Kmečka tr jjovliia Skrbite za boljše cene rtlSimo na vsakem koraku. Poudarja se to v SteVllnih plsmlh Iz kme_kih vrst. Vsak bi rad drago prodal Jn poceni kupoval. Pri tem pa najbolj Uspe le tisti, kl več zna, ki Je brezobziren, kl Je brez vesti. So ljudje, kl jim Je g-lavna skrb, kako na lahek na_i_ priti do zaslužka. Temu cilju »oavetijo vse svoje delo. Na drugi strani pa __mo široke kme.ke vrste, kl vse evoje delo posvetijo zemlji. Da ao tl manj sposobni v borbi X drugimi, ko se začne medsebojna kupčija, je Jasno vsakomur. Km<jt,j-_ vedo, da so tu šlbkejšl tn zato toliko klicev po bolj.ii. cenah. Klicl prthajajo, a kdo jih čuje? Prihajajo n_ razna urednižtva listov. Tu je odzlv ta, da se pač napiže, _a so cene kmetijskim prtdelkom nlzke, zraven •e pa še navajajo cene raznim prldelkom v tnformacijo čitateljem. Več pa uredniStva časopl•ov tudi ne morejo storlti, ker pač stoje v sredi med kupci ln prodajalci, a so brez vsakega vpliva na ene kot na druge. Listl, ki 80 bliže kmečJkim vrstam ali so pa namenjeni lzkljufino kmetom, gredo še tako daleč, da lrtformacije o cenah kmetijskih pridelkov tulntam zabeležijo kar najttgodneje, _amo, da bi »e kmetje prl kupčiji vedeli ravnati ln se za ceno držati. Drugo pa urednlštvo ne more storiti, ker pač nl kupec, ne lzvozničar, ne državna oblast tn se mora ravno tako (včasih v Se večjl meri) pokoravatl KLkonom. Uredništva llstov ne morejo ni. _a to, 6e tu ta tam kdo koga opehari, 6e nl Izvoznlh. doTOlJenj, če Je kupčija pod nlčlo. Lahko vse to Oplše, Lahko vse to gTaja (kar se tudl vrSl v meJeh zakonskih možnosti), a ntma sredstev nlti oblasti, v te stvarl globlje posečL Kllcl, da naj Uredništva skrbe za boljše cene, prlhajajo zato _a nepravi naslov. »Priza_« ln naš izvoz V naši državi se vse izvaža preko »Frizada«. Ta pa v glavrtem pospešuje na vse mogoče nafeine lzvoz žita. Najmanj pa ta izvozni isavod pospešuje Izvoz vina. Lani bi lahko bill v NemCijo prodali 2000 vagonov našeg-a vina, a prodali smo ga samo 120 vagonov. Tako bdgata Vojvodina izvaža po viaoki cenl žlto, dočim ostali predell države (Dalmacija, Slovenija) ne morejo prodati vina, pa čeprav je cena sorazmerno s pridelovalnimi stroški nizka. Ker se toliko podpira lzvoz žita, je žito drago tudi v državi, kar ob_utlmo posebno Slovenci, kl moramo žito kupovati. To, kar pridelamo, ne moremo nlti po nlzkl ceni prodati, kar pa potrebujemo, pa moramo dragc plačati. In zaldjuček tega je revščina, za katero nosi v veliki meri odgovomost tudi »Prizad« b svojim eno3transkim pospeševanjem lzvoza. Gospodarske zanimivosti Mariborska tovarna Zelenka se »eli v Eglpt. Lastnik tekstilne tovarne -Zelenka in drug« g. B. Schon_ky ee je ločil od svoje žene In se ženl B lastnico velike tekstilne tovarne v Egiptu. Vee svoje stroje in naprave bo zato preselil v Aleksandrijo v Egiptu, da poveča premoženje svoje druge žene. Tako bo spet mnogo delavcev brez »aslužka, in to po krivdi neurejenih družinskih razmer l_stnika. Radi ločitve zakona Jih bo spet na stotine lačnih, ki bodo v breme javnostl. In vae to se ne da preprečiti niti z državnim. zakoni, ki pač vsakega ščitijo v njegovih pravicah, ki se pa sprevržejo v krivico mnogim. Glavni vzrok pa tiči v pomanjkanju spoštovanja do nravnih nafiel ln v duševni zastrupljenosti