SSB^T pos a v s K i ISSmE» 35 CO m I CM 1 CO > intervju: ^Hp^^^l Vladimira Stoviček - Vlastov | ¦*<»¦» was-j (g(pt plots., proflll. I prltrdllnl malarial, vljakl...) I -SI8TEMI AilltOUg ""i .;. . I • PERLITE («uhl nlrlhl) I I - ALUMINIJASTE STROPNE I I OBLOGE- IMI K\M I I - ALUMINIJASTE FIKSNE I ŽALUZUE I I - DEKORATIVNI DODATKI I I ClrJ. 8, (374 Raka I I T»l.07/81 46410 I I OSM041/60M16 I KRSKO nakanaluS 19 EFEKT KriHO. Ü.O.O. / 1902 66D. IZVEDB« VSEH 0RST ELEKTRO- IHSTAUCIJ ELEKTR1ČKE MERITUE TRBOVIIIA Z ELEKTROfflATERIA- LOm IN SUETIU micrS RAČIlMO?0iSil SEltViS Irano Cotort«. Dd. Ptetopo 5). Ko«ton)ev(ca na KiU W. 49 87 306, GSM: 041 773 456 I Holding Slovenske elektnim» d o D Moč energije Sem samostojna in podjetna. Zat0 dl rent no varčujem. Najbolje bo, če za svojo prihodnost poskrbite sami. flj Z rentnim varčevanjen^ Nove KBM si lahko zagotovite višjo pokojnino in z njo sončna, varna in bogata leta v prihodnosti. ¦ii^ovi KBM ponujamo za re^jijigjj^gbi ro jjpmnvar^e^ij z enkratnim ali ^^H||t *8Brb'čhfm vplačilom^H Obiščite nas v eni od naširr enot, več informacij ž izračunipa najdete _^ na spletni strani Hi www.nkbm.si Rentho varčevanje Nova KBMdd I IN nj cr 01 > •q tj ad 2 o I tretja Vladimira Stovicek - Viastov Na naslovnici: Vladimira Štoviček - Viastov Foto: Boštjan Colarič Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktorica zavoda Katarina Požun Sotošek Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 780, 49 05 782 Faks: 07 49 05 781 www.zavod-neviodunum.si, obzornik@volja.net, TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Urednik informativne priloge Občine Krško Matej Drobnič Novinarja Bojana Mavsar Peter Pavlovič Tehnični urednik Boštjan Colarič Vodja trženja Katarina Požun Sotošek Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za podro- čje občin Krško, Brežice in Sevni- ca, ki izhaja praviloma 30. v me- secu. Rok za rezervacijo oglasne- ga prostora je 10., za oddajo nena- ročenih prispevkov pa 15. v mese- cu. Za točnost podatkov v naroče- nih rubrikah in prilogah odgovarja- jo njihovi uredniki. Tisk: Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada: 12.000 izvodov Posavje - le prijeten oddili za koneo tedna ? Pa smo začeli z »evropskim« letom. Ev- ropa gor, Evropa dol, Evropa sem, Evro- pa tja ... mi pa v kratkem z njo. In kako je s Posavjem glede na že znane ključ- ne probleme, kot so brezposelnost, problem odseljevanja mladih, razvojni problemi in podobno? Z vstopom v evropsko skupnost naj bi pri nas kot drugod po Sloveniji in po zgledu Evrope postale ključne investicije - investicije v ZNANJE IN LJUDI. Učeča se družba naj bi po- gojevala in omogočila uspešno gospodarsko rast (s tehnolo- škim razvojem) in povečevala konkurenčnost našega gospo- darstva. Tiste panoge gospodarstva, ki se (tudi zaradi ne- znanja) ne bodo (ali pa se že niso) uspele prilagoditi konku- renčnim pritiskom evropskega trga, bodo najbolj prizadete oziroma bodo bitko prej ali slej izgubile. Torej, znanje je ključno. Učiti se in še enkrat učiti se. A na- loga še zdaleč ni tako lahka, kot se zdi. 0 ključnosti znanja se zavedajo vsi, od mlajših do starejših. Problem je, kako ga vnovčiti doma. Kar se tiče mlajših, študirajočih se Posavcev, se zdi, da je učečih se posameznikov oziroma študentov iz leta v leto več. Redki so tisti, ki se po končanem srednješolskem iz- obraževanju že odločijo za delo. V kolikor jim ne uspe vpis na redni študij, se odločijo za študij ob delu. Večji problem je to znanje ohraniti v domačih podjetjih. Razlogov je več. Mladi si želijo novih izzivov ter primemo plačilo za svoje znanje in delo, kar največkrat najdejo v centrih že v času študija. Da posavske place niso primerljive, je znano. Raz- govori potekajo brez vprašanj »malega« kraja v stilu »Od katerega Novaka hči pa ste?«. Navsezadnje šteje znanje in delovne izkušnje, ne pa hišna številka in priimek. In dokler jim bodo drugi zagotavljali boljši status in s tern boljše živ- Ijenje (da ne govorimo o lepih številkah za potne stroške), bo domača regija morala trdo delati. Sama. In če smo že pri regiji, še to. Kljub temu da bi si morda želela, se zave- dam, da se ti mladi, žal, nimajo za Posavce. Če jih že vpra- šaš, so Krčan, Brežičan in podobno, nekateri se že težko opredelijo. Očitno bo potrebno naslednjim generacijam ponuditi ne- kaj več, da ne bodo že ob študiju kupovali le enosmerne vozovnice ter se v domačo regijo vračali le ob koncih ted- na na oddih. Ena izmed posavskih političnih strank je v svojem programu pred volitvami 2002 zapisala slogan »Posavje (mladih) pri- ložnosti«. Ne vem, kje so in kaj delajo zdaj. Upam, da ima- jo polne roke dela in da bo že naslednja generacija zaklju- čila študij v dobro Posavja in izkoristila vse priložnosti, ki jih bo regija ponudila. Lidija Petrisič IZ VSEBINE 4 Tridesot dni 6 Bomo na Planini 88 smučali? 7 Posavje dveh hltrosti 8 Intervju: Vladimira Štoviček 10 Mnanja 12 Bogdan Barbie o gradnji HE na spodnji Savi U Gospodarstvo nasprotuje selitvi carinska izpostave v Krškem IB JazöBöeva darila v muzeju 20 Samo in Mirala državna mladinska prvaka 24 Prejeli smo 20 Insormacije obcine Krško ObžorniK januar 2004 3 tridBset dni Razburjenjo zaradi zmanjševanja delovnHi ur v kostanjeviškem ZD Še pred novim letom so na skupni seji v vaškem domu v Velikem Mra- ševem na podboški in kostanjeviški krajevni svetniki govorili o napove- dih iz krškega Zdravstvenega doma, po katerih naj bi dve splošni zdrav- nici, ki delata v podružnici v Kostanjevici na Krki, po novem opravljali dežurno zdravstveno službo še na Raki. To po mnenju svetnikov pome- ni, da bi se že tako dolge čakalne vrste v Kostanjevici še podaljšale, saj, imata zdravnici vsaka po 1800 pacientov, kar naj bi presegalo vse nor- mative. Za zdravstve- no oskrbo v ten krajih je po njihovem ključ- nega pomena, da se program kostanjevi- škega zdravstvenega doma ne krči, saj je bil navsezadnje zgra- jen tudi s samopri- spevkom krajanov, ob graditvi novega zdrav- stvenega doma v Kr- škem pa je bilo zago- tovljeno, da to ne po- meni postopne ukinitve kostanjeviške podružnice. Opozorili so tudi na slabo stanje samega objekta, saj se vanj že nekaj časa ne investira. Za sestanek z vodstvom krškega zdravstvenega doma in s predstavniki nje- govega ustanovitelja, Občine Krško, pa so imenovali mešano delovno skupino, vendar do tega srečanja še ni prišlo. Direktor Zdravstvenega doma Krško dr. Rudolf Ladika pa odločno zav- rača očitke, da naj bi se z napovedanim osemurnim tedenskim dežur- stvom na Raki zdravstvena oskrba v Kostanjevici poslabšala. Kot pravi, sta pred leti tarn delali 2 zdravnici, ko so lani uvedli še pediatrinjo, se je število zdravnikov povečalo na 2,4, po novem pa naj bi se le malen- kost znižalo na 2,2. Tudi število prebivalcev na enega zdravnika je še vedno manjše kot na primer v Krškem ali na Senovem, kjer znaša kar 1990. Ladika dodaja tudi, da krški zdravstveni dom ne more reševa- ti zdravstvene oskrbe v sosednji šentjernejski občini, od koder so tudi pacienti kostanjeviških zdravnic. Bistvo problema investiranja v stavbo zdravstvenega doma pa dr. Ladika vidi v že tri leta starem sklepu krške- ga občinskega sveta, da Občina prvo nadstropje stavbe proda za blej- skemu diagnostičnemu centru. Ker zadeva še ni dokončno urejena - kot kaže, do realizacije 58 milijonskega posla niti ne bo prišlo, tudi vlaga- nje v stavbo po njegovem ni smiselno. Poudarja pa, da kostanjeviški zdravstveni dom ni v nobenem smislu ogrožen ter da gre za pretirano razburjenje okoli tega. P.Pavlovič Negativno mnenje o poslovanju brežiške Občine Računsko sodišče je pred novoletnimi prazniki zakljuälo revizijo poslo- vanja Občine Brežice v letu 2002 in ugotovilo, da je Občina Brežice kar v nekaj primerih ravnala v neskladju s predpisi. In sicer, ker je nepra- vilno prerazporedila sredstva proračuna za 13,7 mitijonov tolarjev, ra- poredila pet delavcev na delovna mesta, za zasedbo katerih nimajo iz- polnjenih pogojev strokovne izobrazbe, nepravilno (previsoko) obraču- nala dodatek za delovno dobo šestim delavcem, dvema delavcema iz- plačala dodatek za tarifno skupino, čeprav jima tan e pripada, ni odda- la javnih naročil po predpisanem postopku, sklenila anekse k pogodbam za dodatna dela brez predhodne objave nad zakonsko dovoljenim ob- segom v_znesku 28 milijonov tolarjev ter plačala 10 milijonov tolarjev večji znesek obveznosti, kot je bil pogodbeno dogovorjeni znesek. Kot so še zapisali na računskem sodišču, je bilo po njihovem mnenju poslo- vanje Občine Brežice v letu 2002 v pomembnem neskladju z relevant- nimi predpisi. L.P. Župan in župniki sedli za isto razo Brežiški župan mag. Andrej Vizjak je skupaj z direktorjem brežiške ob- činske uprave Aleksandrom Denžičem organiziral že tradicionalno sre- čanje z duhovniki iz 12 brežiških župnij.Srečanja se je sicer udeležilo nekaj manj duhovnikov, pogovor pa zato ni bil nie manj zanimiv. Vizjak je v začetku poudaril, da je pomembno, da lokalna skupnost vzdržuje stike s predstavniki cerkve, saj imajo vsi iste interese in iste cilje. Ob tem pa je še povedal, da si Občina Brežice prizadeva, da bi v skladu s proračunskimi zmožnostmi pomagala pri obnovi cerkva po vsej ru* k/wCtfco VKrškemtudinadrsalkB Ob bazenu pri podjetju Vipap Videm Krško že od decembra obratuje zimsko drsališče, ki ga vodi podjetje Vodaplan iz Ljubljane. Odprto je vse dni v ted- nu, razen ponedeljka, in sicer med 14. in 22. uro, ob sobotah od 12. do 22., ob nedeljah pd med 10. in 12. samo za otroke ter od 12. do 22. za vse. Drsališče v Krškem Motoretučastniznak Predsednik Janez Drnovšek je ob dnevu , samostojnosti podelil najvišja državna odlikovanja. Častni znak svobode je prejel Lojze Motore iz Sevnice, cast- ni predsednik sevniškega planinskega društva Lisca Sevnica, za aktivno delo v planinskih vrstah pri razvoju in afir- miranju planinstva v Sloveniji. »Končuješ šolanja... In kaj zdaj?« Za dijake, bodoče študente in bodoče zapostene so 22. januarja so Mladin- ski center Brežice, Društvo študen- tov Brežice, Posavc in Punkt v sodelo- vanju z Zavodom za zaposlovanje RS, Centrom za informiranje in poklicno svetovanje, zdravstveno zavarovalni- co Vzajemna in Razvojnim centrom Brežice organizirali informativni dan, na katerem so Jim študentje predsta- vili posamezne fakultete in smeri štu- dija, tistim, ki želijo po končani sred- nji šoli že začeti z delom, pa so sve- tovali strokovnjaki z zavoda za zapo- slovanje in drugih organizacij. Svoje izkušnje so z mladimi deliti tudi samostojni podjetniki, ki se niso od- ločili za študij, so pa pri svojem de- lu uspešni. Mladim so razdelili brez- piačno informativno brošuro »Konču- ješ šolanje... in kaj zdaj?«, v kateri so zbrane številne informacije o štu- diju, študentskih domovih, štipendi- jah, zavarovanju, samozapostitvi in zaposlitvi. Sicer pa bodo v okviru projekta Dijak - bodoči student informativni dnevi potekati tudi med 18. in 20. februar- jem po posavskih srednjih šolah, za- ključil pa se bo 21. februarja s kon- certom v Mladinskem centru Krško. Ocenjevanje domačm koHn v Kostanjevici Društvo domače koline iz Kostanje- vice na Krki je pripravilo tekmova- nje pridelovalcev domačih mesnih do- brot. Na četrtem tovrtstnem tekmo- vanju so ocenjevali štiri kategorije iz- delkov, krvavice, mesene klobase, pe- čenice in tlačenke. Pridelovalci so pri- javili rekordno število 89-ih vzorcev, 4 januar 2004 ObzorhiK trideset dni občini.