili breme varčevanja.«
prehrano, vrtce _ Govorijo o realnem sektorju - kaj smo mi? Virtualni sektor? Preko nas se denar prav tako vrača v gospodarstvo. Sicer ne plačujemo v podjetju Štore Steeel, temveč v trgovinah. Zagovarjamo sistemsko, ne pavšalno reševanje problemov. Res je, da tudi v javnem sektorju bremena niso razdeljena, ampak to ni stvar tistih uslužbencev, ki smo na dnu, za šalterjem. Če nimamo dela, je odgovoren nekdo drug. Sami si kot s. p.-ji ne moremo iskati dela na trgu.«
Kemal Zupanc, predsednik območnega odbora sindikata državnih organov:
»Rad bi opozoril, da vlada s temi ukrepi ne bo veliko privarčevala, ker varčuje na najnižjem in najslabše plačanem sloju. Če hoče zajeziti finance, naj da več pooblastil komisiji za preprečevanje korupcije in računskemu sodišču, hkrati pa nadzoruje vsak porabljen evro iz davkoplačevalskega denarja. Prej ne bomo veliko privarčevali.«
Mojca Stropnik, sekretarka odbora sindikata državnih organov v Celju:
»Vedeti je treba, da ne govorimo samo o stiskah javnih uslužbencev. Ukrepi bodo potegnili za sabo mlade družine, saj vlada napoveduje znižanje porodniških, bolniških _ Sprašujemo se, kako bodo mlade
Dušan Verbovšek, predsednik sindikata delavcev uprave MOC:
»Na zboru delavcev smo izrazili nekaj pomislekov in iskali odgovore na očitke, češ, kaj se gremo. Da menda nismo pripravljeni prispevati k varčevanju! Da nič ne naredimo za rešitev podjetij, da ščitimo lenuhe in nesposobneže, ki so si z leti pridobili nenormalne plače! Te trditve absolutno zavračamo. Nismo javni uslužbenci krivi, da je Vegrad v stečaju. Krivda je drugje. In kaj je storila vlada? Niti uslužbenci niti policisti nimamo s tem nič, težave bi pa najprej reševali na naših plečih. Ne moremo pristajati na rušenje socialne države, saj se bodo vsa bremena prenesla na javni sektor. Z zmanjševanjem kupne moči bo marsikaj padlo na občine: od kod se bodo plačevale višje subvencije za
SOBOTA
Katja Petek, predstavnica sindikata Davčne uprave Celje:
»Davčne uprave se v tej stavki ni veliko slišalo. Ko smo šli na nov plačni sistem, se je davčnim uslužbencem plača zmanjšala, pobrali so vse dodatke. Ne smemo opravljati nobenih pridobitnih dejavnosti. Marsikdo bi si na ta način lahko dvignil življenjski status, a ne smemo. Zato želimo, da smo dostojno plačani. Naši rezultati so vsako leto boljši, glede na novo zakonodajo pa se na področju davčne uprave sprašujemo, kako bomo zmogli. Delavci se upokojujejo, novih zaposlitev ni. Želimo, da se vlada začne zavedati, da davčni delavci nismo samo paraziti, temveč prispevamo k polnjenju proračuna. Zdaj pa ima izterjevalec 2 samo 834 evrov neto plače, ob tem pa je vsakodnevno izpostavljen šikaniranjem, težave imamo z informacijskim sistemom, delo pa ostaja Poleg tega smo že prispevali k varčevalnim ukrepom, saj smo se ob vstopu v EU odpovedali povečanju plače.«
		
		
STAVKA
Karmen Strenčar, podpredsednica sindikata v Upravni enoti Celje:
»Uslužbenci v UE se zavedamo, da je treba varčevati. Sami smo bili v zadnjih letih priča zmanjševanju števila zaposlenih v UE, medtem ko se je v nekaterih delih javnega sektorja število uslužbencev povečevalo. Izplačila za delovno uspešnost so redka izjema, čeprav vemo, da ni povsod enako, in tudi tu bi morala vlada urediti stanje. Opozarjamo, da je naše delo podcenjeno in podvrednote-no, da imamo kljub relativno visoki izobrazbeni strukturi nizka izhodišča. Ob tem nas pogosto izpostavljajo kot primer dobre prakse, po kateri bi se morali zgledovati drugi javni uslužbenci. Tudi v celjski UE veljamo za zgled, vendar da bi se to odrazilo na kakšni višji plači, da bi imeli priznano delovno uspešnost - tega ni in ne bo. Zaposleni se zavzemamo za odpravo 3. in 4. četrtine za odpravo plač-nih nesorazmerij. Šele nato bi zmanjševali plače. Vendar ne linearno, saj nekateri javni uslužbenci ne dosegajo niti povprečja. Za primer naj povem, da je delavka, ki se je upokojila s polno delovno dobo, za zadnjo plačo prejela 615 evrov neto. Če to ni sramota, ne vem, kaj je.«
Gospodarstvo ogorčeno
Kot opozarjajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, bo s stavko v javnem sektorju nedvomno nastala velika gospodarska škoda. Takojšnje posledice so nekateri člani čutili že včeraj, vprašanje pa je, kakšno škodo bo stavka povzročila tudi dolgoročno. Stavke niso podprli niti v Gospodarski zbornici Slovenije.
»V OZS smo prepričani, da je stavka neupravičena, nepotrebna in ne bo prinesla nobene dodane vrednosti k izboljšanju gospodarskih razmer in finančnega stanja v državi. Povzročila bo kvečjemu nezaupanje državljanov glede tega, ali smo se v državi sploh sposobni dogovoriti o ključnih eksistenčnih vprašanjih razvoja in obstoja naše države,« opozarjajo v zbornici.
»Krčenje realnega sektorja se je začelo že leta 2008, v javnem sektorju pa se je število zaposlenih celo povečalo. Država lahko potroši le toliko, kolikor se v gospodarstvu ustvari, in od sindikatov pričakujejo, da to končno razumejo. Sindikati pri svojih zahtevah žal ostajajo nerealni, stavka je bila, obrtniki in mali podjetniki pa se sprašujemo, kaj bo prinesel dan potem. Ali je res edina alternativa, da smo vsi državljani ujetniki nekaj sto sindikalnih voditeljev? Dogovor mora biti sklenjen za pogajalsko mizo. Sindikati morajo razumeti, da smo v zadnjih 4 letih zaigrali vse možnosti pogajanja. Izigravanje, ki smo mu bili priča v zadnjih 20 letih, ni več mogoče!«
Stavke niso podprli niti v Gospodarski zbornici Slovenije. »Drži, da so tudi nekateri javni uslužbenci slabo plačani in da imajo legitimno pravico,
Drago Polak: »Škoda, ki je nastali zaradi stavke, se mi v tem trenU ku ne zdi ključna. Ključno je, da se problemi globalno rešijo, saj ji stavka le prelaganje problema na jutri. Preprosto bo treba zategnit pas, saj smo mi majhno nežno go spodarstvo, ki ne more imeti ta kšne nadgradnje. In če več trošiš kot zaslužiš, je vprašanje časa kdaj ti bo zmanjkalo.«
da se borijo za svoje pravice. Vendar dogajanja ne podpiramo, ker je državna uprava preprosto prevelika za našo državo in gospodarstvo,« je poudaril direktor celjske Regionalne gospodarske zbornice Drago Polak. »V zadnjih letih je državna uprava rasla, povečevalo se je število zaposlenih, naraščali so plače in stroški, v gospodarstvu pa je bilo obratno. Sicer lahko stavkamo vsak dan, še celo sami proti sebi, dolgoročno pa je takšno stanje nevzdržno. Pri ukrepih zagotovo gre tudi za šepet iz EU, da moramo to narediti, saj nismo daleč od tega, da bodo ti direktiva oziroma pogoj, če bomo še hoteli dobiti posojila po normalni ceni in sploh plače.«
US, foto: GrupA (arhiv NT)
Srečko Lešek, predsednik območnega odbora SVIZ Celje:
»Moti nas, ker se pogovarjajo samo o plačah in imajo javne uslužbence za pijavke oziroma parazite tega sistema. Še enkrat: šolniki ne stavkamo proti staršem ali proti ugodnostim za otroke. Zaradi pedagoške etike smo se odločili za mehko noto v vrtcih, tudi v nekaterih osnovnih šolah. Žal nam je, da moramo na tak način izraziti svoje nestrinjanje z vladnimi ukrepi. Predvsem hočemo šolniki zadržati standarde in normative, kar je najpomembneje za kakovost izobraževanja. Seveda imamo tudi dostojanstvo in pričakujemo spoštljiv odnos do našega dela. Zato ne pristajamo na uravnilovko, saj je dejstvo, čeprav drugega dela ne omalovažujemo, da so nekateri le >zabili< svoj čas za knjigami in študirali. Ne pristajamo na scenarije, ki so v simulaciji države, da bi nas porinili v blok držav, kjer je povprečna plača od 280 do 350 evrov na mesec. «
US
Foto: SHERPA
Povedali ste _
Spraševali smo vas kaj mislite o svojem položaju, napovedanih ukrepih vlade, zakaj ste se ali se niste pridružili stavki.
Ujeli smo nekaj zaposlenih in pacientov v Splošni bolnišnici Celje, mimoidoče v Velenju smo vprašali ali podpirajo stavko javnih
uslužbencev, kako jo občutijo na svoji koži in kako bodo občutili predvidene varčevalne ukrepe. V Velenju med vprašanimi nismo poklepetali z nobenim javnim uslužbencem, temveč le z naključno izbranimi sogovorniki. Tudi na protestnem shodu v Celju smo bili radovedni, vi pa zgo-
vorni. Na mejnih prehodih Rogatec in Dobovec smo poklepetali s potniki, obja^ vljamo pa tudi izpoved dveh policistov.
Na prizorišču stavkajočih in med našimi bralci so se mudili: Anja Deučman, Špela Kuralt, Ivana Stamejčič in Simona Šolinič. V objektiv vas je ujela naša fotografska ekipa: SHERPA, GrupA in TimE.
Tatjana Sečki
Tatjana Sečki, medicinska sestra, ki se stavki ni aktivno pridružila: »Ne stavkam, ker smo dobili navodila, da moramo vse, kar dopoldne odpade, postoriti popoldne od 15. do 19. ure. In zato nima smisla, bolje, da opravimo svoje delo že zdaj. Sicer pa so ukrepi, ki jih napoveduje vlada, grozni. Imam 36 let službe in če mi odškrnejo deset odstotkov od plače, padem skoraj na socialno dno.«
Franc Deželak, pacient: »Sem proti stavki. To nikamor ne vodi, naj se že dogovorijo, kako in kaj. Sam sicer že dolgo prihajam na zdravljenje v celjsko bolnišnico, čeprav sem iz Ljubljane, ker tam sploh nisem prišel na vrsto in bi lahko čakal v nedogled. Tega si slovensko zdravstvo ne bi smelo privoščiti.«



I» AKCIJA
izdelkov za ffif ureditev V okolice! J
BREZ OBRESTI IN STROŠKOV!*
*Nakup na 2do 12obrokovje možen za imetnike NLB plačilnih kartic MasterCard in Karanta (ne velja za posojilni kartici). Najnigi zneakobroka višina nakuoa ie odvisna od višine neoorablieneaa limita na lartici. Dodatna dokumentacila ai_Dotrebna. Več informadi na www.sloveniiales-trac
ZUNANJI MASIVNI PODI
	(i® irifnBT TLAKOVCI	
		OGRAJNI ELEMENTI
BGTONSKG PLOŠČG		
Franc Deželak
Nijaz Nezič iz Velenja:
»Javni uslužbenci imajo preveč denarja. Nam v proizvodnji so znižali plače za dvajset odstotkov, pa nismo stavkali. Podpiram pa stavko v toliko, da je treba tistim v vladi dati vedeti, da ne morejo delati, kar hočejo. Da se lahko tudi stavka.«
Enver Softic iz Velenja: »Sem upokojenec, tako da nimam kaj govoriti. Stavke javnih uslužbencev pa ne podpiram, ker mislim, da imajo previsoke plače glede na ostale delavce. Deset odstotkov od plače ni nič, če smo tako v krizi. Če lahko upokojenci preživimo, lahko tudi oni s takimi plačami in takim delom.«
Mirsada Hadžiaganovic iz Velenja: »Podpiram stavko javnih uslužbencev. Sama nisem javna uslužbenka, tudi moj mož ne, sem pa mami-
SlOmiJAlES
S kakovostnimi izdelki iz naše ponudbe uredite zunanje površine vašega doma in si zagotovite prijetno sprostitev na vašem balkonu, terasi ali vrtu.
Poslovalnice:
Celje, Medlog 18, tel.: 03 425 68 70 Hoče, Miklavška cesta 55, tel.: 02 618 13 31 Murska Sobota, Markišavska 9, tel.: 02 530 88 40 Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86, tel.: 01 513 32 50 Ljubljana Črnuče, Brnčičeva 45, tel.: 0156135 66 Ribnica, Obrtna cona Ugar 40, tel.: 01836 96 20 Šenčur pri Kranju, TC Cubis, P. c. A2, tel.: 04 201 92 50
Nijaz Nezič
ca dveh otrok. Ne strinjam se z nobenim od varčevalnih ukrepov, ker bodo našo družino vsi prizadeli.«
Kada Mahmutbegovic iz Velenja: »Podpiram stavko, čeprav bi morali ven stopiti tudi ostali delavci, ne samo javni sektor. Danes je z mano moj vnuk, ki je sicer v vrtcu, ampak je treba te delavce podpreti. Zame se z varčevalnimi ukrepi ne bo nič spremenilo, saj sem ostala brez službe. Po 27 letih dela.«
Estela Žutič, plesalka, samostojna kulturna delavka: »Upam, da nas je dovolj na cesti, da se bodo politiki zavedali, da je treba drugače razmišljati in ukrepati. Če ne bo nihče nič glasno rekel, če bomo le sedeli pred televizorji in doma negodovali, ne bo nič. Kako bo jutri, ne vem. A če bo šlo tako naprej, res ne vidim prihodnosti doma. Tujino sem spoznavala med študijem in še nekaj časa potem, zato vem, kako je pri nas in kako je zunaj. In zakaj prav stavka? Mislim, da zato, ker človek preprosto ne ve več, kaj bi sploh lahko še drugega naredil.«
Stane Firšt iz Celja: »Tale stavka je konec vsega! Danes so tukaj in protestirajo tisti, za katere mora za vsakega delati po štiri, pet delavcev. Delavci imajo prenizke plače zato, ker ima javni sektor previsoke. Sam imam pokojnino le malo večjo od 622 evrov, tako da ne bom dobil regresa. Pa mi ni žal za tistih 500 evrov, ki bi jih moral do-
VRTNI PROGRAM
NOVI TEDNIK
STAVKA
Enver Softic
Mirsada Hadžiaganovic
Kada Mahmutbegovic
Estela Zutič
Stane Firšt
Stefan Ivic
biti, a jih ne bom. Če bo to kaj pomagalo, naj bo.«
Stefan Ivic: »Nisem imel občutka, da je bil na mejnem prehodu daljši pregled kot običajno, tudi gneče ni bilo. Stavke pa ne podpiram. Več
kot 50 let sem delal na Švedskem, kjer niso poznali ne regresa ne raznih dodatkov. Si pa višje plače zaslužijo navadni delavci v Sloveniji, ne pa tisti na visokih položajih.«
Fran Perkovič: »Vsak dan prehajam državno mejo kot voznik tovornega vozila in tokratni pregled ni bil nič kaj drugačen, kot je vsak drug dan. Javni uslužbenci pa naj se kar borijo za svo-
je pravice. Tudi vsi drugi bi se.«
Jožica Čoklc iz Laškega:
»Ustavila sem se, ker podpiram stavkajoče. Ni pravično, da se zdaj vse lomi na >majh-nih<. Jemlje se >majhnim<, >ta
večjim<, ki imajo preveč, pa se nič ne vzame. Plače učiteljic in medicinskih sester niso previsoke. Res je treba varčevati,
ampak še enkrat poudarjam, naj se poravna tako, da bodo >ta večji< imeli manj, >majhnim< pa naj se ne jemlje.«
Jožica Čoklc
Stavkajoče medicinske sestre: »Zdravstveni delavci redkokdaj stavkamo in morali smo zbrati kar nekaj poguma, da smo se danes izpostavili. Vemo, da nam leta in leta niso plačevali tistega, kar so obljubili za takšno delo, kot ga opravljamo, ne glede na višino izobrazbe. Bolj bi nas morali ceniti, ker so zdaj prevelike razlike v plačnih razredih med zaposlenimi v bolnišnici, in to nas boli. Raje naj začnejo varčevati pri tistih, ki imajo bistveno višje plače. Prav tako ne bi bilo pravično, če bi nam znižali potne stroške in malico, saj predstavljajo kar precejšnji odstotek plače.«
Jure Jančič in Damjan Kladnik, stavkajoča bolnišnična
kuharja: »Nasprotujemo znižanju plač, ki so že tako na minimumu. Naša osnovna plača je natanko 589 evrov, zdaj pa želijo še vzeti oziroma znižati regres in potne stroške. Nekateri se moramo v službo voziti iz več kot 30 kilometrov oddaljenih krajev, mesečno delamo vsaj 22 dni, ob tem je treba vedeti tudi to, da je našo delo zelo tempirano. Vedno manj nas je v kuhinji, oskrbujemo pa vso bolnišnico, ob tem je naša jedilnica odprta še za zunanje goste. Naše delo je izmensko, prav tako delamo sobote in nedelje ter praznike. Naša prihodnost je, če bodo ukrepi sprejeti, res zaskrbljujoča.«
Razočarana
O tem, kako naprej v policijskih vrstah ali izven njih, smo se pogovarjali z dvema policistoma.
Da motivacije več skorajda ni, potrjuje tudi mejni policist Ivan Pildek. »Priznam, po 23 letih dela za varnost državljanov in države resno razmišljam, da bi policijske vrste zapustil in si poiskal delo drugje. Pomislite, da sva s partnerko oba zaposlena v policiji in imava tri šoloobvezne otroke. Ljudje si lahko sami izračunajo, kam bo takšno varčevanje pripeljalo mojo družino. Na prag revščine!«
Toda kam iz policije? »Ne vem. Sam imam dokon-
čano kadetsko šolo, druge izobrazbe policijske smeri nimam, zato je v mojem primeru to še toliko težje. Lahko bi dobil delo, kjer je pogoj nižja stopnja izobrazbe, kot je moja. Kaj drugega je že misija nemogoče. Prepuščeni smo sami sebi,« je razočaran Pildek. Nekaj policistov razmišlja o varnostnih službah, vendar je tudi tam vprašanje, kako je z zaposlitvami. »Na dan stavke so nas ljudje, ki so vozili preko našega mejnega prehoda, podprli, saj so vedeli, da ne gre na namerno maltretiranje, zato so kakšno minuto dlje ob podrobnejšem pregledu potrpeli,« še doda.
Robert Šuman. Tudi on razmišlja o novem izzivu.
Kolegove besede podpre tudi mejni policist Robert Šuman, ki nosi policijsko uniformo že 11 let. Zadnje čase ne več tako z veseljem. »Če bi moral zavrteti čas nazaj, se danes zagotovo ne bi
Ivan Pildek. Razočaran po 23 letih v policiji.
več odločil za delo policista. Motivacije skorajda ni več.« Šuman dnevno do službe prevozi 140 kilometrov. Tudi on ne skriva misli, da je morda čas za iskanje izzivov drugje.
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
zasaditve vzdrževanje vrtov «r načrtovanje in svetovanje


/
Simbio, d.o.o. I Teharska M I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (31425 64 12 I vrtnarstvoiasimbio.si I www.sinnbio.si

