Ilustrirani slovenec Leto III ¦ Tedenska priloga „SIovenca" z dne 4, dee. 1927» štev, 275 ¦ Štev* 49 Naši Ribničani odhajajo po svetu s suho robo Na levi Janez iz Brež pri Ribnici, star 72 let, ki prenaša suho robo že 55 let, oprtan s takozvanim »kanonom<: na desni njegov [irijatelj iii sovrstnik I.ovrin, oprtan s >kroSnjo . 398 Panameriškl Kongres Nedavno je zboroval v Wasliingtomi pod predse(lstvoin /unanjcga ministru Kellafra upravni odbor pananieriške unije;; seje so se udeležili zastopniki vseh sauiostojail) držav Severne, Srednje in Južne Amerike. Sovf. Komisar Borodin dejanski vodja vsega prevriitnegu y:ibanja na Kitajskem, ki povzroča zlasti Ang:liji toliko neprilik. Proslava obležMilce pranirfa (11. XI.) v Condona pred spomeniKom nexnanega vojaKa. Braltana romunski ministrski predsednik, ki je po smrti kralja l'erdinanda neomejeno vladal v državi, je 24. p. m. nenadoma umrl. Naša država iztirubi v njem iskrenega prijatelja. Nov ogromen zraKoplovov za preKooceansKe polete grade v Nemčiji in bo vozil med Španijo in Južno Ameriko. Naša slika nam kaže ^ njegovo ogrodje iz aluminija. i Na levi: Moderna smer se je začela uveljavljati ludi že v cerkvenem stavbarstvUij kar nam kaže slika nove -Crund vigs' cerkve v Kodanju, ki bo f)rilio(biji niesee dovršenaj 399 Dr. MIlan Ivšič Itroft'Mir ckoiioiiisko - konificijalnc visoki-šolo v Zagrebu, eden iiajodlioriej.šili strokovnjakov v vprašanju naše notranje ko- lonizacije, ki je pred kratkim predaval tudi v Ljubljani na ustanovnem občnem zboru Rafaelove družbe. PoglGd v našo naroiino skupščino ki Sf Ito \ kratkem lotila najva/nejšefra posla, to je iiovefla pr-jračuna, ki že sedaj v/.buja toliko prerekanja. Ix katollŠRega ilvlfenfa v Srhlfl Kapelica sv. Družine v Valjcvu, kjer pastirujc nisgr. R. Zaje. Nov planInaKt dom na Kofcal^ nad Triičcm ki je bil pred kratkim dograjen in otvorjcn; ta dom bodo jki-zdravili zlasti smučarji. Slike k SlovcnsKemu biografskemu leksikonu Fekonjn Rnman (1868—1910). slikar. . Gregorio Vinko (*I857), doktor medicine. Grasselli Peter vitez (*I841), politik. 400 401 Ribniška suha roba Naša suha roba je poznana daleč preko slovenskih meja prav do Karpatov, čeških obmejnih pogorij, daleč doli v Italijo in na Balkan. Njena domovina je predvsem Ribniška dolina, zlasti vasi Breze, Jurjevi-ca, Gorenja vas. Kot, Slainik, Breg, Sajevec, Dane, Bukovca in vasi župnije Sodražice. V občinah Gora in Loški potok izdelujejo predvsem ribežne, nekatere sosedne vasi le obode, nekatere druge pa le škafe in zobotrebce. V večji ali manjši meri se pečata z eno ali drugo vrsto suhe robe ves ribniški in gornji del velikolaškega sodnega okraja. Ta panoga domače obrti je v teh krajih jako stara, saj so ob prevratu n. pr, zahtevali pravice, ki so jih imeli že od »časov Marije Terezije«. — Krošnjarji zahajajo navadno vse svoje življenje v iste kraje, in to prehaja od očeta na sina. To jim je tem laže, ker so povsod znani in cenjeni kot jako pošteni, skromni in miroljubni ljudje. Dela in truda je s suho robo mnogo, preden dobi iz smrekovih debel in leskovih palic rešeto. Seveda si delo navadno delijo, kajti v enem kraju izdelujejo pretežno obode, v drugem dna ter jih šivajo na obode, v tretjem sodčke, v četrtem izrezujejo žlice, v petem zobotrebce itd. - Ko so razpravljali o agrarni reformi, so bili Ribničani« v velikih skrbeh zaradi potrebnega lesa. ki ga sedaj dobivajo iz gozdov kneza Auersperga in graščaka Rndeža. Vprašanje še doslej ni rešeno. Tudi na novih obrtnih zakonih so naši Ribuičani jako interesirani ter budno pazijo, da ne izgube vsaj onih starih privilegijev, ki so jih infeli že v Avstriji, posebno velikega pomena so pa zanje trgovske pogodbe s tujimi državami, ki naj jim za-jamčijo pravico neoviranega krošnjarjenja. V teh pogledih, ki so za ondotno gospodarstvo važnega pomena, si je največ zaslug zanje pridobil poslanec K. škulj. ZaČeleJc teieta — Od leve na desno: prvi kolje vitre na stolu v babi, drugi strže vitre, tretji jih pa dere in cepi z zobmi. Levi