Župnik in dekan iz Brežic Milan Kšela pa je poudaril, da je obno- va sakralnih objektov dobrodošla, vendar bo potrebno več narediti pri ljudeh samih. Predvsem je izpostavil problem vzgoje mladih, opozoril na vedno manjše število zakonov ter zaključit, da je nujno sodelovanje družine, države, šolstva in cerkve za lepšo prihodnost vseh.L.P. Sprejet osnutek dvoletnega proracuna Očinski proračun je nedvomno najpomembnejši dokument, ki ga na predlog župana sprejema občinski svet kot najvišje zakonodajno telo v lokatni skupnosti. Pri tern namreč ne gre zgolj za sprejemanje letne- ga finančnega svežnja, iz katerega se črpajo sredstva za delovanje po- sameznih področij v občini, temveč hkrati opredeljuje tudi zastavlje- ne razvojne usmeritve, programe in prioritetne naloge s ciljem ustvariti stimulativno okolje, izboljšati dostop do kapitala, znanja, informacij in življenjskega prostora. S tem pa socialno, prostorsko in bolj kakovostno življenje prebivatcem občine Krško. Krški občinski svet je na decembrski seji po vrsti razprav sprejel osnu- tek odloka dvoletnega proracuna 2004 - 2005, po katerem naj bi bila le- tošnja občinska blagajna težka dobrih 5 milijard tolarjev. Tokrat pa so na občinski upravi prvič pripravili dvoletni proračun, to je za leti 2004 in 2005. Dvoletno sprejemanje proracuna je pomembno predvsem z vi- dika podpisovanja sovlagateljskih pogodb z državo, ker je tudi driavni proračun sprejet za dve leti. Bistveni premik pa je vendarle videti v tem, da je krški občinski svet to- krat nakazal, da namerava prekiniti dosedanji vsakoletni način začasne- ga financiranja proračunskih potreb v prvih mesecih leta, ko le-ta še ni bil sprejet in so bile posledično zaustavljene investicije in ohromljeno de- lovanje posameznih institucij ter številnih kultumih in športnih društev. Članice in člani občinskega sveta pa so ob sprejemu osnutka imeli tu- di pravico in možnost do konca leta podati pisne pripombe, ki jih bo predlagatelj preučil, zavrnil ali vnesel med postavke financiranja iz občinske blagajne. Vendar pa v tem primeru ne gre za zvišanje pro- racuna, temveč zgolj za prerazporeditev sredstev znotraj petih mili- jard. V določnem roku so svoje pripombe k Osnutkoma proracuna za leto 2004 in 2005 podali Franc Lekše (SLS), Franc Štokar (SLS), An- drej Božič (LDS), Franc Rakar (LDS), Rudi Smodič (LDS), Miroslav Mi- keln (SLS), Svet KS Dolenja vas, Vlado Grahovac (SLS), Alojz Lekše (LDS), Svet KS Podbočje, Svet KS Senuše, Svet j.z. Valvasorjeva knjiž- nica Krško, Peter Žigante (LDS), Jožef Zupančič (SDS), Rajmund Ve- ber (ZLSD), Martin Kodrič (N.Si), Vidko Budna (LDS), Silvester Seni- čar (ZLSD), Matej Omerzel (N.Si), Jože Požun (SLS), Svet KS Zdole, Du- šan Šiško (SNS), Ivan Petrišič (LDS) in Svet KS Veliki Trn. 8. Mavsar Zasegli kar 28 kilogramov heroina V petek, 16. januarja v večernih urah, so policisti in cariniki na mejnem prehodu za mednarodni promet Obrežje zasegli 28 kg heroina. Okrog 19. ure je namreč policist pri mejni kontroli vozila znamke golf z nem- škimi registrskimi tablicami posumil, da se v avtu prevaža prepovedano blago. V preiskavo vozila se je vključila še enota za zatiranje tihotap- stva pri generalnem carinskem uradu in z odstranitvijo tapete na bočni steni avtomobila so našli 52 zavitkov, oblepljenih z rjavim lepilnim tra- kom, s skupno maso 28 kilogramov. Preliminarni test je pokazal, da gre za heroin, kar so potrdile tudi forenzične preiskave. 33- letnega vozni- ka avtomobila, driavljana Srbije in Črne gore, so pridržali, preiskoval- ni sodnik pa je zanj odredil pripor. Vrednost zaseženega mamila je si- cer odvisna od več dejavnikov, a v vsakem primeru gre za veliko denar- ja. En gram pri prodaji na drobno stane 35 do 45 evrov, kilogram 10 do 15 tisoč evrov, celotna količina pa je vredna med 300 in 400 tisoč evri oziroma med 70 in 90 milijoni SIT. Od kod je prepovedan tovor prišel in kam je bil namenjen, policisti še ne vedo. Sicer pa gre za enega izmed številnih zasegov v zadnjem času, do katerih je prišlo, kakor poudarja- jo policisti in cariniki, zaradi dobrega sodelovanja med njimi, na Obre- žju pa jim k večjim uspehom proti tihotapcem pomagajo tudi novi pros- tori in oprema za odkrivanje skritih mest v vozilih. P.P. prinesli pa so jih iz Kostanjevice, Pod- bočja, Cerketj ob Krki, Krškega, Šent- jerneja, Brežic in celo iz Tržišča iz sevniške občine. Kvaliteta je bila po mnenju komisije pod vodstvom Fran- ca Škrabca zadovoljiva, saj so izloči- li le en vzorec. Plakete najboljšim je bivša cvičko- va princesa Zdenka Mfrtek podeli- ta v Kmečkem hramu v Kostanjevici. Najboljšo tlačenko je naredil Vinko Štemberger iz Šentjemeja, najboljše pečenice so bile Zoričeve iz Podboč- ja, Stane Švajger iz Brežic je prine- sel najboljše mesene klobase, Franc Štokar iz Orehovca pa najboljše kr- vavice. Okrog 100-člansko društvo Ijubiteljev domačih kolin z novim predsednikom Jožetom Cunkom želi, da prireditev postane tradicionalen dogodek v An- tonovem tednu, že za Jožefovo, se pravi marca, pa nameravajo pripraviti ocenjevanje salam. Zlata poroka Gizela in Jože Rajterič iz Krškega (na fotografiji) sta se poročila 27.12.1954 na Bizeljskem. Pot po šolanju v mari- boru ju je pripeljata v Krško. Imate dve hčeri in tri vnuke. Prjšnji mesec pa sta takole zarezala v torto ob zlati poroki. Prvo desetlstje uspešno 10 let delovanja je praznovala krška območna enota Zavoda za zdravstve- no zavarovanje Slovenije. Obletnico so slovesno obeležili v dvo- rani v parku, kjer se je zbralo kar ve- liko znanih imen iz politike, gospodar- stva in zdravstva z generalnim direk- torjem Zavoda za zdravstveno zava- rovanje Slovenije Borutom Miklavči- čem na čelu. Enota je pričela delovati 1. januar- ja leta 1994 in je najmlajša in naj- manjša izmed desetih območnih enot ZZZS-ja. Z dvema izpostavama v Bre- žicah in v Sevnici pokriva cetotno po- savsko podroqe ter zaposluje 36 tju- di, kot sta poudahla njen direktor dr. Stanislav Čuber in Borut Miklavčič, pa se je izkazala predvsem pri projektu uvedbe kartice zdravstvenega zavaro- vanja, kjer je bilo ravno Posavje test- no območje. EMA2004sPlatfnom Duo Platin, katerega clan je tudi Krčan Simon Gomilsek, se je na predizboru s pesmijo Stay forever s 6.824 glaso- vi prepričljivo uvrstil na finalno prire- ditev EMA 2004, na kateri bosta nasto- pila kot štirinajsta. O o o I ObzörhiK januar 2004 5 trideset dni AN K € T A Bomo na Planini še smučali? Kot vse kaže, letos bolj malo verjetno. Narava je sicer višje leže- če kraje na Gorjancih obdarila s kar debelo snežno odejo, denar- ja za zagotovitev pogojev za zagon smučišča pa ni, saj je sistem improviziranega upravljanja dokončno razpadel. Smučišče na Planini detuje od le- ta 1987. Prvi vlečnici so sredi de- vetdesetih dodali še drugo, uvedli tudi nočno smuko, uredili še teka- ške steze, skratka, Planina je po- stala znan zimski center, kamor so hodili smučat ne le Posavci, am- pak tudi smučarji iz novomeškega konca, v zadnjih letih pa tudi že sosedje s Hrvaške. Vizija razvoja Planine pa je predvidevala še eno progo in topove za umetno zasne- ževanje, tarn pa naj bi nastal tu- di center za obšolske dejavnosti in poletno šolo v naravi. S smučiščem je vsa ta leta uprav- Ijal Smučarski klub Krško, bolje rečeno njegov predsednik Mir- ko Kužnik, ki je z improvizacijo preko svoje firme in finančno po- močjo gospodarstva ohranjal smu- čišče pri življenju. Omenjena po- moč pa je začela pojenjati in na- zadnje tudi dokončno presahnila, tako da denarja za nujen remont vlečnic ter izpolnitev varnostnih zahtev nove zakonodaje ni, Kuž- nik pa je konec decembra odstopil s predsedniškega mesta v klubu in se odpovedal nadaljnjemu uprav- Ijanju smučišča. Na njegov račun sicer vedo marsikakšno pikro po- vedati tudi Planinci, ki od vsega skupaj niso imeli veliko, nazadnje pa niti njihovi otroci niso smeli več zastonj uporabljati vlečnice, kot je bilo dogovorjeno v prejš- njih letih. Smučišče tako letos še nima obra- tovalnega dovoljenja, saj so zara- di nepripravljenosti na sezono vlo- go na prometno ministrstvo poslali z zamudo, kot pravi novi predsed- nik SK Krško Franc Oštrbenk pa je upravljanje smučišča tudi finanč- no in kadrovsko preraslo zmožno- sti društva. Na Občini Krško so se zato nedavno sestali predstavniki Občine, KS Podbočje, smučarske- ga kluba in Mirko Kužnik in se po- govarjali o možnostih za zagotovi- tev obratovanja smučišča. Direk- tor občinske uprave Franc Glinšek pravi, da so dosegli kratkoročni dogovor, po katerem bi smučišče še naprej upravljal Kužnik (ki ga za pojasnila o zadevi ni bilo mož- no dobiti), v finančni konstrukci- ji pa bi Občina Krško sodelovala s plačevanjem stroškov elektrike za vlečnice in razsvetljavo. Dolgoročno bi se bilo potrebno o usodi smučišča dogovarjati širše, v okviru Posavja, mogoče tudi po vzoru dolenjskih in belokranjskih občin, ki so s skupnim projektom podprle razvoj smučišča na Čr- mošnjicah. V SK Krško bi najraje videli, da bi Občina prevzela na- prave, ki so last kluba, in podelila koncesijo zaiteresiranemu zaseb- niku, a na Občini za takšno reši- tev niso najbolj navdušeni, pa tu- di pravega nosilca projekta ni na vidiku. Idealne poznojanuarske vremenske razmere na Planini ta- ko ostajajo neizkoriščene, po hri- bu pa se spuščajo predvsem okoli- ški sankači. Marsikdo, ki je zaradi bližine smučišča in cenovne ugod- nosti prejšnja leta sebi in svojim otrokom privoščil nekaj snežnih radosti, bo letos za to prikrajšan. Telefon na izletniški kmetiji Stipi- čevih pod smučiščem namreč ne- prestano zvoni, odgovor na vpra- šanje v naslovu pa ostaja - upaj- mo, da ne za vedno - negativen. Peter Pavlovič Snega dovolj, smučarjev pa nil AM si Posavje zasluži regijo in kje naj bo njen sedežP Lidija Stipič, višja upravna delavka s Planine nad Podbočjem: »Posavje naj ima svojo regi- jo, saj so občine Krško, Brežice in Sevnica že od nekdaj spadale skupaj. Tudi v našem koncu smo bolj navezani na Krško kot na primer na Novo mesto. Središče regije pa naj bo Krško, saj je nekako na sredi posavskega območja in tudi go- spodarsko najbolj močno izmed treh posavskih središč. Če bi bilo središče regije v Brežicah ali v Sevnici, bi bilo to nekaterim precej od rok, zato je Krško še najbolj primerno.« Milan Kšela, župnik in dekan iz Brežic: "Posavje je specifično glede na trenutno situacijo, saj je precej izpostavlje- no, še posebej brežiška občina, zaradi vzposta- vitve schengenske meje. Le s skupnimi močmi bomo tukaj na obrobju države lahko kaj dose- gli, zato si Posavje zasluži in potrebuje regijo. Glede na sodelovanje vse treh županov se mi zdi, da bo sedež v Krškem. Morda bi kdo priča- koval, da bom rekel Brežice, vendar mislim, da bi to bilo Krško. Tudi s cerkvenega področja je center na Vidmu, center za ljubljansko škofijo je Leskovec, tako da bi bilo sprejemljivo, da je sedež v Krškem. Tudi v civilnem pomenu." Ernest Simončič, ravnatelj Srednje sole Krško iz Koprivnice: "Posavje si gotovo zasluži svojo regijo, saj je zaključena celota na vseh področjih vsakdanjega življenja, tako na šolskem oziroma na področju družbenih dejavnosti, gospodarstva in podobno. Kar pa se tiče samega sedeža, pa glede na to, da sem tu v Krškem, bi si želel, da bi bil sedež pri nas, vendar je po moje bolj kot to, kje bo sedež regije, pomembno to, da bi glede na to, kaj se zdaj dogaja, v Posavju sedli skupaj in se o sedežu regije znali skupaj dogovoriti." Mateja Jazbec, direktorica Regionalne raz- voj ne agencije Posavje iz Boštanja: "Regijo si v Posavju zaslužimo, saj imamo na tern območ- ju skupne razvojne cilje in skupne usmeritve, ki smo jih skupaj sposobni doseči. S tega vidika bi bilo slabo, če bi nas razdelili v druge regije. Glede središča posavske regije pa se ne želim opredeliti, saj je to povsem politično vprašanje in se bo o tern odločalo na politični ravni." Lopatič Silvester, direktor SL-inženiringa z Boršta: "Posavje si regijo zasluži, saj gre za ge- ografsko zaključeno celoto, ki že naravno sodi ' skupaj. Ne vidim razloga, da bi bilo drugače in da bi nas razdelili v novomeško in celjsko regijo. Centralizem v nobenem primeru ni dober, z usta- novitvijo regije pa bodo razne institucije osta- le pri nas in ne bodo vse pobegnile v večje cen- tre. Glede sedeža pa je logično, da je le-to sredi območja - v Krškem. Čeprav bi bilo lahko tudi v Breiicah, se mi zdi Krško primernejša izbira." 