NE PREZRITE:
Vrtci in šole na straneh 10-11
Poleg policistov, ki edini stavko nadaljujejo, so se med stavko javnega sektorja najbolj izpostavili zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Tokrat poudarek namenjamo spremembi normativov v šolskih knjižnicah ter spremembi sočasne navzočnosti dveh strokovnih delavcev v vrtcih.
Po stavki Madžarski večer
V Glasbeni šoli Celje so se v sredo sicer pridružili stavki javnih uslužbencev, zaključili pa so jo z za občinstvo spektakularnim dogodkom.
Oddelek za klavir je namreč pripravil imeniten koncert klavirske in orgelske glasbe dveh najpomembnejših madžarskih umetnikov in skladateljev - Bele Bartoka in Franza Lizsta. Občinstvo je videlo koncert s kar 25 skladbami za klavir in tudi orgle. Sodelovalo je 27 učencev in dijakov pod vodstvom 10 mentorjev te glasbene šole.BS, foto: GrupA
Med nastopajočimi pianisti na Madžarskem večeru je bil tudi Andraž Frece.
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Občina bo ustanovila (rešilno) podjetje
Tega se pred Radečami niso lotili še v nobeni občini - Podjetje naj bi zaživelo prej kot v dveh mesecih
Občina Radeče se je, kot so svetniki obljubili že pred časom, aktivno vključila v reševanje skoraj 300-letne tradicije papirništva v kraju. Svetniki so na izredni seji odločili, da bo občina ustanovila podjetje, ki bo nadaljevalo delo na stroju štiri. S tem naj bi zaposlili od 80 do 100 ljudi, po napovedih pa naj bi podjetje začelo delovati že v mesecu oziroma mesecu in pol. Ideja, da bi občina ustanovila podjetje, je inovativna in prva taka v Sloveniji. Podporo imajo Radečani tudi na gospodarskem ministrstvu in pri stečajnem upravitelju radeške papirnice Borutu Sokliču.
Po kalvariji radeške papirnice, bojih poslanca in bivšega radeškega župana Matjaža Hana na odboru za gospodarstvo državnega zbora, da bi banke vendarle dale od sebe že odobreno posojilo, in po končno začetem stečajnem postopku je za papirništvo v Radečah le zasvetila luč. Svetniki so soglasno odločili, da morajo občinske službe z zunanjimi strokovnjaki proučiti vse možnosti za ustanovitev podjetja in pripraviti finančno-poslov-ni načrt. Veliko vlogo pri tem je odigral prav Han: »Ideja o ustanovitvi podjetja je dozorela tudi po pogovoru z ministrom za gospodarstvo Radovanom Žerjavom, z bankami, ki bi nas pri tem spremljale, in tudi nekaterimi državnimi inštitucijami, ki nam bodo pomagale pri pripravi finančno-poslovne-ga načrta.«
Do danes v Sloveniji še nobena občina ni ustanovila podjetja na tak način. Kljub temu je Han optimist, nad idejo je, kot trdi, navdušen tudi stečajni upravitelj Borut Soklič. Poleg tega so z namero občine seznanili tudi francosko podjetje, ki se zanima za nakup stroja pet. Pomembno je tudi to, da
so delavci pripravljeni delati v novem podjetju.
Spet boj s časom
V občini ocenjujejo, da potrebujejo za ustanovitev podjetja okoli mesec in pol časa. Občina bo za ustanovitev podjetja plačala 7.500 evrov, županja Rafaela Pin-tarič računa, da bo dodatnih stroškov, gre za notarske overitve in podobno, še za okoli 10 tisoč evrov. Od stečajnega upravitelja bi vzeli v najem stroj štiri. Kasneje bi ga lahko tudi odkupili, glede na to, da je stroj štiri v stečajni masi in bi ga lahko dobili tudi ceneje. Podjetje bi bila družba z omejeno odgovornostjo. Ob tem Han opozarja, da bodo morali biti zelo pazljivi pri navajanju vseh dejavnosti, s katerimi se bo podjetje ukvarjalo, ključna bo seveda papirna industrija.
O vseh stvareh v povezavi s podjetjem bo odločal rade-ški občinski svet. Imenoval bo prokurista, ki bo podjetje vodil, majhno upravo, ki bo nato zaposlila ljudi. Za delovanje stroja štiri potrebujejo od 80 do 100 ljudi, saj delo poteka v štirih izmenah oziroma v treh izmenah, ena pa počiva. Predsednik sindikata radeške papirnice Stane
Ali bodo na pogorišču radeške papirnice spet zagnali stroj štiri?
Na zavodu za zaposlovanje je trenutno prijavljenih 943 brezposelnih iz Občine Radeče, stopnja brezposelnosti pa znaša 19,9 odstotka. Med temi brezposelnimi pa še ni delavcev iz radeške papirnice. Ti se bodo na zavod prijavljali prihodnji teden, tako da so na uradih za delo v Laškem, Sevnici in Trbovljah že okrepili ekipe. Z novimi dvesto brezposelnimi se bo stopnja brezposelnosti v Občini Radeče dvignila čez 20 odstotkov.
Občina brez papirnice v težavah
Občina Radeče se zavzema za rešitev papirništva ne le zaradi tradicije, pač pa tudi zato, ker je to še zadnja večja tovarna v kraju. V zadnjih letih jih je več zaprlo svoja vrata, stečaj papirnice pa je za tako občino katastrofa.
Županja Rafaela Pintarič ocenjuje, da stečaj papirnice pomeni od 150 do 200 tisoč evrov letno manj v občinskem proračunu. V to je všteta taksa za obremenjevanje vode, izvajanje gasilske službe za papirnico, izpad plačila komunalnih storitev. Občina bo na drugi strani obremenjena še s povečanjem plačila otroškega varstva, pomoč socialno šibkejšim osnovnošolcem, več bo plačil oskrbnin v zavodih za starejše občane, pa tudi več socialnih pomoči. Županja je pojasnila, da se vseh teh dodatnih stroškov, pa tudi stroškov ob novih varčevalnih ukrepih sploh še ne da izračunati. V vsakem primeru pa je že 200 tisoč evrov za tako občino, kot je Radeče, kjer je osnovni proračun okoli tri milijone evrov, zelo veliko. Letošnji proračun občine je visok sicer kar šest milijonov evrov, vendar imajo letos v proračunu praktično vse velike naložbe. In prav te bodo morali ustavljati, če jim drugače ne bo uspelo pomagati občanom.
Tudi zato si v občini želijo ustanoviti podjetje, ki bi nadaljevalo papirniško tradicijo v občini. Kot pojasnjujejo, bodo v najslabšem primeru izgubili 7.500 evrov, kolikor stane ustanovitev podjetja. Na izredni seji pa smo lahko slišali, da si tako svetniki vsaj nikoli ne bi mogli očitati, da niso storili vse za rešitev papirništva. Če jim vendarle ne uspe, če jim banke ne bodo odobrile posojil za zagonske stroške, bodo v občini ostali le ljudje. Županja Pintaričeva pravi, da si ne zna predstavljati, kaj bi to pomenilo: »To bi bila potem res mizerija.«
Klanšek podpira idejo občine o ustanovitvi podjetja, ven-
dar opozarja, da časa ni več veliko: »Lahko se zgodi, da
nam uide 20 ali 30 ključnih kadrov, in zadeva bo za vekomaj končana.« Po mnenju prvega sindikalista zna le nekaj teh ključnih ljudi zagnati stroj štiri. Več kot dva meseca ti ljudje ne bodo čakali na delo brez plačila.
Zagotovo pa se za delo s strojem ljudi še lahko usposobi ali pa se ta hip edine obstoječe poznavalce pritegne
v novo podjetje z ustreznim plačilom za specifično znanje tudi, če v vmesnem obdobju dobijo zaposlitev kje drugje. Ključen del za uspešen razplet te zgodbe bo v uspeli finančni konstrukciji načrtovanega podjetja in pridobivanju ter izvajanju papirniških poslov na svetovnem trgu.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
»Pleh« še navdušuje
Štiri specializirane sejme, ki so se na celjskem sejmišču končali v nedeljo, je v štirih sejemskih dneh obiskalo skoraj 21 tisoč obiskovalcev. Največjo gnečo so na sejmih Avto in vzdrževanje, Moto boom, Logotrans in Gospodarska vozila zabeležili konec tedna.
Obiskovalci so si lahko ogledali različne atrakcije, ponudbo novih avtomobilov, motociklov, gospodarskih vozil in različno opremo ter se preizkusili, kako varni vozniki so. V Celjskem sejmu so zadovoljni tako z doseženim obiskom, ki je presegel predlanskega, kot tudi z odzivom razstavljavcev. Ti zagotavljajo,
da so sejmi izpolnili njihova pričakovanja. Svoj nastop je za uspešen in celo zelo uspešen ocenilo več kot 80 odstotkov razstavljavcev, spodbudni pa so tudi odzivi obiskovalcev.
Ti so lahko med drugim izvedeli, da se slovenski avto-serviserji soočajo s podobnimi težavami kot njihovi evropski kolegi. Člani Sekcije za pro-
Obiskovalci so zadrževali dih ob vragolijah na dveh in več kolesih
m
met OZS so v Celju državo opozorili, da pričakujejo, da bo poskrbela za red in disciplino na področju transporta. Za spodbujanje konkurenčnosti cestnih prevoznikov si želijo določene ukrepe, kot so uvedba subvencij za ekološka vozila, davčne olajšave za nakup vozil, vračilo trošarin pri gorivih, nižje globe, zmanjšanje omejitev za vožnjo po cestah. Sicer pa se prevozniki niso mogli izogniti razpravi o naraščanju cen goriva in vplivu tega na njihovo poslovanje. Sejemsko dogajanje je minilo tudi v znamenju varnosti v prometu. Ena od možnosti, da bi lahko vozniki motoci-klov varno vozili, bi bilo dirkališče, ki ga Slovenija nujno potrebuje.
Celjsko sejmišče bo že čez mesec dni gostilo nove sejemske prireditve. V Celju bo od 15. do 18. maja še en specializiran sejemski četverček Energetika, Terotech-Vzdrže-vanje, Varjenje in rezanje ter sejem ekologije in varovanja okolja Eko.
US, foto: GrupA
Ji	v ■	"V	«IV«	II	v
Sostanjcani hočejo del pogače
ŠOŠTANJ - Znano je, da je veliko občanov svoje hiše, podstrešja, stanovanja preuredilo, da bi vanje naselili delavce, ki gradijo šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Danes ta stanovanja še niso zasedena in po občini je slišati, da naj bi Alstomovi delavci iskali namestitve drugje, saj naj bi imeli zelo visoke plače. Na ta namigovanja pa v PV Investu, ki vodi evidenco namestitev delavcev, zavračajo in pojasnjujejo, da bodo stanovanja ob največjem navalu delavcev zagotovo polno zasedena.
Da bodo namestitve tujih delavcev kar najbolj optimal-
ne, so Občina Šoštanj, TEŠ in PV Invest podpisali sporazum, ki PV Investu nalaga, da delavcem, ki to želijo, poiščejo namestitev. Hkrati morajo občini posredovati naslove, kje delavci bivajo. TEŠ se je obvezal, da bo PV Investu posredoval podatke o podizvajalcih Alstoma, tako da bodo kar največ delavcem lahko posredovali podatke o prostih namestitvah. Šoštanjski podžupan Vojko Krneža pojasnjuje, da zbiranje informacij o lokacijah, kjer delavci bivajo, ne pomeni, da želi občina kogar koli nadzorovati: »To je samo zato, ker želimo v
občini imeti red. Gre predvsem za lažje opravljanje komunalnih storitev.« Konkretno to pomeni, da bodo vedeli, kako veliko posodo za odpadke morajo postaviti pred posamezno hišo. Zato jih tudi ne zanimajo poimenski seznami, ampak le število ljudi v posamezni stavbi oziroma stanovanju. Na eni izmed okroglih miz je župan Darko Menih omenil celo racije, če občina ne bo imela podatkov o tem, kje delavci bivajo. Glede te izjave pa je Krneža pojasnil, da gre le za to, da ne bi delavci kje bivali na črno. Na tem področju sodelujejo tako z
medobčinsko inšpekcijo kot tudi s policisti.
Vodilnih najbrž ne bo v Šoštanju
Krneža tudi sam opaža, da so nekateri, ki so v svojih nepremičninah urejali prostore za delavce na bloku 6, zaskrbljeni, ko vidijo, da delavcev ni. Ob tem pa Krneža dodaja, da so lahko brez skrbi, ker dela še niso na višku. Ko bodo, Krneža zagotavlja, da bo vse zasedeno. Temu pritrjuje tudi direktor PV Investa Drago Potočnik: »Trenutno so na gradbišču večinoma slovenski delavci, ki se vozijo na delo. Tujcev je največ 200.«
V občini Šoštanj si seveda želijo, da bi čim več delavcev, ki bodo prišli na gradbišče, stanovalo pri njih. Tudi zato, ker so občanom večkrat zagotavljali, da je izgradnja bloka 6 lahko tudi zanje poslovna priložnost. Krneža se zaveda, da so ljudje zaskrbljeni: »Če ne bodo imeli Šoštanjčani kaj od te izgradnje, je treba nas, politike, nagnati.«
Podatek, da imajo Alsto-movi delavci dovolj denarja, da si lahko privoščijo bivanje kjer koli po Sloveniji, pa delno res drži. Potočnik razlaga, da se bo večina verjetno kljub temu odločila za bivanje v Šoštanju oziroma v njegovi bližini, saj jim bo to vzelo manj časa, manj bo prevoznih stroškov, poleg
tega pa je v Šoštanju precejšnja težava s parkiranjem. Pri vodilnih delavcih, inženirjih, pa je druga zgodba. Ti namreč prihajajo z družinami, otroci hodijo v mednarodne šole, ki pa jih v tem delu Slovenije ni, tako da bodo najverjetneje stanovali v Ljubljani.
ŠPELA KURALT
Zaenkrat brez težav
Pri obnovi Krekovega trga zaenkrat brez težav
CELJE - Prvi dnevi obnove starega mestnega jedra so minili brez težav. V ponedeljek so delavci CM Celja za ves promet zaprli Krekov trg in po pripravljalnih delih včeraj začeli z »odpiranjem« terena na prvem delovišču.
Krekov trg bo v času obnove, ki naj bi bila zaključena avgusta, razdeljen v osem sektorjev. Z obnovo so začeli v prvem sektorju vzdolž stavbe Celjske mestne hranilnice nasproti Celjskega doma. Kot je povedal vodja gradbišča Primož Pajk, je pripravljalna dela izvedla ekipa petih delavcev. »Z >odpi-ranjem< terena se bomo seveda
številčno okrepili,« je še dodal in napovedal, da sledijo po trasi obstoječih komunalnih vodov izkopi do globine 60 centimetrov, ko naj ne bi posegali v arheološke plasti.
Ker je med obnovo Krekov trg zaprt za ves motorni promet, na tem območju seveda tudi ni več parkirnih mest, rezerviranih za taksije. Taksisti lahko parkirajo na označenih mestih na javnem parkirišču
II. cone ob železniški postaji. Dostop do teh parkirnih mest je mogoč preko krož-išča pri mostu čez Savinjo. Kot poudarjajo v mestni občini, so parkirna mesta za taksije v neposredni bližini železniške postaje, tako da se za taksi prevoznike in tudi njihove uporabnike v Celju naj ne bi kaj dosti
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
V času obnove je pod dvorano Union ves čas odprta posebna informacijska pisarna, v kateri lahko meščani in vsi zainteresirani dobijo podrobnejše informacije o poteku del.
TOSKANSKAVILA
STANOVANJSKI OBJEKT DOLGI MOST, LJUBUANA-VIČ
Skupina
CMCeUe
Objekt vsebuje 23 stanovanj primernih za študente, mlade dmžine ali starejše osebe. Stanovanja v pritiičju so primerna tudi za fiinlicionalno motene osebe.
TT- ir
Vrsta stanovanja j Velikost v m^
Garsonjera	25
Enosobno Enoinpolsobno
INFORMACIJE: Mateja Kompož
Telefon: 03/42 66 586
E-pošta:
mateja.kompoz@an-celje.si
s plinom in toploto
m
Smrel(atjeva1, Celje
ENERGETIKA CELJE
jamo pcèjetjef ô.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: infà@energetika-ce.si
Celjani v Pragi Barbari v spomin
CELJE, PRAGA - Spomin na Barbaro Celjsko, ki je pokopana v katedrali sv. Vida na Hradčanih v Pragi, so v soboto s srednjeveško povorko in mašo, ki jo je v slovenskem jeziku v katedrali sv. Vida daroval celjski škof Stanislav Lipovšek, Celjani izvirno počastili.
Zlasti odmeven je bil srednjeveški sprevod, ki ga je z novim praporom Barbare Celjske in ob sodelovanju, KUD Galiarda, društva Vitezi Otoški in češke srednjeveške skupine Remdih
pripravilo Turistično društvo Celje s svojo srednjeveško skupino Celjani. »Namen dejanja je bil, da bi spomnili, da je ena od velikih Celjank pokopana v Pragi. Želimo, da njena grobnica v katedrali sv. Vida dobi primerno spominsko obeležje,« je povedala Vesna Golner iz celjskega turističnega društva. Dogodek v Pragi sta spremljala tudi celjski in župan Prage.
BS
Foto: ANJA CENCELJ
Spominski sprevod ob obletnici smrti Barbare Celjske v čast iz središča Prage, preko Karlovega mostu do Hradčanov, je požel izjemno zanimanje domačinov in turistov.
V okviru praznika Občine Mozirje bodo jutri pripravili tradicionalni pohod na Gneč strelski maraton Match 60 z zračno puško in narodopisno prireditev 16. družinsko petje. V nedeljo bo glavnina dogajanja v Mozirskem gaju, kjer bodo ob 15. uri odprli vrt medovitih rastlin in čebelnjaka, ob 16.30 pa poskrbeli za rez vinske trte. Osrednja slovesnost bo v torek ob 17. uri v dvorani kulturnega doma. Prejemniki zlatih plaket s priznanjem Občine Mozirje bodo aktivna sodelavka več društev Mojca Finkšt, Jože Zlatinšek iz gasilskih vrst in ansambel Golte.
Osrednje točke v Šmihelu: cerkev, gostilna in trojki primeren gasilski dom.
Pred leti so v Šmihelu pripravili rezbarsko delavnico, ki so se je udeležili umetniki iz cele Slovenje. Del izdelkov so prodali, a tudi v kraju so lahko domiselno razpostavili nekaj skulptur.
Kraj, ki še zna »stopiti skupaj«
Pred občinskim praznikom Mozirja smo se ustavili v Šmihelu nad Mozirjem
V	nedeljo dopoldne nas je presenetil živahen utrip Šmihela nad Mozirjem. Pred cerkvijo gruče ljudi v živahnem klepetu, kupi pločevine, tudi edina gostilna v kraju ni samevala, iz žu-pnišča se je slišal razposajen smeh. Kot bi kraj na več kot 760 metrov nadmorske višine nikoli ne sameval.
Z Albino Raj ter in Boštjanom Goličnikom smo se dobili v prostorih župni-šča, kjer nas je ob vstopu presenetilo polno otroških obuval. V domu duhovnih vaj se je, podobno kot ob mnogih koncih tedna, ustavilo več kot 30 skavtov, ki so v čudoviti naravi pod Golt-mi preživeli prijeten konec tedna. Tudi sicer župnišče po zaslugi mozirskega župnika Sandija Korena večkrat živi živahno.
Med pogovorom o življenju in utripu precej velikega kraja, seveda samo po kvadratnih kilometrih, saj so kmetije razpršene po bližnjih in daljnih hribih, je bilo največkrat zaslediti stavek, da pri njih vedno gre eno z drugim. »Nas je tako malo, da tisti, ki so za nekaj, so potem za vse,« je koncept življenja v Šmihelu razložil Goličnik.
Medgeneracijski dialog po šmihelsko
V	Šmihelu je najbolj pestro društveno življenje. Oče seda-
njega dogajanja je pokojni Anton Acman, mnoge domačine pa srečujemo kot člane skoraj vseh društev. Če začnemo z društvom podeželske mladine, katerega člani so bili, kot so navrgli v smehu, nekoliko »sinočnji«. Mladi so namreč v soboto zvečer tekmovali na kvizu podeželske mladine. Pred leti so na kvizu že zmagali, predlani so sami organizirali tekmovanje, tokrat pa so zasedli šesto mesto. »Zlata sredina,« so bili zadovoljni z uvrstitvijo mladi, ki so tudi glavni organizatorji največjega dogajanja v kraju.
Albino Rajter so v šali predstavili kot deklico za vse ali lepše rečeno neke vrste umetniško vodjo življenja v kraju.
Seveda pri organizaciji Ovčarskega praznika, ki ga pripravljajo tretji konec tedna v avgustu, »stopi skupaj« Šmi-hel. Dogajanje so lani oboga-
tili s fotografsko razstavo, saj je domačin Jani Sedovšek navdušen fotograf. Na sam praznik poskrbijo za različne prikaze in tudi domače dobrote, v ospredju pa so seveda ovce, jagnjetina in nekdanje življenje v teh odmaknjenih koncih. Lani so v kraj na veliko nevoščljivost organizatorjev ostalih turističnih prireditev v Zgornji Savinjski dolini tudi s pomočjo glasbe privabili več kot štiri tisoč ljudi.
Petje obvezno
Nič čudnega, v Šmihelu sta glasba in domača pesem že od nekdaj doma. Veliko pojejo po domačijah, tudi različne inštrumente je slišati, ob tem, da imajo imenitne recitatorje, ki se kalijo na številnih prireditvah v domačem kraju. »Verjetno se ne dogaja pogosto, da bi medtem, ko čistijo cerkev, vsi sodelujoči tudi zapeli,« je z žarom pripovedovala Rajterjeva, ki se še kako zaveda, da je tovrstna navada iz nekdanjih časov lahko danes izhodišče za bolj moderno oznako medgeneracijskega dialoga. »Mladih ni sram, če se družijo s starejšimi. Nikoli ni težav, vedno sodimo skupaj. Če ne prej, pa potem,« je navrgel Goličnik.
Med aktivnimi v kraju je Kulturno društvo Rovtar, v okviru katerega deluje mešani, predvsem pa moški
Šmihel nima organiziranega gasilskega društva, temveč usposobljeni gasilci delujejo kot gasilska trojka. Imajo potrebo opremo, svoje prostore pa so si uredili v prostorih nekdanje zadružne mlekarne. Šmihelski gasilci so se s požarom nazadnje spoprijeli lani avgusta.
pevski zbor pod vodstvom Tonija Acmana. Nekoliko živčni so, saj bodo v torek pripravili kulturni program ob občinskem prazniku Občine Mozirje. Tudi zato je bila udeležba na nedeljskih pevskih vajah za vseh 30 članov obvezna. Saj ste za kraj, ki premore manj kot dvesto
Boštjan Goličnik je občinski svetnik, v domačem kraju pa bolj znan kot predsednik društva podeželske mladine.
duš, prebrali 30 pevcev? »To pomeni, da v zboru pojemo tudi tisti, ki mislimo, da imamo posluh,« je razložil Goličnik.
Pred leti je bila v društvu zelo močna gledališka ekipa, ki je vsako leto naštudirala novo igro, zdaj pa se kot mnogi podobni kraji srečujejo z omejitvami, ki jih postavlja pomanjkanje časa. »Mladi so po šolah in ne morejo dovolj vaditi. Vendar se bomo potrudili, da bomo obudili gledališko dejavnost, saj ima nekaj posameznikov izjemen smisel za igro,« je napovedala Rajterjeva.
Zagotovo brez glasbe ne gre tudi na srečanjih aktiva kmečkih žena, ki ga vodi Irena Rak, mama dveh članov ansambla Golte. Zaradi že omenjenih pevskih obveznosti je na pogovoru v Šmihelu manjkal Gregor Rak. Da sklenemo krog sodelovanja - »golteje-vec« Gregor je sicer predsednik kulturnega društva.
Domače dobrote in turizem
Seveda so društva le del življenja. Tako mlade kot stare čaka delo na kmetijah. Nekateri so v službah, vendar so na teh hribih doma živinoreja in tudi precej ovac. »Vemo, kako kaže osnovna kmetijska dejavnost, poleg tega smo v
Šmihelu še dodatno omejeni z naravnimi dejavniki. Večina se še nekako preživlja, mnogi se odločajo tudi za dodatne dejavnosti. Ena od teh so različne oblike turizma na kmetiji.« Tudi pri Goličnikovih doma imajo izletniško kmetijo, ki jo največ obiskujejo zaključene družbe. »V zadnjem času izrazito opažamo, kako zelo obiskovalci posegajo oziroma se odločajo za domačo hrano. Pred leti bi lahko jabolčnik skoraj stran metali. Ko smo sprejeli zadnjo skupino, nismo prodali niti litra vina ali steklenice piva. Vsi so naročili jabolčnik.«
Seveda na razmah turistične dejavnosti vplivajo bližnje Golte, čeprav Goličnik omenja, da so možnosti še premalo izkoriščene. »Novo cestno povezavo uporablja vse več ljudi. Očitno se raje peljejo po cesti in zagotovo je zdaj odvisno od nas domačinov, da poskušamo izkoristiti boljšo obiskanost. »Ob tem smo že pri vprašanju, če se v kraju kdaj počutijo zapostavljeni. »Kje pa, saj nas pogosto kličejo v dolino. Če v kraju zaznamo kakšen problem, se kar sami povabimo. In doslej z urejanjem nismo imeli težav.« Tako so kaj hitro »uredili« vaško jedro. Na prvi javni predstavitvi namreč Šmihelani niso bili zadovoljni z idejo, da bi se vas ponašala z granitnimi tlakovci in s spremenjeno podobo. Pa so ta ideje izginile iz načrtov, ki so zdaj usklajeni z domačini, občina pa se je že večkrat prijavila na javne razpise. Ko bodo uspeli, bo podoba Šmi-hela zagotovo še lepša.
URŠKA SELIŠNIK Foto. SHERPA
V boj za šolo
Tudi v Šmihelu se bojijo sprememb, ki jih prinaša kriza. Že zdaj jih preveva strah, da bo vlada ukinila podružnično šolo. Šest otrok je v treh razredih, a vseeno kraj s to šolo živi in diha. Še kako živo se spomnijo časov, ko so že zbirali podpise z zahtevo, da mora šola ostati. In to bodo storili še enkrat, če bo treba.
Otroci z učiteljico Alenko Čulk so duša in srce kraja. Sodelujejo praktično na vseh prireditvah, spoznavajo, kako je v takšnem kraju treba združiti moči in nastopati. Kar veselijo se prihodnjega leta, ko bo samo v enem razredu sedem otrok. Tudi najmlajšim, ki večinoma niso vključeni v predšolsko vzgojo, saj ostajajo pri starših na kmetijah, šola večkrat na široko odpre svoja vrata. Aktivnosti izvajajo vzgojiteljice, ki prihajajo iz mozirskega vrtca.
Zagotovo bi med Šmihelčani, ponosnimi ljudmi, ki so znali vedno skrbeti sami zase, slišali še kakšen drug problem. Tudi pritožbe oziroma spore zaradi osrednjega vodovne-ga sistema. Po črki zakona bo morala upravljanje prevzeti mozirska komunala, saj je na linijo poleg šole priklopljenih več posameznih hiš. Jasno da ljudem, ki so si vse dobrine, torej elektriko, telefon in vodo, izkopali ali prekopali v potu svojega obraza, takšni ukazi od zgoraj niso všeč.
Ceste bodo zaupali koncesionarju
V javno-zasebnem partnerstvu bi radi obnovili 54 kilometrov najbolj dotrajanih cest
ŠENTJUR - Med večjimi proračunskimi izdatki so vsako leto investicije v cestno infrastrukturo. Občina ima na svojem območju namreč kar 161 kilometrov lokalnih cest in 230 kilometrov javnih poti. Da le s težavo lovijo korak v boju z zobom časa in dotrajanostjo, so se doslej pritoževali še vsi župani. Tokratni je obljubil rešitev v obliki javno-zasebnega partnerstva. Svetniki so ga pri tem sicer podprli, hkrati pa se jim je načrt zdel predober, da bi bil lahko uresničljiv.
Občina mora v vsakem primeru po zakonu s koncesijo urediti redno letno in zimsko vzdrževanje cest. Ob tem bi bodočemu koncesionarju radi predali še sanacijo najbolj dotrajanih odsekov. Gre za 24 odsekov v dolžini 54 kilometrov. Te bi moral koncesionar obnoviti v prvih petih letih. Celotna vrednost 15-letne koncesije je brez davka dobrih 20 milijonov evrov. Letni strošek občinskega proračuna bi bil 1,178 milijona evrov plus dvoodstotna uskladitev z inflacijo. Prednost za občino je predvsem v tem, da
V teh dneh se začenja tudi dolgo pričakovana obnova lokalne ceste Pešnica-Podgrad z rekonstrukcijo dotrajanega mostu čez potok pri štadionu. Gre za 400 metrov obnove cestišča in razširitev mostu. Na novo bodo uredili odvodnavanje, komunalne vode in javno razsvetljavo. Predviden je tudi obojestranski pločnik. Investicijo bo v celoti kril občinski proračun, vredna pa je dobrega pol milijona evrov. Izvajalec del je podjetje Kostak, komunalno stavbno podjetje iz Krškega. Konec del je predviden v prihodnjem letu.
Eden zadnjih pogledov na dotrajan most čez Pešnico, preden so ga zavzeli gradbinci z delovnimi stroji.
bi dobili predvidljiv in obvladljiv proračunski strošek, na drugi strani pa bi te ceste, ki so
za obnovo predvidene že več let, lahko obnovili v relativno kratkem času.
Kot je povedal župan mag. Marko Diaci, bi po najbolj ambicioznih načrtih koncesi-
jo lahko razpisali že prihodnji mesec in morda z izbranim koncesionarjem pogodbo podpisali že do začetka nove zimske sezone. Čeprav so svetniki predlog podprli, je bilo pomislekov precej. Kdo so sploh gradbinci, ki bi si upali in zmogli tak projekt prevzeti, so se spraševali. Bodo s tem na lastno dvorišče spustili tuja podjetja? Nekatere je motilo, ker so med izbranimi odseki krajevne skupnosti neenakomerno zastopane. Župan je vztrajal, da je bila edino merilo za investicijski načrt dotrajanost cest. »Pot do dejanske izbire koncesionarja je še dolga. Poleg tega lahko občina po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu postopek izbire kadarkoli prekine, če presodi, da ji je v škodo,« je še dodal Diaci. Če je ponudba zanimiva tudi na trgu, bodo seveda pokazali odzivi na razpis.
StO Foto: OŠ
Planet Zemlja kliče
Na dan druge splošne stavke javnega sektorja smo lahko poslušali tako predstavnike vlade kot sindikata, naj se nasprotna stran spusti z Lune na Zemljo. Bi povabili kar vse vpletene, naj se vrnejo na košček planeta Zemlja, ki sliši na ime Slovenija.
Tudi zato, ker je 22. april svetovni dan Zemlje, ko številni posamezniki in okolj-ske organizacije opozorijo na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Začetki praznovanja dneva
Zemlje segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Javnost je njegovemu pozivu prisluhnila šele sedem let pozneje, 22. aprila leta 1970, ko se je prireditev, posvečenih Zemlji, v Ameriki udeležilo dobrih 20 milijonov ljudi.
V bolj sladkem tonu pa bodo dan Zemlje obeležili slovenski čebelarji, ki bodo v nedeljo ob 15. uri v Mozir-skem gaju odprli vrt medovi-tih rastlin. Medovite rastline
so tiste, ki s svojimi izločki privabljajo čebele in druge opraševalce. Le malo ljudi pa ve, da so takšne rastline lahko tudi začimbne, zdravilne in tudi okrasne.
V	Mozirskem gaju si bo odslej celo letno sezono mogoče ogledati prav takšen medoviti vrt z rastlinami, ki si jih lahko tudi vsak posameznik poseje na domačem vrtu ali gredici in s tem združi koristno s prijetnim.
V	Mozirskem gaju je v sklopu medovitega vrta na ogled več kot 60 različnih medovi-tih rastlin. Rastline so tudi označene in opisane.
BPT, US
Glavnik ob vrnitvi na Polzelo, potem ko je prekolesaril svet, kjer je spoznaval številne otroške sanje. In ugotovil, da tudi za mnoge otroke v Sloveniji nakup kolesa predstavlja zgolj sanje.
Sto koles za sto otrok
POLZELA - Dobrodelni projekt 100 koles, ki ga je lani začel kolesar Dejan Glavnik, bo konec tedna rekreativno in zabavno obarvan.
Glavnik, ki je pred časom s kolesom prevozil svet, je dobrodelno akcijo ob podpori Občine Polzela začel lani z razstavo in prodajo fotografij, denar pa zbira za nakup sto koles in čelad za socialno ogrožene otroke v Sloveniji. »Ideja se je porodila na mojem petletnem potovanju okoli sveta, kjer sem videl mnogo otrok, ki še nikoli niso v živo videli kolesa, kaj šele, da bi se z njim zapeljali. Tudi za nekatere otroke v Sloveniji je kolo včasih le delček sanj, ki niso vedno dostopne. Želim si videti nasmejane obraze teh otrok in njihove iskrene pogle-
de ter jim uresničiti vsaj kanček želja. Poleg tega je za vsakogar dobro, da kdaj pa kdaj sede na kolo, se odpelje raje v naravo, kot da večino dneva preživi za televizijskim ali računalniškim ekranom,« je Glavnik utemeljil svojo pobudo.
Kolesarski konec tedna se bo končal z nedeljskim kolesarskim vzponom na Goro Oljko. Rekreativni vzpon se bo začel ob 10. uri na parkirišču pred Občino Polzela. Po premaganih 441 metrih višinske razlike bo udeležence na vrhu pričakalo okrepčilo, glavni namen pa sta seveda druženje v naravi s pridihom kolesarstva ter želja, da s skupnimi močmi zberejo dovolj denarja in izpeljejo akcijo do želenega rezultata.
US, foto: GrupA (arhiv NT)
Projekt je zasnoval na športnem udejstvovanju, natančneje kolesarjenju in druženju družin ter posameznikov. Tako bodo danes, v petek, pripravili 24-urno kolesarsko preizkušnjo po več občinah Spodnje Savinjske doline. Marko Baloh, Erik Rosenstein, Tomaž Perčič ter Dejan Glavnik so kolesarji, ki bodo v enem dnevu prekolesarili približno tisoč kilometrov. Ob 18. uri se bo na Polzeli začela prireditev na prostem, kjer se bodo predstavili in podprli projekt glasbeniki ter s svojo glasbo zabavali obiskovalce.
Ko se otroci učijo mesiti kruh. Da ga bodo lahko čez leta tudi zaslužili? Foto: TG (arhiv NT)
Strokovno slabi
ukrepi
Možnosti za varčevanje kljub temu obstajajo
Stavko javnega sektorja so podprli tudi v Vrtcu Velenje. Zaskrbljeni so nad varčevalnimi ukrepi, kot jih predlaga vlada, saj so prepričani, da bodo vplivali na način dela v vrtcih. Kljub temu pojasnjujejo na konkretnih primerih, kje bi se le dalo privarčevati. Tudi v vrtcih.
Med varčevalnimi ukrepi sta dvig normativov glede števila otrok v posameznih oddelkih in manj sočasnosti, kar pomeni, da bosta vzgojiteljica in pomočnica manj časa skupaj v skupini. Podaljšuje se tudi čas, ko mora biti vzgojiteljica v skupini. Varčevalni ukrepi zajemajo tudi ostali kader, in sicer se povečujejo normativi tudi pri delu kuharic in čistilk. Ravnateljica Vrtca Velenje Metka Čas pravi, da bo tak način dela zagotovo pomenil korak nazaj: »Danes otroci pridejo v vrtec z drugačnimi zanimanji, drugačnimi predznanji, so bistveno bolj odprti za učenje, kot so bili nekoč. Poleg tega so v vrtcih praktično cele dneve. Če so bili včasih v budnem času morda štiri, največ pet ur, so danes doma v budnem stanju le dve urici.«
Konkretne težave
Zvišanje normativov je ena največjih težav, na katere opozarja Časo-va. Že danes je namreč v velenjskem vrtcu, tako je tudi v večini drugih, kjer imajo veliko povpraševanja po vrtčevskem varstvu, več otrok v skupinah, kot predvideva Zakon o vrtcih. To pomeni, da imajo po odločitvi
Časova poudarja, da morda posamezni ukrepi niso tako problematični, ampak vsi skupaj bodo zagotovo poslabšali stanje v slovenskih vrtcih: »Podaljševanje delovnega časa vzgojiteljic, krajšanje sočasne navzočnosti in hkrati povečevanje števila otrok, ti ukrepi tako temeljito posegajo v naše delo, da ne morem verjeti zagotavljanju ministrstva, da to ne bo in ne more vplivati na kakovost.«
Ravnateljica Vrtca Velenje Metka Čas; »Naši vrtci so bili v evropskem prostoru primer dobre prakse. Da jih ne bomo s prehitrimi in malo premišljenimi ukrepi postavili na nižjo raven.«
občine v vsakem oddelku dva otroka več. Danes je tako v skupini prvega starostnega obdobja 14 otrok, kar je že tako ali tako dva preveč, po novih normativih bi jih bilo 15.
Varčevalni ukrepi bodo v velenjskem vrtcu pomenili vsaj dva, lahko tudi štiri oddelke manj v prihodnjem šolskem letu. Ravnateljica Metka Čas pa ocenjuje, da bo še z ostalimi ukrepi, kot je ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka, to pomenilo še dodatno zmanjšanje števila otrok. Časova pričakuje, da bi to pomenilo okoli deset oddelkov manj in seveda večje število presežnih delavcev.
Naslednja težava je zmanjšanje sočasnosti, torej časa, ki ga vzgojiteljica in pomočnica preživita skupaj v skupini. Časova razlaga, da je delo bistveno oteženo oziroma skoraj nemogoče, če nista obe navzoči. Danes je v skupinah prvega starostnega obdobja sočasnost šest ur, po novem naj bi jih bilo pet. S tem bo, kot poudarja Časova, nemogoče zagotoviti, da bi bili v skupini po dve strokovni delavki v obeh časovnih obdobjih, ko so otroci budni. Najtežje bo v tistih delih dneva, ko se otroci zbujajo in potrebujejo nego (večina otrok v prvem starostnem obdobju je še v plenicah): »Otrok bo 15 v oddelku, a nobenih možnosti, da bi bili vsaj v tem času dve v oddelku. Pri nas se obnašamo zelo racionalno in že zdaj združujemo skupine, ko je manj otrok, to je takrat, ko se zbirajo in ko odhajajo. Ko pa so vsi tam, pa moramo imeti sočasnost zagotovljeno.« Časovno skrbi tudi, kako bodo to sprejeli starši, saj so se že zdaj, kadar je bila katera od vzgojiteljic zadržana, obračali nanjo, zakaj ni obeh strokovnih delavk v skupini.
Zviševanje normativov glede kuharic, torej da bi potrebovali manj
kuharic, bo vplivalo na prehrano
otrok, pravi Časova. Danes otroci namreč dobivajo pravo domačo hrano, skuhano brez umetnih dodatkov oziroma otroci ne jedo instant jedi. »Če povečamo normativ, bomo zmanjšali možnost, da vse pripravijo kuharice same,« razlaga. Višji normativ za čistilke pa velenjskega vrtca ne bo prizadel, saj imajo za to najet čistilni servis.
Kaj pa lahko spremenijo?
Časova razlaga, da so se v velenjskem vrtcu že do zdaj obnašali zelo racionalno in imajo prav vse oddelke popolnoma zasedene. Kljub temu vidi rezervo pri normativih v heterogenih oddelkih: »Vzgojiteljice so mi povedale, da je lažje voditi oddelek, v katerem so otroci stari od enega do treh let, kot oddelek s samimi eno- in dvoletniki. Pa je v oddelkih od 1 do 3 let celo manjši normativ. Tu vidimo eno od možnosti. Prav tako bi se lahko normativ zvišal pri oddelkih od 4 do 6 let.« Za nameček Časova še pove, da je bil ta ukrep že predlagan, vendar ga v aktualnih varčevalnih ukrepih ni. Ostaja pa Časova neomajna pri sočasnosti.
Zaposleni v velenjskem vrtcu so, kot je povedala ravnateljica, pripravljeni tudi na zniževanje plač za neko določeno časovno obdobje. Ampak, kot poudarja, bi bilo pri tem nujno imeti malo več čuta za pravičnost: »Tudi če bo prišlo do usklajevanja plačnih nesorazmerij, tisti z najnižjimi plačami tega ne bodo deležni in bodo najbolj oškodovani. Bolj bi bilo treba gledati na razmerja med plačami in v tej smeri iskati kakšno rezervo.«
ŠPELA KURALT — Št.32-20.april2012 —
Vlada pojasnjuje
Racionalizacija, ne pa obračun s kakovostjo
V Novem tedniku smo Vladi Republike Slovenije zastavili tudi vprašanje, kako bodo predvidene spremembe normativov vplivale na samo organizacijo, izvedbo kakovost dela v slovenskih vrtcih. Tik pred zaključkom redakcije časopisa smo iz pristojnega ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport prejeli odgovor, ki ga objavljamo v celoti.
Po mnenju pristojnega ministrstva bodo predlagane spremembe normativov v vrtcih (povečanje fleksibilnega normativa števila otrok v oddelku od sedanjega za največ dva otroka na tri otroke, izenačitev homogenih in heterogenih normativov, povečanje neposrednega dela vzgojitelja z otroki od sedanjih 30 ur na 32,5 ure na teden ter skrajšanje sočasne prisotnosti obeh strokovnih delavcev v oddelku za eno uro dnevno oz. za čistilce povečana kvadratura čistilne površine za 10 %) v praksi predvsem poenostavile organizacijo dela, skrajšale
čakalne sezname otrok, ki se želijo vključiti v vrtec, zmanjšale stroške in s tem znižale cene vrtcev.
Prav tako v ministrstvu ocenjujejo, da spremembe bistveno ne posegajo v normative in se tudi pod takšnimi pogoji še vedno zagotavlja enak obseg kakovosti predšolske vzgoje v slovenskih vrtcih. Dodali so še, da so normativi na področju predšolske vzgoje zaradi naraščajočega števila predšolskih otrok, s tem pa tudi močno povečanih obremenitev za občinske proračune, že nekaj let predmet razprav v smislu nujne racionalizacije. Tako je Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora RS ob obravnavi Revizijskega poročila Računskega sodišča RS »Dostopnost predšolske vzgoje« z dne 26. 5. 2011 priporočila ministrstvu, naj skuša doseči, da bi se z nižjimi normativi ob približno enaki kvaliteti predšolske vzgoje zmanjšali stroški za občine.
BPT
Na vprašanje, ali nam lahko pojasnijo kateri so tisti standardi in normativi, ki naj bi jih vlada enostransko spreminjala in jim javni sektor v stavkovnih zahtevah nasprotuje ter kakšne bodo v organizacijskem, varčevalnem in kakovostnem pogledu posledice izvajanja teh sprememb, so nam glede vzgoje in izobraževanja v pristojnem ministrstvu odgovorili: »Zakon za uravnoteženje javnih financ je sicer poslan v zakonodajni postopek, vendar pa sočasno še vedno tečejo pogajanja s sindikati, in sicer so oblikovane tri ločene skupine, pri čemer je za področje šolstva oblikovana posebna skupina, ki se bo pogajala o predlogih spremenjenih normativov na področju vzgoje in izobraževanja.«
Bodo vrtci jeseni prazni?
Kakšne bodo posledice varčevalnih ukrepov, s strahom pričakujejo tudi v vrtcih. Pri tem ne gre zgolj za zniževanje standardov in nižanje plač, ampak tudi za realno možnost, da bodo imeli po dolgem času vrtci spet več prostora kot vpisanih otrok.
Že pred stavko smo se pogovarjali z ravnateljico Vrtca Šentjur Elizabeto Jelen. Doslej so s precejšnjo iznajdljivostjo in z odprtjem nekaj dislociranih enot zagotavljali prostor veliki večini vpisanih malčkov. Z novim vrtcem, ki ga bodo v Hruševcu odprli jeseni, bodo imeli prostora za kar 42 oddelkov v skupaj 11 enotah. Že nov sistem odmerjanja višine plačila otroškega vrtca je nekatere starše pripravil do tega, da so zaradi bistveno večje položnice otroka celo izpisali, češ da imajo možnost varstvo doma. Zdaj so v družinah, kjer sta v vrtec vključena po dva oziroma več otrok sočasno, dolžni plačevati vzgojnino le za najstarejšega, mlajši pa so v vrtec vključeni na stroške države. Zato je na mestu vprašanje, kako bo po 1. juliju, ko naj bi starši prejemali položnice tudi za drugega oziroma vse mlajše otroke. Takšnih otrok, za katere staršem zdaj ni treba plačevati vzgojnine, je v šentjurskem vrtcu kar 133. Učinka znižanih plač se ob tem niti dotaknili niso. Vzdušje ob tako negotovi prihodnosti med
zaposlenimi seveda ni najboljše. A Jelenova ostaja optimistična, češ da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.
Ukinjanje pravic na hitro ni dobro
»Prepričana sem, da bodo starši še vedno znali ceniti kakovostno predšolsko vzgojo in njen pomen za otrokov nadaljnji razvoj. Ob tem ne smemo pozabiti, da imamo že zdaj 138 otrok na čakalni listi. Resnično verjamem, da jeseni oddelki ne bodo prazni. Če pa me vprašate za osebno mnenje, se mi zdi, da takole ukinjanje nekih pravic na vrat na nos ni dobro. Vsaj neko postopno pot bi lahko ubrali, konec koncev so se morda starši odločali za otroke v krajšem časovnem obdobju tudi zaradi te ugodnosti. Ob tem so mlade družine v najbolj ranljivem socialnem položaju, ko se praktično šele postavljajo na noge.« Pri tem si ne delajo utvar, da bodo rezi potrebni.
»V vrtcih imamo kup pravil, ki vsa ogromno stanejo. Tako so na primer že postopki javnega naročanja izjemno zapleteni in dragi sami po sebi. Pa glede igrišč skoraj vsako leto spreminjajo pravila in standarde. Zdaj je treba kupiti nove podlage zdaj kaj drugega. Vse to pa ogromno stane. Prepričana sem, da bi se dalo veliko privarčevati še kje drugje.«
SAŠKA T. OCVIRK
Ljudje ne poznajo predlaganih sprememb
Bodo šolske knjižnice izgubile svojo vlogo?
Da bo v sredo stavka in zato ne bo pouka, so bili obveščeni starši vseh osnovnošolcev. Šolska vrata so imeli zaklenjena tudi v vseh celjskih osnovnih šolah, a so bili povsod pripravljeni poskrbeti za varstvo učencev v najnujnejših primerih.
Kljub temu to ni bilo potrebno, saj starši v nobeno od devetih šol v Celju niso pripeljali niti enega otroka. Izjema je bila seveda OŠ Glazija, šola s prilagojenim programom, kjer je bilo tudi v sredo 22 otrok. Od tega jih 15 biva v šolskem domu in so zanje varstvo zagotovili tudi popoldne. »Od 50 zaposlenih jih je v tem času šest odsotnih zaradi porodniških in bolniških, od 44 pa je bil na tajnem glasovanju le en glas proti stavki,« je povedala sindikalna zaupnica v III.
OŠ Celje Andreja Cvelfer in
dodala, da jo je tako visoko soglasje presenetilo.
»Odločitev je bila namreč težka, saj naša stavka ni uperjena proti učencem in staršem.« Prevladalo je stališče, da je stavka potrebna, ker se z napovedanimi ukrepi tako zelo posega v šolstvo, da si ljudje tega sploh ne predstavljajo. Kot poudarjajo učitelji, za organizacijo dela in neposredno za delo z otroki to niso preproste stvari. Šele ko delaš v razredu, vidiš kaj pomeni 24 in kaj 30 otrok v skupini, je argument, ki ga največkrat ponovijo. Staršem v šolah sicer res niso posebej razlagali razlogov za stavko, a kot je poudaril učitelj Tomislav Golob, so imeli v torek na III. OŠ govorilne ure, pa o tem tudi ni bilo niti enega vprašanja.
Tomislav Golob in Andreja Cvelfer: »Žal se v javnosti govori samo o naših plačah, pa v imenu našega kolektiva lahko zatrdim, da so pri razlogih za stavko plače na zadnjem mestu. Žal nam je, da se v javnosti ustvarja razdor med gospodarstvom in negospodarstvom«
Ob očitkih v javnosti, da gre predvsem za plače, ostajajo nepojasnjene na primer priprave na pouk, ki jih učitelji opravljajo doma. »Za eno šolsko uro v 4. razredu, ko smo spoznavali živali, so bile potrebne vsaj tri ure domačega dela za zbiranje gradiva in pripravo power point projekcije. A tega ne morem razlagat staršem, saj je to vendar moja služba in moj poklic. Dovolj imajo svojih skrbi.«
Razdor?
Zato pa šolniki ne morejo razumeti svojega ministra, ki pa pozna delo v šolah. »Da tako razvrednoti celoten sistem vzgoje in izobraževanja v javnosti _ Zato smo se pogovarjali, da ukrepe vendarle predstavimo vsaj na svetu staršev.« Temu je Golob dodal, da se učitelji zanesljivo ne bi odločili za stavko - kot skuša to prikazati vlada -zgolj zaradi ure več v šoli ali dveh učencev več v razredu. »Če gospodarstvo ne funkcionira in delavci dobijo 400 ali 500 evrov plače, potem lahko tudi sam pogrešim 100 ali 150 evrov. Plače so res na zadnjem mestu,« je poudaril in dodal, da ga boli, ko se v javnosti ustvarja razdor med gospodarstvom in negospodarstvom ter govori o dveh tisočakih učiteljske plače, sam pa z nazivom mentor in 20 leti delovne dobe učitelja geografije in zgodovine ob koncu meseca še ni prejel 1.100 evrov neto.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
«.t.! L U
Alena Munda je učiteljica razrednega pouka, ki se je pred 12. leti, ko so v III. OŠ všolali prvo gluho prvo-šolko, čez poletne počitnice naučila znakovnega jezika. »Takrat smo imeli majhen razred, potem so se normativi povečali in z drugo všo-lano gluho deklico je bilo v razredu že 24 učencev. Čeprav so se učenci lepo razumeli med seboj, je bilo težko tako zanjo kot za sošolce in verjemite, tudi meni ni bilo lahko. Premalo ljudi ve, da smo se za stavko odločili zaradi ukrepov, ki se jih bojimo. Za dobro delo v razredu so predlagani normativi nesprejemljivi, če hočemo ohraniti obstoječo raven kakovosti. Naša šola ima že zdaj številčno velike razrede, učenci pa so vsako leto bolj zahtevni in skupaj s starši pričakujejo individualen pristop učitelja. Takoj bi popustili pri plačah, vse drugo pa je skoraj nesprejemljivo.«
Kakšen je in naj bo dober učitelj?
»Slovensko šolstvo je med najkakovostnejšimi v Evropi, predlagani vladni varčevalni ukrepi pa bodo bistveno posegli v kakovost ter pogoje dela in resno ogrozili vse, kar je bilo težko pridobljeno. Vse to bo posledično in dolgoročno najbolj prizadelo naše učence, naše prihodnje generacije,« so prepričani v aktivu ravnateljev desetih celjskih osnovnih šol in glasbene šole. Mi pa smo nekatere starše in učence povprašali o tem, kdo je dober učitelj.
Miha Ratajc, 9. razred, III. OŠ Celje
»Dober učitelj je tisti, ki nas razume in mu je poučevanje v veselje. Super je, če se zabava z nami in nas ne nadere za malenkosti. Mora biti prizanesljiv in ne sme imeti prestrogega kriterija pri ocenjevanju.« Jona Veber, 7. razred, III. OŠ Celje »Najboljša učiteljica je tista, ki ni preveč stroga. Dovolj nam mora dovoliti, a ne preveč. Mora biti tudi dosledna. Super je, če nam polepša uro s skupinskimi nalogami ali s kakšno zgodbico iz njenega življenja. Na srečo imamo veliko dobrih učiteljev. Niso pa mi všeč tisti, ki nam naložijo preveč domače naloge.« Katarina Stojan iz Celja, mama osnovnošolca »Največ je vredno, da je učitelj prijazen in dosleden. Učiteljica mojega sina je super, saj pove, če je priden, prav tako pove, kadar naredi kaj narobe. Super je, ker nas sproti obvešča, da lahko kot starš sproti rešujem zadeve oziroma se pogovorim s sinom. Starši smo zadovoljni, ker vidimo, da se učiteljica trudi in zavzema za otroke.« Jure Kordež iz Celja, stric osnovnošolke »Dober učitelj je strog in takšen, ki dobro poda in nauči snov. Prav tako mora dovoliti manjše neumnosti in podpirati poštene barabice.«
IS, ŠO Foto: TimE
Miha Ratajc
Jona Veber
Predlagani novi normativi za delo knjižničarjev bi vplivali zlasti na manjše in srednje velike šole. Zdaj namreč polna zaposlitev knjižničarja pripada šoli, ki ima 20 oddelkov, po novem bi se normativ obračunaval na število učencev in ne več oddelkov. Od tega bi bilo odvisno, koliko časa bi bila šolska knjižnica odprta za učence.
Obiskali smo III. osnovno šolo Celje, ki je z 18 oddelki povprečno velika celjska osnovna šola. Že zdaj mora kar 70 odstotkov knjižničarjev v Sloveniji dopolnjevati svojo obveznost v knjižnici še s kakšnim drugim delom. To seveda pomeni, da knjižnice niso odprte vse dni v tednu.
»Sama sem 90-odstotno knjižničarka, 5-odstotno sem informatik, ker urejam šolsko spletno stran. Učim tudi geografijo v enem razredu, tako da na koncu presegam 100-odstotno obveznost,« pravi knjižničarka Urška Sotler, ki ima sicer 8-urni delovnik kot ostalo tehnično osebje v šoli, a dejstvo je, da v tem času ne opravi vsega dela. »Za poučevanje geografije v 7. razredu se pripravljam doma, čeprav sem v šoli navzoča osem ur. Knjižnica naj bi bila kulturno in informacijsko središče šole, zato je pri nas odprta vsak dan razen srede med 7.30 in 14.30,« pravi Urška Sotler, ki ima ob sredah pouk v razredu, na ta dan vodi interesne dejavnosti in priprave na bralno značko.
»Dan izkoristim tudi za obiske knjigarn, brskanje za primernimi naslovi ter nakupe oziroma naročila in obdelavo knjig za v knjižnico,« našteva. V III. OŠ v knjižnico učenci prihajajo med poukom, po pouku, včasih si izposodijo knjige, zelo velikokrat pa samo brskajo po policah in sprašujejo, kaj bi še prebrali. »V knjižnici napišejo domačo nalogo, veliko jih pri meni počaka starše, da končajo s službo,« pravi in dodaja, da učenci tudi proste ure med poukom velikokrat izkoristijo za obisk knjižnice. »Urniki so sicer narejeni tako, da jih je čim manj, a čisto se jim ne da izogniti. Tako ima veliko učencev obveznosti na >nulto< uro, potem pa so prvo redno šolsko uro prosti.« A vse to je »skrito«, navzven je vidna in merljiva le izposoja knjig.
Urško Sotler smo na dan stavke v šolski knjižnici ujeli za šivalnim strojem. »Ta čas bom izkoristila za šivanje kostumov, v katerih se bodo naši učenci predstavili na prireditvi Evropska vas. Če danes ne bi stavkali, bi jih šivala doma.«
Vse učence pozna po imenu in priimku
»Večkrat se pohvalim, da sem edina v šoli, ki po imenu in priimku poznam vse učence od 1. do 9. razreda.« V vsakem razredu mora namreč knjižničar opraviti po štiri ure pouka, odvisno od starosti otrok pa učence seznaniti s spoznavanjem z gradivom, z iskanjem različnih informacij, kako se izdela referat ali seminarska naloga, kako se pravilno citira in navaja vire.
V	šolsko knjižnico so za učence prvih razredov in oddelkov podaljšanega bivanja organizirani tedenski obiski knjižnice. »Zanimivo je, da zlasti učenci tretjega triletja prerastejo našo knjižnico in postanejo zvesti bralci splošne knjižnice, ker med našimi devet tisoč naslovi preprosto nimamo več dovolj knjig, ki bi jim bile zanimive,« še pravi.
Z zapiranjem« knjižničnih vrat bi se knjige šolarjem še bolj odmikale. »Rezultati pa kažejo, da bralna pismenost slovenskih 15-letnikov pada. Po raziskavi Pise smo bili leta 2006 na 10. mestu, predlani komaj na 16. mestu - tehnična pismenost, recimo, pa se izboljšuje. Šolska knjižnica je prostor, kjer se otrokom približa knjigo, in tisti, ki jo sprejmejo v prvem triletju, praviloma ostanejo bralci tudi v najstniških letih.
V	mestu je šolska knjižnica most do splošne knjižnice, na podeželju pa velikokrat edina priložnost za dostop do knjige,« še opozarja Urška Sotler.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Katarina Stojan
Jure Kordež Št. 32-20.april 2012
Urška Sotler pojasnjuje, da bi z uvedbo zvišanih normativih ob nespremenjenem številu učencev v šoli lahko ostala knjižničarka zgolj v 75-odstotkih, ostalo četrtino do polnega delovnika pa bi morala »pokriti« z drugimi obveznostmi. »Če bi bilo to v oddelku podaljšanega bivanja, bi se mi delo še bolj pomaknilo v popoldne, če pa s poukom, kar sicer zelo rada počnem, pa bi to pomenilo, da bi bila za učence knjižnica več zaprta, najmanj dva dni v tednu.«
ZGODBE IZ KAMRE
amra
www.kamra.si
Po vsaki zimi pride pomlad
Ustvarjalnost na nacionalni osnovi, ki jo je spodbudila »pomlad narodov«, je bila kratkega veka, saj se je cesar na revolucionarno dogajanje leta 1848 odzval s poostreno zakonodajo, ki je zajela vsa področja javnega življenja - tudi tisk in delovanje društev.
Večina je bila prepovedanih in zavladalo je mrtvilo, ki ga je slikovito opisal A. M. Slomšek: »Kadar voda preveč kipi, hitro upade in se ohladi kakor tudi slovenščina naša. Od leta 1850 do 1860 je za slovenščino tolika zima bila, da se je začela sušiti in spet pojemati. Hitro so jo nemškutarji tlačiti jeli in spet nemščino za gospodinjo stavljati, naj bi slovenščina sužnja bila
Z uvedbo ustavnega življenja v Avstriji leta 1860 je po desetletju zatišja društvena dejavnost ponovno oživela in sproščena ustvarjalna energija je razgibala tudi Celje. Lokalna posvetna in duhovna inteligenca je spoznala, da mesto z okolico potrebuje društvo, ki bi ohranjalo in krepilo jezikovna in kulturna izročila slovenskih prednikov. Mestni zdravnik dr. Štefan Kočevar, štorski montanist Andrej Pirnat, geolog in lastnik rudnika v Zabukovici Ivan Žuža in na-rodnozavedni celjski trgovec Franc Kapus so jeseni 1861 oblikovali pripravljalni odbor za ustanovitev društva in sestavili Pravila Narodne čitavnice v Celju.
Vest o ustanovitvi celjske Narodne čitalnice je bila
Ustanovitelji Narodne čitalnice v Celju. Z leve stojijo: Andrej Pirnat, Ivan Žuža in Franc Kapus; sedi dr. Štefan Kočevar. (Iz domoznanske zbirke Osrednje knjižnice Celje)
objavljena v Novicah januarja 1862, odprtje z besedo pa je uspelo sredi februarja 1862. Še isti večer so Celjani v Ljubljano poslali novico z naslednjo vsebino: »Iz Celja, 16. svečana ob 9. uri zvečer. Ravnokar smo končali besedo, s ktero smo odprli danes čitavnico celjsko. Bilo je vse tako slovesno, tako veselo, tako ljubeznji-vo, da se ne da popisati z
malo vrsticami, kaj smo do-sihmal doživeli radostnega, in kaj nas še pričakuje, preden bo ura polnoč odbila. Zato nesite drage Novice le ta kratek telegram po svetu, pa recite vsem, ki so se nas ta večer spominjali, da jim boste povedali drugi pot več o današnji častni narodni veselici.«
JANKO GERMADNIK, Osrednja knjižnica Celje
Hiša v Prešernovi ulici v Celju, kjer je bil slavnostni program ob odprtju Narodne čitalnice. Objekt (Dereani-jeva hiša, ki jo je imel takrat v lasti trgovec Kapus) še vedno stoji nasproti kavarne Zvezda. (Iz domoznanske zbirke Osrednje knjižnice Celje)
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po: Ivanka Zajc - Cizelj: Narodna čitalnica v Celju 1862-1927, Arhivi, 2005, št. 2, str. 353-374. Branko Goropevšek: Narodna čitalnica v Celju (1862-1927), Celje, 2003. Jožica Vodeb: Narodna čitalnica v Celju (1862-1873), diplomska naloga, 1998. Bruno Hartman: Prvo leto celjske Čitalnice, Celjski zbornik, 1958.
GOSTUJOČA OCENA
Mladi skladatelj usanjal življenje
Ob zaključku projekta Ju-mum je bila prvič v Sloveniji uprizorjena tudi kratka opereta Usanjano življenje mladega celjskega komponista Leona Firšta, ki je dijak umetniške gimnazije, njegova glasbena dela pa se že izvajajo tudi v Avstriji in na Hrvaškem.
V prvem delu večera so se s Firštovimi priredbami arij poklonili velikim operetnim skladateljem. Sopranistka Tanja Rupnik je ob kvintetu Gamma (violina, kontrabas, kitara, harmonika in klavir) odpela arijo iz operete Kne-ginja Čardaša madžarskega skladatelja E. Kdlmdna složno in z dobro artikulacijo. Tenorist Matjaž Stopinšek se je v ariji Sou-Chonga iz operete Dežela smehljaja Franza Lehdrja ekspresivno in ritmično uskladil z izvajalsko zasedbo, ki jo je preko skupnih vdihov in melodičnega valovanja vodil dirigent Simon Dvoršak. Firštova priredba je s kvintetom Gamma omogočila mehke linije in nežne barve. Izvajalci so presenetili s pre-
cizno igro v pravem zvočnem razmerju in izraznimi solističnimi linijami (predvsem violina). V zadnji skladbi je Firšt združil znane duete iz operet: Der Favorit (Robert Stolz), Maske in Blau (Fred Raymond), Der Vogelhan-dler (Carl Zeller) in Planinska roža (Radovan Gobec). Skromna zasedba kvinteta je omogočila duetu Rupnikove in Stopinška pripovedni pevski nastop poln čustev, prita-jenosti in liričnosti.
Operetni večer se je zaključil s Firštovo opereto Usanjano življenje, ki je poslušalca v kratkem času popeljala preko tradicionalnih oblik uverture, arije, dueta in mediger do finala. Zgodba se odvija v sanjah Sanjalca, ki želi prenesti popolno žensko Evo iz svojih sanj v realni svet. Ne ozira se na opozorila Starca, njegovega stvarnika, in popolno žensko dokonča. Ko se Eva in Sanjalec prebudita iz sanj, je ona navdušena nad svetom, on pa občuduje svojo stvaritev. A Starec razkrije, da je tudi Sanjalec le produkt njegovih sanj, in Eva
in Sanjalec se razblinita v Starčevem spominu.
Libreto, ki ga je Anja Ivakič napisala po zgodbi Okroglaste razvaline Jorgeja Luisa Borgesa, je dokaz da je tudi slovenski jezik lahko speven. Komponist Leon Firšt je združil preprosto melodiko z ritmiko tanga, kvintet Gamma z gosti pa je pod izjemno taktirko Simona Dvoršaka prepričal s spremembami temperamenta, dvigovanjem napetosti in dramatičnosti ter suverenim zaključkom. Tenorist Matjaž Stopinšek je z vsakim vstopom učinkovito podprl dramsko situacijo in ustvaril vztrajen karakter Sanjalca, sopranistka Tanja Rupnik je s svojim glasom in dramsko igro izžarevala preprostost in nedolžnost Eve, zgodbo pa je zaključil basist Slavko Seku-lič, katerega globina in barva glasu je ustrezala vlogi Stvarnika. V kratkem delu zares ni manjkalo operetne čarobnosti, preprostosti, svežine in elegance - čestitke Leonu Firštu!
JULIJA RATEJ, študentka muzikologije
Podarimo knjigo
V Celju se nadaljujejo slovenski dnevi knjige. Odprti sta knjigarna pod šotorom pri Mestnem kinu Metropol in Mohorska dvorana, v obeh ponujajo knjige po zelo znižanih cenah.
Ob dnevih knjige se je v minulih dneh zvrstilo tudi več literarnih večerov, srečanj in drugih prireditev. V Mohorski dvorani so predstavili knjigo dr. Jožeta Urbanije Soldat Klemen, v kateri avtor opisuje usodo enega od tisočev slovenskih mobilizirancev v nemško vojsko. V Osrednji knjižnici Celje so zavrteli dokumentarni film o Celjanu dr. Brunu Hartmanu. Z naslovom Na poti pride vse naproti je to film, v katerem je režiser Bojan Labovič povedal Hartma-novo življenjsko zgodbo. Dr. Bruno Hartman je literarni zgodovinar, dramaturg, bibliotekar, prevajalec in publicist ter dolgoletni direktor mariborske knjižnice.
Zanimiv je bil tudi dan, posvečen stripu, na katerem so po predstavitvi novih edicij celjske založbe Studio Risar predstavili tudi fotografsko zgodbo o Igorju Kenku »najbolj produktivnem tatu koles«. Gre za resnično zgodbo o Slovencu, ki se je med delom v ZDA in Kanadi ukvarjal s popravili in preprodajo koles. V pogovoru z »junakom« zgodbe smo izvedeli, da je kolesa kupoval kot staro železo na odpadih, zatem pa jih popravljal in prodajal. Nekdo ga je ovadil in policija je ob obisku
skladišča, v katerem je posloval, našla kar 3 tisoč domnevno ukradenih koles. Čeprav je krajo zanikal, so proti njemu sprožili postopek in v kar 500 strani dolgi obtožnici skušali dokazati, da je tat koles. »Čeprav jim ni uspelo dokazati niti ene točke obtožnice,« je med pogovorom v Celju in predstavitvijo fotografskega stripa s to zgodbo povedal Kenk, »sem odsedel leto dni zapora, iz Kanade pa sem tudi izgnan. Gre za zgodbo o lenobi Američanov in Kanadčanov, ki so odlična kolesa, ki jim je tu in tam manjkalo le nekaj strokovnih posegov, ta zavrgli, jaz pa sem jih odkupoval kot staro železo in jih po manjših popravil preprodajal.« Zanimi-
va, pravzaprav spektakularna zgodba iznajdljivega Slovenca je tako zaživela tudi v posebni, fotografski obliki stripa.
BRST. Foto: SHERPA
Posebno akcijo pripravlja knjigarna Antika v ponedeljek, na svetovni dan knjige. Naslovili so jo Podarimo si knjigo in pozvali Celjane, da podarijo knjige, ki jih več ne potrebujejo, s prodajo za zgolj evro pa bo Antika »polnila« sklad za nakup učbenikov za učence in dijake iz socialno šibkejših družin. Knjigarna sama je v fond knjig za evro darovala 500 knjig.
»Najbolj produktiven tat koles«, Slovenec Igor Kenk, je na dnevu stripa predstavil svojo zgodbo, ki živi tudi v posebnem fotografskem stripu.
Mali vitezi darovali
Ustanova Mali vitez - fundacija za pomoč mladim, ozdravljenim od raka - je Celju darovala imeniten koncert.
Na njem je orkester Akord pod vodstvom Matjaža Brežnika z gosti - violinistko Anjo Bukovec, sopranistkama Galjo Gorčevo in Natašo Zupan, mezzosopranistko Dado Kladnik, tenoristom Matjažom Stopinškom in baritonistom Ivanom Andersom Arnškom ter Akademskim pevskim zborom Celje - predstavil prepričljiv spored odlomkov iz oper Carmen, Prodana nevesta ter operet Vesela vdova in Netopir.
Ustanova Mali vitez deluje že 15 let na področju psihične in fizične rehabilitacije mladih, ki so v otroštvu preboleli raka in so starejši od 16 let. Večkrat letno pripravijo za kraje, od koder so ozdravljeni bolniki, in za podpornike tega sklada dobrodelne koncerte, kakršen je v ponedeljek lepo napolnil tudi dvorano celjskega Narodnega doma.
BS, foto: GrupA
A
Čarovnije likovnega sveta
Gimnazija Celje - Center je ob 100-letnici svoje stavbe pripravila natečaj Zala in čarovnije likovnega sveta. V programu umetniške gimnazije so ga letos za najboljše likovne ustvarjalce iz osnovnih šol razpisali že drugič zapored. Nagrade bodo podelili v soboto ob 10. uri.
Na razpis so se odzvale osnovne šole iz Celja in okolice. Petčlanska komisija je strokovno ovrednotila več kot 200 prejetih likovnih izdelkov učencev prve in tretje triade in izrazila zadovoljstvo nad njihovimi idejami in znanjem. Devet najboljših ustvarjalcev bo na prireditvi prejelo nagrade, vsi ostali in vsi mentorji pa priznanja za sodelovanje na natečaju. Nagrajena dela bodo na ogled v gimnazijski knjižnici do konca maja. Razstava nagrajenih del natečaja je obenem tudi uvod v tradicionalno študijsko razstavo, ki jo vsako leto dijaki programa likovna gimnazija pripravijo konec maja, ob koncu šolskega leta.
BS
jJibHIMHI
J
Janina Lorenci je tudi na celjskem koncertu prikazala mojstrsko igranje saksofona.
Sijajni mladi glasbeniki
V Celjskem domu smo v sredo spremljali nov koncert iz cikla GM oder. Predstavili sta se flavtistka Anja Podpečan in saksofonistka Janina Lorenci ob spremljavi pianistov Katalin Peter Krivokapic ter Zoltana Petra.
Obe solistki sta nagrajenki prvega mednarodnega tekmovanja mladih pihalcev Emona. Anja Podpečan je dijakinja tretjega letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Janina Lorenci, dijakinja istega konservatorija, je večkratna nagrajenka državnih tekmovanj. Obe se dodatno izpopolnjujeta na številnih tečajih pri uglednih profesorjih doma in v tujini. Na sporedu so bila dela skladateljev sodobnejše klasične glasbe, pa tudi Iberta in Debussyja.
Koncert iz cikla GM oder bo nocoj ob 19.30 tudi na župnijskem dvorišču v Braslov-čah, kjer so koncerte tega odra mladih izvrstnih glasbenikov uvedli letos. Na zadnjem letošnjem koncertu bo nastopil kvartet flavt Traverso, ki ga sestavljajo Mateja Crnčan, Špela Lampret, Tanja Repe in Jasmina Šubic in deluje od leta 2007. Ciklus GM odra se bo v Braslovčah nadaljeval jeseni.
BS, foto: GrupA
Dvodnevni Korpus
V Plesnem forumu Celje ostajajo zvesti tradiciji in tudi letos pripravljajo dvodnevno KOReografsko Platformo Ustvarjalcev - KORPUS.
Že jutri (sobota) bo tako ob 20. uri občinstvo videlo plesni projekt Hiša, v katerem plešejo Kaja Teržan, Tamara Polanc in Annu Ronkainnen iz Finske in to na glasbo celjskega skladatelja Gašperja Piana. Nedeljo so na KORPUS-u posvetili delavnici Ples je način obnašanja, ki jo bodo izvedli pod vodstvom Snježane Premuš in Andreje Rauch-Podržavnik iz zavoda Federacija. Ob 18. uri pripravljajo še prikaz delavnice za občinstvo in pol ure pozneje še plesni projekt Dvomine, v katerem na glasbo Žige Goloba pleše April Veselko iz Plesne izbe Maribor.
Delavnico so letos namenili plesalcem, igralcem in ustvarjalcem od 10. leta starosti, ponovno pa bo povezala plesalce iz Celja, Maribora in Ljubljane. Temi delavnice sta Vaditi opazovanje in Kaj ni ples.
BS
Zbori »po japonsko«
V naslednjih dneh bomo v Celju in v Velenju videli in slišali kar dva zbora iz Japonske. V celjskem domu sv. Jožefa bo že jutri ob 19.15 koncert Celjani gostimo Japonce, v velenjski glasbeni šoli pa bo v ponedeljek ob 19. uri gostoval japonski zbor Harmonia Ensemble.
Celjski koncert bo še posebej zanimiv, saj bo zbor Vox gaudiosa predstavil program, s katerim se bo že dan po celjskem koncertu v Mariboru potegoval za veliko zborovsko nagrado Evrope. Dirigent Ko Matsushita je za koncert pripravil pester program umetnih in sakralnih skladb. Koncert bo sicer uvedel celjski zbor Collegium vocale, ki ga vodi Bernarda Preložnik Kink, sledil pa bo nastop Mešanega mladinskega pevskega zbora I. Gimnazije v Celju. Zbora bosta odpela
sakralne kompozicije svetovnih in slovenskih skladateljev, prisluhnili pa bomo lahko tudi posvetnim delom slovenskih skladateljev. Gostje iz Japonske bodo poleg japonskih ljudskih pesmi, ki jih bodo odpeli v svojih narodnih oblačilih - kimonih, predstavili tudi svoj tekmovalni program za veliko nagrado Evrope. Vox gaudiosa, ki prihaja iz Tokia, je dobitnik velikih mednarodnih zborovskih nagrad.
V okviru Evropske prestolnice kulture in projekta Harmonije, bosta v Velenju v ponedeljek nastopila dva vrhunska pevska zbora. Ob domačem Šaleškem akademskem pevskem zboru še komorni zbor Harmonia Ensemble iz Japonske. Koncert z naslovom Glasovi vzhoda in zahoda bo poslastica za ljubitelje zborovskega petja, saj se oba zbo-
ra uvrščata v sam vrh evropske in svetovne zborovske glasbe. Šaleški akademski pevski zbor Velenje od ustanovitve vodi glasbena pedagoginja Danica Pirečnik. Združuje izkušnje zrelih zborovskih pevcev in mladostno energijo študentov. Komorni zbor Harmonia Ensemble pa je bil ustanovljen leta 2009 in ga sestavljajo pevci, ki so prepevali v Svetovnem mladinskem zboru, ter mladi, pevsko podkovani študentje glasbenih šol. Zasedba deluje brez zborovodje, člani namreč glasbo izbirajo ter poustvarjajo na osnovi medsebojne izmenjave mnenj, kar predstavlja svojevrstno posebnost. Poleg klasične zborovske literature, izvajajo tudi zvrsti popa, džeza in folklore.
BRST
~ 1
Celje finalist po skoraj triurnem trilerju
Žurej omogočil podaljšek in končal v mavcu - Kotnik ubranil, Kotnik zadel! - Podvig v težavnih razmerah
Kakšna sreda! Najprej so se celjski nogometaši po redko videnem trilerju uvrstili v finale pokala NZS, nato so rokometaši Gorenja z zmago v Zlatorogu postali državni prvaki, v Treh lilijah pa so košarkarji Zla-toroga na kolena spravili Olimpijo.
Za svoj šesti finale so se morali celjski nogometaši krepko potruditi, kajti gostje so v Areni Petrol pred 2.000 gledalci na svoji zgodovinski tekmi povedli v 56. minuti in bili do 90. na pragu raja.
Žur(ej)
Po strelu Krljanoviča je senzacijo preprečil 18-letni Andraž Žurej, doma iz Loč: »Z desno nogo sem sprejel žogo, si jo nastavil na levico, udaril in zadel. Pred polovico podaljška sem nerodno stopil. V že prej boleči nogi je nekaj počilo.« Nato se je prestopal po zelenici, leže opazoval enajstmetrovke, zvečer pa so mu zaradi počene desne stopalnice nadeli mavec. Isti izid kot na prvi tekmi je terjal dodatnih 30 minut igre, v katerih je Tadej Kotnik zadel vratnico, precej kasneje pa zaključil 9.
Do 90. minute so bili bolj glasni gostujoči navijači, nato je prevladala večina.
Neizmerno veselje, tudi Andraža Zureja, ki leži v ospredju, potem pa so mu v bolnišnici nadeli mavec.
serijo enajstmetrovk: »Trener je določil peterico izvajalcev, potem smo se sami dogovarjali, kdo bo prevzel odgovornost. Treme nisem imel. Že prej sem se odločil, kam bom usmeril žogo, in zadel sem.« 21-letni vratar Matic Kotnik je zaustavil dva gorenjska strela z bele točke, v drugi (Albinu Kotniku, strelcu iz igre) in zadnji seriji.
»Kapo dol«
»Moji fantje so izjemno potrti, menim, da smo uvr-
stitev v finale zapravili že v Šenčurju,« se je še nam smilil trener drugoligaša Branko Pavlin. Tudi Damjan Romih je bil še v šoku: »V enakovrednem obračunu smo izvlekli srečen konec. Psihološko breme je bilo ogromno, tekaško nismo bili razpoloženi, napačno smo podajali. Po zaostanku smo pritisnili in uspeli izenačiti. Večji del podaljška smo imeli tako rekoč igralca manj, možnosti za zamenjavo Žureja pa ni bilo več. Po infarktni tekmi nam
bo pojutrišnjem lažje proti Gorici, ne bomo favoriti. Seveda pa bomo iskali pot do prepotrebnih točk v boju za obstanek.«
Predsednica NK Celje Alenka Obrul je prejemala čestitke z vseh strani, v podporo sta ji bila na VIP tribuni tudi bivša predsednika Marjan Vengust in Branko Goro-pevšek: »Vzhičena sem, čestitke našim mladim fantom in kapo dol. Zaslužili smo si zmago. Potrudili smo se in privabili lepo število gle-
Rudar je tudi v Mariboru izgubil s 4:2. Dosegel je prvi gol, pri izidu 2:2 pa je bil Petar Stojnič za las v nedovoljenem položaju in njegov zadetek je bil razveljavljen. Strelca za Velenjčane sta bila Rotman in Klinar.
dalcev, ki so jih naši igralci ob koncu uspeli razveseliti.« Navdušenje je izrazila tudi v slačilnici: »Vsa čast vam, skoraj bi nehala dihati v fi-nišu tekme.« Sledil je aplavz moštva. Pomočnik trenerja Oskar Drobne je v evforič-nem vzdušju prisebno dodal: »Zdaj je čas za veselje, toda ni še konec našega dela, še ena tekma je pred nami v pokalu!« Finale z Mariborom, ki je absolutni favorit, bo 23. maja v Stožicah.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Celje (4-1-4-1): M. Kotnik - Medved, Krajcer, Centrih, Gaber - Gobec - Bakarič, Škafar, Krlja-novič, Močič - Bezjak. Igrali so še Verbič, Žurej, T. Kotnik.
»Pomislil sem na finale
Enajstmetrovke: najprej sta zadela Verbič in Bezjak, nato je v 3. seriji zgrešil Škafar, potem pa so po vrsti mrežo tresli Medved, Krljanovič, Krajcer, Centrih, Gobec in T. Kotnik.
Deveto serijo je za Šenčur začel David Sviben, Matic Kotnik pa je žogo odbil!
s Koprom«
Kapetan Sebastjan Gobec je denimo od Verbiča in Žu-reja starejši za 14 let. Še četrtič bo igral v finalu pokala, potem ko je bil najboljši igralec sredine tekme.
»Celotna javnost nas je že videla v Stožicah, mi pa smo se morali krvavo potruditi. Gostje so bili čvrsti, nevarni v protinapadih, njihovega bunkerja dolgo nismo uspeli razbiti. Pred sezono ne bi le takoj pristal na uvrstitev v evropsko tekmovanje; tistemu, ki bi mi to ponudil, bi obljubil marsikaj. Popolnoma neobremenjeni gremo na finale v Ljubljano. Vabim Celjane, da se nam tam pridružijo in uživajo v spektaklu, končni razplet pa za nas ne bo ključen.«
V osmi seriji ste vzeli žogo. Ste pomislili šest let nazaj, na finale s Koprom?
Seveda sem. Tedaj sem zapravil enajstmetrovko in ni nam uspelo obraniti naslova pokalnega zmagovalca.
Vam je glede na manj zrelo ekipo uspel podvig?
Vsekakor. Večina soigralcev, če odštejem le nekaj starejših, nima v prvi ligi skupaj toliko tekem, kot jih imam sam. Upam, da bo vodstvo kluba znalo iztržiti naš dose-
žek. Finančni nagradi od NZS in UEFA smo že priigrali. Da splezamo na zeleno veji, da lažje zadihamo _ Ogromno nam pomeni, da nam je prišla čestitat predsednica, bila je zelo vesela.
Kdo je bil v prednosti po podaljšku?
Mi. Prepričan sem bil, da nam bo uspelo zaradi vratarja Matica Kotnika. On je vrhunski vratar, s čimer se s strinja tudi Amel Mujčinovič. Primanjkuje mu le samozavesti in izkušenj, kar pa je povezano. Gre za nebrušen diamant. Vztrajati mora in oditi v tujino, v Sloveniji so trenutno zaslužki sila skro-
mni.
Neuničljivi »Gobi« je kraljeval na sredini igrišča.
DEAN SUSTER Foto: SHERPA
CINKARNA
Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 7. krog: Krka - Šentjur 88:69; Lučic 16, Lalič 15; Nelson 15, Pelc 12, Maric 9, Sebič 8, Rembert 7, Jurkovič, Primorac, Držic 6, Zlatorog - Union Olimpija 59:50; Panic, Omič 14, L. Lapornik 10, Strnad 8, Ata-nackovič, Vujasinovič 4, M. Lapornik 3, Škific 2; Zagorac 10, Jagodnik 8, Helios - Elektra 81:59; Prepelič 15, Čebu-lar 13; Lelic 16, Horvat 14, Nuhanovič 10, Bajramlič 9, Julevič 5, Zagorc 3, Bukovič 2. Vrstni red: Helios 13, Krka, Union Olimpija 12, Zlatorog 10, Elektra 9, Šentjur 7.
1. SL, za obstanek, 8. krog: Maribor - Rogaška 74:65; Ga-vrič 16, Zolotič 13; Miljkovic 15, Smajlovič 14, Tomič 13, Šoškič 9, Milašinovič 5, Petrovič 4, Jotič 3, Pešič 2, Mercator - Hopsi 75:80; Korošec 21, Kastrati 19; Jasonn 16, Sviridov 15, Hohler, Vašl 13, Podvršnik 7, Sebič 6. Vrstni red: Hopsi 43, Maribor 42, Rogaška 39, Geoplin Slovan 36, Mercator 30, Parklji 27.
1. SL (ž), za prvaka, 10. krog: Athlete Celje - Triglav 79:78; Oblak 17, Orozovic 16, Trebec 12, Gajic, Abramovič
11, Gabrovšek, Jagodič 5, Ma-cura 2. Vrstni red: Athlete 55, Triglav 52, AJM 45, Ilirija 44, Grosuplje 42, Ježica 37.
MALI NOGOMET
1. SL, polfinale končnice, 2. tekma: Dobovec - Oplast 1:5 (0:2); Marot (36) (v zmagah 0:2).
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 5. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 25:33 (15:19); Žvižej 7, Toskic 4, Metličic 3, Marguč, Razgor, Poklar, Zelenovic, Ža-bič 2, Mlakar, Žuran, Mačkovšek 1; Gaber 9, Dolenec 7, Melic 5, Manojlovic, Cehte 3, Miklavčič, Bezjak 2, Šimič, Medved 1. Vrstni red: Gorenje 49-1, Celje 39-11, Cimos 35-13, Trimo 24-24, Maribor 19-29, Krško 17-31. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 20. 4.
MALI NOGOMET
1. SL, polfinale končnice, 3. tekma, Kobarid: Oplast - Dobovec (20).
1. SL, za obstanek, 2. krog: Slovenske Gorice - Nazarje (19.30).
Sobota, 21. 4.
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 8. krog: Šentjur - Zlatorog (19.30), Šoštanj: Elektra - Krka (20).
1. SL, za obstanek, 9. krog, Polzela: Hopsi - Rogaška (19).
1. SL (ž), 1. tekma polfina-la končnice, Ljubljana: Ilirija
-	Athlete Celje (19).
ROKOMET
1. SL (ž), od 5. - 8. mesta, 3. krog: Celje Celjske mesnine - Ajdovščina, Piran - Velenje (19).
Nedelja, 22. 4.
NOGOMET
1. SL, 31. krog: Celje - Hit Gorica, Murska Sobota: Mura
-	Rudar (16).
3. SL - vzhod, 19. krog: Ra-kičan - Zreče (10.30), Odran-ci: Kovinar Štore (16).
Štajerska liga, 19. krog: Šmarje - Ormož, Šentjur
-	Podvinci, Poljčane - Šoštanj (16).
ROKOMET
Pokal pokalnih zmagovalcev, 1. tekma polfina-la: Celje Pivovarna Laško
-	Gummersbach (19).
Velenjčani so v letošnji sezoni preskočili ali celo kar prestopili Celjane, ki pa so imeli toliko nesreč in smole kot prej v nekaj letih skupaj.
V Zlatorogu tekla penina
Drugo sezono zapored celjski rokometaši ne bodo okusili slasti osvajanja naslova državnega prvaka. Velenjčani so jih potolkli v njihovem hramu in pet krogov pred koncem prvenstva osvojili prvo mesto.
Najboljši strelec pri gostiteljih je bil Luka Žvižej: »Čestitam Gorenju, danes je bilo boljše. Ne bomo se predajali.« Pred zadnjimi tekmami v DP bo Celje v nedeljo v prvi tekmi polfinala pokala pokalnih zmagovalcev pričakalo Gummersbach. »Za nami sta dva težka poraza. Moramo se pobrati in Nemcem nuditi dostojen odpor. Bolj kot fizično bo zahtevno v psihološkem smislu,« pa razmišlja trener Vladan Matic.
Odhoda iz Celja Pivovarne Laško nima v lepem spominu Aljoša Rezar, ki brani vrata Gummersbacha: »Glede na to, da je moj sedanji klub v zadnjih letih osvojil prvo mesto v tem pokalu, je
cilj jasen. Pot do finala pa ne bo enostavna, saj igramo s Celjem. V Zlatorogu mi ne bo lahko, v celjskem klubu sem bil skupaj 15 let, sedem v prvi ekipi. Upam, da me bodo navijači, moji navijači, dobro sprejeli.« Gummersbach ni več v nevarnosti za izpad iz bundeslige. Rezar je zadovoljen z minutažo, kajti Hrvat Somič ne brani v nemški ligi, Makedonec Ristovski pa ne v evropskem pokalu.
V prejšnji sezoni je Gorenje imelo na lestvici občutno prednost pred Koprom, pa jo je zapravilo. Šola je bila poučna tudi za trenerja Branka Tamšeta, ki so ga nameravali odpustiti tako v tekoči kot v predzadnji
CINKARNA
Dragsiceva četa vstala od mrtvih
Laški košarkarji so po visokem porazu s Krko strnili vrste in v »pivovarskem« derbiju senzacionalno premagali Union Olimpijo z 59:50. Elektra je z 81:59 klonila v Domžalah, Šentjur pa z 88:69 v Novem mestu.
Zlatorog je Ljubljančane v Treh lilijah premagal po skoraj sedmih letih, potem ko je dosegel zadnjih 14 točk na tekmi! Gostje, ki so imeli na trenutke očitno sodniško pomoč (Petek, Špendl, Majkič), so zadnji koš dosegli v 36. minuti, ko so povedli s 50:45. Ervin Dragšič je dejal: »Občutki so fenomenalni. Fantje so po katastrofi s Krko reagirali odlično. Niso se predali, ko je Olimpija povedla s 47:41. To je moja prva zmaga v prvi ligi, zato vam težko povem, koliko mi pomeni. Po drugi strani pa s to zmago nismo naredili še nič. Moramo dobiti tudi tekmi s Šentjurjem in Elektro. Naš cilj je dobro znan - polfinale.« In kaj se je spremenilo od prejšnje tekme? »Trenirali smo v soboto in v nedeljo. Poizkušali smo popravljati igro, igralce sem poizkušal sprostiti in jim povrniti samozavest. Znova so začeli verjeti, da lahko zmagajo.« Komentar je dodal organizator igre Daniel Vujasinovič: »Naš trener nas je izvrstno pripravil na tekmo.« Vladimir Panic in Alen Omič sta dosegla po 14 točk.
MITJA KNEZ
sezoni: »Ko se je lani vse skupaj zaključilo, sem sam pri sebi razčistil zadeve in krenil še z večjim elanom. Izziv je bil velik. Naši fantje so prikazali odlične predstave, prvenstvo je zasluženo naše.« Izvrstni levičar Jure Dolenec ni skrival zadoščenja: »Vedeli smo, da bo naslov slej ko prej naš, toda takole je najlepše, osvojiti ga v hramu najhujšega tekmeca. To nam je uspelo kar pet krogov pred koncem, kar v konkurenci Celja in Kopra ni mačji kašelj. Skušali bomo zdržati brez poraza.« Morda ima največ zaslug za vse skupaj direktor Stane Ostrelič: »Pred tremi leti smo začeli načrtno sestavljati moštvo iz najboljših slovenskih fantov. Lanska sezona je bila boleča, letošnja povsem drugačna. Trenutno smo brez prave konkurence.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
»Policisti« vsi do medalj
Državnega prvenstva v ju jitsu v Šempetru se je v članski in kadetski konkurenci udeležilo 81 tekmovalcev in tekmovalk v vseh težnostnih kategorijah.
Tekma je bila pomembna tudi zaradi dokončnega izbora reprezentantov za kadetsko in mladinsko eP, ki bo od 11. do 13. maja v Genovi. Domači Aljesan je osvojil kar 11 medalj. Prvi so bili Miha Jambrovič, Timotej Štojs, Uroš Posedel, Tilen Hadolin, Lea Posedel, Primož Muhovic in Sabina Predovnik, drugi Nika Artelj, Barbara Stiplošek in Anja Laznik, tretji pa Žan Artelj.
Prav veliko ni zaostajal Policijski klub borilnih veščin Celje s sedmimi odličji (od sedmih tekmovalcev). Prva mesta so osvojili Benjamin Gerlih, Aleš Verbovšek in Benjamin Lah, drugi Peter Mraz in Žiga Pepel, tretji pa Grega Pepel in Alen Alič. Samuraj iz Gornjega Grada je v najlažji kadetski konkurenci z Nikom in Vitom Kopušarjem osvojil 2. in 3. mesto. Od 21 zmagovalcev jih je skoraj polovica (10) iz dveh klubov z našega območja.
Na EP v Italijo bodo odpotovali (Aljesan) ter Benjamin Gerlih in Grega Pepel (PKBV).
DEAN ŠUSTER
Člani in kadeti Policijskega kluba borilnih veščin Celje stojijo z leve Benjamin Lah, ki je državni prvak postal že šestič, Benjamin Gerlih, Grega Pepel, trener Marko Gaber, Aleš Verbovšek, prvak petič, Peter Mraz, Žiga Pepel in Alen Alič.
NA KRATKO
Finale oddaljen
Rogatec: V drugi tekmi polfinala državnega prvenstva v futsalu je Dobovec znova izgubil doma proti Oplastu, kar s 5:1. Ob koncu je častni zadetek dosegel Aleš Marot. Varovanci Aleša Poredskega bodo naslednjo ali naslednji dve tekmi odigrali v Kobaridu. Kot smo zapisali že v prejšnji številki: pravi podvig bo, če Dobovcu uspe izsiliti peto tekmo.
Pribina Ramšaku
Nitra: Jadralni piloti Aero-kluba Celje Sebastjan Ramšak, Anton Šibanc, Željko Roškar, Gorazd Pusovnik in Miha Berginc so se na Slovaškem udeležili tekmovanja Pokal Pribina 2012. Ramšaku je uspela odmevna zmaga v 15-metrskem razredu. Po štirih dnevnih zmagah je imel že neulovljivo prednost. Več naslovom državnega prvaka
je dodal pomembno mednarodno zmago. V klubskem razredu je bil Šibanc šesti.
Celjska pomlad
Maribor: Na mednarodnem mitingu Pomlad 2012 so od plavalcev Neptuna Celje zmagali Anemari Košak na 50 m hrbtno, Aljaž Guzej na 200 m prosto, Nik Kunst na 200 m prsno, Hana Firšt na 100 m prosto, Jana Ko-radej na 200 m prsno, Jan Gerčer na 200 m prosto, Iza Vodenik na 50 in 100 m prsno ter Enej Vovk Šulgaj na 50 in 100 m hrbtno.
15 moštev
Celje: V Športno rekreacijskem centru Hattrick na Skalni kleti so bile odigrane tekme 2. kroga letne lige NT&RC v malem nogometu na umetni travi. Vseh šest točk imajo Casablanca, Hudinja Champion pub, Tristar in Amaterji Občina, neporažen je še Maček tisk. Tri tekme 3. kroga bodo v ponedeljek (Šargi - Casablanca, Maček
-Engrotuš, Hudinja - Tristar), štiri pa v torek (Etol - Smrkci, Metropol - Nova vas, Kompole - Amaterji, Bolnica - Novem).
Pingpongaši, pozor!
Celje: Frenkov in Božičev memorial, 49. vseslovenski namiznoteniški turnir za veteranke in veterane, bo v nedeljo v telovadnici Športnega društva Gaberje. Začel se bo ob 9. uri.
Koliko medalj?
Celje: Evropsko prvenstvo v tekvondoju po verziji ITF bo do nedelje gostil Maribor. V slovenski reprezentanci je šesterica iz celjskega Športnega kluba Hyong, ki pričakuje visoke uvrstitve, Teja Toplak, Staša Lubej, Petra Žolnir, Anže Dimec, Jure Bernard in Uroš Bernard. Nastopili bodo tudi Tamara Ibrič in Vita Jeraj iz KBV Slavko Šlander Celje ter Denis Drapič iz TK Ahac Šentjur. (DŠ)
Med podeželskimi hlapi
Kolesarski klub Laško
_ Kidričeva 28, 3270 Laško, Slovenija _
VABI
v soboto, 21. aprila 2012, s pričetkom ob 9. uri na
1. KOLESARSKI SEJEM V LAŠKEM
na parkirišču na Trubarjevem nabrežju pod Občino Laško VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA!
10 KK LAŠKO
Jutri bo TRK Tajfun šport klub iz Planine pri Sevnici pripravil zelo zanimivo tekmovanje.
Gre za novo panogo, imenovano cross country.
V	njej prideta do izraza vzdržljivost in zanesljivost voznikov terenskih moto-ciklov in štirikolesnikov.
V	časovnem obdobju, ki je določen za posamezni razred, morajo prevoziti čim več krogov. Dirka bo na progi za motokros v Lembergu pri Šmarju. Nastopila bosta tudi 18-kratni državni prvak v motokrosu Sašo Kragelj in »puščavski lisjak« Miran Stanovnik. Prva vožnja se bo začela ob 10., zadnja ob 15. uri. Tretja dirka od osmih bo 30. junija v Slovenskih Konjicah.
DŠ
iiiiww.railiocelje.ciiiii
Novi tednik in Radio Celje njena prva služba
Štiriinštiridesetletna Metka Senica »novorojenka« z Grobelnega
Metka Senica je diplomirana ekonomistka, ki z možem in dvema hčerkama živi na Grobelnem. V njenem življenju ne manjka rekreacije, od smučanja, plesa, aerobike do plavanja. Prav slednje je bilo pred petindvajsetimi leti usodno zanjo, saj je prav na bližnjem bazenu spoznala moža.
Metka Senica že od nekdaj zajema življenje z veliko žlico. Po besedah mame Štefke Kenda jo je bilo vedno vsepovsod polno. Kot starejša sestra je imela nadvlado nad dve leti mlajšim bratom Jankom. Čeprav je družina Kenda v času Metkinega in Jankovega otroštva gradila hišo, je za rekreacijo našla čas že takrat. Spominjajo se skupnih sprehodov in pohodov v hribe, enako tudi smučarskih podvigov. Z avtomobilom znamke Prinz NSU so prečesali ves Jadran in z njim pripeljali ves gradbeni material za hišo. Na srečo jih
nikoli ni pustil na cedilu, kot je bilo nekoč značilno za vozila, ki so ponavadi »zakuhala« za prvim ovinkom. »Včasih sem rada pritisnila malo bolj na plin,« se spominja mama Štefka, ki je v petinštirideset letih, odkar ima izpit, kazen plačala le trikrat. Težav s sodimi in z lihimi avtomobilskimi tablicami v času varčevanja nekdanje premierke Milke Planinc v nekdanji Jugoslaviji niso imeli, ker imajo v bližini železniško postajo. Pozimi je vsa družina smučala na Kopah in Rogli ter tudi na pobočju za hišo, saj je skupaj s sosedi zbrala denar in kupila vlečnico.
Smučanje jo je priklenilo na posteljo
Metka se je prvič zaposlila leta 1988 ravno v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje, kjer je osem mesecev obračunavala potne naloge novinarjev. V po-
letnih mesecih je nadomeščala uslužbence na oglasnem oddelku. Poročila se je pred petindvajsetimi leti, toliko je stara tudi njena starejša hči Lea, ki je pripravnica za razredni pouk, mlajša Tina študira v Ljubljani na fakulteti za varnostne vede. Aktivno življenje je še danes njena stalnica. Letošnje smučanje v Franciji se zaradi zloma noge ni končalo predčasno, ampak se je celo podaljšalo, saj je morala ostati deset dni v negi v francoski bolnišnici. Kljub temu, da se je nezgoda pripetila pred tremi meseci, je Metka še vedno na bolniškem dopustu. Za razliko od mame Štefke, ki je po hudem padcu nehala smučati pred nekaj leti, Metke zlom noge ni ustavil, saj že načrtuje nove podvige. Težko pričakuje poletje, ko s kolesom naredi tudi od dva do tri tisoč kilometrov. Med letom si kondicijo nabira z aerobiko, na katero hodi tudi mama.
Mama aktivnejša kot kadarkoli prej
Mama Štefka, ki je aktivnejša kot kadarkoli prej, bo letos dopolnila sedem desetletij. Čas si krajša z ročnimi spretnostmi. Hišo Kenda-Seničevih na mizah, policah in omarah krasijo kvačkani prtički, medtem ko okenske police krasijo Štefkini najzanimivejši izdelki - rože iz nogavic. »Z žico naredim ogrodje v obliki cvetov in listov ter potem oblečem z različnimi barvnimi hlačnimi nogavicami,« razloži postopek izdelave Štefka, ki se s svojimi prijateljicami druži ob izdelovanju tovrstnih rož. Pred kratkim so pripravile celo razstavo. Da ji ni nikoli dolgčas, poskrbi tudi članstvo v upokojenskem društvu, kjer je glavna bla-gajničarka.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA
Mamini spomini
Rojstva svojega otroka ne pozabiš nikoli. Metka bi se morala roditi že 19. decembra, a se je porod začel šele na silvestrsko noč.
Smola je bila, da je čez noč zapadlo toliko snega, da smo z avtom komaj prišli do Celja. Porod se je nekoliko zapletel, zato so ji na svet pomagali zdravnica, zdravnik in babica, vsi iz Laškega. Novi tednik v najzgodnejših letih akcije v časopisu ni objavljal reportaže, zato pa je bila v Delu in izrezan časopisni prispevek še vedno hrani. V tistem času so se vrstila infekcijska obolenja, zato obiski in rože niso bili dovoljeni. Prejela sem veliko čestitk in darilo celjske občine in porodnišnice. Otroštva svojih otrok se spominjam z radostjo, saj smo bili družina z veliko ljubezni in sreče, ki jo je leta 1993 pretrgala smrt moža. Sreča je, da imam pridnega in skrbnega zeta, ki voz sreče pelje naprej.
MAMA ŠTEFKA KENDA
Metka Senica s svojo mamo Štefko Kenda, ki že nekaj let izdeluje rože iz hlačnih nogavic.
Ko žene ni doma, Franc brezplačno nakupuje
Za nakupovanje bi marsikdo dejal, da je ženska domena. A kar nekaj moških se s tem najbrž ne bi strinjalo.
Peščica se jih med trgovskimi policami sprehaja z veseljem, spet drugi se tega opravila izogibajo kot hudič križa, tretji pa se sprijaznijo s situacijo in nakupovanje opravijo brez kakšnega posebnega navdušenja oziroma tarnanja. Med slednje sodi Franc Brito-
všek iz Griž. Kot je priznal, je običajno v trgovini zadolžen za voziček, žena pa za izdelke, ki romajo vanj. Situacija se je minulo sredo obrnila. Med več kot 4.000 kuponi ga je doletela sreča brezplačnega nakupovanja v akciji Do polnega vozička brez mošnjička. Nakupovalnega listka ni bilo pri roki, kot tudi žene ne, ker je bila v službi. A priložnosti ne gre metati stran in Franc
se je kar »dol usedel, da bo lažje govoril«. In je govoril, narekoval, stopnjeval tempo dvema Simonama - naši, Br-glezovi, ki je upravljala voziček, in Tuševi Simoni, ki ga je polnila. Seveda bi lahko bilo bolje, a lahko bi bilo tudi veliko slabše. Dobrovoljni Franc je solidno opravil svoje delo in z nakupom v naši akciji prihranil 84,06 evra.
NP, foto: TimE
Oo polnega
Mozička
brez mosnjic/lra -0-^
Je vas hladilnik prazen?
Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje
Ne samo Francu Britovšku iz Pongraca pri Grižah, tudi njegovi ženi se je ob pogledu na poln voziček smejalo. Kako tudi ne, v vozičku se je namreč kljub tremi nabralo za 84,06 evra dobrot. Pa naj še kdo reče, da moški ne znajo nakupovati!
KUPON
Ime in priimek: Naslov:_