rešetar nlevlje vitre v rezer% da so vse enako široke, desna dva pa pietetii dno rete. Mlada rešetarica tke v statvah dno rešeta. Od leve na desno; Prvi nabija dno v rešeto, drugi šiva dno na reto, tretji pa veže obročno vitro v obod, a četrti, »vajenec«, sestavlja krošnjo. Sodar obrezuje tioge xa sodčice. Uoablna X Novega pota pri Sodražici izrezuje Ku&alntce in ilice. ObOtiarfi pri delu — Od leve proti desni: Prvi kolje smrekov hlod, naslednji cepi »četrti«, nadaljnji pa stružejo, krivijo in potakajo obode.. .S suho robo po svetu. Družina ribniškega reictarfa pri delu — Od desne na levo; gospodar cepi vitre, dekle poleg njega jih dere z zobmi, naslednji dve jih čistita, nadaljnje šivajo dna v obode, sprednja dva otroka pa stržeta palice za. vitre. 402 Z našimi mornarfi ob sredlosemslcem morfu Nedosledne važnosti za vsako državo sta morje in čim večja domača trgovska mornariea. Mi smo ob prevratu izgubili velik del te, vendar je upati, da se nam jo posreči polagoma zopet ustvariti ter se postaviti v tem pogledu na lastne noge. Za dober častniški naraščaj trgovske mornarice skrbi pomorska akademija v Kotoru, Naše slike nam kažejo nekaj krajev, ki so jih obiskali njeni gojenvi ob priliki svojega lanskega poučnega potovanja na svoji šolski ladji »Vila Velebita«. V E.glptu! (jojcnci pri sfingi ob Ciiiopsovi piramidi. Na Krfu! Pogled fia >()tok nirtvilis kjer spe tisoči Srbov iz svetovne vojno. Ob Nilu ! 1>rcd sultanovo palačo v Carigradu ! ŠolsKa ladfa „Vlla Velebita" s katero so potovali gojenci kotorske pomorske akademije. ' Na levi: t»red vbodom v COtopsovo piramido. Na desni: SpomeMaUc Ing. Cessepsa graditelja sueškega PjekogaJjjred jiiodoin j'^^ 403 Križem Slovenije Franc Hujan papirniški delavec \ \evčaii pri I.juldjaiii, ki je obhajal letos 40lft-iiico svojega zaposleiija pri taiiioš-njein podjetju. Noi;! občinski odbor v Starem trgu pri Co±u s svojim žiipauom 1-. K.r/iieui (X) v sredini; vseh 25 odbornikov pripada SLS. Udeleienlie gospodinjskega tečafa v Mozirju, ki se je vršil letos pod vodstvom gospe Sitih na splošno /adovoljuost. Proslava odkrlifa spominski^ plošč padlim vojakom v St. Pavlu pri Preboldu, ki se je vršila dne oktobra t. I.; plošči je videti ua vsaki strani pročelja po eno. Častniki In vse moštvo pomorske letalske šole v Kumborfu (Boka Kotorska) meti katerimi prevladujejo Slovenci: zad.ij moderno letalo za bomba rdi r,T nje. 404 Josip Mavric aadučitelj v p., ki je pred kratkim obhajal v Mariboru svojo zlato poroko. Jubilant se je udeležil še 1. slov. tabora v Ljutomeru, ustanovil 1. 1871. v celovški čitalnici prvo slov. koroško pevsko društvo, nato pa 42 let služboval pri .Sv. Trojici v Slov. gor., kjer je bil jako priljubljen S proslave trojnega fabilefa šole v Gor. I>onilcvt pri Žalcu, ki se je vršila dne 16. oktobra t. 1, Tega dne so namreč obhajali SOletnico ustanovitve stare »Slomškove šole] = gora, 62 = žensko ime, 63pijača, ii6 = najvišja točka, HS = naselbina, 69 = nacijonalist. 7i = sper, 74 = kriminal, junak, 77 = del obleke, 79 = mera, ''H = element, Kt = moikoime, si = 3!8 aeroplano, K i = grška črka, 84 = rastlina, ti = delavec, sr, = telovadni ii- raz, S7 = urejen kup, KS = leičilo. — Navplino: 2 = čut, 3 = livaila, 5 = upošte-vanje. 6 = sosed, H = kolesa, 9 = telovadni izra:, 10=^ predlog, il ~izumili indijanski rod, 13 = orožje, U = del posode, I7 = moiko ime, IS a morje, i9b» pribežališče, 30 = upanje, il = skupina jezer, n is dežela. 23 = orožje, 2} = pra-metno sredstvo, 27 = vpraSalna členica, 30 = hlev, 31 = rastlina. 36 kapnik, :^7 = mesto na Španskem, 39'= literarna oblika. 40 = p'ikrivalo. 4l = streiai, 43 = mo^ko ime, 41 = na glavi, 45 =i neprijetno za obtoženca, 46 = itevilka. J<* = značilen človek, 51 = oče. S.! = Število, 55 m podoba, 57 = ilval, 83 = žensko ime, 64 = insekt, 65 :x vzklik. 67 = trgoiski izraz, 68 = se vidi ni mor ju, 70 = vladar, 7l=žen.ime, 73 = zobna pasta. 75 = žival, 7'i = poslanec, 78 = jed. Bakrotlsk Jugoslovansice ttsitarne v Cfubllani