6 januar 2004 ObzofniK ! aktualno Posavje dveh hitrosti V začetku januarja so trije posavski župani Kristijan Jane, Franci Bogovič in Andrej Vizjak družno povabili posavske no- vinarje in dopisnike na novoletno srečanje, ki naj bi bilo namenjeno predvsem prijetnemu druženju, a tudi letni inven- turi vsakega posebej ter bilanci njihovega sodelovanja. Kot se je pokazalo kasneje, trenutek za srečanje na brestani- škem ribniku, ki je vendarle bližje geografskemu središču Posavja kot mesto Krško, ni bil izbran naključno. Že prvi dan po objavi rezultatov zadnjih lokalnih volitev leta 2002 so se novi posavski župani pred- stavili javnosti na skupni novinar- ski konferenci v Krškem kot mnogo obetajoč, politično soroden župan- ski trojček. Skupinska slika posav- skih županov je bila tudi dobro le- to kasneje zelo optimistična, če ne že naravnost idilična. Besede za- dovoljstva s samim seboj, s svoji- mi občinami in še zlasti s posav- skim sodelovanjem, so prevevale zadovoljno druščino na brestani- škem ribniku in ker takega vzduš- ja ob obloženi mizi ne gre kaliti, tudi radovednih vprašanj skoraj ni bilo. Razen tistega o napoveda- ni polovici milijarde tolarjev, ki pa je prišlo kot naročeno, kot vpraša- nje otroku, kaj je dobil za praznič- no darilo! Tako nekako sta zvene- la odgovor in nekajkrat poudarje- na vesela (šele šest ur stara) novi- ca, da je njegova sekretarska viso- kost istega januarskega dopoldne- va potrdila kar najbolj hitro prvo dospetje milijonskih nakazil, ki jih bodo posavske občine uradno pre- jele kot odškodnino za "prenaša- nje" radioaktivnih odpadkov na "svojih" tleh. Čeprav županom ne gre odrekati velike delavnosti in številnih ob- činskih investicij, v katere so pri- tegnili tudi državni denar, so bi- li njihovi medobčinski pokloni ne- dvomno tudi pod vplivom skupno priborjenega denarja, s katerimi bodo lažje kot mnogi drugi v Slo- veniji zastavili drugo leto manda- ta, ublažili bolj ali manj parajo- če se občinske proračunske vreče ter morda ponovno posegli tudi po glasovih na državnih volitvah. Sa- lomonska rešitev s ključem delitve po glavi Posavk in Posavcev, ki se- veda nima veliko skupnega z res- nično ogroženostjo zaradi poten- cialnega psihološkega ati dejan- skega materialnega razvrednote- nja tukajšnjega življa, je bila tu- di eden vrhuncev dosedanjega do- govarjanja. Kot pomemben rezul- tat njihovega sodelovanja so žu- pani navajali graditev hidroelek- trarn na spodnji Savi ter še nekate- re manjše dosežke, predvsem pa, da so v minulem letu odgovornim v Ljubljana menda (do)končno doka- zali, da Posavje mora biti tudi bo- doča pokrajina. Neizrečena pa so ostala nekatera zelo konkretna vprašanja v zvezi s "posavsko" zgodbo. Čeprav so žu- pani vsaj za javnost očitno zado- voljni z dosedanjimi dosežki, na- tančnejši pregled rezultatov "no- tranjega" sodelovanja pokaže manj lepo sliko. Težave pri vzpo- stavljanju skupnega štipendijskega sklada, ustanovitvi visokošolskega središča, porazdelitvi in financira- nju skupnih inštitucij, predvsem pa izbiri sedeža bodoče pokrajine so takorekoč vsakodnevne. Primer kampanjskega sodelovanja pred- stavlja tudi sicer ustanovljeni, a nikoli prav zaživeli klub posavskih poslancev, v katerega so že ob nje- govem rojstvu mnogi podvomili, ne le zaradi različne strankarske pri- padnosti članov, pač pa tudi zara- di zelo različnih pogledov na regi- onalizacijo. Nedavno sprejeti sklepi brežiškega občinskega sveta, še bolj pa raz- prava ob njih, so pokazali, da se posavska geografija v minulem le- tu ni nič spremenila, oddaljenosti med občinskimi središči niso nič manjše kljub prijateljskemu tki- vu dodatnih milijonov. Brežičani so med drugim pozvali Ministrstvo za okolje in prostor, naj uskladi do- ločbe Strategije prostorskega raz- voja Slovenije glede območij, šte- vila in središč funkcionalnih regij s projektom regionalizacije in opre- deli Posavje kot funkcijsko regijo, Brežice pa kot središče regionalne- ga pomena. Na tej seji pa so spre- jeli tudi sklep, v katerem obžalu- jejo, da nekateri posavski občinski sveti brez vnaprejšnjega dogovo- ra sprejemajo sklepe, ki otežuje- jo reševanje za regijo pomembnih vprašanj. Slednje se je nanašalo na Krčane, ki so že lani med nekaj po- dobnimi zahtevami do driave kot so brežiške, ugotovili, da v proce- su ustanavljanja pokrajin v Repu- bliki Sloveniji vztrajajo pri obliko- vanju pokrajine Posavje s sedežem v Krškem. Le tri dni po srečanju na ribniku je bil brežiški župan na seji občinske- ga sveta pod točko o pokrajini Po- savje deležen hudih očitkov, da se od leta 1997 sprejete politične de- klaracije v zvezi s tern vsaj v Bre- žicah ni kaj dosti zgodilo, pred- vsem pa, da ostajajo aktivnosti v ozkem krogu županov in nekaterih poslancev, ki se s posavsko zgodbo radi vidijo v medijih. Brežiški žu- pan je, očitno zavedajoč se svo- jega nezavidljivega položaja ob juriših opozicije, pograbil prilož- nost in posavsko stvar branil z ne- koliko drugačnimi izjavami, kot smo jih slišali v Brestanici. Opo- zoril je na večjo delavnost breži- ških politikov v primerjavi s krški- mi, ki da samo govorijo ter spreje- majo nesrečne sklepe, ki so korak nazaj in slaba gesta sosednje obči- ne! Nadaljeval je s protivprašanji svetnikom, naj povejo, kaj so so- sedje zlobirali v Ljubljani? Oni so v minulem letu dobili vsaj dve insti- tuciji - Carinsko upravo in Upravo za zaščito in reševanje. In da sicer ne ve, kakšno akcijo pelje Obči- na Sevnica glede Zavoda za zdrav- stveno varstvo, a da gre za solira- nje. Občina Sevnica kot predsedu- joča tudi ni sklicevala Sveta pokra- jine Posavje v zadnjih tričetrt leta. Na seji je bilo slišati, da Posavje pač (še) nima izrazitega središča, ki bi prevladovalo, ker se je doslej razvijalo policentrično, tako naj bi bilo tudi naprej. Temu je sledila utemeljitev, da "mi edini v Posavju imamo svojo višjo strokovno solo in se pripravljamo za visoko, mi edi- ni imamo pogoje v zdravstvu..." Na poseben način si posavsko po- vezovanje predstavlja tudi prvak mladinsko-študentske naveze, ki kot edina politična skupina nasto- pa v vseh treh občinskih svetih in Posavje nosi tudi v svojem nazivu (PUM). Zatrdil je, da je regionalna aktivnost Občine Brežice premajh- na, da Krško in Sevnica vlečeta po- teze v škodo brežiške občine. Zato je predlagal ustanovitev posebne- ga Odbora, ki bi "pomagal" župa- nu pri reševanju regionalnih zagat in medobčinskih odnosov. To je ta- koj podprl tudi direktor čateškega turističnega trusta, saj naj bi čim- prej pripravili vizijo razvoja Brežic in vizijo Brežic v Posavju. Po nje- govem se je Krško doslej razvijalo predvsem zaradi državnih institu- cij in investicij, celulozo bodo za- prli, nuklearka bo prenehala delo- vati, kje pa bo potekal razvoj regi- je če ne v Brežicah? Seveda bi podobnih "separatistič- nih" izjav lahko navedli še veli- ko, tako z omenjene brežiške se- je kot iz Krškega in nekoliko manj iz Sevnice. A naj bo dovolj za sku- pinsko sliko Posavja z njegovo go- spo politiko, ki ima očitno vsaj dve plati če ne še več. Ne glede na to, kdaj bo Posavje pokrajina, bi se na tern razmeroma majhnem prostoru ob Savi, na katerem smo vendar- le prepleteni s službami, z opravki v uradih, s študijem ob delu, s so- botnimi nakupi ali treningi v sport - nih klubih, morali nekako dogovo- riti nekaj osnovnih reči, med njimi tudi, kje bo kaj. Ne le državne politike, tudi prebi- valke in prebivalce Posavja so na- ši politiki (res tudi s pomočjo me- dijev) že dobro ozavestili o potreb- nosti pokrajine, v resnici pa so še vedno premalo storili za to, da bi lahko ta tudi zaživela. Če od- mislimo zgodbe o velikih projek- tih, za katere bomo navsezadnje trajno prispevali velik del svojega prostora, se srečamo z vsakdanji- mi zadregami medobčinskega so- delovanja. Ko snamemo vse ma- ske, smehljaje in velike besede, se zdi Posavje kvečjemu kot kak rib- nik, v katerem se najde zelo razno- likega ribjega življa od hitrih ščuk do počasnih krapov, ob njem pa tu- di (političnih) ribičev, ki še kar ča- kajo, da bodo pred njimi zaplava- le zlate ribice in (jim) izpolnjeva- le želje... Silvester Mavsar ObzorniK januar 2004 7. intervju Vladimira Štoviček - Vlastov, akadomska kiparka S kiparstvom živim. tojev meni in s tem se razdajam. Na dan, ko se koledarska zima prevesi v pomlad, bo dopolnila sedem desetletij. Ta so bila ustvarjalna vse od dekliških let, ko je s tankočutnim otipom v ateljeju v Leskovcu pri Krškem izoblikovala preko dvesto stvaritev. Največ od tega ki- pov in plaket, pa tudi medalj, značk, grbov, ustvarila pa je tudi spomenike, ki so umeščeni tako doma kot v tujini. Ne- davno je za mesto Krško dokončala svoje najnovejše delo - kip Janeza Evangelista, zaščitnika mesta Krško, ki je ob tej priložnosti umetnici pripravilo manjšo razstavo. Z umetnostjo ste se srečali ze- 10 zgodaj kot hčerka znanega ki- parja Vladimirja Štovička. Naj- brž je bilo to tudi odločilno, da ste stopili na ustvarjalno pot? Verjetno res. Zdi se mi, da sem bila z umetnostjo cepljena že ob rojstvu. Imela sem seveda prilož- nost že v tistih začetnih otroških in odraščajočih letih videti vso le- poto ustvarjanja. Najprej je bilo to kot pomoč očetu pri odlivanju in raznoraznih delih, v večini pri- merov pa sem tudi modelirala. To me je vodilo tudi na oblikovalsko šolo v Ljubljano in zatem na Aka- demijo v Zagreb. S kiparstvom ži- vim, to je v meni in v tem se raz- dajam... Pa čeprav mi je bila so- la, kjer sem poučevala likovno vzgojo, vsakdanji kruh. Bila ste torej v treh vlogah: ki- parka, likovni pedagog in mati. Kako ste to usklajevali, kako se prepletajo te vloge? Bi se odloči- 11 drugače, morda zgolj za umet- niško pot, če bi bili časi bolj na- klonjeni umetnosti? Če ne bi imela otroka, bi se ver- jetno odločila drugače. To ne po- meni, da mi je bil ovira, a bilo je potrebno preživeti še ena usta, močno zategniti pas, kar pa kot samostojna kiparka ne bi uspela. Zato sem v vsakem primeru mora- la iskati neko materialno osnovo, pa čeprav me je to omejevalo pri delu, ker sem se v glavnem lahko predajala delu le med zimskimi in poletnimi počitnicami. Pravih po- čitnic pa skoraj nisem poznala, ra- zen morda tisti teden dni, ko sem šla z otrokom poleti na morje, to pa je tudi vse. Vse drugo se je na- mreč odvijalo v ateljeju. V njem sem vedno nekako oživela, zažive- la. Tako je tudi še zdaj. Ženska - kiparka. Zelo malo vas je. Zakaj, je to tako drugačno, posebno ustvarjanje? Ja, je specifično. le zaradi tega, ker kiparstvo ne nastaja ad hoc, kot neka slika, ki lahko nastane v enem dnevu, v eni uri, seveda lahko tudi v mesecu dni, tega ne izključujem. A kiparstvo je veli- ko bolj dolgotrajen proces. Pre- den se produkt, figura rodi, je po- trebno veliko dela, od postavlja- nja ogrodja, odlivanja, retušira- nja do pateniranja ali odlivanja v bron. Sicer to ni glavni razlog, da se kdo težje odloči za kiparstvo, a vendar gre za daljši delovni in ustvarjalni proces, v katerega mo- raš vložiti veliko potrpežljivosti. Ali motiv najprej skicirate? Več ali manj tudi. Najprej se seve- da rodi ideja, poza, skratka kom- pozicija. Dostikrat se dolgo časa ne rodi nič, velikokrat pa je to iz- bruh, ko vre motivacija. Vaši motivi so predvsem žen- ske. Zakaj? Ženska! Se mi zdi, da je to nekaj najlepšega. Seveda ob tem ne iz- ključujem, da so tudi moški lepi, a imajo neko grobost, moč, ženske pa v večini odražajo nežnost, to- plino, milino. In to jim skušam tu- di dati v svojih delih. Saj sem mo- ške tudi modelirala, ampak se mi zdi, da ti moji moški ne odražajo tistega, kar bi morali. Drugače po- vedano, ne čutim tega, kar imajo moški. Ženska sem. Nekoč ste dejali, da se otroci ro- dijo in rastejo s kičem. Koliko ste tojjspeli preprečiti oziroma spremeniti pri svojem pedago- škem delu? Kot pedagog sem imela otrokom vsekakor možnost vcepiti, kaj je lepo, kaj je umetnost in kaj je kič. Vendar pa je na žalost za to na razpolago zelo kratko obdobje, tako da ne morem ravno zagotovi- ti, da sem jih veliko naučila. Otrok je namreč produkt okolja, v kate- rem iivi, in ne moreš vanj poseči toliko, da bi nekaj povsem izkore- ninil, če pa je doma obkrožen s ki- čem. No, vseeno sem uspela v svo- ji šolniški karieri vzgojiti vsaj dva umetnika, kot sta denimo Vojko Pogačar in Martina Fajt Koritnik. Opremili in ilustrirali ste tudi knjigo domače literarne ustvar- jalke Jožice Vogrinc. Je bila edi- na? Več jih nisem. Ne da ne bi rada slikala, rada se s tem ukvarjam, predvsem zaradi tega, ker imam zelo rada barve, tudi slikovno iz- ražanje, ker kiparstvo tega nima. Kiparstvo ima samo forme, a v njem sem doma. Nekje sem tudi zasledila, da ste v mladosti radi lovili ribe. No, v to sem bila takrat prisilje- na (se nasmehne). Imela sem mo- ža ribiča, ki je stalno lovil ribe, jaz pa sem želela biti z njim. In ko sem hotela z njim govoriti, je bi- lo kar naprej: pssst. Pa sem rekla, če ti loviš, bom pa še jaz. Pa sva oba namakala. In kaj danes počnete v prostem času? Joj, pa saj ga nimam. Dan mi je še prekratek! Zjutraj opravim tista gospodinjska dela: pospravim, zli- kam, skuham in z Mišo in Medom ven (njena psa, op.p.). Če vse to naredim, sem že ob dveh popol- dan v ateljeju. Lovim lepe dneve, ko je svetloba, ker pri umetni sve- tlobi nerada delam, ko ne vidiš ti- stega, kar bi rad videl. No, včasih modeliram tudi dopoldan, tedaj pospravljanje odpade. Bi rekla, (se nasmeje), da kampanjsko mo- deliram in kampanjsko posprav- Ijam. Odvisno od razpoloženja. In "Vlastov"? Včasih sem se podpisovala Štovi- ček V. Štoviček je bil oče, Vlad- ko ali Vladimiro pa je vsak prebral Vladimir in nikakor ni bilo jasno, da sem to jaz. No, nekje v za- četku, okrog leta 1960, sem ime- la izdelke podpisane s signaturo - Stovla, ker