radjocelje
Telefon:
Ste naročnik Novega tei Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: .
Kupon pošljite na naslov: Nov
l^klub.
^ polnega ^
Inba
iik in Radio Celj
Do vitke linije tudi s pametnimi nakupi
Na premišljen sprehod nas je popeljala prim. Jana Govc Eržen
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE
r/fiifumi:!
V trgovino se odpravimo siti in s seznamom v rokah. Kupujmo manj kalorične izdelke. Pazimo, da maščob ne nadomestimo s sladkorjem in z drugimi umetnimi dodatki. Pri sadju in zelenjavi je prava izbira lokalno pridelano in sezonsko dostopno.
Ob vitki liniji seveda hitro pridemo do asociacije takega ali drugačnega zategovanja pasu. Nobenega namena nismo imeli biti bolj aktualni, kot naša akcija nujno zahteva. Ampak tokratni sprehod po trgovini je bil še malo bolj premišljen kot sicer. Če hočemo zvezati konec s koncem, je treba biti varčen. Če hočemo ob tem ohraniti ali celo pridobiti lepo postavo, je treba biti še bolj pazljiv. Če pa hočete za piko na i, kar je sploh najbolj pomembno, še zdravo jesti, morate biti pa res že skoraj genial-ci. »Ni čisto res,« nas je poučila Jana Govc Eržen. »Se da. Z nekaj znanja in dobre volje, se razume.«
Naša ekipa se je tokrat zbrala v Citycentru in se odpravila po nakupih. Če ste med tistimi, ki impulzivno nakupujejo in se šele v trgovini odločajo, kaj bi bilo
dobro vreči v nakupovalni voziček, zelo verjetno zapravite več, kot bi bilo treba. Da ob tem domov prinesete še kup nezdrave in kalorično preveč bogate hrane, je tudi zelo verjetno. Otroci so običajno dober izgovor za nespametne nakupe. Pa res vse pregrešne stvari pojedo oni? Ali še boljše vprašanje - zakaj bi oni morali zaužiti toliko sladkorja, maščob in drugih nezdravih dodatkov v hrani?
Sadje in zelenjava sta zakon
To je oddelek, ki ga v trgovini enostavno ne smete obiti, pa če pozabite vse ostalo, kar imate na seznamu. Da ne bo pomote - domač vrt in sadovnjak še vedno nimata konkurence, v vsakem primeru pa pravilo pet na dan še vedno velja. Pri zelenjavi si lahko damo duška in uživamo v raznolikosti
barv in okusov, pri sadju, predvsem sladkem, pa se imejmo nekoliko na vajetih. »Solata ima na primer komaj kaj kalorij. Lahko je pojeste cel kilogram, pa se vam ne bo nič poznalo,« je povedala Govc Erženova. »Če seveda ne pretiravate z maščobami v prelivih.« Pa tudi sicer je zelenjava izvrstna priloga, glavna jed, lahka večerja in če si zmešate kak zanimiv napitek, tudi krasen začetek dneva. Izjema je krompir, ki ima visok glikemični indeks. Če že ga jeste, ga skuhajte brez maščob ali še bolje nadomestite s kakšnimi polnozrnatimi testeninami ali žiti.
Lokalno in sezonsko
»Pri izbiri sadja se držite načela lokalno in sezonsko. »Najbolj priporočljivi so jabolka, jagodičevje, hruške, breskve. Sadje, ki na srečo
Ja in kljub temu se imam še vedno za dokaj normalno žensko. Če se muzate, mi prosim pokažite eno, ki ni vsaj malo nevrotična. Ampak nakupovanje pač ni moj fetiš. Pa saj sami dobro veste kako gre. Sprehajate se po aleji trgovinic v bližnjem šoping centru z namenom, da se oblečete. Hlače in kakšna tunika na primer bi bila izvrstna kombinacija. Nič zahtevnega, casual street look pa to. Že v izložbah cunjice v mikroštevilkah na plastičnih twigy modelih na nas v XL izvedbi ne delujejo prav vzpodbudno. Potem ko vstopiš, pa z grozo ugotoviš, da so mladenke s takimi postavami dejansko njihova ciljna publika. Ko prodajalka na vratih pokaže zobe, zatrepeta z dolgimi trepalnicami in za-žgoli »smem pomagatiiii«, ti je slika že tako jasna, da se ti zdi tudi žgoleč »samo glee-edam« v odgovor čisto brez veze. Ko se dvakrat takole na vratih obrneš, počasi že od daleč ugotoviš, kam nima smisla tiščati nosu.
Potem je druga serija trgovin, manj natrpanih, s klasičnimi modnimi kreacijami. Prvič se za vsak dan takole ne morem oblačiti, ker me bodo
v službi čudno gledali. Pač ni moj stil. Po drugi strani pa ^ Ste videli te cene? Uff kot da bi si z mojo plačo sploh lahko privoščila, da bi me zaradi tega čudno gledali. No, in potem mi ostane kaj? Razvlečene majice brez konteksta, za katere se zdi, da jih imam že doma eno goro. Ok, nič tunike. Nakup hlač pa je itak vsakič znova nočna mora. Vas premerijo s pogledom, komaj vidno zmajejo z glavo, če so zelo vehementni še malo zacmokajo in potem izginejo nekam v skladišče. Ker takih XXL številk sploh nimajo več v trgovini. Potem ti prinesejo nekaj v ogabni zenf barvi in rečejo, da so krasne. Raztegljive. Uauuu! Hvala lepa.
Veste, edini neproblematični del nakupa je potem v špe-ceriji. Tam se njihovo veselje povečuje premosorazmerno z velikim kupom v tvojem vozičku. Vsi so prijazni, nič ne težijo. Ti pa opravljaš svojo vlogo matere prehranjevalke. Polniš hladilnik, skrbiš, da tvoja družina ne bo lačna in se takoj počutiš bolje. Za nagrado si človek seveda zasluži na primer velik maslen roglji-ček ob kavi tam čisto na koncu napornih nakupov. Sem se
Jana Govc Eržen je z Jožico Močenik iz Spara popeljala naše hujšarje med trgovskimi policami. Še prej se ji je od navdušenja raztegnil obraz: »Ja, mojo skupino pa vidno pobira.« Ta teden je odložila dobrih 17 kilogramov.
resnično malo zamislila nad sabo. Kdo bi si mislil, kako zelo je vse v življenju prepleteno. Za moje porazno finančno stanje torej ni kriva zgolj moja skromna plača, ampak tudi moje odvečne kile?!
Naša dohtarca nas je popeljala po trgovini in nam razlagala kako in kaj. Po novem se v trgovinah držim samo zunanjih sten. Tam so običajno življenjsko pomembni artikli. Pa če so še tako življenjsko pomembni, jih vržem v voziček samo, če imajo vizo na mojem nakupovalnem listku. Jasno jo zelo težko dobijo sladkarije, mastne stvari in še kakšne pregrehe. Sem kar malo sama nase ponosna. Sicer vsi pravijo, da je zdrava hrana draga. Mogoče res, ampak vsega tistega od prej pa v resnici nismo potrebovali. Niti moja družina, kaj šele jaz. Skratka ne samo, da izgubljam kilograme, tudi varčujem. Hja, vam povem, da bodo kmalu prišli časi, ko bom tudi jaz samozavestno zavila v eno tistih luštnih trgovinic in na zlajnano vprašanje raztegnila usta od ušesa do ušesa in rekla: »Ja, prosiiiim
DEBELUŠKA
zraste tudi pri nas. Eksotika ni najboljša, da čas jagod kljub lepim sadežem v trgovini še ni prišel, pa tako ali tako ugotovite že po enem grižljaju.« Pozimi si privoščimo agrume. Zelo dobre so grenivke, seveda pomaranče, tudi kivi. Sladke so češnje, lubenice in grozdje. Zato si ga privoščimo šele takrat, ko bo res dobro in domače.
V	»mlekolandiji« veliko pasti
V	trgovinah so celi metri hladilnikov, ki jih menda še pogledati ne smete. Majoneze, razni prelivi, smetane in podobne reči. Govc Erženova ponuja alternative. »Preliv lahko naredite tudi iz manj mastnega jogurta z dodatkom zelišč in dišavnic.
Zdaj je sezona čemaža, potem bodo bazilika, peteršilj, drobnjak in še veliko drugega.« Predvsem pa je pri večini izdelkov treba začeti brati deklaracije. Resda so napisane v mikrotisku, torej bodo za mnoge očala poleg denarnice zdaj obvezna oprema za v trgovino. Na večini živil je označena kalorična vrednost. A previdno; le redko je napisana za vrednost celotne vsebine, večinoma je izračunana na sto gramov ali celo na obrok. Srček s podpisom »varuje zdravje« je dobro vodilo, saj označuje izdelke z manj maščobami, manj sladkorja in soli.
Kruh in testenine
Pri testeninah ni posebne filozofije. Izberite tiste, ki
so narejene iz celega zrnja. Oznake polnovredno, integralno bodo kar dobro vodilo, ne glede na proizvajalca. Malo bolj zapleteno je pri kruhu. Črna barva še nič ne pomeni, še manj beseda polnozrnato, če ne veste, kaj bi sploh radi. Priporočljiv je samo kruh iz celega zrna. Kot polnozrnat ljudje običajno kupujemo temen kruh s semeni. Semena so načeloma čisto v redu, če pa hujšate, vam bodo kalorično vrednost kruha dvignila v nebo. Za lastno peko uporabljajte čim manj bele moke, naj bo ta pšenična, pirina, ajdova ali ržena. Koruzna je zaradi visokega glikemičnega indeksa spet na črni listi. Prav tako bel riž, da o sladkorju v vseh oblikah sploh ne govorimo.
Jlco*
COLORCENTER
Nov delovni čas: Ponedeljek - petek: od 8.00 do 17.00 NOVO! Sobota: od S.OOdo 12.00
Silco, d.o.o.
Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko Tel. trgovina: 03 703 31 85, Fax: 03 703 31 80 www.silco-automotive.com,silco@silco-automotive.com
-	mešalnlca avtolakov DeBeer in PPG -mešalnica industrijskih barv
-	širok izbor sredstev za montažo in vzdrževanje
-	vse zanego in čiščenje vašega avtomobila
-	profesionalna orodja RUPES
-	prodaja A/C nadomestnih rezervnih delov
DE BEER
■ E F I N I 5 H
lif ^ RUPES
Novi direktor PU Celje Jože Senica
Damijan Turk bo odslej vodil celjske kriminaliste.
David Antolovič bo bdel nad preiskavami gospodarskega kriminala.
Kdo so celjski šefi v modrem?
Policija v rokah Senice, Turka in Antoloviča
Karol Turk je odšel na delo v Ljubljano. Zdaj je že znano, da so se napovedi, da bo na direktorski stolček celjske policije sedel Jože Senica, uresničile. Do zdaj je vodil Sektor kriminalistične policije PU Celje. Tega bo s 1. majem prevzel Damijan Turk, ki je bil do zdaj na čelu skupine za preiskavo gospodarskega kriminala. Njegovo delovno mesto bo prevzel David Antolič. Toda kdo je ta trojica?
Senica je zagotovo eden kariemi lestvici prehiter.
najmlajših direktorjev slovenskih policijskih uprav, kar mu mnogi ne priznavajo v pozitivnem smislu, češ da je njegov vzpon po
Ni skrivnost, da nekateri kritiki v policijskih vrstah kot sokoli čakajo na njegovo napačno potezo pri vodenju.
Bogate izkušnje Senice
Senica dela v policiji 18 let, od tega 14 let preiskuje kriminal. Nekoč je bil policist v Krškem, Dobovi in Velenju. Po študiju na Višji upravni šoli v Ljubljani je kot kriminalist preiskoval mladoletniško kriminaliteto, nato je končal še izobraževanje na Visoki policijsko-varnostni šoli v Ljubljani. Bil je tudi v
Ruth Podgornik Reš gostovala v Zeleni
Minulo soboto je v vrtnarskem centru Zelena Pika v Medlogu gostovala ena najbolj znanih slovenskih vr-tnark Ruth Podgornik Reš.
Njeno predavanje so pripravili med gredicami dobro založene Zelene Pike, ki poleg raznovrstnih sadik zelenjave nudi tudi bogato izbiro balkonskega cvetja, trajnic, dišavnic, dreves in ostalega vrtnega programa. Udeleženci so s predavanja odšli bogatejši za marsikatero informacijo. Tako je avtorica številnih knjig o vrtnarjenju in urejanju okolice večkrat poudarila pomembnost obrezovanja dreves in rastlin. Kot pravi, Slovenci premalo obrezujemo rastline. Posledično vejice in rastline olesenijo ter izgubijo privlačno obliko. Vse, ki imajo med svojimi zasaditvami bore, je opomnila, da je zdaj pravi čas, da odstranimo prirast oziroma da odstranimo borove »svinčnike«. Ko iz teh »svinčnikov« zrastejo iglice, je namreč prepozno za poseg v rast rastline.
Odgovorila je na številna vprašanja obiskovalcev Zelene Pike, kot na primer, zakaj encijan pri nas doma uspeva tako kratek čas. Odgovor je preprost: ker ga posadimo v prebogato zemljo. Encijan namreč na naravnem rastišču raste skorajda na samem pesku.
Ruth Podgornik Reš (spredaj) je veliko pozornosti namenila dišav-nicam. Med drugim nam je zaupala, da pri pripravi sveže iztisnjenih sokov ne sme manjkati citronska verbena in da timijana ne gre saditi blizu bazilike.
Koristnih nasvetov je bilo za cel koš, za konec pa je Ruth Podgornik Reš predstavila še aktualne modne smernice pri zasajanju balkonskih korit.
Predavanj pa v Zeleni Piki v Medlogu še ni konec. Ravno to
soboto, 21. aprila, bodo od 9. ure dalje na lokaciji bivšega Vrtnarstva Celje v Medlogu sadili v korita s priznanim strokovnjakom Slavkom Zgoncem. Posadite svoja korita za balkone in okna!
mirovni misiji v Makedoniji, kjer je delal kot svetovalec na področju organizirane kriminalitete in boja proti terorizmu. Tudi po vrnitvi v Celje se je njegova pot nadaljevala v vodstvu oddelka za organizirano kriminaliteto, za šefa celjskih kriminalistov pa ga je leta 2008 postavil sedanji direktor slovenske policije Janko Goršek, zato velja za »Gorškov kader«.
Lani je Senica končal magistrski študij na fakulteti za varnostne vede. Mnenje o njem je med policisti deljeno, medtem ko ga nekateri hvalijo kot dobrega preiskovalca, ga imajo določeni tudi za preveč avtoritativnega. Med nekaterimi novinarji zaradi njegovega prevzema vodstva celjske policije (ne)upravičeno veje strah, da bo celjska policija zaplula proč od načrtov generalnega vodstva, ki se zavzema za odprto komuniciranje z javnostjo. Ali bo res tako, bo pokazal čas.
Prvi kriminalist je Turk
Novi vodja celjskih kriminalistov je, za zdaj po poo-
blastilu Damijan Turk, ki bo to dolžnost s 1. majem tudi povsem uradno prevzel. Svojo policijsko pot je začel na Primorskem, končal je višjo pravno šolo, nato še pravno fakulteto. Po naših podatkih naj bi pred časom razmišljal celo o odhodu iz celjske policije, a naj bi si v zadnjem trenutku premislil. To delovno mesto, na katerem je danes, naj bi mu celo nekaj časa ponujali, a ga je vztrajno odklanjal. »Je šef, kot si ga vsak želi,« nam je dejala oseba, ki dobro pozna odnose v celjski policiji. Turk dela v policiji že 28 let, na celjsko policijo je prišel leta 1995. Je specialist v preiskovanju gospodarskega kriminala, predvsem pri »operativnih zadevah«, kot tak menda vzor za mlajše kolege. Nepogrešljiv je bil v preiskavah kriminala v Vegradu.
Antolovič proti
gospodarskemu
kriminalu
Oddelek gospodarske kriminalitete na celjski policiji je prevzel David Antolovič. Do zdaj javnosti dokaj ne-
znan Antolovič naj bi bil zelo »uspešen kader«, predvsem na področju preiskave računalniškega kriminala. Večina njegovih sodelavcev naj bi bila vesela njegovega napredovanja, saj menijo, da si zaradi svojega dobrega dela to tudi zasluži. Je diplomiran pravnik, konec devetdesetih se je uril v preiskavi mami-larskih kriminalnih združb, nato je izkušnje nabiral na področju preiskav gospodarskega kriminala.
Kadrovske menjave so se zgodile zaradi odhoda mag. Karola Turka za namestnika generalnega direktorja slovenske policije Janka Gor-ška. Goršek je pred časom napol v šali in napol resno navrgel, da bi predlagal, da se del vodstva slovenske policije prestavi iz Ljubljane v Celje. Zdaj pa se dogaja ravno obratno.
SŠol
radiocelje
AKCIJA
Vmesni izidi glasovanja
Po številu prejetih glasovnic trenutno vodijo:
NAJ MATURANTKA 4 - NASTJA BREZOVŠEK 10 - TAJA PLEVNIK
NAJ MATURANT 14 - JAN BARIČ 3 - GREGOR KOLAR
Po številu glasovnic, ki smo jih prejeli do vključno 19. aprila, tako pri maturantkah kot pri maturantih še naprej vodi Gimnazija Celje Center. Pri vrstnem redu ni sprememb. Vodita Jan Barič in Nastja Brezovšek.
Nagrade, ki čakajo na vas
Zmagovalci v finalnem krogu tekmovanja bodo prejeli: naj maturant vrednostni bon trgovine Pepe Jeans, naj maturantka komplet zlatega nakita Zlatarne Celje, oba maturantska razreda kosilo v Hotelu Štorman Celje. Fotografinja Nataša Müller bo naj maturantu in naj maturantki podarila tudi fotografiranje v studiu oziroma komplet profesionalnih fotografij.
Pravila glasovanja in soderlova^nja vp .^luciji:
Nifia eenecm o^igjinalnem laufronu oranžne? Ibiii-vi;? (n^ Icofpiji) lahlk.o glasujete 2:a enega naij n^ai turan ta £iii eno naj maturantko. Z£i udeleižencme marčevsliil^ naaturairitsliili plesov, Iši sodelujejo v akciji NTc&RC^Niij míituríintkís, n^aj maturant, Ido glasovantief jpio-tekalo ves mesec april. \( torkovih in petkovih sttevillaah Isíovega teadniOf^ leo olijavdljen spise?k. vsehe »ci\eilrcilo« fotografij. Pos;topno bomno ves; mosec objavljali tudi »maturantsllo« fotog;;rafije kan-didaltov, kt s;e poteja;ujejo za vestoo v láñale.
V torelo, 8. maja, bomo obajovili naij moturž^nOain ittaj n»aloo£lntko, 1o[ bos ta v ločaeenent aprilskem g;l£isovan»u projelai naijveč gltsoa.Oba se l:)ost^ uvrstila vt sklepni krog; iil^so\»^nja, loi lio trajalo 2 iedna. Finalnio gita^o\?anje, v katoteritboste izbirali l^ ro^^d 6 uvrt(čenimi dandid£iti,se bci začelo o ttcreclc, 8. maja, in kc:očalo v torelo, 2a2.maja 2a012íi'V potleovi;;teviliii Noviega todnoika, ki bo izala 25. majo, biomo objavili zmr^oggoval:^^, tocmej naj m^iicranto ^n n^j maturantko.
Kupone pošil]jjaijte n^a Novi tednik in Radio Celje, Prešernovra 19, 3000 Celje.
0i¡m mwu
Glasujem ZA naj maturanta /naj matu
pod zaporedno številko: ime in priimek:....................................................
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek.....................................................
naslov............................................................................
kontaktni telefon/e-pošta.....................
V akciji Naj maturantka, naj maturant sta se nam v aprilskem glasovanju pridružili:
Gimnazija Celje - Center Srednja zdravstvena šola Celje
URŠKA SEVER 4. A GCC
1
TADEJA AMON 4. B GCC
GREGOR
2 KOLAR 4. B GCC
3
NASTJA BREZOVŠEK 4. C GCC
4
MATJAŽ JEVŠNIK 4. C GCC
5
NINA TOVORNIK JURGELJ 4. Č GCC
6
ALJAŽ ČAKŠ 4. Č GCC
7
ANDREJA JURHAR 4. D GCC
8
VID
KARNER 4. D GCC
9
TAJA PLEVNIK 4. E GCC
10
SIMON PODJAVERŠE 4. E GCC