sedanjosti. Nemčija prosi Švico za denar. Da bi Nem.ija povcčala svojo trgovino z Balkanom, je vodja nemžkega gospodarstva dr. Funk na Eestanku Bvicarskih bankirjev v Baslu proeil za posojilo. Svicarji so baje pripravljeni razgovarjati se o tej stvari. TaJio *se hoče uvesti barantija s švlcarskim denarjem preko posredcvalke Nemčije z Balkanom. Zaslužili. bodo pri tem švicarji z obrestmi, Nemci s trgovanjem, a obojni zaslužek bodo plačali Balkanci. Po katerem blagu povpirašujejo tujci. V Karachi v Indiji povpraSujejc po kleju, letvah, opognjenem lesu in po vcrigah za živino in ladje; V Hamburg^i v Nemčiji po kleju lz kosti, po verigah in žicah, po cementu, g-ovejem loju, avlnj•ki mastl, rastlinskem olju In vinskem kamnu; v Londonu po steklenicah ln CaSah, papirju; v Parlzu po zdravilnih In aromatičnih rastlinah in metlah; v Reykjaviku na Islandiji po moki za kolače ln po lesu za pohištvo; v Curacao v Venezueli po lesu ln cementu. Cene goveje živine VoH. Ptuj 4.75 din, Dravograd 4.50 dln, Planlna prl Sevnici 5.50—6.25 din, Smarje prl JclSah 4.50—5.50 din, Kamnik 4.50—5 dln, Litlja 5—5.25 din, Kranj 5—5.75 din 'kg Hve vage. Biki. Planina pri Sevnlci 4.50 din kg žive vage. Krave. Ptuj 3.25—3.75 dtn, klobasarice 2.25, Ljutomer 2.75—3.25 dtn, Dravograd 3.50—4 dln, Planina pri Sevnici 4 din, šmarje pri Jelšah 4—5 din, Kamntk 3.50—4 din, Kranj 4.50—5 din. TeUce. Ptuj 4—4.75 <__n, Ljutomer 4—4.50 dta, Dravograd 8.50—4 dln, Planina pri Sevnicl 5 do 6 din, šmarje prl Jelšah 4—5 dln, Kamnlk C—5.50 dln, Kranj 5—5.50 din kg žive vage. Mladl voli (Junci). Planina pri Sevnicl 8.50 do 4.50 din. Teleta. Ljutomer 6—7 din, Dravograd 5.50 do 6 dln, Smarje pri Jelšah 5—6 dln, Kranj 6—7 din. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov stare 90—125 dln, 7—9 tednov 125—140 dln za glavo; kg žlve teže 8—8 dln. Ptuj mladi pujskl 6—12 tednov staxi 80—115 din, v Brežicah odstavljenl pujskl 70—100 dln za glavo, v Kraiiju 7—8 tednov etarl pujski 150—220 dln za glavo. PršutarjL Ptuj 7—7.50 din, Ljutomer 6.50 do 7.50 dtn, Drav-grad 7 din, _marje pri JelSah 7 do 9 din, Kamnik 9.50 din, Litija 7—8 din, Kranj 8—9 din kg žive vage. Debele svlnje (Speharjl). Ptuj 8 din, Smarje prl JelSah 9—10 din, Brežice 8—9 dta, Kamnlk 8 dta, Lltija 9.50 dln, Kranj 9—10 dln kg žlve vage. Vino V ptujski okollci navadno meSano vlno prl vi-* nogTadnikih 4.25 dln llter, sortlrano vlno pri vl« nogradnikih 8 dln liter, navadna starlna 6 d_w flna kvalltetna »tarina 9 dln liter. — V ljutomerski okolici navadno meSano vlno <>—6 dla liter, flnejSe sortno vino 6—8 dln. — V okoliol šmarja navadno vlno 4—5 dln, sortno vino 5—% din liter. Kože in volna Kože. Govej. 10—12 drn, telečje 12—14 dU» svlnjske 8—10 dln kg. Volna. Neoprana v Dravogradu 24 din, v šma»Ju 15 dln, v Kamniku 26 din, v Kranju 24 din, oprana v Dravogradu 80 dln, v iSmarju 30 din, v Kranju 34 din kg\ Sejmi 80. maja tržnl dan s svinjami: Dolnja Lenda va; svinjski: Ormož; živlnskl: Maribor — dn_ 31. maja svinjski: Celje, Trbovlje — 1. junija živinski ln kramarski: Slivnica pri Celju; živinski: Sv. Lenart, okraj Slovenjgradec; tržni dan za žlvila ln praSiče: Trbovlje — 2. junija svinjskl: Maribor — 8. junija svlnjski: Brežice, Celje, Trbovlje tn Križevci, okraj Murska Sobota,