sem želela sestaviti za-' četnice imena in priimka. Pa mi ni odgovarjalo, zvenelo mi je nekako zateglo. Nato sem od zadaj obrni- la Stovla in nastala in ostala je sig- natura - Vlastov. Prvo razstavo ste imela v Kr- škem leta 1970. Kako se je spo- 8 januar 2004 ObzorniK Intarvju VLADIMIRA ŠTOVIČEKsejerodila20.marca 1934 v Leskovcu pri Krškem, kjer živi še danes. Po končani srednji šoliza umetno obrt v Ljubljanije študij na- daljevala ha Akademiji za likovno umetnost v 2a- grebu, kjerje leta 1958 diplomirala iz kiparstva. Do upokojitve v letu 1994 je bila zaposlena kot profe- sorica likovne vzgoje na Osnovni soli Leskovec. Od leta 1970 do danes se je predstavila s svojimi de- li na 30 samostojnih in skupinskih razstavah, njen opus del pa obsega trenutno 97 kipov, 78 plaket, 30 medalj, značk in grbov ter deset spomenikov^^ minjate? Kot nekaj enkratnega! Ko si po- stavljen na oder, da pokažeš, kaj znaš. Seveda sem se trudila, da predstavim svoj najboljši izbor. Tedaj je bil oče še živ. Kako pa je oče spremljal va- se delo? Vzpodbujal me je predvsem pri plaketah, kjer je bil praktično nenadomestljiv. In pri njem sem imela edino solo, ker medaljer- stva kot smeri še ni bilo, posledič- no tudi medaljerjev ne. Oče me je s svojim pristopom marsikaj nau- čil, bil je zelo pedanten in strog. V tern pogledu res hodim po nje- govih stopinjah, pri plaketah sem mu zelo podobna. Sicer je me- daljerstvo povsem drugačen na- čin izražanja. To so portreti in ti so me zmeraj zelo motivirali, ker je človeška psiha zelo različna. Močna! In to vmodelirati v plake- to, ujeti karaktemi odsev, pome- ni zelo veliko, če ti seveda uspe. Včasih tudi ne. Lažje je, če osebo osebno poznaš, če ti ni potrebno delati po fotografiji. Že nekajkrat sva omenili očeta. Ko gledate nazaj po tolikih le- tih ustvarjanja, kaj so prednosti ali pomanjkljivosti ustvarjanja v send ali svetlobi očeta, znanega umetnika? Prednosti ni veliko, morda je lah- ko celo nekoliko moteče, ker je vedno prva violina oče. To je vse- kakor res, vendar mene to ni mo- tilo, ker sem imela očeta zelo ra- da in denimo pri plaketah ga še zdaleč ne bom dosegla. Zame je bil, je in bo genij. Pri figurah pa sem bila včasih toliko samozavest- na, da sem imela občutek, morda ne ravno, da sem močnejša, am- pak, da sva si enakovredna. Zato me njegova senca ni motila, ni pa prijetno, če nekdo gleda tvoje de- lo, pa najprej reče: "Aha, vi ste ta hčerka!" In podobno. Katero obdobje je bilo za vas najbolj ustvarjalno ali ste ga vsaj tako doživljali? Najbolj ustvarjalen je bil nedvo- mno čas takoj po upokojitvi, ko sem nekako zadihala s polnimi pljuči in delala, delala. To je bilo od teta 1993 naprej. Že občutek, da nisem vezana na šolski zvonec, na vrvež, je bil zelo pomemben. Ko sem naenkrat lahko že zjutraj šla v atelje, ko je notranje vrenje prihajalo na piano in to mi je te- daj veliko pomenilo oziroma mi še danes. Sicer pa je težko reči, kdaj je bilo najlepše. Mladost ima svoj car, pa čeprav je razpeta na več strani. Tudi tisto obdobje je bilo lepo, sin je rasel. A najlepše je bi- lo, ko sem službovala po dnevih in urah razdeljeno v Brestanici, Le- skovcu in Krškem. Imela sem naj- prej kolo, nato pa sem si umisli- la motor. In ravno tisto obdobje z motorjem je bilo zelo zanimi- vo. S tistim motorjem nisem hodi- la le v službo, ampak sva šla s si- nom po hribih in dolinah, na Lis- co in Bohor, sem in tja. Sicer sem imela kmalu, že leta 1969 fičota, a mi vožnja z njim nikakor ni to- liko pomenila, nisem tako uživala kot z motorjem. Še popravljanja motorjev sem se lotila, pa čeprav še zdaleč nisem tehničen tip, ab- solutno nisem za te stvari. Ste tudi častna članica Likovnega društva OKO. To mi je v užitek. Je druženje, ki je prijetno in kot takšno potrebno vsakemu človeku. Rada sem men- tor tega kluba. Imeli smo že razne tečaje, tudi kiparjenja in obliko- vanja, sicer pa sodelujem pri iz- boru slik članov, svetovanju za nji- hovo nadaljnje delo in podobno. Se vam nemara zdi, da vas zaradi vašega dela in sposobnosti ljudje drugace dojemajo? Morda živiš res drugače od mno- gih. Bolj sam zase. Veliko se odpo- veduješ, zapiraš vase, razmišljaš in vse to vodi v neko skrajnost in tega nekateri ne razumejo. Imajo te za posebneža. A jaz temu pra- vim, da je to neka duhovna steril- nost ali pa tudi plemenitost. Koliko časa pa nastaja posamez- na skulptura in katera med vaši- mi vam je najbolj ljuba? Skulpture nastajajo počasi, od enega do tudi dveh mesecev, gle- de na to pač, da ne mores delati vsak dan. Figuro moraš redno vla- žiti, ker je to glina, jo pokriješ s polivinilom, da vpije vlago in se ne strdi. Glina ostane tudi do šti- rinajst dni vlažna. Res pa je, da ko enkrat začnem, rada tudi končam. A včasih pride tudi do blokad, ko ne najdeš izhoda in tedaj je naj- bolje, da delo odložiš za kakšen teden. Ko namreč nekaj stalno gledaš, postane nezanimivo ali pa toliko gledaš, da ne vidiš več. Tudi to se zgodi. Plakete pa nastajajo s plastelinom. V glavnem gre za na- ročila portretov živečih ali pokoj- nih oseb. No, plastelio je masa, ki se ne strdi in lahko nekaj odložiš za mesec ali pa tudi pol leta. Od mojih skulptur, ki sem jim vzdihni- la največ čustev in so mi zelo dra- ge, so Nosečnica, Ciganka in Eva. Sicer pa je skulptura, plastika ne- kakšen izbruh v tebi. Umetnost pa je zasvojenost, s katero živiš in umreš. Brez takega načina življe- nja si pravzaprav ne predstavljam dneva, kaj šele daljše obdobje... Bojana Mavsar Foto: Bostjan Colarič ObzöfniK januar 2004 9 mnenja Piše: Tamara Vonta PERIFERIJAOBROBJA You say I am repeating Something I have said before. I shall say it again. T.S.Eliot: East Cooker Postavljeni smo v svet nenehnih sprememb, ki nastopajo v vse hitrejšem ritmu. In kot se spreminjajo zunanje podobe stväri in ljudi, se zarišejo tudi nove cite v notranjosti oziroma njihovem, našem bistvu (no, praviloma...). Ta dva procesa seveda ne potekata vzporedno - tako kot se nož pri rezanju najprej loti skorje, preden prodre do mehke sredice - in v tem je pogosto vir napetosti, negotovosti in vprašanj. A smešno - prav te dileme porodijo nove spremembe. V obsežnem Velikem slovarju tujk, ki smo ga pred kratkim dobili, so jezikoslovci pojem »periferija« obrazložili na več načinov. Denimo: - zunanji obrobni del prostora ali predmeta; predmestje, zunanji del mesta, okolica; površje pojava, ki ne seže v bistvo, itn. Vrednotenje tega pojma pa si naložimo sami oziroma, kot bi rekli sociologi, »je zadeva družbeno pogojena«. Zato se je skozi čas spreminjalo, tako navzven kot znotraj. Čemu vse to pisanje? Če pogledamo zemljevid sveta, smo le pika, kot bi nerodnemu pisarju kapnilo črnilo (lepo vas prosim, z vseh strani, to ni kritika osamosvojitvene vojne...). Če pogledamo zemljevid Evrope, smo nekoliko večji. Če pogledamo.... Naš pogled je tisti, ki določa »perifernost«. V vsem. Še bistvo si določimo največkrat sami. Pa središče. Pa centralizacijo. In tako pogosto s »periferije« gledamo celo na ljudi z obrobja oziroma družbenega roba. Bolj ko stojimo na površju pojava, bolj obrobni smo. Oooo, kakšen cinizem! Po moje je s tem povezano tudi premagovanje razdalj. Tako povsem fizičnih, kot tistih, po katerih stopamo Ijudje, da smo si bliže (saj smo vendar socialna bitja, mar ne?!). In tako kot moramo s »periferije« premagovati kilometre do »središča«, lahko »premagamo« razdalje med nami. Kakršne koli. In takrat naenkrat ne bomo več »periferni«, ne bomo se več zadrževali na obrobju, dosegli bomo »bistvo«. A kljub temu si res želim, da bi avtocesto do »centra« zgradili čim prej! Če zaradi drugega ne, da bomo imeli več časa zase in za tiste, ki jih imamo radi. Piše: Goran Rovan ESTRADA Posavje je (in zaenkrat kaže, da bo tudi v bodoče) ena manjših regij v Sloveniji. Kljub temu se lahko pohvalimo, da v primerjavi z ekonomskimi in drugimi statističnimi kazalci, kjer se držimo bolj pri dnu, izstopamo na področjih, ki jih vsaj zaenkrat ne beleži nobena uradna institucija. Da ne bom preveč ovinkaril, gre za estrado in vse kar s tem pojmom pojmujemo pri nas. Ker je ta pojem sila raztegljiv, bom tokrat izpustil režiserje, dramske in filmske ustvarjalce, TV voditelje in druge in se zato posvetil zgolj glasbenikom. Posavski glasbeniki že vrsto let krojijo slovensko glasbeno sceno. Moj spomin seže leta nazaj, ko so v Posavju in tudi širše kraljevale Plave ptice, PJavih pet, pa Kelti, Mobilis & Mobili, Step, Orioni in še vrsta drugih pop skupin, ki so vetrili po posavskih plesiščih. V to obdobje sodita tudi Melita in Meri Avsenak, verjetno tudi Meta Malus in Simona Vodopivc....Kasneje so se pojavili še Miss Dior, Kukmak, Lopatičfamily band in Pred remontom, ki so celo nastopili v finalu Pop delavnice ljubljanske TV 1986. Tudi rockovska scena je bila zelo razgibana. Naj omenim le nekatere skupine: Nuclear 003, Britanic, Razpotje, Daltoni, Prezgodaj osiveli, Peklenski stolp, Hudičevo seme, Imagine, Jocker, Felix K, Rio band, Charli, Orkan, Mister free, John's apartment,... Seveda ne moremo mimo pečata, ki ga je bolj kot v Posavju pustila širom po Sloveniji in tudi izven njenih meja skupina Polska malca. Priznani so bili tudi Gast'r'bajtr's, katerih delo so nadaljevali Demolition group, izdali več cd-jev - tudi v tujini, nastopali po svetu, se poizkusili v filmu in drugih projektih. Tu so še novejše skupine, nekatere ne delujejo več: Holder, Tunke, Nova 3, S.F.U., Shyam, Leeloojamais, Spiritual Pyrotehnics, Ena A, Toni Horžen band, Zverina Band, A je to, DNK, Fortaste, Bottom of socciety, Blasted mind,... Uspešna in cenjena je bila tudi številčna skupina KUT Gas, ki jo je vodil Rudi Strnad, ki še danes nastopa kot Rudolf Gas. Med solisti je potrebno omeniti Mirana Rudana, Petra Dirnbeka, Stanko Macur, Majdo Arh, Rebeko Dremelj in seveda Nušo Derenda, ki se je povzpela najvišje doslej in postala prava dama slovenske glasbe, pobrala številne nagrade na festivalih in uspešno nastopila na Emi in tudi na Evrosongu. Na oder estrade so stopili tudi nekateri dueti: Abram's, Cili Patrol, Amalu in vzadnjem času Platin, ki bo letos nastopil tudi vfinalnem izboru Erne. Poznani in priljubljeni so bili tudi nekateri narodnozabavni ansambli in posamezniki: ansambel Franca Bergerja, Hervol, za posavsko bi lahko šteli tudi skupino Caravans, omeniti je potrebno še Slovenske zvoke, Brodnike, Majolko, ansambel Jerneja Kolarja, Jasmin, harmonikarja Tonija Sotoška, citrarja Mirana Kozoleta. Seveda so tu še Pihalni orkester in Big band Videm, Simfonični orkester glasbene sole Krško, pihalni orkesti, številni pevski zbori, okteti, pa Artiški tamburaši, Trebeški drotarji in šein še... In čemu vse to naštevanje? Predvsem zato, da bi spoznali, kaj vse premoremo v Posavju in da bi bili nanje lahko upravičeno ponosni. Poleg tega pa bi bil že skrajni čas, da bi se nekdo lotil tudi pisanja zgodovine o teh glasbenikih in delih, ki so jih ustvarili. Zdaj je gradiva, upam, da tudi glasbenih zapisov, še dovolj, vprašanje pa je, kako bo s tem čez nekaj let! 10 januar 2004 ObzofiiiK mnonja Piše: Polona Brenčič TUDI PESNIKI UMIRAJO, MARNE? Pesem je včasih izpeta, drugič morda le zavita v kanček skrivnostnosti > ali pa vendarie odprta za vsakega, tudi preprostega človeka. Znano je, da so umetniki najbolj razpoznavni po svojih delih, ki ostanejo in kažejo na veličino človeka, na njegovo predanost nekemu času, j poklicu, dejavnosti, Ijudem. Vse to občinstvo dostikrat spozna šele j po njegovi smrti, ko še stoletja kasneje skuša razbrati pesnikove misli, ! poglede na svet, odnos do posameznih vprašanj bivanja človeka, usodnezaznamovanosti. j V enem januarskem dnevu je slovensko kultumo prizorišče izgubilo kar tri pomembne može - pesnika Janeza Menarta, pisatelja Rudija Šeligo in režiserja Antona Martija. Janez Menart, eden od štirih pesnikov, ki so svoje pesniške moči leta 1953 združili vzbirki Pesmi štirih, je vdahnil sodobni slovenski poeziji posebno noto s svojo satiričnostjo, lirično izraznostjo, realistično poetičnostjo, z nenehnim samosvojim iskanjem resnice in včasih resigniranim odnosom do sveta, ki ni ne črn ne bel, ampak kompleksen. Menart je bil poleg Toneta Pavčka, prav zaradi svoje izrazne poezije, ki drži dialog s publiko oziroma jo nagovarja, gost tudi na raznih prireditvah v naših krajih. V preteklem letu so brežiški dijaki v okviru satiričnega gledališča Slavka Cerjaka, ki domuje na Gornjem Obrežu, z uspehom predstavili njegove Srednjeveške balade, v katerih je pokojni pesnik zgodovinske like in dogodke približal sodobnemu