EVA HUŠ
4. H GCC
12
TAJDA SENIČ 4. I GCC
13
JAN BARIČ 4. I GCC
14
EVA
CUGMAS 4. A SZŠ
15
JERNEJ JAGER
4. A SZŠ 16
KELLY KUZMAN 4. B SZŠ
17
SEBASTIAN BEC
4. B SZŠ
18
MAŠA
4. C SZŠ 19
DAVID OKANOVIČ 4. C SZŠ
20
KATJA JECL 4. E SZŠ
LUKA BREČKO
21 4. E SZŠ 22
MARIJA	KLEMEN
BELE	SALMIČ
4. D SZŠ 23 4. D SZŠ
ALEKSANDRA
Mpobežin
4. KTA SZŠ 25
SVETLANA OBRADOVIČ 4 KTB SZŠ
26
MIHA OŽEK 3. GB SZŠ
27
ALJA KOSTAJNŠEK 2. PTI SZŠ
28
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
ODMEV
Kam pelje dolgoletna tradicionalna povorka?
V 26. številki Novega tednika nas je presenetil članek z naslovom: Letos brez povorke konjskih vpreg. Kot vsakoletni soorganizatorji in izvajalci te povorke smo se odločili, da na ta članek odgovorimo in dodamo svoja pojasnila ter mnenja.
Vsi vemo, da ta povorka konj in vpreg že vrsto let predstavlja osrednji zanimiv dogodek šentjurskega Jurjevanja. Jurjevanje oziroma zadnja leta Šentjurjevanje poteka že 20 let in predstavlja osrednjo turistično prireditev v mestu Šentjur. Od vsega začetka to praznovanje spremlja osrednja zanimiva prireditev, to je povorka konjenikov in konjskih vpreg. Povorko smo vsa-
ko leto dograjevali z zanimivimi prikazi iz življenja in dela kmečkih ljudi. Na povorki so se tudi vsako leto predstavila konjeniška društva s svojimi jezdeci na urejenih športnih konjih.
V Konjerejskem društvu Šentjur smo bili zelo presenečeni, ker letos te povorke voz in vpreg ne bo zaradi varčevanja, ker je stala deset tisoč evrov. Mestna skupnost Šentjur je za celotno naše delo za povorko namenila le in samo tisoč evrov. Razumemo, da pri organizaciji prireditve nastanejo določeni stroški, vendar se sprašujemo, ali so res vsi omenjeni stroški vezani zgolj na povorko vpreg. Člani Konjerejskega društva Šentjur se obnašamo zelo varčno, saj v okviru tisoč evrov pokrivamo vse stroške priprav in izvedbe povorke, to je večmesečna priprava starih vozov, orodja in opreme, naprav, iskanje starih mojstrov, ki še poznajo kmeč-
ke običaje, priprava in trening konj, plačilo analize krvi za konje, ki nastopajo, in podobno.
Ugotavljamo, da je povor-ka konjskih vpreg v 20 letih neprekinjenega delovanja na šentjurski prireditvi opravičila svoj obstoj in ji dala določen etnološki pomen. Dokaz za to je veliko zanimanje občinstva in ogorčenje, da bi po-vorko v bodoče zamenjali s čim drugim. Vsi se zavedamo kriznega časa, nekateri smo preživljali še bolj hude čase, zato pa znamo ceniti dobro in delovno kmečko roko, ki zna voditi konjske vajeti tudi po mestnem asfaltu.
ZDENKA KOSABER, tajnica, v imenu Konjerejskega društva Šentjur
PREJELI SMO
Za kaj sem stavkal
Ko prvič v svoji skoraj petnajstletni pedagoški karieri stavkam in ko je precejšen del javnosti prepričan, da je javni sektor tisti parazit na telesu naše države, ki ga je treba čim bolj korenito odstraniti, naj o varčevalnih ukrepih naše vlade še sam zapišem nekaj vrstic.
Nobenega dvoma ni, da je treba v času krize zategniti
Živeti na petnajstih odstotkih
Za začetek moram povedati, da matematike nikdar nisem marala, pa tudi šla mi ni. Z izjemo kratkega obdobja, ko nas je, v osnovi šoli, poučeval profesor Kum. Ta je bil res nekaj posebnega. Prvo uro, ko je prišel v razred, nam je s strogim obrazom razdelil liste. Kar prebledeli smo. Komaj smo začeli, pa že test?
Seveda nihče ni bil pripravljen in skušali smo se izgovarjati, a ni se dal. »Na vrh lista napišite svoje ime, poleg pa VSM!« je ukazal. Tresli
smo se kot žolce, ko nam je narekoval nalogo. Morali smo nekaj seštevati, odštevati _ ne spomnim se več natančno. Nazadnje je enemu izmed sošolcev profesor dejal, naj prebere rezultat. »Tisoč tristo devetintrideset!« je ta odgovoril. »Aha, to pomeni, da si star trinajst let in da imaš številko čevljev devetintrideset,« je razložil profesor s širokim nasmehom. Končno smo dojeli, da je bilo vse le igra. In da smo iz rezultata razvideli svojo starost in številko čevljev. »Ja, da ne pozabim: zagotovo
pas. Tudi tisti, ki delamo v šoli (čeprav krize vzgojite-lji/-ce in učitelji/-ce zagotovo nismo povzročili) smo pripravljeni dati svoj doprinos. Sam osebno nimam težav s tem, da mi vlada zniža plačo in vzame regres, nikakor pa se ne morem strinjati s tem, da bomo ravno zaposleni v šolstvu plačali največji delež za tuje grehe. Samo v šolstvu vlada namreč predlaga poleg nižanja plač tudi poviševanje normativov, povečevanje obsega dela in zmanjševanje števila zaposlenih. Vlada ne predlaga višanje normativa za tiste na ministrstvih in drugih uradih, ki morajo kljub dobri plači najemati zunanje svetovalce, da opravijo njihovo delo. Vlada ne predlaga višanje normativa za tiste državne bankirje, ki so zmetali skozi okno (in v svoje žepe) milijone našega denarja. Ne. Normativ bi zvišala vzgojiteljici. Tisti vzgojiteljici, ki naše otroke med drugim nauči, kako se obnašamo za mizo, kako gremo varno čez cesto, kako si umijemo roke na stranišču in še kar je takšnih reči, ki so sicer v prvi vrsti domena starševske vzgoje, a jih starši v norem tempu kapitalizma vse pogosteje prepuščamo vrtcu in šoli. Vlada bi višala normativ tisti učiteljici, ki po pouku pripravlja nadarjene
učence na tekmovanje in nato zvečer ob desetih, doma, za svojim računalnikom razmišlja, kako bo naslednji dan učencem čim bolj nazorno razložila računanje ulomkov in risanje trikotnika. Učno obvezo bi višala učiteljici, ki učence prepričuje, da je prav biti delaven in pošten (čeprav tega počasi še sama ne verjame več) in da so poslanci s ponarejenimi spričevali le izjema in ne pravilo. Da se razumemo: tudi v šolstvu so (tako kot v drugih poklicih) slabi in dobri. In tisto, kar bi upravičeno pričakovali od ministra, je to, da predlaga ukrepe, ki bodo naše šole naredili boljše. Predlagani ukrepi so vse kaj drugega kot to.
Potem ko je naša finančno-politično-tajkunska naveza v preteklih letih uničila dobršen del gospodarstva in pravno državo, je sedaj očitno na vrsti javno šolstvo. Ko je finančni minister kmalu po volitvah povedal, da tajkunom ne morejo nič, ker kar je bilo je bilo, ko vlada kljub drugačnim napovedim še vedno potrebuje na stotine agencij, uradov in drugih svetovalnih teles, ko so upravam v državnih bankah, zavarovalnicah in drugih podjetjih lahko samo priporočili, naj vendarle ne izplačujejo previsokih regresov (pa so si jih nekateri kljub temu),
ko si uprave v teh podjetjih kljub izgubi še vedno delijo visoke nagrade in odpravnine, je očitno napočil čas, ko je treba udariti po šoli. Namesto da bi si že končno en minister vzel čas in tudi v javnem sektorju ločil zrno od plev, sprejemajo ukrepe, s katerimi bodo prizadeli ne le zaposlene v šolstvu, ampak predvsem naše otroke, učence in dijake in s tem nas vse. Pri tem mislim predvsem na višanje števila otrok v vr-tčevskih oddelkih in števila učencev v razredih. Minister za šolstvo očitno nima pojma o realnem stanju v naših šolah. Ali pričakuje, da se bomo učitelji v razredu s 30 otroki lahko posvetili vsakemu posebej, da bomo posebej pozorni na nadarjene učence in na tiste s posebnimi potrebami, da bomo uporabljali aktivne metode dela, da bomo vsakemu učencu dali možnost, da izrazi svoje mnenje in pridobi povratno informacijo? Vsak, ki dela v šoli ve, da to ni mogoče. To vedo tudi tisti, ki te ukrepe pripravljajo, a jih javnosti ne povedo. Stroka jih ne zanima, ljudje jih ne zanimajo. Brez dvoma gre v šolstvu za več kot le varčevalne ukrepe. Gre za veliko več.
SANDl ŠARMAN, učitelj in oče treh osnovnošolcev
vas zanima, kaj pomeni VSM! Veselo skozi matematiko!« je še pojasnil.
Od tistega trenutka smo ga oboževali, matematika je postala zabavna, naše ocene pa precej boljše. Žal je kmalu odšel. Nadomestila ga je profesorica Evgenija Vojska. Nomen est omen, bi dejali stari Latinci. lme pove vse. Vsi smo se bali njenih »hrušk«, kot smo poimenovali udarce s členki po glavi, in frcanja v ušesa. Najbolj trdobučnim je matematiko vlivala z udarjanjem z glavo ob tablo. Verja-
mem, da se predvsem mlajše generacije čudijo takim metodam, vendar je bilo to tedaj nekaj precej običajnega. Seveda sta temu primerno padli moje zanimanje in ocena pri matematiki. Za vedno.
Tale precej dolg uvod naj bi pojasnil, zakaj sem bila prepričana, da sem se zmotila, ko sem zadnjič na televiziji slišala zanimiv podatek in ga aplicirala na domače razmere. Menda povprečna slovenska družina porabi že petnajst odstotkov proračuna za hrano, je z otožnim glasom dejal napovedovalec. Koliko torej to znese pri nas doma? Vzela sem računalnik, ker »peš« seveda že zdavnaj ne gre, in izračunala, koliko je petnajst odstotkov. Potem sem seštela račune za hrano, ki sem jih v zadnjih treh dneh dobila v trgovini, izračunala povprečje na dan - in se zgrozila. Ne, ni mogoče. Zmotila sem se, ker mi matematika ne gre. A sem preračunala še enkrat. lsto. Tako ne gre več
naprej. Ni čudno, da se najin proračun vedno težko izide. Ker ga dobesedno zajedava! ln sem naredila načrt.
Koliko lahko porabim na dan, da se bom držala povprečja. Po tretjem zajtrku z margarino in marmelado je moj dragi modro pripomnil, da menda obstajajo tudi druge jedi. Nekje v meglenem spominu ima omlete, salamo, maslo in podobno. Nisem komentirala. No, čez nekaj dni me je po sicer izvrstni prežganki in »grenadirmaršu« (za nepoučene, to je odlična packasta zmes krompirja in makaronov na prepraženi čebuli) sočutno prijel za roko. »Draga moja, saj se ne bom jezil! Povej le, kaj si kupila, da sva ta mesec na tako nizkem proračunu!« »Nič nisem kupila,« sem bila užaljena. »Le ugotovila sem, da preveč zapraviva za hrano! Na televiziji so povedali, da slovenska dru-
žina za to porabi le petnajst odstotkov proračuna. In sem sklenila oklestiti stroške, da bova v povprečju!« »Rezultat pa je na krožniku,« je zamo-mljal Hanzi. »Verjamem, da si dobronamerna, ampak pozabila si, da je statistika kot bikini: veliko razkrije, ampak najpomembnejše stvari zakriva! Zato je popolnoma nesmiselno upoštevati jo!« »Kaj torej predlagaš?« sem vprašala. »Za začetek - eno pošteno kosilo!« »Ampak, finance sem zastokala. »Pozabila si, koliko sva že prihranila, recimo pri avtu!« »Kako?« »Povprečna starost slovenskega avtomobila je osem let. Najin to statistiko krepko presega. Evo, imava že za nekaj let poštenih kosil!« Ja, kaj bi jaz brez mojega dragega? Mi je takoj postalo lažje. In sem šla zamesit kolač. Z orehi. Ker sva toliko prihranila, mi zdaj res ni treba tako zelo varčevati.
Petkovo humoresko je tudi tokrat pripravila Mateja Reba.
Izkoristite brezplačno niansiranje ob nakupu JUPOL Gold
V posebni akciji vam v aprilu 2012 ponujamo možnost brezplačnega niansiranja v 318 odtenkih (I. - IV. cenovni razred) po JUB-ovi barvni karti. Akcija poteka v vseh JUMIX centrih.
□JUB
Ste že izbrali svojo najljubšo barvo?
Jupol - najboljša izbira barv za zaščito in dekoracijo notranjih zidnih površin
Pomlad je pravi čas, da svoj dom osvežite z novimi in modnimi barvnimi odtenki. Intenzivne in živahne barve naj prebudijo vašo življenjsko energijo, naravni in pastelni toni pa vam zagotovijo privlačno in toplo zavetje doma povsod tam, kjer si to najbolj želite!
Jupol Trend in Jupol Junior sta visoko pokriv-ni barvi in s pripravljenimi odtenki na trgovskih policah na voljo vsem tistim, ki radi z valjčkom hitro uresničite svoje barvite načrte. Če se zidovi v prostorih pogosto umažejo, uporabite kakovostni in visokopralni Jupol Gold, ki vam ga pripravijo v več kot 2000 barvnih odtenkih. JUB na trgu že več kot 40 let ponuja kakovostni in izjemno pa-roprepustni Jupol Classic, ki ga poznate že vsi. Z
visoko prekrivno belo barvo Jupol Brillant bo na stenah zadoščal enkratni nanos, izbirate pa lahko med številnimi barvnimi odtenki. Za učinkovito prekrivanje madežev bo pravšnji Jupol Block, za zaščito zidov pred plesnijo pa Jupol Citro. Novost v ponudbi je vrhunska notranja zidna barva Jupol Strong, s katero zagotavljamo desetkrat večjo pral-nost v primerjavi z drugimi notranjimi barvami, desetkrat večjo odpornost na mehanske poškodbe barvnega filma ter tudi odpornost na madeže.
Računalniško mešanje barv po JUMIX niansir-nem sistemu nudimo na več kot 100 prodajnih mestih po Sloveniji. Barvo vam v želenem odtenku pripravimo v manj kot 10 minutah.
JUB Design Studio
Pri izbiri barv se lahko posvetujte tudi z našim arhitektom. Pokličite 01/ 588 42 66.
JUB, Dol pri Ljubljani 28, 1262 Dol pri Ljubljani, T: 080 15 56, E: info@jub.si, www.jub.si
Odkrivamo turistične bisere naših občin
v okviru Dežele Celjske smo tokrat v oddaji Pojdi z menoj spoznavali Šentjur. Mesto skladateljev Ipavcev, mesto z bogato kulturno dediščino, mesto, kjer bo med 19. in 29. aprilom Šentjurjevo, že 22. po vrsti. Iz leta v leto v Šentjur prihaja vedno več obiskovalcev od blizu in daleč, prav tako tudi tujci velikokrat pridejo na Šentjurjevo, ki ponuja zares pestro paleto dogodkov, saj je inovativno, tradicionalno in zabavno zastavljeno in tako zanimivo za vse ciljne skupine.
Z otroki se lahko zabavate na Jurčkovanju, mladi bodo prišli na Šentrock, poskrbeli so za veselo druženje v ve-seličnem delu, prav tako so pripravili tudi bolj umirjene in resne koncerte. Vsako leto poskušajo pritegniti na dogodek tudi nove ciljne skupine. Letos še posebej računajo na obiskovalce iz sosednjih zdravilišč. Ker ljudje vse bolj iščejo naravne in zdrave izdelke, je letos mogoče kupiti tudi številne tovrstne iz lokalne samooskrbe. Že včeraj so odprli razstavo Naravno je zdravo, ki ima osrednjo temo spominkarstvo.
Šentjurjev sejem je tako kot celotna prireditev obarvan kot preplet inovativnega
Danes in jutri bodo odprta vrata muzejskih zbirk v Zgornjem trgu, sicer pa se kulturna društva vključujejo tudi v še nekatera druga letošnja dogajanja na Šentjurje-vem, predvsem v etnološko obarvano Šentjurča-novo poroko, ki je novost letošnje prireditve.
in tradicionalnega. Sejmarji prikazujejo tradicionalna znanja in kreativne zamisli v novih izdelkih, ki jih predstavljajo na stojnicah.
Veliko glasbe
Pomembno vsebino Šen-tjurjevih prireditev prispevajo različni kulturni dogodki, večinoma tradicionalni, ki jih obiskovalci zelo dobro sprejemajo. Začelo se je včeraj zvečer s Crescendom, pestra in zanimiva uvodna prireditev je bila letos v znamenju te vokalno-inštrumentalne skupine. Jutri ob 11. uri bo na Ipavčevem vrtu gledališka predstava za otroke Čebelica Debelica, zvečer pa bodo obiskovalci prisluhnili reviji narodnozabavnih ansamblov in se poveselili z ansamblom Petka.
Že 16 let pripravljajo srečanje pihalnih orkestrov, ponavadi prav na Šentjurjevo nedeljo, tudi tokrat bo tako, ob 18. uri boste lahko v Zgornjem trgu prisluhnili Sloven-skogoriškemu orkestru MOL iz Lenarta, Pihalnemu orkestru Slovenj Gradec in seveda Pihalnemu orkestru Šentjur. Najstarejša kulturna prire-
V okviru Šentjurjevega si bomo lahko ogledali tudi razstavo Naravno in zdravo, ki ima osrednjo temo spominkarstvo.
Na Šentjurjevo lahko gremo tudi z vlakom, sicer pa si lahko več o prireditvi ogledate tudi na www.sentjur.si.
ditev v okviru Šentjurjevega pa je revija odraslih pevskih zborov. 22. po vrsti bo vseeno malce drugačna, prvič jo namreč pripravljajo na Ponikvi, in sicer v čast Slomškovega leta, to je 150-letnice njegove smrti, poleg kraja prireditve, cerkve sv. Martina, pa bo tudi v programu veliko Slomško-
vih pesmi. Koncert bo 26. aprila ob 19. uri.
Že nekaj let zapored se prireditve končujejo s koncertom ljudske glasbe v cerkvici
na Botričnici, letos pa so v goste povabili Ljudske pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline skupaj s citrarko Urško Bider. Prisluhnili jim bomo v
nedeljo, 29. aprila, ob 20. uri, po koncertu pa nas bodo pogostili učenci Šolskega centra Šentjur.
SIMONA BRGLEZ, foto: TimE
Utrinek z lanskoletne prireditve Šentjurjevo
Šentjurjevo so nam približale Anita Koleša, vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Občine Šentjur, Alenka Testanjer, vodja TIC-a Šentjur, Breda Retuznik, vodja sektorja za razvoj turizma in podeželja RA Kozjansko, Marjana Novak, odgovorna urednica Šentjurčana, ki je organizator poroke in Saša Rečnik, predstavnica Študentskega kluba mladih Šentjur.
Fotografije tudi na Facebooku Novi tednik in Radio Celje ter na www.radiocelje.com.

