Ogerski Judi zaradi ubojstva pred krvavo sodnijo. Uže leta dai dela veliko brupa ne aamo aa Ogerskem, ampak tadi drugod zaaimiva pravda, ki teče zoper več Judov ogerakih, katerim se očita, da so zaklali krščaasko deklico in jeao kri porabili v verake svoje aameae. Sedaj je preiakava dokoačaaa ia tožao pismo objavljeao. Iz ajega povzamemo sledeče: Sredi dežele Ogerske aa aevero zapadaej straai Debrecziaa blizo reke Tise je trg ali meatice, zvaao Tisza-Ealar. Oadi staauje zraven kristijaaov tudi mnogo aa pol poaemčeBih Judov, ter imajo tam svojo sbodaico ali siaagogo. Lani 1. aprila, tedaj 3 dai pred judovskim velikoaočaim prazaikom, pošlje krščaaska žeaa Aadreja Hurija svojo 141etao pa precej doraščeno deklico, Eatero po imeau, hčerko vdove Solymoaijeve, v bližajo vas k židovskemu trgovcu po rudečo ia modro barvo, da bi v veži aapravila lep pojas za veliko noč. Deklica odide ob Vj.ll. uri, govori pojdoč a avojo aestro Sofijo, deklo pri aekem Judu Roseabergu. kupi ob 11. uri pri trgovci v vasi uaročeaih barv, hiti domov, govori zopet a aeatro še pred 12 uro, odide pa domov veadar ae pride. Goapodiaja išče deklico, prestrašeaa mati hčerko celi daa, celi tedea, celi mesec, vse zastoaj. Deklice ni nikder; Judi pa žerie tolažijo rekoč: bode se tiže aajšla. Ob eaem pa ae razaeae glaa, da so baje Judi v siaagogi deklico zaklali. Sodaijska preiskava ae začae 13. maja 1882. Več Judov je zaprtih; vai tajijo. Samo jeden ae. Zove se Moric Scbarf. Pravi, da so po jutraaji alužbi božji 1. apr. 1882 vsi Judje odšli domov in je hotel oa vrata zapreti. Toda 4 Judi mu rečejo, naj še dveri odprte pusti, da zamorejo dalje moliti. Moric jih puati in gre domov. Med tem pa oča Jožef Scharf skoz okao ugleda deklico Estero ia mu jo ukaže pozvati. Pozvaaa deklica pride v hišo, vzame svetilaike z mize, kakor jej je bilo ukazaao, in poatavi na oaiaro, potem pa jo pošlje atari Scharf v aiaagogo. Cez aekaj časa ališi mladi Scbarf (Moric) kričaaje in 3kratao klicaaje aa pomoč. Naglo biti k siaaapgi pa aajde vrata zakleajeaa. Poluka skoz klučensko lukajo ia vidi, kako sta Juda Abraham Bukabaam ia Leopold Braun ubogo deklico do arajce slečeao k tlara tiščala ia Jud Salomoa Scbwarz jej pa je z nožem vrat prerezal. Judje Bukabaum. Braua in Herraaa "VVollaer vzdigaejo deklico ia Jud Salomoa Scbwarz podrži rudečo skledo pod vrat, da kri v ajo polovi. Na to hiti Moric v očetovo liišo ia pove, kar je videl, a tukaj se mu strogo ukaže molcati. Vrhu tega ste še dve žeai kršcaaski popričale, da ste rečeaega dae ob 12 uri čule v siaagogi jokaaje ia kričaaje. Strabovito tožbo podpira pa še prizadevaaje večih Judov sodaijsko preiskavo zmotiti. Jud Amsel Vogel je aamreč za 500 fl. aajel brodarja Smiloviča, ta pa flosarja Davida Herka, da ata žeaakega airliea po Tiai spravila blizu pobrežja v Tiaza-Ealarji, ga oadi v grmovji pustila ia razglasila, da je Estera mrtva bila od vode Tise izvržeaa, bržcaa ae je vtopila. Mrliču je s pomočjo aeke babare oblekel David Herk pravo obleko Esteriao ia mu še aa levico privezal robec z barvarai in pokopal blizu vode. Sodaijska koaiisija da mrliča izkopati in mati je takoj apozaala obleko svoje bčeri, da bi pa mrtvo žeasko telo bilo ajeae hčeri, tega ui mogla prizaati. Saiilovič ia Herk sta pa obstala, da sta bila podmitaaa. Vsled tega so 4 Jadi tožeai, da so kračaaako deklico Estero zaklali. 5 Jadov, da so pri amoru poaiagali, 1 Jud ia 4 kristijaai pa, da ao sodaijsko preiskavo z žeaskim mrličem boteli zmotiti. Pravcla vzbuja veliko pozoraoat! Liberalai listi zvičinoiaa v judovakih rokab celo reč ali izgovarjajo ali popolaem zamolčijo. Desteraiški.