človeku. Menartovo dobro poznavanje domače in svetovne književnosti (bil je odličen prevajalec) ter lastno pesniško mojstrstvo je narekovalo Dolenjski založbi, da ga je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja povabila k doslej edinstvenemu založniškemu projektu - antologiji Pesmi Dolenjske dežele. V ta izbor je Menart uvrstil tudi nekatere posavske avtorje, kot so Ančka Salmič iz Gorenje vasi pri Leskovcu, Ivan Škofljanec z Breg na Krškem polju, Lado Smrekar iz Kostanjevice na Krki ter Silvo Mavsar z Zdol. V današnjem razvijajočem se svetu, kjer je hitrost glavni argument odraslih, nešteto krožkov in aktivnosti ter tekmovalnost pa značilnost okolja, v katerem rastejo otroci in mlada generacija, je prav poezija tista, ki v Ijudeh lahko obudi že izgubljene drobce romantike, spomine na mladostne sanje, zbudi in okrepi porajajoča se čustva v mladem človeku. Zdaj že pokojni pesnik Menart je rad opisoval to brezupno borbo človeka s časom, saj človeku ne glede na vse njegove upe, željo po življenju, čas risbo oz. človeško podobo pači in na koncu jo strga smrt, ki označi končnost. Tudi pesnikom. Zimsko sonce, ki topi ledene sveče in razganja objem težke sive megle, nam morda prikliče nasmeh na lice, kliče po novih začetkih, po novem življenju. Tudi med nami so taki, ki jih tako zelo različna razpoloženja navdihnejo, da zapišejo svoja občutja in misli v verze. Ciklus človeškega bivanja in ustvarjanja se ponovno začenja in nadaljuje... Piše: Maruia Mavsar TRGOVINA NA KVADRAT Januar nas je s svojim tempom skoraj pohrustal. Ni vprašal za dovoljenje, zabrundal je v brado, da bi se zdaj pač lahko s tem sprijaznili, saj je tako prav vsako leto. Ko sem v nedeljo z vlakom spet drvela v Belo mesto (ki je bilo letos vse prej kot belo), mi je v uho priletel pogovor o vzhodni kulturi in izkoristku časa, češ, ali ne bi bilo po eni strani dobro za delavnega človeka, da kar nadaljuje z delom, brez takšnih (daljših?!) premorov in tako izpusti šok neizprosnega vsakdana ob mrku praznikov.Veliko Ijudi je delalo tudi za praznike, morda niso bili fizično prisotni na delovnem mestu, a glava je mlela, ideje so švigale okoli problemov, vse to pa je vseeno zlezlo v stavek: »Si polnimo baterije!« Marsikdo bi se moral najprej napolniti s kisikom, saj je bil ta več kot potreben v trgovinskih mravljiščih ob začetku razprodaj. Kakšna norija! In hkrati, kakšna izkušenost! V soboto pred začetkom razprodaj sem bila še vedno v Ljubljani (predavataljica je bila tako prijazna, da nam je tri ure predavanj zaradi i svoje prednovoletne bolezni prestavila kar na soboto). Že v samih | izložbah se je čutila napetost pred ponedeljkom. Med kupovanjem [ dnevnih časopisov v kiosku, sem se zagledala v eno od trgovin. Presenečeno sem ugotovila, da je trgovina pol ure pred zaprtjem še polna vrveža. Radovednost me je premamila: nekaj so gotovo delili zastonj, zato sem s časopisom pod roko pohitela v trgovino. Na mojo začudenost ni bilo v trgovini na prvi pogled opaziti čisto nič posebnega. Dve prodajalki sta popravljali cene za razprodajo, drugi dve pa sta zlagali obleke na ločene kupe. A trgovina je bila kljub temu polna, predvsem žensk v srednjih letih. Zakaj? Saj polovične cene še niso smele veljati! Takrat pa končno razberem kaj pravzaprav govorijo mlade trgovke: »Mami, še to probaj, teta, a so ti hlače prav? Minka, ti je kaka | torbica všeč? Sonja, sestavi si še več kombinacij, pusti zeleno, Brane, ne tisih čevljev, v resnici takoj razpadejo...« Planila sem v smeh. Vse ena sama »žlahta«! Babica, teta, mami, sestra dvojčica, bratranec, botra, najljubši sosed, samo še hišni Ijubljenčki so manjkali! In takšno število urnih sorodnikov pomnoženo s štiri (toliko je bilo trgovk), kaj ne bo trgovina polna! Zato so bili tisti kupi oblek, ki so jih tako vneto zlagale drobne ročice, in pospremile vsak pulover z besedami »Pa še tole bom dala na stran...« Vsak si pač misli svoje o tem, ali je »fer«, da je trgovina že izpraznjena za kar nekaj artiklov pred samim začetkom razprodaj, priznajmo pa, da je to tako človeško, zato tudi slovensko. Lahko da je bil to osamljeni primer, nikoli pa se ne ve, če se ne znajdeš ravno ob »nepravem času« ( nobena trgovka si namreč ni vzela niti minutke zame, vse so samo začudeno pogledovale, kaj neki delam petnajst minut do ene v trgovini, ko pa še ni razprodaja) na »nepravem mestu«, kajne? Vsem, ki vas je zdajle udarilo izpitno obdobje, predvsem veliko sreče s vprašanji. Potolažimo se s tem, da če zdaj težje dihamo, bomo pa poleti make lažje (nekako si sama tega ne morem dopovedati...). Spet je nov mesec pred nami, gotovo bo poln vragolij, saj se letos tudi »vreme« pripravlja na pust: zdaj se šemi v sneg, nekaj ur kasneje pa v sončen pomladni dan... ObzörniK januar 2004 11 gospodarstvo Bogdan Barbie o gradnji spodnjasavske vorige Potrebno je vzpostaviti sisteme zagotovitve kvalitete S 1. januarjem je prišto do zamenjave na čelu projekta izgradhje hidroetektrarn na spodnji Savi. Ladislava Tomšiča je zamenjal Bre- žičan Bogdan Barbie, ki ga poznamo kot direktorja Termoelektrarne Brestanica. Barbie se je po opravljeni gimnaziji v Brežicah od- ločil za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in izbral smer energetika, ki je bila »v tistih časih precej nepopularna, ker se je večina odločala za telekomunikacije ali avtomatiko", kot pravi. Prvo zaposlitev je našel v projektantski firmi IBE v Ljubljani, po nekaj letih pa je prevzel vodenje nove poslovne enote IBE-ja v Krškem. Že takrat je bil v energetskih vodah, saj je šlo pri nje- govem delu predvsem za projektiranje za krško nuklearko in brestaniško termoelektrarno. Tako je sodeloval pri mnogih projektih v NEK, (eta 1999 pa je postal vodja projekta novih plinskih turbin v Termoelektarni Brestanica. Kratek čas je bil tehnični vodja, od le- ta 2002 pa direktor v TEB. »Ta pokliena pot mi je omogočila precej širok spekter znanja s po- droqa jedrske tehnologije, ter- moenergije, predvsem pa izkuš- nje pri vodenju in organizaci- ji projektov. Seveda born posku- šal zdaj vse to znanje in izkušnje uporabitf tudi pri izgradnji spod- njesavske verige.« > Kako je prišlo do imenovanja na to direktorsko mesto, je bil spre- jem tega mesta težka odločitev? »Projekt izgradnje spodnjesavske verige je prišel v operativno fazo izvajanja, zato je racionalno, da se ta operativa izvaja tarn, kjer poteka sama gradnja. Odloätev uprave HSE je pač bila, da dose- danji direktor prevzame druga de- la v okviru skupine HSE. Pokazala se je tudi prednost lokalne priso- tnosti Termoelektrarne Brestani- ca, ki je ravno končala veliko in- vestieijo in se zato lahko znanje njenih kadrov izkoristi na posav- skih projektih. Razmišljal sem o teh izzivih in se odločil, da stvar prevzamem, čeprav je bila odloči- tev precej težka.« Kako ste do sedaj spremljali gradnjo HE Boštanj in priprave na naslednje HE v tej verigi? »Bil sem tudi član upravnega od- bora izgradnje, saj je Termoelek- trarna Brestanica poleg HSE-ja, dravskih, savskih in soških elek- trarn-del Skupnega podviga za iz- gradnjo HE na spodnji Savi. Zato sem imel dokaj dober pregled nad izvajanjem del na projektu, tako da je bil tudi ta prehod' lažji. Se- veda pa je danes (20.1., op. p.) šele 12. dan, ko sem na tem pro- jektu, tako da še nisem seznanjen z vsemi podrobnostmi.« Nameravate uvesti kakšne novo- sti, posebnosti pri gradnji? »Projekt prehaja tudi v fazo, ko je potrebno vzpostaviti tudi siste- me zagotovitve kvalitete ter nek urejen način poročanja in planira- nja. Trenutno pripravljam poslov- ni naert za leto 2004, v katerem bodo natančno opredeljene ak- tivnosti, ki so predvidene v letoš- njem letu.« Gradnja tako obsežnega objekta, kot je hidroelektrarna, vznemir- ja okoliške prebivalce. Kako bo- ste sodelovali z njimi, da se ne bodo počutili izključene iz pro- cesa? »Sodelovanje z okolico je pri takš- nih projektih zelo pomembno in gotovo med gradnjo prihaja do vplivov na okoliško prebivalstvo. Čeprav se trudimo, da so ti vplivi čim manjši, povsem brez njih ne bo šlo. Prebivalstvo bomo posku- šali pravočasno in predhodno ob- veščati o vseh nameravanih ak- tivnostih na projektu in kjer bo le mogoče, bomo poskušali stvari, kot so umazane ceste, sproti čisti- ti. Je pa res, da projekt prehaja v najobsežnejša gradbena dela, v izgradnjo akumulacijskega ba- zena, tako da odzivi bodo, pri- čakujemo pa tudi, da bodo prebi- valci strpni. Ta izgradnja bo traja- la približno leto in pol, v tem ča- su pa bodo glavna gradbena dela končana. Ker pa se izgradnje elek- trarn selijo iz ene lokalne skupno- sti v drugo, bomo izkušnje, ki smo si jih že zdaj pridobili pri Bošta- nju, uporabili naprej, tako kar se tiče gradnje kot obveščanja lokal- nega prebivalstva.« Kako pa vidite sodelovanje z Od- borom za HE na spodnji Savi in s posebnimi komisijami za sprem- Ijanje njihovih gradenj? »Ocenjujem, da je ustanovitev Odbora zelo dobra poteza posav- 12 januar 2004 ObzofiiiK Qospodarstvo skih občin ter da so se ustrez- no organizirale za enotno komu- niciranje, saj to lajša delo vsem. Na tak način je vzpostavljeno tu- di neko organfzirano komunicira- nje z lokalnim prebivalstvom, ob- činami in investitorjem. Pričaku- jem dobro sodetovanje z Odborom in njegovo dobro informiranje, saj pri taki gradnji, ki poteka na odpr- tem prostoru, tako ali tako ne sme biti skrivnosti. Uvedli bomo tudi redne tedenske sestanke, na ka- terih bomo predvsem s posamez- no komisijo za nadzor nad gradnjo sproti pregledovali vse aktivnosti in dogodke v preteklem in prihod- njem tednu.« Kdaj lahko spet pričakujemo kak večji dogodek na gradbišču v Bo- štanju? »V letošnjem letu takih dogodkov pravzaprav niti ne bo, ker je le- tos predvideno pač nadaljevanje gradbenih del, medtem ko se bo prva montaža večjih elementov pričeta šele v začetku leta 2005. Letos se izdetuje glavna oprema, to je turbina in generator, in pred- vidoma do konca leta bo vsaj prvi agregat skoraj končan, ostala dva agregata pa se izdelujeta v dvo- mesečnem zamiku.« Kako pa potekajo priprave na druge hidroelektrarne, na Blan- co in Krško? »Kar se tiče HE Bianca, bodo ključne aktivnosti letos potekale v okviru postopka izdelave držav- nega lokacijskega načrta. V mar- cu je predvidena prostorska kon- ferenca, v aprilu zaključek izdela- ve primerjalne študije, v septem- bru izdelava predloga državne- ga lokacijskega načrta, novembra pa bo le-ta javno razgrnjen in bo- do tudi prebivalci lahko dali nanj pripombe. Kar se pa tiče HE Krško, se je konec lanskega leta prav ta- ko začel postopek državnega loka- cijskega načrta, letos pa je pred- videna izdelava investicijske in projektne dokumentacije do faze idejnega projekta. Še ena stvar je zelo pomembna; v letu 2004 bomo namreč vzpostavili tudi tehnično sodelovanje z Jedrsko elektrarno Krško, ker bodo ob gradnji nastali določeni vplivi nanjo.« Glede na to, da ostajate tudi na čelu termoelektrarne, kako bo- ste usklajevali ti dve funkciji? »Zaenkrat se o tern še nismo po- govarjali. Seveda je zdaj priorite- ta izgradnja hidroelektram, glede kombinacije teh del pa še ni pov- sem jasno, kako se bodo stvari od- vijale.« Prostega časa vam zdaj verjetno ne ostaja veliko. Kako ga izkori- stite, kar ga že imate? »Zadnje case ga resnično nimam skoraj nič, saj v tern času, ko sem začel delati na projektu, delo po- teka neprekinjeno od jutra do večera. Seveda pa pričakujem, da se bodo stvari tudi nekoliko umiri- le. Sicer pozimi ne smučam, v po- letnih mesecih pa se veselim kole- sarjenja z gorskim kolesom. Imam pa tudi rahlo nenavaden hobi za naše kraje, gojim namreč japon- ske krape, tako imenovane »koi« krape. Sprostitev imam tako v večernem času doma ob majhnem ribniku, toda v zimskem času krapi spijo pod ledom in jih ni potrebno niti hraniti.« Z delom pri hidroelektrarni pa verjetno ni tako, da bi pozimi zastalo pod ledom. »Ne, delo tudi v zimskih mesecih poteka zelo intenzivno. Res je, da nam gre na roko tudi relativno mi- la zima, tako da odkar sem pre- vzel projekt, dela še niso zastala in potekajo kontinuirano. Dokler ni hladneje kot -10 stopinj Celzi- ja, tudi betoniranje lahko normal- no poteka." »Prebivalstvo bomo poskušali pravočasno in predhodno obveščati o vseh nameravanih aktivnostih na projektu in kjer bo le mogoče, bomo poskusali stvari, kot so umazane ceste, sproti čistiti.