NabSm v vašo prihodnost
OftIMCIJO ntlMO FlNArJORA E™0I5K\UNI|A £vTCp5lfi sodalri skbd
Evropski sklad za regionalni razvoj
ZAVOD CELEIA CELJE
»Projekt RDO DEŽELA CELJSKA delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, izvajanje razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.«
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
PREDSTAVLJAMO VODITELJE RADIA CELJE
SOBOTA, 21. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
NEDELJA, 22. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Marko Božiček, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PONEDELJEK, 23. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Marko Božiček, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 24. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 25. april
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
ČETRTEK, 26. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
PETEK, 27. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.25 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
Boštjan Leben
Sreda je za glasbene sladokusce
»Ja, res bi se lahko reklo, da sem zašel,« Boštjan Leben v smehu povzame moje vprašanje, kako se je znašel pred mikrofonom Radia Celje. Kot človeka, ki 24 ur na dan živi za in od glasbe, ga je pred leti k sodelovanju povabil glasbeni urednik Stane Špegel. In tako je postal del radijske družine, četudi sam sicer radia nikoli ne posluša.
»Morda to za radijskega voditelja ni ravno pričakovan ali politično korekten odgovor, a tako pač je,« pojasnjuje. Glasbeni učitelj, skladatelj, producent in multiinstrumentalist namreč preveč ceni dobro glasbo, da bi jo sprejemal kot zvočno kuliso katerekoli radijske postaje. Se mu vse skupaj zdi veliko preveč »na prvo žogo«.
Tako se je že pred več kot desetletjem rodila izjemna glasbena oddaja Saute Surmadi. »Domišljam si, da je njena glavna kvaliteta izobraževalna funkcija. V tej oddaji človek sliši glasbo, ki se sicer vrti le redko. Zato to oddajo poslušaš ali pa ne.« Boštjan tako
predstavlja vrhunske glasbenike iz sveta džeza, etna, bluesa. Svoje poslušalce vabi na glasbeni sprehod mimo utečenih poti Evrope in Severne Amerike tudi v Afriko, Azijo in Južno Ameriko. V tem svetu, ko se zdi, da je veliko stvari izgubilo svoje bistvo, hoče Boštjan iz oddaje v oddajo ljudi opozarjati na to, da bi bilo življenje brez glasbe, brez zavedanja o pravi vrednosti stvari, nesmiselno. »Če bi radi svojim ušesom privoščili malo drugačno zvočno kopel, ste prav gotovo dobrodošli v našo družbo,« še doda Boštjan. O radijskih anekdotah je bolj redkobeseden, a je človeku takoj jasno, da sta s tehnikom Mitjem Tatarevičem uigran tim, ki bi lahko povedal marsikaj zabavnega.
Saute surmadi se s tem tednom seli v nov termin. Po novem mu lahko prisluhnete vsako sredo ob 19.15. Dajte si priložnost in morda boste že naslednjo sredo ugotovili, kaj vse ste doslej zamujali.
StO
Foto: GrupA
NPC
Božiček pride v nedeljo
V oddaji Znanci pred mikrofonom vam bo v nedeljo po 10. uri Dean Šuster predstavil Marka Božička, ki nadaljuje tradicijo osvajanja medalj celjskih atletskih veteranov na velikih tekmovanjih. Večkrat je bil balkanski prvak, nato je v teku na 400 metrov z ovirami osvojil tretje mesto na evropskem prvenstvu (na sliki desno), letos pa še eno bronasto odličje, na svetovnem dvoranskem prvenstvu na Finskem. Ponovitvi pogovora boste lahko prisluhnili v ponedeljek ob 18. uri.
		