« rTERMOELEKTRARNA BRESTANICAi.... hse Holding Slovenste »hUmnt too PROIZVODNJA - DECEMBER 2003 VIR PROIZVODNJA PORABAGORIVA ZEMELJSKI PLIN KURILNO OLJE EL PLINSKIBLOK1 0 kWh 0 Sm3 0 kg PLINSKI BLOK 2 71.056 kWh 29.446 Sm3 3.454 kg PLINSKI BLOK 3 113.314 KWh 46.010 Sm3 1309 kg PLINSKI BLOK 4 294.000 kWh 114.298 Sm3 0 kg PLINSKI BLOK 5 125.000 kWh 44.762 Sm3 0 kg PARNA TURBINA 1 27.975 kWh PARNA TURBINA 2 11.937 kWh MERITVE EMISIJ - DECEMBER 2003 VlR GORIVO mSg?m3 ^ ^ izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PLINSKI BLOK 4 ZP 0 35 117" 100 0,9 100 PLINSKI BLOK 5 ZP 0,3 35 103" 100 2,0 100 * Prekoračitve emisij dušikovih oksidov so bile zaradi kratkotrajnega obratovanja turbin na moči nižji od 60 % nazivne moči, kar povzroči trenutne prekoračitve emisij in je povprečje večje od dovoljene vrednosti ZP - zemeljski plin ObzoriiiK januar 2OO4 13 gospodarstvo Posavsko gospodarstvo nasprotujo selitvi carinska izpostavo, CURS vztraja Carinska uprava RS (CURS) je sprejela program reorganizacije, po ka- terem naj bi se Carinske izpostava Krško s 1. februarjem preselila na mejni prehod Obrežje, kar bi močno vplivalo na posavsko gospodar- stvo. Zato je GZS OZ Posavje v sodelovanju s podjetji upravi predla- gala, da naj carinska izpostava v Krškem v nezmanjšanem obsegu de- luje še vse do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost, po 1. maju pa naj bi izpostava delovala v zmanjšanem obsegu za servisiranje potreb posavskega gospodarstva. Rezultat dogovorov je zaenkrat ta, da izpo- stava ostane do 1. marca, od marca do maja pa carinska pisarna. Kot so poudarili predstavniki po- savskih podjetij, bi načrtovana reorganizacija vplivala na manj- šo konkurenčnost podjetij zara- di povečanja logističnih stroškov, zaradi zamud pri dobavah kup- cem v tujini kot pri uvozu rezerv- nih delov. Kot je na primeru jedr- ske elektrame pojasnil Ivan Špi- ler, bi ura zamude za elektrarno znašala 4 milijone SIT, na nivoju elektroenergetskega sistema pa najmanj 10 milijonov. »Nova toka- cija pa pomeni tri ure ali več za- mude,« poudarja Špiler. »Vse vi- talne komponenete imajo rezer- ve in če v določenem času delov ne zamenjamo, je potrebno elek- trarno ustaviti. Ure se tako množi- jo z dnevi in je to stroškovno v od- nosu do stroškov carine neprimer- Ijivo,« še dodaja Špiler. 26. januarja so se direktor GZS OZ Posavje Marjan Šunta ter pred- stavnika Transporta Krško in Lisce Sevnica sestali z direktorjem ca- rinske uprave, ki pa ni pripravlje- na v celoti upoštevati argumentov Posavja. Izpostava v Krškem naj bi tako ostala do 1. marca, carinsko skladišče pa v Krškem ostaja do 1. maja. V času med 1. marcem in 1. majem naj bi carina zagotovila na sedanji lokaciji v Krškem delo- vanje carinske pisarne, carinjenje pa naj bi se izvajalo za potrebe iz- voznih postopkov in carinjenja re- zervnih delov. Carinjenje naj bi se izvajalo glede na potrebe vsaj en- krat na dan, zjutraj in popoldne. Po 1. maju predstavniki carinske uprave vztrajajo, da se vsi ca- rinski postopki izvajajo na Obre- žju.Posavje pa vztraja, da se do- ločen obseg zadrži v Krškem. L.Petrišič Barbie na čelu projekta izgradnje SSE Z novim letom je prišlo do zamenjave v vodstvu projekta izgradnje hid- roelektrarn na spodnji Savi. Dosedanjega direktorja Ladislava Tomšiča je zamenjal direktor Termoelektrarne Brestanica Brežičan Bogdan Bar- bič. Glavni razlog za zamenjavo je bila Tomšičeva preobremenjenost, saj je tudi clan poslovodstva Holdinga slovenske elektrarne, obenem pa dela še magisterij. Ni pa zanemarljivo dejstvo, da stanuje v Slovenski Bistrici in je bilo na njegov račun slišati pripombe, da je premalo priso- ten na gradbišču v Boštanju. Projekt izgradnje HE pa je tudi po Barbiče- vih besedah prišel v fazo, ko ga je potrebno voditi iz Posavja. Bogdan Barbie pravi, da je novo delo zanj velik strokovni izziv, saj gre za trenutno največji hidro projekt v Evropi. Najprej želi ugotoviti sta- nje na projektu, tako glede terminskega plana kot finančno, z name- nom bol>natancnega spremljanja in nadzora projekta pa je napovedal kolegije projekta in interne kontrole. Funkcijo je sicer prevzel s 1. ja- nuarjem, primopredaja poslov pa naj bi bila končana do začetka febru- arja. Kljub prezaposlitvi na HSE zaenkrat ostaja tudi na čelu brestani- ške termoelektrarne, saj se, kot pravi, trenutno kaže kompatibilnost med vodenjem termoelektrarne in projekta izgradnje elektrarn: "Do- ločeni sistemi zagotavljanja kvalitete, ki so že vpeljani v termoelek- trani, se prenašajo na sam projekt izgradnje spodnjesavskih elektrarn. Ko bo ta prenos v celoti izveden, bomo ugotavljali, če je ta kompati- bilnost, ki se v tern trenutku kaže kot ugodnost, še naprej primema. Z ozirom na to, da je projekt velik, bo delo morda zahtevalo več kot ene- ga človeka". P.P. V Vipapu kmalu konona odtocitev Uprava podjetja Vipap Videm Krško še ni sporočila dokončne odlo- čitve v zvezi z usodo proizvodnje celuloze in delovnimi mesti blizu 400 delavcev, čeprav je 9. januarja na prvi letošnji seji obravna- vala tudi vprašanja zapiranja oziroma nadaljevanja te proizvodnje v Krškem. Toda ker vprašanje plačevanja ekoloških taks trenutno ostaja nespremenjeno in po mnenju uprave predstavlja preveliko finančno obremenitev in zato veliko nevamost za prihodnost ce- lotnega podjetja, bo po dodatni proučitvi nekaterih pokazateljev nadzorni svet družbe na naslednji seji lahko sprejel dokončno od- lodtev, so sporočili iz Vipapa. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo pa se je v sporočitu za javnost odzvalo na očitke, da Vipap Videm zaradi neodzivanja mi- nistrstva v zvezi z oprostitvijo plačila takse za obremenjevanje vo- da zapira proizvodnjo celuloze. Na ministrstvu pravijo, da to ne drži ter da se zavzemajo za okoljsko sanacijo proizvodnje celuloze in s tern možnost nadaljnjega obratovanja, predpogoj za to pa je ustrezna vloga s strani podjetja. Vipap je vlogo sicer oddal, vendar nepopolno, zato ga je ministrstvo 10. januarja pozvalo k ustrez- ni dopolnitvi vloge, in sicer z zahtevkom, da se oprostitev takse z namenom vlaganja v okoljevarstveno investicijo šteje za dovolje- no državno pomoč. Iz Vipapa so v zvezi s tern sporočili, da se zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo pogoji za pridobitev tovrstne državne pomoči zao- strujejo in niso v skladu s pogoji, ki jih je postavilo podjetje. Zato želi vodstvo podjetja nadaljevati začrtan program ekološke sana- cije podjetja, saj je v zadnjih letih v posodobitev proizvodnje pa- pirjev in nadomestitev proizvodnje celuloze z ekološko sprejemlji- vejšimi vrstami proizvodnje vložilo več kot 115 milijonov evrov. Na poziv ministrstva naj bi odgovorili po posvetu s predstavniki last- nika podjetja, že omenjena seja nadzornega sveta pa bo v začet- ku februarja. P. P. Regionalne spodbude za štiri projakte Iz naslova neposrednih regionalnih sppdbud gospodarskega ministrstva in Javne agencije za regionalni razvoj ima Posavje v letu 2004 na raz- polago nekaj več kot 280 milijonov tolarjev. Po predlogu programskega odbora za pripravo Regionalnega razvojnega programs naj bi ta sredstva namenili za dva brežiška projekta ter po enega iz krške in sevniške ob- čine.Neto kvota je pravzaprav nekaj več kot 245 milijonov, saj 34 mili- jonov in pol predstavlja predobremenitev za programa Posavske štipen- dijske sheme in Tehnološkega centra Posavje. Prvi od štirih projektnih predlogov je projekt izgradnje Zbirno reciklažnega centra Boršt v obči- ni Brežice. Od dveh objektov centra je prvi zgrajen že do tretje gradbe- ne faze, potrebno pa je še zgraditi drugi objekt ter urediti trafo postajo ter nizkonapetostni kablovod, kar znaša 70 milijonov, od tega naj bi bil sofinancerski delež 60%. Drugi brežiški projektni predlog je zagotovitev prostorskih in materialnih pogojev za Visoko strokovno solo za trgovino in turizem Brežice, ki naj bi jih zagotovili na dveh lokacijah, in sicer,v Prosvetnem domu Brežice ter v bivšem dijaškem domu. Prvi del, za ka- terega naj bi dobili sredstva iz regionalnih spodbud v višini 42 milijonov, naj bi obsegal ureditev prostorov v Prosvetnem domu. V krški občini naj bi iz regionalnih spodbud letos dobili okrog 97 mili- jonov tolarjev za odkup zemljišč za Poslovno cono Vrbina ter komunal- no ureditev. V Sevnici pa so prijavili projekt Obrtne cone Boštanj, ki jo je potrebno komunalno urediti in pridobiti še nekaj investitorjev. Za ta del naj bi od skupno 86 milijonov dobili 65 milijonov iz neposrednih re- gionalnih spodbud. L.P. 14 januar 2004 ObžorniK ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE - OBMOČNA ENOTA KRŠKO, BOHORIČEVA 9, 8270 KRŠKO, TEL. (07) 49 02 490 NAŠIH 10 LET Ko smo v Slovenijl v začetku 90- ih let prejinjega stoletja preu- rejali sistem zdravstvenega var- stva in zdravstvenega zavarova- n(a, smo ustanovili tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS). Devet regi- onalnih enot ZZZS je pričelo z de- lom ie leta 1992, deseta območna enota Kriko (v nodaljevanju OE Kriko) pa s 1.1.1994. Soustvarjali smo vsebine in pro- grame zdravstvenega zavarova- n|a, vzpostavili smo profesiona- len odnos z izvajalcl zdravstve- nih storitev in zavarovanimi ose- bami in se v največji možni meri vključevall tudi v delovanje lokal- ne skupnosti. Poslovni prostori izpostave Sevnica Poslovni prostori izpostave Brežlce Poslovni prostori sedeža ZZZS OE Kriko Smo tore) najmlajša, najmanj- ia in zelo fleksibilna enota v se- stavi ZZZS, pa vendor smo sta- ri ie 10 let. Na podlagi javnih pooblastil |e ZZZS edini nosilec in Izvajalec ob- veznega zdravstvenega zavorova- n|a v Republik! Sloveniji. Zavaro- vanim osebam zagotavlja pravi- ce do zdravstvenih storitev in de- namih nadomestil po načelih so- lidarnosti, socialne pravičnosti in neprofitnosti - torej zdravstveno in z njo povezano socialno varnost v primeru bolezni in poškodb. OE Kriko Izvaja zakonska poob- lastila, ki izhajajo iz veljavne- ga Zakona o zdravstvenem var- stvu in zdravstvenem zavarovanju, na področju regije Posavje za vse tri posavske občine. Obiščete nas lahko na sedežu v Krikem na Bo- horičevi 9, na izpostavah v Sevnici na Trgu svobode 14 in v Brežicah na Trdinovi 1. Zavarovane osebe nas obiiče- jo predvsem takrat, kadar ure- jajo veljavnost svojega obvezne- ga zdravstvenega zavarovanja, iičejo informacije all uveljavljajo pravice iz obveznega zdravstve- nega zavarovanja. Tovrstne po- datke vam nudijo naii sodelavci v oddelku za izvajanje obvezne- ga zdravstvenega zavarovan|a, ki ga vodi gospa Snežana Resman, prof. soc. Skozi celo obdobje naiega de- settetnega delovanja se trudi- mo, da z zakonskimi določili Za- kona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga dopolnjujejo pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, sez- nanjamo tako zavarovane ose- be, se bolj natančno pa izvajal- ce zdravstvenih storitev. Spre- memb na področju določil ome- njenih dveh aktov je izredno ve- liko, hkrati pa |e sistem izva|an)a zdravstvenega varstva v Sloveni|i eden naikompleksnejših sistemov v driovi, saj so vanj vključeni vsi državljani Slovenije. Če (mate res vellko smolo in ste dalj časa delanezmožni, mora po tridesetih dneh vai osebni zdrav- nik podati predlog za nadaljn|i bolniiki stalež naiim imenovanlm zdravnikom. Včasih je potrebno, da se jim tudi sami osebno pred- stavlte. TJ presojajo upravičenost do nadaljnje odsotnosti z dela za- radi bolezni pa tudi upravičenost do zdraviliikega zdravljenja, izpo- soje ali nabave zahtevnejiih me- dicinsko tehničnih pripomočkov, zdravljenja v tujlni... vodja oddel- ka imenovanih zdravnikov je Pet- er Zorčič, dr. med, spec int.. "Odstotek izgubljenih delovnlh dni zaradi delanezmožnosti je po- kazateli, s katerlm se v Slovenl- |i izredno prizodevno ukvarjamo, predvsem v teinji njegovega sta- biliziranja. Le-ta po zadnjih zna- nih podatkih za leto 2003 znaia za Slovenijo 4^8%, za regijo Po- sovje pa 4,36%. V regiji Posavje je sicer zazncrH upad števila izgub- ljenih delovnih dni, v primerjavi s prejšnjimi leti, vendor pa ocenju- jemo, da so podatki ie vedno pre- visoki in zaskrbljujočl. Vse preveč- krat se dogaja, da je v podjetjih s slabimi delovnimi pogoji, slabi- mi medsebojnimi odnosi in nizko stimulocijo tovrstne odsotnosti veL kot v urejenih delovnih okoljih." Izvajolci zdravstvenih storitev so naii poslovni partnerji. To so bol- niinica, zdravstveni domovi, jav- ne in zasebne lekarne, domovi starejših občanov, delovni vzgoj- ni zavod, zdravilišče, zasebni izva- jalci zdravstvenih storitev v sploi- ni, specialistični, zobozdravstveni, patronažni in fizioterapevtski de- javnosti. Skupaj jih je na podro- č)u Posavjo kar 42. Z njimi sodelu- jemo zgledno, kar pomeni, da