	20 VROČIH	
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
..	FRIENDS - AURA DIONE FT.	
	ROCK MAFIA	(4)
2.	WE ARE YOUNG - FUN FT.	
	JANELLE MONAE	(5)
3.	HAPPY PILLS - NORAH JONES	(e)
4.	RUMOUR HAS IT - ADELE	(3)
5.	WHAT BECAME OF YOU -	
	DODGY	(3)
e.	IS ANYBODY OUT THERE	
	- K'NAAN FT. NELLY FURTADO	(1)
7.	LOVE ME - STOOSHE FT.	
	TRAVIE MCCOY	(4)
8.	TURN UP THE MUSIC -	
	CHRIS BROWN	(2)
9.	BACK IN TIME - PITBULL	(1)
.O.	IT'S POSSIBLE - ROXETTE	(2)
DOMAČA LESTVICA		
..	ROMANJE - TABU IN	
	ANDREJ ŠIFRER	(3)
2.	POSLUŠAJ - AVTOMOBILI	(4)
3.	NOVA OKUPATORKA - ZORAN	
	PREDIN &COVERLOVER	(2)
4.	USTAVIMO ČAS - GOGS	(e)
5.	ZADNJI POLJUB - NUDE	(1)
e.	VERJAMEM - EVA BOTO	(e)
7.	OKNA NA STEŽAJ -	
	VLADO KRESLIN	(4)
8.	HOLLYWOOD -	
	SIDDHARTA & LARA-B	(3)
9.	MORDA - PANDA	(2)
.O.	POČASI - MANCHE FT.	
	ADAM VELIČ, VAUKS, DENI	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	WHAT A LIFE - ROCHELLE	
	CALL ME MAYBE - CARLY RAE	
	JEPSEN	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	METULJI - PLIŠ	
	NOV NOR ČAS - HEAVENIX	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	MUZIKANTI - ŠPILAMO -VIKEND	(3)
2.	LJUBIM TE SLOVENIJA ZELENA - ZREŠKA POMLAD (1)
3.	LE K TEBI VLEČE ME -KRAJCARJI	(2)
4.	NAŠ PODKRAJ -PODKRAJSKI FANTJE (4)
5.	DOBRO VSE SE VRAČA - ČAR (7) PREDLOG ZA LESTVICO POKAŽI MI, DA ME IMAŠ ŠE RAD
- NAVIHANKE
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	STARI GRAD - IGOR IN ZLATI ZVOKI & FANTJE S PRAPROTNA	(5)
2.	NA VESELICI - NOVI SPOMINI (1)
3.	DOBER DAN, LEP
POZDRAV - ROSA	(4)
4.	MOJ STARI AVTO - ANS. PETRA FINKA	(3)
5.	RAZVAJANKA - AZALEA (2)
PREDLOG ZA LESTVICO
CVET POMLADI - JAVOR Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
INFORMACIJE
KRAUESTVO DOBREGA OKUSA
mesec
DIŠI PO DUBROVNIKU
Za okusno hrano, kije dišalapo morju, je tokrat poskrbela Marijana Kolenko, raimateljica OŠ Lava. Kuhanje ji je v užitek, vedno poskrbi za lepo pogrnjeno mizo, le obveznosti tako skrajšajo njen dan, da so za njeno ustvarjanje bolj dobrodošli konci tedna. Uživa v čokoladi, zagotovo pa je ne boste videli s hamburgeijem v rokah. In kdo naj še kuha v naši oddaji? Pišite na. mdio@nt-rc.si.
HOBOTNICA S KROMPIRJEM VPEČICI
Sestavine:
1 velika hobotnica, 4-5 večjih krompirjev, 1 velika čebula, nekaj zrn česna, peteršilj, lovorov hst, rožmarin, sol, poper
Priprava:
V globoko posodo - pekač - damo malo olivnega olja (v primeru, da ga ne marate, je lahko navadno sončnično olje), dodamo 1 veliko na drobno sesekljano čebulo, nekaj zrn česna, sesekljan peteršilj, zelenje, sol, poper, lovorov hst, rožmarin in dobro premešamo. Dodamo kozarec lielega vina in kozarec vode. Večje krompirje olupimo in kar cele (zelo velike prerežemo na polovico) damo v posodo, prav tako očiščeno hobotnico - eno veliko aU več manjših. Krompir in hobotnico dobro obrnemo v pekaču, da se z vseh strani namasti in prepoji s pripravljeno marinado. Pekač pokrijemo in pečemo v pečici pri visoki temperaturi od ene ure do ene ure in pol, da se hobotnica dobro zmehča.
Namesto hobotnice lahko uporabimo lignje, so prav tako okusni in dobro teknejo. Velikost hobotnice je odvisna od števila družinskih članov ah gostov.
Nasvet: hobotnico je dobro prej zamrzniti, saj se tako hitreje zmehča. Prav tako lahko pri pripravi marinade uporabimo domišljijo, predvsem pa sestavine prilagodimo lastnemu okusu.
DUBROVAČKA TORTA
Sestavine:
8 rumenjakov, 8 žhc sladkorja, 25 dag mletih orehov, sok in lupinica 1 neškropljene pomaranče. 8 beljakov, 16 žlic sladkorja (lahko tudi manj), 25 dag mletih olupljenih mandljev, sok in lupinica neškropljene limone, marelična marmelada, čokolada, olje ali sladka smetana
Priprava:
Najprej dobro vmešamo rumenjake in sladkor, da zmes penasto naraste, dodamo pomarančni sok in lupinico ter nazadnje s kuhalnico vmešamo orehe in vlijemo v namaščen in potresen tortni model ah pekač.Beljake stepemo s sladkorjem v trd sneg, dodamo limonino lupino in sok ter dobro premešamo, nato ročno s kuhalnico vmešamo mlete mandlje. JVIaso vlijemo na orehovo podlago in damo v pečico, ogreto na 200°C. Pečemo 1 uro ah 1 uro in 15 minut, da je torta dobro pečena. Ohlajeno premažemo z marehčno marmelado in oblijemo s čokoladno glazuro. Čokolado počasi stopimo na pari in ji dodamo nekaj kapljic olja ali sladke smetane, da postane gladka in se lepo maže. Okrasimo po želji. Odlična torta, ki jo režemo na tanke kose in uživamo v vsakem grižljaju. Nasvet: Paziti je treba, da se čokoladni preliv ne sesiri.	NL
Marijana Kolenk^
Šp^F^lijevih jedi
Pomlad, ki je letni čas prebujanja in rasti, je tudi čas špargljev. Ta izjemna zelena kultura je bila v čislih sladokuscem že v antičnih časih. Danes jo cenimo zaradi izjemnega okusa, ki dopolnjuje številne jedi, hkrati pa ima na naš organizem vrsto blagodejnih učinkov. Zato smo tudi letos pripravili novo, bogato izbiro jedi. Spargelj bo na krožniku imel glavno besedo, ali bo pa nepogrešljiv spremljevalec mesnim jedem, kot tudi morskim in sladkovodnim specialitetam. S svojo posebno aromo obogati celo sladice.
"¡MIRAN
Dramlje, tel.: 05 997 00 87, 051 438 038
www.gostiscemiran.si
RESTAVRACIJA «»aiice
I? T D K	Sobotna in nedeljska kosila
tt I Kl\	Jedi po naročilu - a la carte
iffts lan, BiJkirtiat, 3000 csijt	Poscbna ponudba
r H „slaščice in bar
PON-PET: od 5:30 do 22:30	___ ti- - ^ ..
SOB: Od a:oa dt, 23 00	T	^^kliucene tfruibe
NED: od a:D[( dn 22:00	»eliko parkirišče
T: 03

Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
M
J
'Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja * Prostori In ponudbe za skupine
M" Bohorč ■■ ^
DOMALA kUHIMlA, MAUC^ PtZIE, KOSlU, AU CARD, CElMINtt; Spn^janaiBo Mw¿ito a vtijt iMjuttne Oni be
Bohofi Maijan ^p., Duiflwi Kvedifl M, 3830 Scnflur pri Celju, Tel,:	(0)3 746 U 30, Mobile.- ++386 (0)41 666 7S6
»i^oPRIo^
ÄHÄCU
KRAUESTVO DOBREGA POČUTJA
FRIZERSTVO, ^nja KLOPČiČ,s.p.
I Dobrova 16,3000 CELJE
•ŽENSKO, MOŠKO	I GSM 031/371499
IN OTROŠKO STRIŽENJE J
• PODALJEŠEVANJE LA^ ^I •SVEČANE PRIČESKE
ßI@NA
■i o z n E - I x A
Moda oblikovanja las jejptos predvsem minimali-stična, kar pome^^enotne in ¡preproste barve. Tako v modi kot v frizerstvu gre zajjiffazito individualne pristope. Vodihjlk svetovni frizerski^okovnjaki, večinoma iz Londona, narekujejo indif^ualnost, prilagojeno načinu oblačenja, željam stranke... Znani frizerski mojstri pri nas pa dodajajo, da sopri laseh modne polne oblike in lepo natančno_postrižene linije pričesk, nadgrajene z ravnim, valovitim ali siiodranim konč-
Novost letošnjega leta so predvsem fepi in negovani lasje ter sijoče bj^e z dodatkom pramenov v drugačnem odtenlai^Prav tako so modeme vse dolžine las. Pričeske so spuščene ter bujnejše. Tako pri pričeskah kot pri preostali modi se čuti pridih 70. in 80. let!
Mošld so letos prišli skoraj na klasično striženje s pridihom vojaškega videza, le daje zgornji del daljši in zaznamovan s prečko na strani, prednji del pa sega na obraz - retro videz s pridihom modernega stiliranja!
sebj
Jelena Založnik, s.p.
CELEIAPARK, Aškerčeva 14,3000 Celje tel.: 03 5 483 483 • gsm: 041 31 31 33 e-mail: lnfo@kozmetika-biona.com www.kozmetika-biona.com
Delovni čas:
08.00-16.00 (torek, petek)
1100 - 20.00 (ponedeljek, sreda, četrtek)
sobota po dogovoru
VZORCASTESAMOSTOJEiE NOGAVICE
«^líWcfiViWíS)"
Martina Pinter s.p.
GLAVNI TRG 10
3000 Celje Tel.:03/B207720
DOKOLENKE STOPALKE
E-pošta: martinapinterpgmail.com Tel.: 03/B20 77 20
Rezervacije na tel.: 03 1 849 996
DEŽELA SPROSTITVE
Viktor Cepelnik s.p. Kontakt 040-385-017 TEMI KREttC spletna stran: LuiJULu.terrakrenc.si niUDliVlO:
ANJAKLOPČIČ
MASA2E, OEPIU\CIJE, ULTReoONE TERAPIJE, UJELLESS SOBE
PRfSOTERAPIJA (strojna limfna drenaža). KAVITACIJA (odprava celulita in oblikovanje telesa).
NOVOSTI:
tAOPA ZA MOSN^JS^ gŽ^NŠ9 lj»La if^lS
3000 Celje	^	ODPRTO:
Ponedeljek - petek: med 9.00-18.00 Sobota: 8.00-12.00
M.: 041 941 894; T: (03) 620 98 81 £-mail: iris.tomazin@gmail.com
INFORMACIJE
y
Dom je ptinavadi oaza miru, kjer se počutimo varno. A kaj hitro se lahko zgoili, d^ se nam kakšna reč pokvari, hi takrat se počutimo nemočna, saj ne znamo rešiti ležav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrziično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočili na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ka se odločamo za nakup izdelkov oziroma storile v. ali takrat, ka začnemo obnavljati, urejali okolica. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje tiaj iščemo pomoČ, pri Čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno,
Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zalo vam jih pormjamo iz prve rake s pomočjo našill strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali poniidniki storitev, ki Se niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo pojiudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je, da pokličete 031 692-860, tn sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še balj prepoznavni v svoji in naši oko-


bvanievog»^^- «
031 69*^®
íaaídaífliti^ l/se m stretiol ^ www^treha>metalko.si
jsr: WnM m 9SiicCei «j «^niA brlgltiJMaieariuMt
ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDFACUNA NA KLIUC POKLlClfE HASEGA strokovnjaka ;ASTREHE na GSM: 041 6í2 335
Delovni fast
MESTNA ŠIVALNICA
Natalija Cokan aJp. GSW: 04i 444-288	¿
mn^ariMÜvüjMTaínknjítv«	. .iiV.-fttr [JJ» - J S.flO
Cankaiji»« «1.2.^00(1 Osljt	Sobi W» - IJ.OO
Í OTAMJE PO NAllOíSHflf^í^Sy modnaiililííila "ffloil« flljlefce 1^0PtLA,VtL\ OBLAČIL: 'báj^je *oknjc 'mcojivautlrg •menjava podlog, t;ij>iuijc
Zima »je poslovila, zato vabIJ eri na pr«inon tažo gu m:
-	Velika izbira ^iim in platišč tEi moinost tirambe viiih guTr.
-	FVevi^m inudvo^izrabijenili vml -ServiiravieMamke vozil.
Mmmm
imt popusta na premíirtsií gum, ob pfedloiiMttjaojja».
KlA MOTORS avt()hiša ikorjanec
Marl bor jha 115, CetJe.	OB M, O? 1 609 411
B fd, KK W/MO 7U,lni M JU S ti
Zelena IbiNiKA
skuvu.
www jclena-teh n I ka.eu
Tel.: 03 491 66 00
žACE .lonsered -15%!]
«s®
WÜLEJ BtJA^ s P
mulej .d«jaii@3 iol .ner
—_ ^ SeiFičeiia 10-133000 Celje
íísnír Cte t: m754m
íftííüDai	tel.. w u / J t OD t
X

odprava vseh vrst avtomobilskih prask polita nje vozil, valjenja plastike, liaJnscKtprdva rje, popravila po toii, odstranjevanje barve In gnfiiov z avta
Flonti d.D.«. '
PE Vrtnarija TOPUK Gorica 41, 3000 Celje CSM:04I7S7»79
I* uudltcv ia ndtimnje; * Ttlaprodaja ta miUapredKts «kiuniJa raitlia in en'
S kartico zvestobe do 7% popusta
m«; ^
i
VZDRbVALNA DEU,II[IAFTKIIE KOPALNIC MMJIN PUUliMS.P„ŠrOPazi, J131 CMÍEUn
GSM: 041/577-316,
MHl: IHiitiDrpikoHt^iiuil.nim
KeiamšCai^ deb .vodoradna instalaciji .menjsiva radialDijev, nunjii ziianlta dila, ele km Invsj vzdrževalna dtla.tttadaptadj« kopalnic. Izdelovanje moulhov. bordtitbništnjenizl» ^ swnslie otmib. izdeiiva talnega gretja v sla repi kopainlcali In talnih kadi s lanalflR _
mOOPlUVIIUD -ÍTiniDIVNO,KITKO IN PO KONKUHEHÍNTH (fKHH! SI ;>HIFIHI«JIMOP
FRENKM
pr-odgjA, rnorrtoig. prg^'"^
NwiílfFianci.p, hiianaKvedra 38^230 Senqur KM:04T787SJS e-mail: fter^nunck^^mail.oitn
''vse za ogrevanje, vodovod, arezračevaitje, plin"
-Meja
-sKtovanJf
^MebMpmudb
-pwUjj
■rmniaia
pea
-totilaniefrpalkf
-knleictDijj
-Jjojleiil
-in|idfl&lBO|iiEnid
• BAH^olxinleahiEiHiHv -dlmnllti
iCURAVIltift: lAÍKU
hé
THFiRMANA
lilijo
MANUALNA TERAPIJA
IzvAjA: Dr, a, VERSININ ortoped mvmatoloc
FTTDÍ DAa., DuHAjíK* llfl a, tOOO tjuniv^h« Tít- {13 /734-57-00,0J1 5« srtrr: toww.miDtSfc t-wir*! Fmxfflt-Z-ner
INFORMACIJE