pri njihovem delu ne odkrivamo več- jih nepravilnosti oziroma se trudi- mo, da le-te v naših vsakodnevnih kontoktih zaznamo in odpravimo, ie preden povzročijo večje teža- ve pri izvajanju in dodeljevanju pravic iz obveznega zdravstvene- ga zavarovanja naiim zavarova- nim osebam. Pripravila: mag. Tanja Mlakar Prostori za delo z zavarovanimi osebami Imenovani zdravnik Peter Zorčič, dr. med., spec int. Direktor OE Kriko je dr. Sta- nislav Čuber. "OE Kriko ima svojo identite- to in prepoznavnost, s čimer uresničujemo naie skupne cilje in sledimo naiemu po- slanstvu. Ni bojaznl, da jih ne bi v prihodnosti izpolnje- vali ie kvalitetneje. Tudi s po- močjo vas, spoitovani prebi- vald Posavja. Obiičite nas, tudi če nas ne potrebujete zaradi urejanja vaiih formal- nih osebnih podatfcov. Morda pa ielite pridobiti informa- cijo s področja zdravstvene- ga zavarovanja, ali pohvali- ti delo in prizadevnost naiih izvajalcev? Radi bomo spre- govorili z vami tudi o stva- reh, ki niso neposredno po- vezane z zdravstvenim zava- rovanjem. ObzorniK januar 2004 15 NASE OKOLJE d.o.o., Kešetovo 4, Trbovlje, po pooblastilu Sta- novanjskega sklada Republike Slovenije, Javni Sklad, Poljanska cesta 31, Ljubljana, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin I.Predmet javne dražbe so nepre- mičnine in sicer: A.) V SEVNICI: LStanovanje St. 02 v pritličju več- stanovanjske stavbe Planin- ska cesta 29, SEVNICA, v iz- meri 49,72 m2, po izklicni ceni 5.102.041,00 SIT, 2.Stanovanje St. 03 v pritličju več- stanovanjske stavbe Planin- ska cesta 29, SEVNICA, v iz- meri 49,72 m2, po izklicni ceni 5.102.041,00 SIT, 3.Stanovanje St. 11 v 3. nadstrop- ju večstanovanjske stavbe Pla- ninska cesta 29, SEVNICA, v izmeri 49,72 m2, po izklicni ceni 5.102.041,00 SIT, 4.Stanovanje St. 14 v 4. nadstrop- ju večstanovanjske stavbe Pla- ninska cesta 29, SEVNICA, v iz- meri 49,78 m2, po izklicni ceni 5.102.041,00 SIT, 5.Stanovanje St. 17 v mansardi večstanovanjske stavbe Planin- ska cesta 29, SEVNICA, v iz- meri 51,25 m2, po izklicni ceni 4.540.816,00 SIT, 6.Stanovanje St. 18 v mansardi večstanovanjske stavbe Planin- ska cesta 29, SEVNICA, v iz- meri 60,13 m2, po izklicni ceni 5.204.082,00 SIT, 7.Stanovanje St. 19 v mansardi večstanovanjske stavbe Planin- ska cesta 29, SEVNICA, v iz- meri 51,25 m2, po izklicni ceni 4.540.816,00 SIT, B.) V KRŠKEM: LStanovanje St. 02 v pritličju več- stanovanjske stavbe Kovinarska ulica 11, KRŠKO, v izmeri 81,00 m2, po izklicni ceni 64.800,00 EUR, 2.Stanovanje St. 03 v pritličju več- stanovanjske stavbe Kovinarska ulica 11, KRŠKO, v izmeri 85,30 i m2, po izklicni ceni 68.240,00 EUR, 3.Stanovanje St. 02 v pritličju večsta- novanjske stavbe Kovinarska uli- ca 11A, KRŠKO, v izmeri 81,00 m2, po izklicni ceni 64.800,00 EUR, 4.Stanovanje St. 03 v pritličju večsta- novanjske stavbe Kovinarska uli- ca 11 A, KRŠKO, v izmeri 85,30 m2, po izklicni ceni 68.240,00 EUR, 5.Stanovanje St. 08 v 2. nadstrop- ju večstanovanjske stavbe Kovi- narska ulica 11A, KRŠKO, v iz- meri 81,25 m2, po izklicni ceni 65.000,00 EUR, 6.Stanovanje St. 02 v pritličju več- stanovanjske stavbe Kovinarska ulica 11B, KRŠKO, v izmeri 81,00 m2, po izklicni ceni 64.800,00 EUR, 7.Stanovanje St. 04 v 1. nadstrop- ju večstanovanjske stavbe Kovi- narska ulica 11B, KRŠKO, v iz- meri 45,75 m2, po izklicni ceni 36.600,00 EUR, 8.Stanovanje St. 08 v 2. nadstrop- ju večstanovanjske stavbe Kovi- narska ulica 11B, KRŠKO, v iz- meri 81,25 m2, po izklicni ceni 65.000,00 EUR, Javna družba bo v sredo, dne 03.03.2004, ob 13.00 uri v sejni sobi A, občinske stavbe, Cesta Krških žrtev 14, KRŠKO. Prodaja bo potekala po načelu »vi- deno-kupljeno«. Poznejših rekla- macij ne bomo upoštevali. Najmanjše večanje izklicne cene je po 100.000,00 SIT. II. PLAČILNI POGOJI Kupnina stanovanja je plačljiva v ro- ku osmih (8) dni po sklenitvi prodaj- ne pogodbe. III. POGOJI LDržavljanstvo Republike Sloveni- je za fizične osebe oziroma regi- stracija pravne osebe v Republiki Sloveniji. Zakoniti zastopniki pra- vnih oseb morajo na javni dražbi predložiti overjen izpisek iz sod- nega registra, njihovi pooblaš- čenci pa še overjeno pooblastilo za udeležbo na dražbi. 2.Vplačilo varščine v višini 10% iz- klicne cene za posamezno sta- novanje na transakcijski račun družbe NAŠE OKOLJE d.o.o. Tr- bovlje št:. 26330-0018712589 z oznako »Varščina za javno draž- bo« ter zaporedno številko stano- vanja in sicer dva dni pred začet- kom dražbe. Z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz točke 1 in 2 se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. IV. IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA Izbor najugodnejšega ponudnika se opravi na javni dražbi. Z vplačilom varščine sprejme ponudnik obvez- nost pristopiti k dražbi. 1 .V primeru, če je ponudnik samo eden, je stanovanje prodano za izklicno ceno. 2.lzbrani ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno. 3.V primeru, da sta dva ali več pq- nudnikov, ki ponudijo najvišjo ceno in je med njimi predkupni upravičenec, je stanovanje pro- dano predkupnemu upravičencu. Ta skladno z drugim odstavkom 176. člena stanovanjskega zako- na (Ur.l.RS 69/2003) lahko uve- 16 januar 2004 Obzornik gospodarstvo Citroen - nov izziv za Avtoline Manj znano je, da je Avtoline Kr- ško že vrsto let serviser za vozi- la Citroen, nato pa so se v podjet- ju odločili razširiti dejavnost še na prodajo vozil te znamke. Po kon- čanih razgovorih z družbo Citro- en Slovenija so začeli s komplet- no prenovo obstoječega objekta, v katerem je bil salon Škodinih vo- zil, ki so ga preselili na dvorišče kompleksa. Oktobra lani so tako odprli prenovljen salon z več kot 200 kvadratnimi metri razstavnih površin in potrebnimi skladiščnimi površinami, v katerem prodajajo Citroenova vozila. Salon je adap- tiran tako, da izpolnjuje vse slo- venske in evropske predpise v zve- zi s prodajo in servisom vozil, ni pa odveč dodati, da je to edini Ci- troenov salon in pooblaščeni ser- vis v Posavju. Prednost Citroena je - poleg ce- novne ugodnosti, vrhunskega de- signa in veliko dodatne opreme že v osnovnih verzijah vozil - v tern, da ima zelo široko paleto vo- zil. Le-ta se prične pri najmanj- šem avtomobilu C2 z dvemi vrati in malo večjim C3, ki je namenjen predvsem mladim družinam. Sred- nji razred predstavljajo Berlingo, Xsara in Xsara Picasso, namenje- ni kupcem, ki potrebujejo ali želi- jo več prostora v svojem avtomo- bilu. Najzahtevnejšim kupcem pa Citroen ponuja C5 in enoprostor- ca C8, ki spada v vrh tovrstne po- nudbe na svetovnem tržišču. Pro- gram Citroenovih vozil pa obsega tudi kombinirana vozila za prevoz oseb in blaga ter lahka dostavna vozila z veliko možnimi predela- vami za specifične potrebe kup- cev. Odlikujejo jih vrhunska kva- liteta in cenovna konkurenčnost, zanimiva pa so tako za obrtnike kot podjetja. V Avtoline-u nameravajo ostati v kompleksu na Bohoričevi v starem delu Krškega ter izvajati dejav- nosti v obstoječem obsegu še na- prej. Hkrati bodo vso svojo ener- gijo in znanje usmerili v dvigova- nje kvalitete njihovih storitev, saj želijo že letos pridobiti ISO stan- dard 9001/2000 tako za prodajo vozil Škoda in Citroen ter prodajo rabljenih vozil kot za celotne ser- visne storitve. Prepričani so na- mreč, da se je na trgu mogoče ob- driati le z vrhunsko ponudbo. V salon Citroenovih vozil na Bohoričevi 10 v Krskem ste vabljeni od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, vsoboto paod7.do12.ure. Informacije pa lah- ko dobite tudi po te- les onu 07/49-02-117 ali na spletni strani www.citroen.si. ^^ra^^^mtywöstorec C8 v vrhu svetovne ponudbe CitfottiC3tjwwwrwfiWiw^wwi/TffW * naročena objava Ijavi predkupno pravico vedno v primeru najvišje ponujene cene. 4.V primeru, da sta dva ali več po- nudnikov, ki ponudijo najvišjo ce- no in med njimi ni predkupnega upravičenca, stanovanje ni pro- dano, če eden ne zviša svoje po- nudbe. 5.V primeru, da se ponudnik ne udeleži javne dražbe, se šteje, da draži na z izklicno ceno stanova- nja, po zgoraj navedenih pogojih. Plačilo varščine se šteje za dano ponudbo za nakup posameznega stanovanja najmanj po izklicni ceni. Ponudba veže do zaključka dražbe in do tedaj ne more odstopiti, ali jo na kakšen drugi način razveljaviti. , Vplačana varščina se uspelemu po- nudniku vračuna v kupnino, neuspe- lim dražiteljem pa se vrne brez obre- sti najpozneje v osmih dneh po jav- ni dražbi oziroma po obvestilu draži- telja o številki njegovega osebnega oziroma transakcijskega računa. Udeleženec, ki uspe na draž- bi, mora skleniti prodajno pogod- bo v osmih dneh po dražbi. Vpla- čana varščina se šteje v kupnino. i Če udeleženec, ki uspe na dražbi ne sklene prodajne pogodbe oziro- ma se ne dozove na podpis prodaj- ne pogodbe v osmih dneh, si proda- jalec zadrži vplačano varščino kot skesnino. Prodajna pogodba je veljavno skle- njena, ko poda predkupni upravi- čenec pisno izjavo o neuveljavlja- nju predkupne pravice na predme- tu prodajne pogodbe. Prenos lastništva nad predmetom pogodbe se izvrši po plačilu celotne kupnine ter izpolnitvi drugih obvez- nosti kupca. Davek na promet nepremičnin in ostale stroške, kot so zapis pogod- be, overitev pogodbe in vknjižba lastninske pravice v zemljiško knji- go plača kupec. Udeleženec, ki uspe na dražbi, iz- j roči pooblaščencu še dokumente iz katerih je razvidna EMŠO in davč- na številka, ki so potrebni za sesta- vo prodajne pogodbe. Udeleženci, ki ne uspejo na draž- bi, so dolžni pooblaščencu takoj po zaključku dražbe predložiti številko osebnega računa za fizične osebe oziroma številko transakcijskega ra- čuna za pravne osebe, na katerega se vrne vplačana varščina. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom in ogledom stanovanj lahko zainteresirani po- nudniki dobijo na sedežu pooblaščenca NAŠE OKOLJE d.o.o., Kešetovo 4, Trbovlje ali po te- lefonu 03 56 31 040, in sicer vsak delovni dan med 07.00 in 15.00 uro. NAŠE OKOLJE d.o.o. ObzörniK januar 2004 17 knltira NOVICE ob robu Dr. Jazbec predal darila Posavskemu muzeju Zbirka Posavskega muzeja Brežice je z januarjem še bogatejša. Domačin iz Spodnje Pohance dr. Milan Jazbec je" namreč 14. januarja muzeju predal svoja protokolarna darila, ki jih je prejel kot državni sekretar na obrambnem ministrstvu in bodo kmalu tudi na ogled. Gre za različna darila, ki imajo pomembno vojaško-zgodovinsko in diplomatsko simboliko in ponazarjajo veliko odprtost in vključenost Slovenije v mednarodno skupnost. Dr. Milan Jazbec, ki je službo- val kot zadnji jugoslovanski in pr- vi slovenski konzul v Celovcu, pa diplomatsko službo nadaljeval v Stockholmu ter leta 2000 postal državni sekretar na obrambnem ministrstvu, želi, da bi darila kul- turno in zgodovinsko obogatila po- nudbo Posavskega muzeja. Državni sekretar je zatrdil, da bo še vsa darila, ki jih bo dobil do konca mandata, prav tako podaril Posavskemu muzeju. Direktor mu- zeja mag. Tomaž Teropšič pa je ob tern povedal, da imajo že ne- kaj zametkov osebnih zbirk, ko so Posavci muzeju darovali različ- ne predmete, odlikovanja, unifor- me in podobno. Kot pravi, bi lahko po poti dr. Jazbeca šlo več Posav- cev, ki službujejo drugod po tuji- m. LP. Dr. Milan Jazbec (desno) je direktorju Posavske^a muzeja Brežice mas. Tomaiu Teropšiču simbolično predal berlinskega medveda. VoH zbor Bralne znacko na Senovem V petek, 23. januarja, je na Osnovni soli 14. divizije na Seno- vem potekal izredni volilni zbor Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS. Bralne značke so bile prvič podeljene leta 1961, sčasoma pa je iz tega nastalo vseslovensko gi- banje, ki že štiri desetletja spod- buja razvoj bralne kulture mladih. Z branjem namreč otroci bogati- jo in lepšajo svoj besedni zaklad, knjiga pa jih tudi vzgaja in navaja k lepemu vedenju. Do leta 2002 je bila bralna značka del nacionalnega programa Zveze prijateljev mladine Slovenije, na- to pa se je organizirala kot samo- stojno društvo, saj je tako bolj prepoznavna in lažje pridobiva sredstva na raznih razpisih. Kljub temu je bstala bralna značka fi- nančno in organizadjsko močno povezana z društvi in zvezami pri- jateljev mladine. Izvaja se na 99 % osnovnih šol v Sloveniji, zanjo pa tekmuje kar 55 % osnovnošolcev. Že od samega začetka za bral- no značko berejo tudi na območ- ju krške zveze prijateljev mladine in po besedah njene podpredsed- nice Danice Zalokar je število so- delujočih otrok vedno naraščalo in se je bralna značka zelo zakoreni- nila v šolah. Tokratni zbor je bil, kot že reče- no, volilne narave, na Senovo