I I I I
I I I I
I I I I
Rastlinska čistilna naprava
Proces je preprost. Trstika za rast porabi dušikove in fosforjeve spojine ter tako s pomočjo gramom prečisti vodo v tolikšni meri, da jo lahko spustimo v potok, zalivamo vn, polnimo ribnik ali pa jo s peljemo nazaj v hi So in jo porabimo kot sanitarno vodo. RČN je namenjena samo odpadnim vodam, kar pomeni, da moramo trde delce zajeti pred izpustom vode v napravo. Nalagajo se v greznici in jih odstranimo po nekaj letih - odvisno od velikosti greznice, Zelo pomembno je, da je celoten sistem do izliva vode v potok vodotesen, kajti vedeti moramo, da če je v sistemu premalo vode, pride do prevelikega koncentrata strupenih snovi in rastline odmrejo. Pred začetkom izdelave RČN moramo upoštevati Število družinskih članov, kajti na osnovi tega podatka izračunamo prostornino in s tem količino gramoza ter rastlin, ki so potrebne za čiSčenje vode. Če je izračun napačen in je RČN prevelika, pride do velike koncentracije strupov in rastline lahko odmrejo, če Je premajhna, pa pride do prehitrega pretoka vode in sistem ne utegne opraviti funkcije, zato je voda na koncu Se vedno onesnažena.
Izdelava rastlinske Čistilne naprave
Za izdelavo potrebujemo nekaj časa in nekaj iznajdijivosti. Vedeti moramo, da bo RČN prej ali slej potrebno očistili, ker se gramoz po letih zamaže v tolikšni meri, da ne deluje več. Za izgradnjo potrebujemo jamo (primerne velikosti), ki jo nepredu-Sno zatesnimo s folijo ali ilovico. Na dno nasipijemo večji gramoz premera 100 mm, zadnjih 20 cm v viSino pa manjšega, premera 30 mm. Pomembno je, da cev na začetku jame spelje-mo na dno ter jo razpeljemo levo in desno, da voda začne svojo prečišče-valno pot na dnu in opravi vso pot navzgor do koreninskega sistema tr-

stike in do izliva skozi zadnjo cev.
Če se odločimo za sistem z dvema bazenoma, potrebujemo les pravilnih dimenzij za izdelavo bazenov, folijo za zatesnitev, plastične cevi premera 100 mm za povezovanje sistema, betonska ali plastična jaška (pred in med bazenoma), s katerima lahko reguliramo višino vode v bazenih in ki obenem omogočata lažji dostop za čiščenje cevi v sistemu. Pomembno je, da se vodi omogoči pretok vode iz bazena v bazen in tudi iz sistema z nižanjem nivoja vsaice naslednje cevi za dva ali tri centimetre. Potrebno je imeti domišljijo, nekaj dni časa, malo znanja in veliko volje in narava nam bo zelo hvaležna, kajti tudi vizualno RČN z zeleno trstiko, ki jo pred zimo pokosimo in pustimo na čistilni napravi, da voda ne zmrzne, spada v naravno okolje.
mSTALACIJE JEKL
ogitiMnJc In TOdomd, iltemativni viri ogrevanja, toplotne trpante, talna ogrevanja
Zadobn)va34/a 3211 jkol^a vas
GSM: 031-329-702, ^mail: bllsUnstaEadje^gmaiLcnin
cvetličarna in darilni BUTIK
m ^Jil	Na»UHriticmlkt.|i.
'	Poslovne enote:
^	Katobje-Sentjur-Celje
Kontakti 031-363-506 in 031-302-666 Spletna strani www.cvetlicarna-natasa.coTn
iiVlUm FLfICCA
. - merila tkJfrtina /opravila Td:. m m Oti
^ - fitfnr in i^a^tia mncMi! MaOl - tudi uinja ' - ma\iim ZB^, foiltn. Zife^^	~~~
krajšanje hlač
dSEimdfll>e; Iti GRATIS
- ei^i^ Ln. Orjai^
^^^ -inje^iitfe...	_
Zangrad
spff^na gradbena, faiada^ka bi sUkopl^kaTSka d^ Ka/mčičeva 7 3000 Ceife E-maiL mfy@^mgrad.si
www,zangnuLsi
m
Telefon: 031 713 240
mtmmi veishovšek
□213
mBUWOOVDIMIH IN CBIIMUIIH NAffiJWmSNIKUlKOMUie
DnmJCmniairiEKiu. PioiiiujuvK34/d, imra. piin:(M16S2 9DT
T; 03 / 57 30 044; INFO@DOM-STReHA.St;
M- 031 600 420 WWW. DO M STR EH A . S I
Prodfflo eJjfianiJi Ji^itiW
DOM-STREHA
TRUBARJEVA 17 3Z30 ŠENTJUR
rWALTHSR rDACHZtECEL
CREATON^
•411.' - MP VOOllNfi _l
'PftfKWVAW£ l/SEH VffSTK/irTffif ' /ZOLJtTOItSTVO
• STAVBNO KLEPA/ISTVO	* BltEZPLAČ£N OGlfO
BROmLAl/ ČANŽEK d.o.o.
fiečOyier3,32iC/Snifc; tei.; 0i/S77' 12-3 r fturiU/^S f «M!
inablim/:04f/639-B3ir ■KaOVSTVD, KlEHRtTVO C^DihlibrDn^^f.fiinK^-i.fJ
VKIOVSTVD. KlEHRtTVi
Za sodelovanje v oglasni rubriki
VSI NAŠi MOJSTRI
pokličite: E3E31Z3D
d o m o f t n a 1 -WHrstvo	
OOMOFtWU. IranROBACER tp. Ul. Bratov Janiaijev t (jSM;041 7S«MS telefon/fi«:03 7S1 n	■ KTOvitva -	jtavbro kleprarstvo -	montaio VelUK oker . Izdelava nadstrsiktiv -	izdelava ravnih in zelenih streh P(wblaU«nl krwe< H k* CEHAHI?. CREATON JONDACH, BHAMAC UNDM, HDSEKHA.TEGOLA, S-METAU ESAL ~
<PTIKK
sn
voirruu)
t VJtM HUHM01
■	SrnOKflVi« PRiGliP H OfJJ-*.
•	KvurTETHnsietiAnOKWuc
ZA HOtEKCUSK* D6tu
■	KVUJTC1WE KOHIWfme LEie
•	CHmA ZA ttJHTUKTWE li^E
T EOMCHADGAljtPfllZHiMU PftOlJViULCEV
MARJAN TEn2AN,i.p
p.p. 1013, 3102 CEUE	. lastim RUKHNipnDsiiin ustthnkecfthe-
Tal.: 03/491-30^, Fa*r03/401.38-01
DELOVNI Ca5: delflvrikl od B.00-1 B.00. wtrew od 6.00-1^.00
mrAmmj mjmm
Rcoiana Tajtaek - tiomšec
einnlti^ fT. 3{>tx> Ct^ iU Mi ¡7 tA

lAllTIAlixx.		
041 826594	'M	M
•	ADAPTACIJE KOPALNIC •	VODOVODNE INŠTALACIJE •	VSA ZIDARSKA DELA		
AliTIALd.o.o., Aria vas	3301 Petfovie	
26
ZA AVTOMOBILISTE / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prodaja
gospodarskih vozil še vedno dobra
O trgu gospodarskih vozil so na celjskem sejmu Avto in vzdrževanje govorili predstavniki nekaterih največjih avtomobilskih tovarn in predstavili novosti.
Le eno- ali dvoodstotni je 26,3 odstotni delež. Tokrat
padec beležijo pri prodaji lahkih gospodarskih vozil, so poudarili predstavniki Pe-ugeota Slovenija, ki ima pri nas največji tržni delež. Lani so prodali kar 1.656 vozil, ker
so na razstavni prostor sejmišča pripeljali novega experta in partnerja.
Predstavniki Volkswagno-vih gospodarskih vozil pri Porsche Slovenija so pove-
dali, da so lani dosegli okoli 15-odstotni delež na trgu. Ta trend se nadaljuje tudi v prvih mesecih letošnjega leta, ko je znašal okoli 17 odstotkov. Med razlogi za povišanje tržnega deleža so nova in prenovljena vozila, med njimi so crafter, caddy in transporter.
^Ročna A VTOPRALNICA^
& POURNI CENTER
VOZJLAZ LAKAVOZILA
TEMELjrrONOTRANfE ČIŠČENJE VOZILA
DEZINFEKCIJAKUMATSKENAPRAVE
ZA TERMINPOKUČnE. mSEDOGOVORTTE

Šola Vožnje — CADE J-
031344388
STEM KUPONOM 50% POP^STAJ
VZEMITE SI
www.cadej.si avtosola. cadej@sioLnet
Tel. 08 2052291
CAS ZA VAS!
DDP «KINO
WfanI ^oio
BRIO

Naročite paket POP NON STOP do 25.4.2012 in zanj boste 12 mesecev plačevali le 8,90*€ na mesec.
'Ponudbi vdia ob (2 meseini veiavi.
Na razstavnem prostoru je bila med drugim na ogled tudi tudi različna oprema za logistiko.
Kar četrtina lahkih gospodarskih vozil v Sloveniji je predelanih, od tega 80 odstotkov predelav naredijo slovenski partnerji s slovenskim znanjem, pravijo pri Renault Nissan Slovenija. Pričakujejo, da bo v prihodnje delež predelav še narasel in v tem vidijo tržno nišo. Lani so prodali 1.500 lahkih gospodarskih vozil, približno enaki so cilji za letos.
Na celjskem sejmišču so razstavili tudi najmočnejši
T U R N Š E K
vaš kabelski operater
www.turn5ek.5i 03 42 88 198 03 42 83 199
SkeniraJteQR [oFiSf^ kodo i vašim E v^j^w pametnim telefonom in si fl-^^S/iA oglejte celotno digitalno progfamsko sti emo,



Finančni lizing
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
BUzjfijicoydo dobtre^O/iwtoyKobUiiu
Zmagovalca izbora slovenskih gospodarskih vozil za leto 2012 sta: v kategoriji tovornih vozil actros Mercedes Benza, v kategoriji dostavnih vozil pa VW crafter. Izbor je organizirala revija Transport v sodelovanju z revijo Mehanik in voznik, glasovali pa so bralci in strokovna žirija.
serijsko narejen tovornjak na svetu, in sicer Volvov FH16 s 750 konjskimi močmi. Namenjen je najtežjim in najzahtevnejšim nalogam v transportu. V podjetju so na letošnjem sejmu Gospodarska vozila posebno po-
zornost namenili prav ekonomičnosti porabe goriva in posledično izboljšanju poslovanja, saj stroški goriva predstavljajo velik delež vseh stroškov.
TC
Foto: GrupA
Po kupeju še spyder i8
BMW je že pred časom pokazal študijo športnega avtomobila prihodnosti z oznako i8 v kupejevski izvedbi. Zdaj tovarna objavlja prve fotografije spiderske izvedenke, torej variante zgoraj brez.
Čeprav je vprašanje, kdaj se lahko i8 pojavi na cestah, je nedvomno, da pri BMW resno razmišljajo o tej možnosti oziroma avtomobilu. Spyder i8 s sedežno konfiguracijo 2+2 je v primerjavi s kupejevsko izvedenko nekaj krajši in z manjšo medosno razdaljo, pri pogonu pa to ostaja priključni hibrid, pri katerem gre za kombinacijo bencinskega motorja in elektromotorja s skupno močjo 260 kW/354 KM. Zmogljivosti spiderja še niso pojasnjene, vendar je jasno, da bo avto zaradi skromne teže vsekakor zelo hiter.	JK
l£TA_
80.000 km
R.S.L. D.0.0. LEVEC, LEVEC 56 C, 3301 PETROVČE
TEL.: 03 425 45 14,03 425 45 16, WWW.RSL.SI
ODPRTO OD PONEDEUKA DO PETKA od 08.00 do 17.00, SOBOTA od 08.00 do 12.00
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180

GOTOVINSKAPOSMLA
INODKUPIPOSOJILD04.000EUR
Do 36 meseew na osnovi OD, pokoiiiiio
PE CEUE, Ul. XIV. dhriiija 14,
03/4257000 PE MARIBOR, PartBansb 3«, 02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, \ Stanata Bomana 16,02/521-3000 !
BONAFIN PLUS d.o.o.
Shmanska 27,1000 IjiMjana
MOTORNA VOZILA
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVOl UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
PRODAM
GOLF, letnik 2008, prodam za 11.200 EUR. Telefon 041 835-789. 1405 PEUGEOT 306 1,6 i, letnik 1999, metalno moder, vsa oprema, s klimo, 5 vrat in dele za peugeot 306 in 106, prodam. Telefon 051 306-959. š 50 PEUGEOT 307 1,6 16 v style, 80 Kw, bencin, prva registracija 9/2005, 76.000 km, 5 vrat, rdeče barve, 1. lastnik, prodam. Telefon 041 688-311. 1472
KUPIM
MM
MINI bager Volvo, 3 tone, letnik 2004, 1.800 ur, kot nov in Takjuči TB 80 fr, 8 ton, letnik 2005, 3.500 ur, ugodno prodam. Telefon 051 306-959. š 50 SAMOHODNI gorski obračalnik Bertolini, z novim, 2 m dolgim trakom, prodam. Telefon 051 654-645. 1417 KOSO s pogonom za mutokultivator in ročno sejalnico za sejanje koruze in pese, zelo malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 041 858-725. 1426 PUHALNIK Grič z motorjem in cevmi prodam. Telefon 041 295-239. 1314 KOSILNICO BCS širina 127, Acme motor, nizka kolesa, zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 041 289-252. 1477 DVOVRETENSKI pajek Sip 230 in elektro motor, 7.5 Kw, 1.440 obratov, prodam. Telefon 041 271-340. 1474 BCS motokultivator, kosa, plug in freza, skoraj nov, ugodno prodam. Telefon 041 689-748.	1485
VSE vrste vozil, lahko v okvari ali ka-rambolirano, od letnika 1997 naprej, kupim. Gotovinsko plačilo, prepis na moje stroške. Telefon 041 795-652.
1305
STROJI
pnmm
astrolog n]a
0906430
pRoDAM
mimm
MIKSER za peso ali koruzo, je litoželezne izdelave, še nerabljen, lahko tudi brez. el. motorja, prodam. Telefon 041 663686.
1379
iastrologinja fjasnoviilnosi
IBIOTERAPQE
II
mumm
BWiamiH
mmmmi iMimsKSNmwmmm
DUŠAN LAH s.p.
Cesta Kozjanskega odreda 29a, 3230 Šentjur, tel. delavnica: 03 749 20 10 Fax: 03 574 17 41, GSM: 031-612-692; e-mail: betonama.lah@siol.net
Proizvajamo betonske zidake 20, 25, 30. Nudimo tudi betonske protipotresnike 20, 25, 30; betonske votlake 20, 25, 30, betonsko opeko 15, 12! POSEBNOST radialni zidak za izdelavo silosov, bazenov, gnojniln jam!
NUDIMO DODATNE POPUSTE NA VEČJO KOLIČINO!
TRAKTORSKO vinogradniško sadjarsko škropilnico (pršilnik) Agromehanika, 200 l, testitano, prodam. Informacije po telefonu (03) 748-3113, 041 585004.
STANOVANJE
KUpIM
1341
POSEST
pRoDAM
ODDAM
pRoDAM
1489
TRAKTOR, prikolico, kosilnico, obračalnik, trosilec, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130.
CELJE. Prodam ali oddam bistro v Novi vasi, 55 m^, opremljen. Telefon 041 720-579.	1229
NA Polani pri Jurkloštru prodam travnik, velikost 13.541 m^. Informacije po telefonu 040 891-578. 1378 NEPOZIDANO stavbno zemljišče, 1.350 m^, za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, v Kulturniški ulici v Celju, prodam. Parcela je že delno komunalno urejena ter najcenejša na tem področju. Cena 60 EUR/m'. Ogled dokumentacije in ostale informacije: Janez Cerovšek, Celjska cesta 11, Rogaška Slatina 25/1, po 16. uri. 1260 NA Ponikvi ugodno prodam parcelo, travnik, primerno za vikend, 2.400 m^, voda, elektrika, asfalt do parcele. Telefon 040 801-115. 1310 MANJŠE zemljišče za vikend ali počitniško hišico prodam. Telefon 5793-337.
š 40
PARCELO z izdanim gradbenim dovoljenjem za vikend, velikost 840 m^, Bovše pri Celju, prodam. Telefon 041 709-684.	1411
ZELO prostoren dvojček na Ostrožnem, z lepo zelenico, Ulica bratov Frecetov, prodam za 159.000 EUR. Telefon 051 684-804.	1452
BLIZU Svetine prodam novejšo kmečko hišo in približno 8 ha gozda in travnikov. Izredno lepa lokacija, možnost dodatnega zaslužka, od Celja oddaljeno 16 km iz Laškega 6 km. Telefon 031 475-016.	14 8 3
STANOVANJE, 38 m^, v Celju, na Hudinji, prodam. Vse informacije po telefonu 031 314-910.	1412
STANOVANJE na Frankolovem, v novem bloku, dvosobno, 1. nadstropje, 60 m', ugodno prodam. Telefon 051 306-959.
š 50
NA mirni in iskani lokaciji na Otoku, Slavko Šlander, prodam dvosobno stanovanje, opremljeno, s klimo, 54 m'. Vseljivo takoj, lepo ohranjeno, cena po dogovoru. Telefon 040 776104. ,	. 1457
ODDAM
PARU oddam opremljeno stanovanje, 42 m'. Telefon 041 650-737. 1392
MANJŠO sobo s samostojnim vhodom oddam. Telefon 041 650-737. 1392
ENOSOBNO stanovanje v Laškem, pri dvorani Tri lilije, ugodno oddam. Telefon 734-7699.	l 82
DVOSOBNO stanovanje, 54 m', v Celju, Ul. 5. prekomorske brigade, oddamo. Telefon 040 168-064. 1430
V	OKOLICI Žalca oddam v najem eno in dvosobno stanovanje. Telefon 041 961882.	1465
STANOVANJE, 30 m' in sobo, 28 m', v Kidričevi ulici v Celju, oddam. Telefon 040 220-081.	1461
V	BLIŽNJI okolici Celja oddam urejeni ženski ali paru opremljeno dvosobno stanovanje. Telefon 031 264-604.
1479
ENOINPOLSOBNO stanovanje oddam mlajši upokojenki, ki ima rada živali in rože. Telefon 030 290-137, 040 287-799.	1501
PRODAM
POSEST, 8.000 m', v okolici Šmarja pri Jelšah, oddamo v najem. Telefon 041 653-378.	1399
SKLADIŠČE ali obrt, 130 m', oddam prostor. Telefon 041 896-408. š 46 V CELJU na Ostrožnem oddam v najem lokal za mirno obrt, velikost 35 m'. Telefon 031 625-384. 1459
PRODAM
NAROČITE
imvii^nik
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
»1 T^ORNjHftl Z	KRAJA
OB PETKIH - ZGODBE S (CELJSKEGA
NAROCILNICA
I^^MROJlUir^^
NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
: KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
-«/i
PODPIS: •	^^
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Svet JZ Knjižnica Laško,
Aškerčev trg 4, 3270 Laško
v skladu s 17. členom Zakona o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/2001) in določili Odloka o ustanovitvi JZ Knjižnica Laško (UL RS, št. 114/2003, 53/2008) razpisuje delovno mesto:
direktorja JZ Knjižnica Laško
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje, in sicer, da imajo:
-	univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri,
-	opravljen bibliotekarski strokovni izpit,
-	najmanj pet let delovnih izkušenj,
-	organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo uresničevanje smotrov in ciljev zavoda, kar dokazujejo s svojim minulim delom.
Mandat direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v roku 15 dni po objavi razpisa. Vloge naj bodo poslane s priporočeno pošto na naslov: Knjižnica Laško, Aškerčev trg 4, 3270 Laško, s pripisom Ne odpiraj - razpis! Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v roku 8 dni po sprejetju odločitve Sveta JZ. Odločitev o imenovanju direktorja pa je pravno veljavna po sprejetem soglasju oz. mnenju ustanoviteljic, Občine Laško in Občine Radeče.
ZAMENJAM
TRISOBNO stanovanje z balkonom, 1/4, v Celju, Otok, 72 m', zamenjam za manjše v Ljubljani. Telefon 041 200270.	1494
AKUSTIKA
KLAVIRSKO harmoniko Melodija Mengeš, 96-basno, z elektroniko, malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 070 269302.	1440
ŽIVALI
PIŠČANCE brojlerje za nadaljnjo rejo prodajamo. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372.	1387
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 do 140 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. n
PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača krma, dostava, ugodno prodamo. Kupujemo od 1 do 10 dni stare bikce simentalce, mesnati tip. Telefon 031 311-476.
1110š17
NESNICE, mlade ter bele piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03) 5472-070, 041-763-800. p
OVCO, brejo, pasma jsr, prodam po ugodni ceni. Informacije po telefonu 041 932160.	1438
TELICO simentalko, staro 9 mesecev, prodam ali menjam za mlado klavno govedo. Telefon 541-3019, 041 405445.	1453
PONI kobilico, staro 13 mesecev, osla, starega 4 leta, prodam. Telefon 041 736-248.	L 84
BELE višavske terierje, mladičke, stare 2 meseca, domače leglo, prodam. Telefon 041 820-297.	1447
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 030 274-403. 1458
BIKCA rjave pasme, starega 3 tedne, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348.	1482
DVE kozi z mladički, mešane pasme in kozla, burske pasme, prodam. Telefon 031 561-155.	1421
TELICO simentalko, staro 12 tednov, prodam. Telefon 041 809-162. 1493
KUpIM
ODDAM
KMETIJSKI

PRODAM
KAKOVOSTNO belo in rdeče vino, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 041 382-735.	p
CIPRESE smaragd in navadne ter pušpan za žive meje prodam. Telefon 041 573863.	1245 RDEČE vino prodam. Telefon (03) 5793411. 1372 BELO sortno vino, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 609-320. 1371 KORUZO v zrnju, naravno suho, v vrečah, seno, otava v rinfuzi, okolica Celja, prodam. Telefon 041 763-478. 1441 SENO v rinfuzi prodam. Telefon 041 965353, kličite med 15. in 17. uro. 1460 KORUZO v zrnju prodam. Telefon 041 763171. 1468 KORUZO prodam. Telefon 031 249-072.
1487
VINO, belo, traminec, laški rizling, mešano belo ter domače žganje slivovko ugodno prodam. Telefon 031 309-644.
1490
BELO sortno ali mešano belo deželno vino, ocenjeno z zlato diplomo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 748-3113, 041 585-00 4. 14 8 9
OSTALO
PRODAM
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
š 56
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	š 575
KRAVE in telice za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	9 47
TELICE in krave za zakol, tudi bikce, mesni tip, težke od 120 do 200 kg, kupimo. Telefon 031 832-520. 1375 BREJO kravo simentalko ali telico, do 350 kg, kupim. Telefon 031 799-476, 5871-556.	1434
BIKA za zakol, plačilo takoj, na težo mesa 3,70 EUR, kupim. Telefon 041 228363.	1466
MLADO muco, sterilizirano, navajeno čistoče, zelo prijazno, oddam dobrim ljudem. Bila bi jim v veselje. Telefon 041 543-019.	1373
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
SORTNO vino, belo in rdeče meso mladega kozliča prodam. Telefon 041 687-022.
1498
DRVA, bukova in gabrova, dolga v hlodih - goli, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p
OBOGATENE kletke in gnezda za nesnice, nerjavne pasti - lovke, velikost 25 ^
30	cm, dolžina 80 in 100 cm (žival ostane nepoškodovana), prodam. Telefon 041 642-184.	p
VZMETI za športni clio 1,6 ugodno prodam. Telefon (03) 5771-658. 1383 RABLJENO strešno kritino prodam. Telefon
031	648-790.	š 43 MOTOR avtomatik m 3, letnik 1985,
registriran do 7. 7. 2012 in kosilnico Alpina, za rezervne dele, prodam. Telefon 031 612-597. 1400 SAMONAKLADALKO Sip 16, tračni obračalnik Sip, sejalnico za koruzo Olt, dvoredno, krožno brano, pajek na dve vreteni, puhalnik Tajfun na traktorski pogon in domačo naravno sušeno koruzo prodam. Telefon 041 261-676.
1406
KURIVA: drva, visoko kalorični črni premog za ogrevanje, prodam. Telefon 041 513-800.	1456
ŽENSKO kolo, 28 col, zelo malo voženo, prodam za 70 EUR. Telefon (03) 5708066.	1455 BUKOVA drva, razžagana, s prevozom, lahko tudi debelejše, prodam. Telefon 031 776-591. 1445 BIKCA simentalca, težkega 250 kg in 50 kock sena, v okolici Šentjurja, prodam. Telefon 041 596-475. 1432 MINI kuhinjo, pomivalno korito, električni štedilnik in dve otroški kolesi posebne izdelave prodam. Telefon 070 400536. 1443 SUHA hrastova metrska drva, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 041 976-162.
1444
DVOPLASTNO cisterno Rotex, za kurilno olje, 1.500 l, nerabljeno, prodam za 300 EUR. Telefon 031 560-021.
1450
CLIO letnik 1998, registriran do 30. 5. 2012 in novo harmoniko Fisher, C, F, B, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 629-503. 1429 OSLIČKO, staro 9 mesecev in nakladalko sena prodam. Telefon 041 274-3 2 0.
L 86
VEČ okenskih kril in vhodna vrata ugodno prodam. Telefon 041 679-674, popoldan.	1480 ZEMLJO humus za urejanje zelenic prodam. Telefon 041 637-273. p PRIKOLICO za kampiranje Adria 450, predprostor in nadstrešek, pavšal kamp Čikat, Mali Lošinj, prodam. Telefon 031 654-930. 1499 DRVA, metrska, bukova, 48 EUR/m^, prodam. Telefon 041 941-881. 1503
SEM razgledana upokojenka, stara 61 let, močnejše postave, urejena, brez obveznosti, ne pijem, ne kadim, s svojim domom in avtomobilom. Želim spoznati gospoda enakih lastnosti brez obveznosti in slabih navad, laži, alkohola. Avanturisti izključeni. Če si močnejše postave, visok 180 cm, vdovec mojih let, doma iz omrežja 03, če se najdeš v tem oglasu, te želim spoznati. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro MAJ.
1376
ZA družabništvo, klepet in sprehod išče 70-letna invalidka prijatelja iz Celja. Telefon (03) 427-9670. 1454 68-letni moški z dobrim srcem, s stanovanjem bi rad spoznal žensko za prijateljstvo, ki ve, kaj je samota. Telefon 041 265-982.	1439
MOŠKI srednjih let išče žensko za iskreno prijateljstvo in ubijanje prostega časa. Rad kolesarim in plešem. Telefon 041 961-882.	1465
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
ŽENITNA posredovalnica Zini, Uroš Lojen, s. p., Hribarjeva 13, Celje za vse osamljene. Ženske brezplačno. Telefon 041 563-409.
1467
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: pomoč ostarelim, čuvanje in gospodinjska dela ali samo čiščenje. Telefon 041 212-087. 1397 DNEVNI bar Kaj, d. n. o., Kocbekova cesta 45, Ljubečna išče dekle za strežbo pijač. Telefon 031 393-249. 1410
-- NO
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n IZDELUJEMO strojne omete, tlake in fasade. Telefon 031 598-355. Omes gradbeništvo, Ledina 40, Sevnica. 1113 PREMOG, znižana cena, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
IŠČEM prostor in osebo za prodajo vina v privatni hiši ali zasebni trgovini. Telefon 041 885-266.	p IZVAJAMO dela na kanalizacijskih sistemih (opustitev greznih jam, kronsko vrtanje, vgradnja čistilnih naprav ter ostala gradbena dela, tlakovanje, asfaltiranje, škarpe „ Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zad-obrova 126, Škofja vas. 1354 OKTET Savinjski zven vabi medse kakovostne druge tenorje (vaje v Žalcu). Informacije 041 712-157. 1448 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, sp. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 146 3 OPRAVLJAMO vsa parketarska dela, zelo ugodno. Telefon 031 501-121. Kristina Bah, s. p., Trnovlje pri Socki 25.
1488
Celje
Poročila sta se: Kristina BUDNA iz Raven na Koroškem in Izidor ROVŠNIK iz Podvrha.
Laško
Poročila sta se: Jožefa SODNIK iz Rimskih Toplic in Rafael SKALE iz Šmihela.
Mozirje
Poročila sta se: Vesna
PODLESNIK iz Gornjega Grada in Matej OSOLNIK iz Kamnika.
Odšel si brez slovesa v tiho noč, a jutro razodelo bolečo je resnico
odšel si tja, od koder ni vrnitve, a v naših srcih boš ostal za vedno.
V SPOMIN
21. aprila mineva najbolj žalostno leto, kar si nas zapustil, dragi ati, sin, brat in stric
GREGOR PLEVCAK
(31. 5. 1974 - 21. 4. 2011)
Vsem, ki postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu z lepo mislijo nanj, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi tvoji, ki te imamo radi
Življenje ni tisto, kar se zdi. Je le korak na poti k večnosti.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi in skrbni mož, oče, dedek in brat
JANEZ LEŠEK
(1939 - 2012)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so mu izkazali spoštovanje in sočustvovali z nami. Hvala Romanu za poslovilni govor in pevcem za zapete ža-lostinke. Posebna zahvala srčni in požrtvovalni osebni zdravnici dr. Nataliji Koren in sestri Silvi v Zdravstvenem domu Celje.
Žalujoča žena Anica in sin Dušan z družino
Človek ne umre, dokler se
vse stvari, ki jih je začel v življenju, ne zaključijo. Vedno, ko bo zacvetelo cvetje, ki si ga posadil, se boš vrnil v moje življenje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
JOŽETA ŠOLINCA
iz Celja, Zatišje 17 (6. 3. 1934 - 9. 4. 2012)
se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali v času Jožetove hude bolezni, še posebej gospe iz Hospica in nečakinji, ki sta bili vedno na voljo in pripravljeni pomagati tako
z nasveti kot z dejanji. Najlepša hvala tudi vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Jerica in ostali sorodniki
Šentjur pri Celju
Umrli so: Rozalija POL-ŠAK iz Zagorja, 86 let, Rozalija TRAVNEr iz Kamena, 96 let.
Žalec
Umrli so: Rudolf POTEKO iz Liboj, 91 let, Alojzij DEN-ŽIČ z Vranskega, 71 let, Dušan ŠNELLER iz Sv. Lovrenca, 45 let, Ivan ŠALAMON iz Žalca, 79 let, Jožef ZAKONJ-ŠEK iz Dolenje vasi, 70 let, Antonija PODVERŽEN iz Mi-gojnic, 80 let, Danilo ZAJC
iz Velenja, 57 let, Marija PRIMOŽIČ iz Prebolda, 97 let, Marija ROZMAN iz Galicije, 80 let, Silvestra ZAVRŠNIK iz Zakla, 77 let, Ivanka KARO iz Tešove, 84 let, Ana VANO-
V nebesih sem doma, kjer družba angelska se večno veseli, si mene tja želi.
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre, svakinje in tete
MARIJE KLADNIK
iz Dola pri Laškem 6 (22. 8. 1931 - 9. 4. 2012)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter opravljene molitve. Zahvaljujemo se gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen obred, Ivanu Jelencu za besede slovesa in pevcem iz Šmiklavža za odpete žalostinke. Hvala tudi osebju Doma starejših Loka in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Čeprav že štiri leta v grobu spiš, v naših srcih še vedno živiš.
In spremljaš nas povsod, kod vodi nas življenjska pot.
V SPOMIN
Danes, 20. aprila minevajo 4 leta, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, dedi, sin, brat, tast in prijatelj
IVAN HROVAT - VANČ
iz Lipe 3 a pri Frankolovem
Hvala vsem, ki ob njegovem prezgodnjem grobu po-stojite in z nami lepe misli nanj delite.
Žalujoči: žena Jožica, hčerka Natalija z Matejem, hčerka Lidija z možem Valterjem, vnukinji Maruša in Larisa ter vsi njegovi bližnji
Slovenska zemlja te pokrila, v njej počivaj brez skrbi, a v duši naj še sonce sije, sonce večne radosti.
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustil
ANTON STRAUSS
(5. 2. 1923 - 3. 4. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Piklu za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala rudarjem in vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Obenem zahvala tudi negovalkama Nadi in Jožici ter ostalim, ki so mu pomagali v času njegove bolezni.
Žalujoči vsi njegovi
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PEVOJNIK PECEUE
051 649 780
PLAČILO NA OBROKE
www.primozic.si
ŠEK iz Plešivca, 75 let, Štefan KRALJ iz Klape, 88 let.
Laško
Umrli so: Marija Adela DERMOL iz Velenja, 79 let, Ema GOMILAR iz Brnce, 83 let.
Mozirje
Umrli so: Ljudmila ŠTRO-GEL iz Podveže, 74 let, Marija BASTL iz Dobletine, 78 let, Jože PUSTOSLEMŠEK iz
Tera, 68 let, Janez PETROVIČ iz Mozirja, 72 let, Marija JA-MNIK z Ljubnega ob Savinji, 89 let, Veronika ČEBULAR iz Črnega Vrha, 78 let, Marija OREL iz Radegunde, 68 let.
Velenje
Umrli so: Danijela KOTNIK iz Celja, 83 let, Marija RITONJA iz Ljubljane, 82 let, Milan PETROVIČ iz Velenja, 75 let, Durdica RADOTIČ iz
Z
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
29
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob smrti mame, babice in prababice
MATILDE KRASEK
roj. Skale iz Zagrada (25. 3. 1920 - 9. 4. 2012)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti.
Vsi njeni
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom. V grobu mirno spiš. V našem domu je praznina in v srcih naših bolečina.
ZAHVALA
V torek, 17. aprila je minilo štiri leta bolečine in spomina na dan, kar je prenehalo biti tvoje plemenito srce, dragi mož, oče, očim, sin, brat in stric
VIKTOR LIKOVIČ -MISO
iz Miklošičeve ulice 11 a v Celju (17. 4. 2008 - 17. 4. 2012)
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Neizmerno te pogrešamo - tvoji najdražji
Skrbno in pošteno si živel, v življenju le skrb in delo si imel. Skozi vse življenje boriti si se znal,
a v pomladnem jutru si zaspal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedija, brata, strica in svaka
ANTONA -TONČKA BELINE
iz Prekorja 15, Škofja vas (24. 12. 1944 - 12. 4. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter bivšim sodelavcem Etola, d. d., za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Zahvaljujemo se osebju oddelka za intenzivno interno medicino v Celju, osebju za infekcijske bolezni in vročinska stanja KC Ljubljana, enota intenzivne medicine ter osebju oddelka za infekcijske bolezni in
vročinska stanja bolnišnice Celje. Hvala gospodu Pergerju za lepo opravljeno sveto mašo in pogreb, gospe Mileni Jurgec za govor, pevcem za odpeto zadnje slovo, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebni službi Primožič za opravljene pogrebne storitve.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste ga pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči: žena Kristina, hči Bernarda z družino, sestre Marica, Fanika in Helena z družino in ostali sorodniki
Kamnika, 43 let, Marija MA-VRIČ iz Mozirja, 87 let, Terezija SLATINSEK iz Šoštanja, 84 let, Anton MIKLAVC iz Velenja, 76 let, Jože JURKOVIČ iz Rogaške Slatine, 69 let, Peter LIPOVŠEK iz Žalca, 78
let, Jožef ERMENC iz Florjana pri Gornjem Gradu, 82 let, Janez DROBEŽ z Ljubnega, 71 let, Ivanka IVANKOVIČ iz Celja, 62 let, Alojzij BUČEK iz Laškega, 82 let, Henrik LA-URE iz Soštanja, 71 let.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tašče
MARIJE KRAMERŠEK
iz Primoža 1 a pri Šentjurju (24. 3. 1938 - 30. 3. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami. Hvala za vsako toplo besedo tolažbe, izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in maše. Hvala g. župniku Čonču za opravljen cerkveni obred ter kolektivom Nega, d. o. o., Simbio, salonoma Janez in Marko ter vsem, ki ste našo drago mamo v tolikšnem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Kako bi delal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob preran. (O. Župančič)
ZAHVALA
V 68. letu je življenjsko pot zaključil dragi mož, oče, tast in dedi
JOŽE ČAKS
iz Voglajne 7 a, Gorica pri Slivnici
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Voglajne in Grobelc, prijateljem in znancem za pomoč in podporo, izraze sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala upokojenim in aktivnim sodelavcem Zaporov Celje, članom Območnega združenja vojnih veteranov za Slovenijo Šmarje pri Jelšah, Medobčinskega društva delovnih invalidov Šentjur, Vinogradniškega društva Sv. Urban, g. Alojzu Jevšniku, g. Janku Cerkveniku in g. Igorju Skoku za zadnje besede slovesa ter vsem praporščakom. Zahvaljujemo se Policijski upravi Celje, ortopedskemu oddelku SB Celje, župnikoma g. Marku Šramlu in g. Viktorju Arhu in cerkvenim pevcem iz Sv. Urbana. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam na kakršen koli način nudili pomoč.
Žalujoči: žena Danica, hčerka Mojca in sin Silvo z družinama
1497
Bolečino se da skriti, tudi solze včasih zatajiti. Le, dragi Jože, tja, ko si
odšel, te ni moč nazaj dobiti. Tvoj glas se več ne sliši ne na vrtu in ne v hiši. Do kjer seže pogled, so vidne sledi tvojih pridnih dlani. V mojem srcu pa za vedno zapisan boš vse dni.
ZAHVALA
Tragično nas je zapustil življenjski sopotnik, zet, brat in stric
JOŽE ŠPLAJT
(2. 2. 1966 - 11. 4. 2012)
Beseda hvala je premalo, s katero bi se rada zahvalila vsem in vsakemu posebej, ker ste mu tako številno izkazali spoštovanje in globoko sočustvovali z nami
ob uri slovesa. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, finančno pomoč, ustna in pisna sožalja ter ponujeno
dlan, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala predstavnikom, sodelavcem, sindikatom in govorniku Slovenskih železnic, sodelavcem Interspara Celje, Vojnim veteranom Celje, gospodu župniku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Zagajšek za vso organizacijo pogreba, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, gospodu za odigrano Tišino in pevcem Rogla. Mi ga bomo ohranili v lepem spominu, ohranite ga tudi vi.
Žalujoči: življenjska sopotnica Majda, tašča in ostalo sorodstvo
1500
Tiho je srce zastalo in zbledel je z lic nasmeh, draga mama, misel nate bo ostala in spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
HEDVIKE KNEZ
iz Malih Grahovš (14. 10. 1944 - 6. 4. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa pomagali, izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Iztoku Hanžiču za molitev in lepo opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se govornikoma ge. Ivanki Rezec in g. Stanku Seliču za besede slovesa doma in ob grobu, pevcem, trobentaču, praporščakom, molivcem, kolektivom KZ
Laško, Thermana, Paron in Komunali Laško. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame, sestre in tete
MARIJE KEBLIČ
roj. Točaj, iz Malih Dol pri Vojniku (29. 8. 1932 - 8. 4. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Zahvala pogrebni službi Primožič, g. župniku Antonu Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču, ge. Mileni Jurgec za ganljiv govor, Marijici Žerjav ter Romanci in Joži-ju Brezovšku za molitve. Hvala kolektivoma Izletnik Celje in Aso Celje. Zahvalili bi se radi tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: hčerka Marinka, sinova Toni in Tini z družinami
1433
Mineva življenje, živijo spomini, naj končno se duša spočije v tišini. (Feri Lainšček)
ZAHVALA
V zadnjem boju za zdravje smo 5. aprila 2012 izgubili našega dragega
BRANKA MERNIKA
ing. org. dela, upokojenega vodjo proizvodnje v Klimi Celje
Neizmerno zahvalo izrekamo prim. dr. Jožetu Pretnarju, dr. Ireni Preložnik - Zupan in celotni zdravniški in sestrski ekipi na hematološkem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani ter dr. Sonji Dobnik na hematološkem oddelku celjske bolnišnice. Večno bomo hvaležni njegovi zlati sestri Olgi, s katero sta bila po darovanju kostnega mozga še bolj povezana. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu in zasluženemu počitku ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
V globoki žalosti: žena Anica, sin Andrej z Bernardo, vnučki Sara in Nina ter hčerka Mateja z Urošem
Ljubečna, Celje, Lopata, Slovenske Konjice, Črnuče
KINO
PLANET TUS
Spored od 20. 4. do 23. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Odklop - komedija 18.05
Igre lakote: Arena smrti - akcijsko znanstveno-fantastična drama 14.50, 17.00, 20.50, 23.50 Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. 3D 11.55, 12.50, 15.15, 16.05, 17.20 Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. 11.00, 13.00, 16.10, 18.10 Bes Titanov - avanturistični spektakel, 3D
13.55, 20.15, 22.25
Ameriška pita: Obletnica - komedija 10.45, 13.05, 15.20, 17.40, 20.00, 22.30 Titanik - romantična drama, 3D 19.30
Eksotični hotel Marigold - komedija 12.20, 15.50, 21.00, 23.40 Albert Nobbs - drama 18.30
Bojna ladja - fantastična akcija 12.40, 15.45, 18.25, 21.05, 23.45 Talisman - romantična drama 12.30, 14.40, 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 Projekt X - komedija 20.10, 22.10 LEGENDA: vsak dan
sobota in nedelja
petek in sobota
iiietrojiol
PETEK in NEDELJA
18.00 in 20.00 Sramota - drama
SOBOTA
18.00 Sramota - drama 21.00 Med mano, tabo in bogom - kratki
PETEK
18.00 Umetnik - romantična drama 19.00 Kupili smo živalski vrt - družinska komična drama 20.00 Odklop - komedija SOBOTA
18.00 Kupili smo živalski vrt - družinska komična drama 19.00 Odklop - komedija 20.30 Umetnik - romantična drama NEDELJA
16.00 Kupili smo živalski vrt - družinska komična drama 18.30 Odklop - komedija 20.30 Umetnik - romantična drama PONEDELJEK
18.00 Umetnik - romantična drama 20.00 Archeo - celovečerni igrani film
PETEK, 20. 4.
9.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Moj rojstni dan
srečanje z japonsko otroško kaltaro in ustvarjalnostjo
10.00 Rimska nekropola Šempeter
Dan Zemlje naj bo vsak dan
prireditev Ob svetovnem dneva Zemlje
10.00 do 19.00 Galerija Zgornji trg Šentjur
Naravno je zdravo
razstava (tadi v soboto in nedeljo)
11.00 Celjski mladinski center 7. festival prostovoljstva
podelitev priznanj s kaltarnim programom
12.05 Poslovno komercialna šola Celje
16.00 Ulica skladateljev Ipavcev, Zgornji trg Šentjur_
16.30 Prireditveni šotor pred Galerijo Zgornji trg Šentjur
17.00 Kulturni dom Slovenske Konjice Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov
18.00 Kozjanski park Podsreda
18.00 Večnamenska dvorana PGD Rimske Toplice_
18.00 Glasbena šola Velenje
19.00 Pokrajinski muzej Celje
19.00 Cerkev sv. Martina Teharje
Čefurji raus
pogovor z Goranom Vojnovičem ob dnevih knjige
Pes, moj najboljši prijatelj
Jurčkovanje
Dan Zemlje
predavanje in zaključek literarnega natečaja
S pesmijo v večer
koncert ob 10. obletnici delovanja ŽPZ Rimljanke
Aleksandra Šuklar
koncert tolkalistke
Ta ljubezen med teboj in menoj je prosta kakor pesem
plesni recital poezije ob svetovnem dneva knjige; izvajata Ljubiteljsko gledališče Teharje Celje in Harlekin - draštvo za ametnost plesa
Prebujenje
letni koncert mešanega pevskega zbora Celjsko pevsko društvo
19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Koncert kitarskega orkestra
19.00 Kulturni dom Svoboda Griže
Vlado Geršak st.
odprtje slikarske razstave
19.30 Kulturni center Laško
Štirje fantje špilajo
redni letni koncert draštva Ženski pevski zbor Laško
19.30 Zdraviliški dom Dobrna
Projektni komorni mešani zbor
dirigentka Marina Hrovat - diplomski koncert
19.30 Župnijsko dvorišče Braslovče Traverso
koncert kvarteta flavt v ciklasa GM oder
20.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec Šukar
koncert za glasbeni abonma in
20.00 Celjski mladinski center
FOTOpis
doživetje Južne Amerike predstavljata Pavli Platovšek in Lana Pavlovič
21.00 Kulturni dom Šentjur
Šentrock 2012 z brucovanjem
21.00 Kavarna Nova Velenje
Cover Lover
koncert
SOBOTA, 21. 4.
9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje
10.00 Mercator center Celje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
knjižni sejem
Pozdrav pomladi
gostuje KUD Ljubečna
10.00 Mladinski center Velenje
Dan za spremembe
10.00 Park pri Gimnaziji Celje - Center
Zala in čarovnije likovnega Miel
odprtje razstave nagrajenih del 2. likovnega natečaja
10.30 Dom kulture Velenje
11.00 Pokrajinski muzej Celje
11.00 Prireditveni prostor ob Ipavčevi hiši Zgornji trg Šentjur
14.00 Mestni trg Slovenske Konjice Jurjevanje: Godba fest
18.00 Pred Galerijo Zgornji trg Šentjur Revija narodnozabavnih ansamblov in pevcev občin Šentjur in Dobje
18.00 MC Patriot Slovenske Konjice
18.00 Kulturni center Laško
19.00 Gasilski dom Kozje
Deževnikarji - napad hroščev
latkovna predstava; gostaje Latkovno gledališče Maribor
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
Čebelica Debelica
predstava za otroke
Dijaški žur
Mladi nam pojejo
MPZ Žarek OŠ Anton Aškerc Rimske Toplice, MPZ Trabarji OŠ Primoža Trabarja Laško in gostajoči komorni zbor Harmonia Ensemble z Japonske
Društvo Moški pevski zbor Kozje
21. srečanje kozjanskih pevskih zborov
19.00 Vila Bianca Velenje
Naj prostovoljec
podelitev priznanj
19.15 Dom sv. Jožefa Celje
Celjani gostimo Japonce
koncert zborov Collegium vocale Celje in MeMPZ I. gimnazije v Celju; gostje Vox Gaudiosa z Japonske
19.30 Salezijanski mladinski center Celje_
SMC-jam
srečanje SMC-bendov
19.30 SLG Celje
Tadej Toš v živo
Dnevi komedije po dnevih komedije; izven abonmaja
19.30 Dom kulture Velenje
Moje bivše, moji bivši
komedija SLG Celje
20.00 Plesni forum Celje
Korpus
ob svetovnem dnevu plesa; predstavile se bodo Kaja Teržan in Tamara Polanc iz Škofje Loke ter Annu Ronkainen iz Finske
20.00 Celjski mladinski center
Kolumbija in Ekvador
potopisno predavanje Lane Pavlovič in Pavlija Platovška
NEDELJA,. 22. 4.
9.00 Stara šola Pilštanj
9.00 Skomarje na Pohorju
10.00 Mercator center Celje
10.00 Dom sv. Jožefa Celje
Fotografski extempore - Kozjansko jabolko 2011
odprtje razstave
Jurjeva nedelja na Skomarju
Misija evrovizija v Mercatorju
Tradicionalni blagoslov motoristov
10.00 Velenjski grad
Mladi muzealci
nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
15.00 Dom krajanov Galicija
Veseli pruhovčani
koncert ob 15. obletnici delovanja
15.00 Ulica skladateljev Ipavcev Zgornji trg Šentjur
Šentjurčani Šentjurčanom
./1-J
Petek, 20. april 2012, ob 20. url v Domu II. slov. tabora Žalec
ŠUKAR,
koncert za glasbeni abonma in izven, vstopnice 15 EUR.
Doživite energijo in strast romske glasbe s skupino, ki osvaja poslušalce že več kot 20 let!
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst-zaleC.Si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@)siol.net
16.00 Plesni forum Celje
16.00 Krstnikov dom Vinska Gora
Korpus
Ples je način obnašanja, delavnica; ob 18.30 projekt Dvomine; April Veselko, plesalka Plesne izbe Maribor in kontrabasisit Žiga Golob
Vokalna skupina Fortuna
koncert ob 10. obletnici delovanja
18.00 Ploščad pri cerkvi sv. Jurija Zgornji trg Šentjur
Šentjurjevo srečanje pihalnih orkestrov
18.00 Dom kulture Velenje
Gospa poslančeva
komedija, KD Pekre - Limbuš
18.00 Vila Bianca Velenje
Made in Velenje
koncert flavtistke Neve Beriša in harfistke Katje Skrinar
PONEDELJEK, 23. 4.
9.00 do 12.00 11. osnovna šola Celje
10.00 do 12.00 Pred Mercatorjem in knjižnico Žalec_
10.00 Mestna knjižnica Velenje
10.00 Dvorana Centra Nova Velenje Varujmo in ohranimo Šaleško dolino
zakljaček projekta
16.00 Mladinski center Velenje
Instalacija 7500 rdečih tulipanov
instalacija ob dnevu Zemlje
Knjige menjajo lastnike
ob svetovnem dneva knjig podarjamo knjigo in cvet na stojnicah
Bralni krožek za odrasle
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Medgeneracijsko sožitje
predstavitvena delavnica s Petrom Gominškom v okvira Univerze za III. življenjsko obdobje
19.00 Glasbena šola Velenje
Glasovi vzhoda in zahoda
koncert Komornega zbora Harmonia Ensemble z Japonske in Šaleškega akademskega pevskega zbora
19.30 Narodni dom Celje
Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje
koncert pod vodstvom dirigenta Bernarda Beline
SOBOTA, 21. 4.
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica
8.00 Središče Velenja
Kramarski sejem
8.00 do 12.00 Dobrna - na trgu
Cvetlični sejem
ob slabem vremenu v gasilskem domu 9.00 do 12.00 Parkirišče pri trgovini Brglez Vrbje
Cvetlična tržnica v Vrbju
organizira Turistično društvo Vrbje 9.00 do 12.00 Šlandrov trg Žalec Žalska tržnica s cvetlično tržnico
organizira Turistično društvo Žalec
SOBOTA, 21. 4.
20.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec
Tudi v temi je luč
dobrodelna prireditev Lions klaba Žalec
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina 1pavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Srot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Spela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Spek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinič, Dean Suster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
ZA RAZITEDRILO
31
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: antistresna polurna tajska masaža v salonu Lai Thai v Celju
2.	nagrada: darilni bon za Gostilno pri Ahacu na Grobelnem
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje in savno na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 26. aprila.
Rešitev nagradne križanke iz št. 30
Vodoravno: SPLAV, ARICA, TENIS, ASA, RT, SS, AOSTA, JEŠPRENJ, TESAR, EKSTAZA, AMONIAK, KANADA, KODEKS, VANE, INK, ON, ZATOR, AZI, TO, SKAJ, MLEČ, ŠKREB, TEŽAVA, SESUTINA, UNA, MALEŠ, BAL, ČARŠIJA, OLTEN, VG, ALEKS, CELOST, RAF, KALDERA, AE, ŠTEVIL-KAR, ŠNJUR, ARENA, MANIKIRA, IKAR, APAČE, AN.
Geslo: Dvojica, ki bo uredila finance.
Izid žrebanja
1. nagrado, antistresna polurna tajska masaža v salonu Lai Thai v Celju, prejme: Amerita Zagorc, Kraigherjeva 6, Celje.
Ona; Nekomu lahko zaupate, čeprav bo v začetku kazalo, da vas namerava pustiti na cedilu. Obeta se vam ljubezenska dogodivščina, ki vam bo prinesla veliko več topline in čustev, kot pa ste morda pričakovali v začetku^.
On; Lahko se pojavijo manjše težave na ljubezenskem področja, vendar pa si nikar ne delajte prevelikih skrbi, saj se bo vse skupaj uredilo samo od sebe. Partnerka vas ima resnično rada in pri tem naj tudi ostane.
TEHTNICA ^
Ona; Dosegli boste nekaj, kar si že dolgo želite. Toda nikar se ne prepustite zmagovalni evforiji, ampak ohranite čim treznejšo glavo. To vam bo pomagalo tako na poslovnem področju kot tudi v povsem zasebnih zadevah.
On; Nekdo, ki mu sicer brezmejno zaupate, vas bo razočaral in vam pokazal, da zna biti prav presenetljivo podel. Še najbolje bo, da stisnete zobe in mu ne pokažete zadrega. Predvsem pa pomislite na maščevanje ^
Ona; Ponovno boste uspeli dokazati svoje poslovne sposobnosti, saj se boste uspešno lotili naloge, ki je vašim sodelavcem delala obilo preglavic. Delo bo sicer dolgotrajno, vendar pa se bodo že pokazali prvi rezultati.
On; Na vsaki poti se pojavljajo težave, vendar so v večini prehodne narave. Na srečo je tudi pri vas tako, zato nikar ne obupavaj-te, temveč se raje ozrite okoli sebe in spoznali boste, da le ni vse tako črno, kot pa se vam zdi!
DVOJČKA ^
Ona; Po dolgem razmisleku boste vendarle sprejeli povabilo na zmenek, ki pa se bo končal celo bolje, kot pa boste pričakovali. Prijatelj vas bo očaral na povsem nov način, pa vam ne bo ostalo nič drugega, kot da se zaljubite.
On; Naredili boste važno poslovno zavezništvo z osebo, ki ima kar precej ugodne poslovne povezave prav tam, kjer je vaša šibka točka. Koristi bodo seveda povsem obojestranske, kar pa bo le še dodaten plus.
Ona; Najprej se boste sicer malce obotavljali, vendar pa se boste na koncu vseeno odločili in naredili tvegano poslovno potezo, ki se vam bo kaj hitro tudi pošteno obrestovala. Pomagajte si malo z zvezami iz preteklosti.
On; Osebi, ki se vam skuša približati, se ne izmikajte, saj vam lahko v prihodnosti še precej pripomore k uspehu. Poleg tega pa se lahko nadejate tudi uresničitve svojih ljubezenskih načrtov s staro simpatijo.
POMOČ: ARHONT-dostojanstvenik v stari Grčiji, KANTELE-citram podobno finsito brenicalo, MOARE-svilena tlcanina, NAIVIPULA-mesto v lUozambilcu
2.	nagrado, darilni bon za Gostilno pri Ahacu, Grobelno, prejme: Anica Kolšek, Rimska c. 8A, Laško.
3.-5.	nagrado, vstopnico za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejmejo: Denes Dolšak, Tovarniška 31, Poljčane, Jerica Senica, Planina 14, Planina pri Sevnici in Urška Kerner, Dobrna 17b, Dobrna.
Nagrajencem čestitamo, nagrade bomo poslali po pošti.
Ona; Nekomu se boste pošteno zasidrali v srce in to vam bo v veliki meri zakompliciralo vaše trenutno ljubezensko življenje, vendar predvsem v pozitivnem smislu besede. Vseeno vam previdnost ne bo škodovala.
On; Znašli se boste sredi velikih del, ki jim ne vidite ne konca ne kraja, vendar boste na koncu vendarle resnično zadovoljni. Še enkrat se bo pokazalo dejstvo, da se je za uspeh treba pošteno potruditi.
STRELEC ^
Ona; Zdelo se vam bo, kot da nosite na ramenih vsa bremena tega sveta, to pa predvsem zato, ker se ne znate povsem sprostiti. Mogoče je tudi to eden izmed vzrokov, da vas bo doletelo precej neprijetno presenečenje ^
On; Dnevi pred vami vam obetajo nekaj prav prijetnih doživetij. Priložnosti sicer ne bo manjkalo, na vas pa je, ali jih boste uspeli izkoristiti. In nikar ne pozabite na svojo partnerko.
KOZOROG
Ona; Polni ste življenjske energije in ravno zato se boste lotili zadev, ki jih doslej niste uspeli uresničiti. Uspevalo vam bo kot po tekočem traku, zato izkoristite teden do popolnosti.
On; Še vedno imate prav lepo priložnost, seveda pa ni nobenega zagotovila, da bo tako tudi ostalo. Pohitite raje - ne bo vam žal. Poklical vas bo stari prijatelj in vam predlagal nekaj, kar vam bo bilo všeč!
Ona; Podali se boste na prijetno pohajkovanje s svojimi prijatelji in kaj hitro se boste znašli v družbi, kjer boste povsem pozabili na vsakdanje tegobe. Spoznali boste osebo, ki vam bo veliko pomenila.
On; Prizadevali si boste za nekaj, za kar vsi pravijo, da je že v naprej obsojeno na propad, vendar pa vam bo na koncu uspelo celo v večji meri, kot pa ste to pričakovali. Zmagoslavje bo popolno!
DEVICA ^
Ona; Nihče vam ne bo nadomestil tistega, kar ste nekoč vrgli proč. Zato raje pozabite na preteklost in se preusmerite na jutri, ki ima vsekakor svoje prijetne plati. Res pa je, da bo pot do tega kar precej zapletena.
On; Vse prehitro boste pozabili na svoje obveznosti in se prepustili lahkotnemu življenju. Res je, da v tem načinu ne boste našli nikakršne varnosti, vendar se boste zabavali kot še nikoli doslej.
li ,>^
mm
Ona; Spoprijateljili se boste z osebo, ki vam bo v bližnji prihodnosti nudila izjemno ugodne poslovne povezave. Nikar ne skoparite z denarjem, saj se vam bo naložba bogato obrestovala.
On; Spremenite svoj odnos do partnerke. Ljubezen ni samo stvar ene strani, temveč se morata potruditi oba. Nikar ne za-vrzite obetavnega razmerja, ker vam bo kasneje še močno žal! Naredite to, kar morate!
Ona; Saj ni vse tako črno, kot si predstavljate. Zato se nikar ne zapirajte vase, ampak poglejte tudi na sosednjo stran in videli boste, da se vam ponuja lepa priložnost, da si izboljšate finančno stanje. Izkoristite jo!
On; Vse vam bo šlo natanko po načrtih, vendar zato nikar prehitro ne odnehajte s svojo vztrajnostjo, ampak se do konca potrudite tako, kot to znate le vi. Nagrada, ki vas čaka na koncu, bo nadvse prijetna.
VEDEŽEVANJE
Kapri,s.p, Plinarniška4,Celje 090 4208

Kot v opereti
Gas za malico
Opereta Usanjano življenje je bila priložnost, da se je zbrala skoraj celotna družina Firšt in čestitala Leonu za opravljeno delo. Leon (v sredini), s spremenjenim imidžem, ostrižen in z očali, je pri svojih 16 letih opereto napisal. Oče Nenad (levo) in mama Alenka (desno) sta bila v komorni glasbeni skupini, ki je opereto izvedla (in je tako Nenadu prvič dirigiral mnogo mlajši Simon Dvoršak). Nenadova oče Nikola in mati Ljerka (desno ob Nenadu) ter Alenkina Malči in Tone sta bila v občinstvu. Kot tudi najmlajši sin Peter. Manjkal je le Miha, ki bi kot član Gamme moral nastopiti, a je bil na gostovanju v tujini z orkestrom akademije. Če so po premieri še kakšno skupaj zaigrali in zapeli, nam ni znano.
BS, foto: SHERPA
Izjemen glasbeni večer so poleg domačega big banda s številnimi solisti in gosti ustvarili Prifarski muzikanti. Med drugim so potarnali, da na jugu Slovenije, od koder prihajajo, trta sicer ne raste, vino se pa vseeno najde. Za Šentjur se jim je zdelo, da bi trta lahko uspevala, vina pa kljub temu še niso videli. Župan Marko Diaci pa je, ne bodi len, kar takoj skočil čez cesto v bližnjo gostilno. Po naslednji skladbi je gostom že točil v kozarce na odru, češ da ne bodo po svetu razlagali neumnosti, da Šentjurčani nimajo vina. Prislužil si je bučen lokalpatriotski aplavz.
Šentjurčani velikodušno podali roko
Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur je v sodelovanju s tamkajšnjim študentskim klubom in našo medijsko hišo prejšnjo soboto pripravila dobrodelni koncert z naslovom Podajmo jim roko. »Dobra duša« in idejna vodja akcije Albina Karmuzel je na koncu ganjena povedala, da so z vstopnicami in donacijami zbrali kar šest tisoč evrov. Porabili jih bodo za pomoč Gilčvertovima otrokoma iz Dramelj in drugim otrokom iz šentjurskih družin v stiski. Predvsem tistim, katerih starši so ob stečaju Alposa ostali brez službe.
StO, foto: GrupA
Novinarske konference so najrazličnejše, večinoma organizatorji ponudijo sok in kavo, včasih pa tudi kaj za pod zob. Tega smo novinarji seveda veseli, če le imamo čas, da v miru pojemo. Takšnega ogromnega hleba domačega kruha z olivami, kot ga je Irena Rotar ponudila po konferenci o štafeti semen pred tednom v Galiciji, pa še nismo imeli priložnosti okusiti. Ker je bil iz samih ekoloških sestavin, je še bolj teknil.
NC, foto: GrupA
Zlato,
srebro
in
kraljica
Braslovčan Milan Šoštarič, direktor občinske uprave, ima vinograde v Slovenskih goricah. Na ocenjevanju vin na Ptuju se je spet odlično odrezal. Za renski rizling in sauvignon je prejel zlati priznanji, za rumeni muškat pa srebrnega. Za nameček se je lahko družil še z vinsko kraljico Ptuja Moniko Rebernišek. Pa recite, če ni lepo biti vinogradnik!
TT
Častna pokroviteljica koncerta je bila Barbara Miklič Türk (levo). Mimogrede je stisnila roko tudi mali Ajdi Brilej. Pred mesecem dni so tudi Prifarci z velikim uspehom pomagali v šentjurski dvorani Hruševec zbirati sredstva za njene gibalne terapije. Šentjurčani so tokrat znova dokazali, da so odprtih src. Kot pa se sliši iz predsednikovega kabineta, se je tudi prva dama med njimi izvrstno počutila.
Pripravljen na zimo
Poslanec Ljubo Žnidar s Polzele z varčevanjem očitno nima težav, saj je začel kar pri sebi doma. Tako kot že vrsto let si je tudi za prihodnjo zimo zagotovil zelo varčno ogrevanje, ki bo še cenejše, ker ga je lastnoročno pripravil. Sicer pa Žnidar ni kaka bela vrana, saj je varčno obnašanje za Savinjčane že pregovorno.
TT