pa so prišli, kot je gostiteljem pola- skal dosedanji predsednik društva Tone Partljič, "ker je odličnost okolja primerna odličnosti bralne značke". Na Senovem že kar udo- mačeni Partljič je s predsedniške- ga mesta odstopil - kot je pouda- ril - brez kakšnega zunanjega raz- loga ali zamere, ampak prepros- to zato, ker je po njegovem pri- šel čas za menjavo v vodstvu. No- vi predsednik 94-članskega dru- štva je tako postal pisatelj Slavko Pregl. Volilnega zbora se je udele- žilo tudi nekaj ravnateljev osnov- nih šol in predstavnica Občine Kr- ško, popestrili pa so ga z ogledom sole ter literarnim in pevskim na- stopom njenih učencev. P. P. Tudi senovski učenci in učenke berejo za bralno značko. PosavskevojnB razglednice V Posavskem muzeju Brežice so pri- pravili nov projekt. Ob 12-letnid voj- ne za Slovenijo in v spomin vseh ude- ležencev so izdali osem razglednic z naslovom Posavske vojne razgledni- ce, katerih osnova so fotografije iz te- ga obdobja. Öistopodomaöe Kulturno društvo Stane Kerin Podboč- je prireja v soboto, 31. januarja ob 19. uri, srečanje tjudskih pevcev "Zapojmo čisto po domače". V Kulturnem domu v Podbočje bodo nastopili Koledniki iz Bu- šeče vasi, Aktiv kmečkih žena Pod Gor- janci, ljudske pevke iz Šmarčne, Ijud- ski pevci iz Rake in Fantje z vasi iz Škoc- jana, s poezijo Franceta Prešerna pa se bodo poklonili slovenskemu kulturnemu prazniku. Recital in glasbeni večer Potem ko so 27. januarja člani Glasbene sole Krško v Dvorani v parku organizira- li koncert klarinetistov iz razreda Rober- ta Pirca, bodo 1. februarja pravf tako v Dvorani v parku pripravili še recital flav- tistke Andreje Istenič Lipovšek ob 18. uri, 14. februarja ob 18. uri pa glasbeni večer z Matejo in Jernejo Žarn. Lažlzdravnika Dramska skupina Kulturnega društva Stu- denec se bo 31. januarja in 1. februar- ja predstavila z burko Jake Štoke Laži zdravnika, v kateri sodelujejo ilvo Stare St., Karli Tomažin, dejan Mlakar, Silvo Stare ml., Anica Tomažin, Slavica Iva- čič, metka Pšeničnik, Miran Mlakar, Jo- žica Geršak in Andreja jane, za kostume pa je poskrbela Srednja sola Sevnica ozi- roma Mihaela Kajič. "Strogozaupmf Gledališka skupina KUD Franjo Stiplov- šek Gimnazija Brežice pod vodstvom prof. Alenke Set se bo brežiški premie- ri v Krškem 21. 2. predstavila s kome- dijo Strogo zaupno. Nastopili bodo Luka Weiss, Marko Flajšman, Jaka Bernardič, Martin Blazinšek, Kiemen Glas, Kiemen Slakonja, Andrej Čop, Ajda Baškovič, sceno pa je oblikoval prof. Alojz Konec. Davor GobacvBrožlcah V prostorih kluba Mladinskega centra Brežice so 23. januarja odprli razstavo Davorja Gobca, znanega kot člana hrva- ške skupine Psihomodo pop. Poleg glas- be je Davor Gobac uspešen tudi na li- kovnem področju.Ustvarja pa predvsem akrile na platnu in lesu. 18 januar 2004 Obzornik I kiltira O D M E v I RAZGLEDNICE, DOPISNICE Funkcijo pošte poznamo že od pradavnih časov. Takrat se je imenovala »posita statio«, ali po naše postaja za zamenjavo konj. Takrat so poš- to prenašali jezdeči sli, kasneje pa že vprežena vozila, ki so poleg poš- te prevažala še omejeno število ljudi. Prav takšna kočija se je imeno- vala diližansa, ki je leta 1841 začela obratovati med Hamburgom in Lü- beckom. Z industrializacijo se je v obmorskih krajih vpeljal še poštni parnik. V starih časih je poštna služba služila le vladnim ustanovam. V kroni- ki smo zasledili, da je Anton Auersperg (Anastazij Grün) iz Turnske graš- čine, politik, član frankfurtskega parlamenta, in od leta 1867 do 1877 zastopnik štajerskega deželnega zbora, leta 1830, ko še ni bila tu spe- Ijana žetezniška proga je vsakodnevno jezdil v Celje kot sel za preda- jo in sprejem pošte, kajti takrat je bila na liniji Dunaj-Trst na Sloven- skem edina poštna postaja preko katere so se sprejemale poštne pošilj- ke iz Spodnje Štajerske. Zgodovina pravi, da so prve razglednice in do- pisnice uvedle avstrijske pošte leta 1869, kjer je bila na hrbni strani že natiskana vrednost poštne pristojbnine. Dopisnica se je obdržala vse do danes, le razglednica nima več take veljave kot nekoč. Danes so na vo- 1)0 različna tehnična pomagala, ki lahko pokrajino, kraj ali detalj slika- jo sami. Na Vidmu je bila ustanovljena pošta 10. marca 1865, v Krškem pa 5. novembra 1722. Telefonske žice so bile okoli leta 1860 pod »Jung- fernšprungom«, po Sotelskem speljane preko Save na štajersko in od tu dalje je bila speljana telefonska linija do Zagreba.Preskočimo stoletja in se vrnimo v novejšo dobo. Pobudo za ta članek mi je dala edinstvena knjiga v izdaji založbe Neviodunum »Krško skozi stoletja na razgledni- ci«, ki žanje po mojem skromnem mnenju zelo visoko priznanje tudi v tujini. Ob novoletnih praznikih sem poslal to knjigo znancem v tujino, ki Krško poznajo. Z veliko hvale so mi pisali ali telefonirali, da so s knjigo izredno zadovoljni, veseli in navdušeni. Rekli so mi, da je to enkraten dokument časa razvoja in rasti kraja ob Savi, saj so v knjigi reproducira- ne od najstarejših do najnovejših razglednic Krškega in bližnje okolice. Olaf Lovrenčič, Krško OB IZDAJI STO LET KRŠKEGA NA RAZGLEDNICAH Vsem, ki so se zbrali ob izdaji tega čudiovitega zbornika, izrekam vse čestitke. »Ducatu« takih knjig v Sloveniji jim je uspelo dodati še eno, začetnico drugega ducata. Ogledal ali kupil sem jih kako polovico prve- ga ducata in tudi zardi tega lahko izrekam vse pohvale. Tudi sam se na- mreč ukvarjam z zbiranjem in proučevanjem razglednic, vedut, grafik in drugih fotografij mojega kraja Sevnice iz minulih dobrih stotih let, zato še kako vem, kako veliko delo so opravili. Da bi le nam v Sevnici, pa tudi Brežičanom kaj takega kdaj uspelol Ljubo Motore, Sevnica SPOŠTOVANI USTVARJALCI MONOGRAFIJE KRŠKO STOLETJE NA RAZGLEDNICAH! Iskrene čestitke za dobro opravljeno delo. Menim, da ste v omenje- ni projekt vložili veliko dela, znanja in seveda potrebnih sredstev. Te- mu primeren je seveda uspeh. Trdim, da ste opravili veliko delo, ki je in bo pomembno za identiteto kraja in širše. Zaradi tega mislim, da je to knjiga, ki bi jo morala imeti vsaka družina v Krškem. Zbrali ste ve- liko pomembnih podatkov o svojem kraju. Zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da ste opravili pregled gradiva v ustanovah in pri posamezni- kih. Za pričakovati je, da boste omenjeni projekt razširili še na celo- tno občino. Iskrene čestitke avtorjem in pohvala vsem tistim, ki so Vam na tak ali drugačen način pomagali, da je knjiga "zagledala luč sveta." Mag- Tomai Teropšič, Brežice KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VIDEM, ; C.4.julija59;Te].:07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANJEVICA, Ljubljanska 7; Tel: 07/49 86 210 alvasorjeva knjižnica Krško - Knpžiica vaU starejše V enem svojih zadnjih predavanj, je profesor Anton Trstenjak primerjal človeško življenje s štirimi letnimi časi: ob rojstvu se začenja s pomlad- jo in raste v vroče poletje, se dopolnjuje z rodovitno jesenjo in konča z zimo. Dolgo so ljudje poveličevali predvsem pomlad, že nekaj časa se vrednotenje pomika na jesen in zimo. Družbeni položaj starejših se skozi zgodovino spreminja. Človek doživlja starost tako, kot na staranje in starejše gledajo v družbi v kateri živi. Da- našnja družba ima vedno več posluha za starostnike. Vse večji segment našega prebivalstva predstavljajo starejši ljudje. Razmištjamo o »dejav- ni ali proizvodni« starosti. Človek želi po upokojitvi ostati še vedno akti- ven, biti koristen v svojem okolju in se razvijati. Čedalje močnejša po- staja potreba po vseživljenjskem učenju. Raziskave kažejo, da se sta- rejši ljudje raje in vse pogosteje odločajo za neformalno izobraževanje. Učijo se iz praktičnih razlogov, zaradi vedoželjnosti, da izboljšajo svoje zdravje, da se počutijo boljše, se samozaposlijo, preženejo osamljenost, da pripomorejo k boljšemu življenju svoje družine in lokatne skupnosti. Knjižnica postaja vse pomembnejše središče življenja v okolju. Sodo- bna ponudba knjižnic pa ni namenjena le mladim, veliko koristnega lah- ko zase najdejo tudi starejši. Ponujamo vam knjige, prijateljice, ki uči- jo, informirajo, prebujajo čustva, urijo spomin, delajo družbo v osam- Ijenosti, polnijo z energijo, odpirajo nove svetove... V časopisni čitalnici lahko v miru dolge ure posedate ob prebiranju množice časopisov in re- vij. Uvedemo vas lahko v neskončni svet sodobnih inforrnacijskih tehno- logij. Odločite se spoznati internet in preživeli boste marsikatero zani- mivo dopoldne v iskanju informacij, da bi izvedeli kaj novega ali se zgolj razvedrili. Pridružite se nam na literarnih večerih, kjer se boste srečali z ustvarjalci in s prijatelji. IZPOSOJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA NA DOM Posebej bi rada opozorila na novo storitev v knjižnici - izposojo knjiž- ničnega gradiva na dorn. Ta storitev je namenjena tistim, ki bi radi bra- li, pa zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti ne morejo obiskovati knjiž- nice. Gradivo dostavimo brezplačno. Če želite storitev uporabljati pokli- čite Alenko Žugič Jakovina na telefonsko številko 07 490 4016, ali pisno sporočite vaše želje na naslov Valvasorjeva Knjižnica Krško, CKŽ 26, 8270 Krško. Prosimo vas, da ob klicu ali v sporočilu sporočite vaše osebne po- datke - ime in priimek, naslov in številko članske izkaznice. Povejte nam tudi kakšne knjige radi berete in ali imate še kakšne posebne želje, ki se nanašajo na gradivo. Tako vam bomo lahko prinesli primemo knjigo. Če še niste včlanjeni v knjižnico, ob prvem obisku knjižničarke izpolnite pri- stopno izjavo o članstvu in tako postanete član naše knjižnice. Javite se nam, in dogovorili se bomo za obisk. Obiščemo vas lahko od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 uro. Nekdo je zapisal, da je starost čas za pripovedovanje zgodb. Naj vam na koncu predlagam v branje še nekaj že povedanih zgodb: Ženici (Welma Wallis), Tista, ki prihaja po snegu (Farley Mowat), Dama v modrem (No- elle Chathelet), Sova v krošnji (Jože Feie), Gluhota (Jože Hudeček), Lipa zelenela je (Bogdan Novak), Podeželska zdravnica (Ruža Vreg), Ni sonca brez senc (Karolina Kolmanič), Pojdi, kamor te vodi srce (Susanna Tama- ro), Starec, ki je bral ljubezenske romane (Luis Sepulveda), Vse se ugla- si in izpolni (Elisabeth Lukas), Samo roko daj (Tone Partljič), Ženini na- še Koprnele (Rado Mumik), Gorela je, ko sem legel nanjo (Robert Fulg- hum), Štihov Jože z Broda (Janez Banič). Vabim vas na srečanje v knjižnico. V srečanju se skriva beseda sreča... Alenka Žugič Jakovina ObzfffniK januar 2004 19 sport in rekreacija Mirela in Samo državna prvaka Posavski šah je po dobrih štiridesetih letih dobil kar dva državna miadinska prvaka. Med dekleti je zmagala osemnajstletna Mirela Ahmatovič, med fanti pa leto dni starejši Samo Štajner, oba iz Kr- škega, člana Šahovskega kluba Triglav Krško. S tern uspehom sta si oba priborila tudi pravico do na- stopa na svetovnem mladinskem prvenstvu. Leta 1965 je naziv, takrat še re- pubtiškega prvaka osvojil Robert Ceglar s Senovega, ki je osvo- jil tudi odlično sedmo mesto na takratnem jugoslovanskem dr- žavnem prvenstvu. V samostojni Sloveniji pa se še ni zgodilo, da Tomaž Žnideršič, predsednik ŠK Triglav Krško: "Uspeha smo v klubu zelo veseli in nam pomeni vzpodbudo in da smo na pravi po- ti, kar se tiče samega dela. Ven- dor nam ta prinaša nove obvezno- sti, phskrbeti moramo denar za SP v Indiji, okoli milijon tolarjev. bi kar dva iz istega kraja osvoji- la naslov mladinskega prvaka. Ab- solutno mladinsko državno prven- stvo do 20 let je potekalo od 10. do 17. januarja v Celju. Oba po- savska predstavnika pa sta se od- lično odrezala. Mojstrski kandi- dat (MK) Samo Štajner je zmagal vseh devet partij in tako zbral de- vet točk, med ostalimi je prema- gal tudi Sakelška, sicer glavnega tekmeca za naslov prvaka. Mirela Ahmatovič (MK) je oddala le dva remija in osvojila 8 točk od deve- tih. Večji del priprav je posvetila Orlovi in glavni tekmeci za zma- go Suzani Švent. Uspeh pa sta do- polnila Primož Kranjec z dese- tim in Nataša Bučar z osmim me- stom. Samo Štajner se na šahov- sko igro večinoma pripravlja sam, v veliko pomoč pa so šahistom tu- di baze partij na spletnih straneh (lahko si ogledate zadnjo odigrano partijo nasprotnika). Občasno tre- nira z Iztokom Jelenom, dobi pa se tudi s posameznimi specialisti, kot je Rus Šipov, ki je tudi eden izmed trenerjev Garija Kasparo- va. Mirela pa zadnje case treni- ra predvsem z mednarodnim moj- strom Bašagičem. Svetovno mladinsko prvenstvo bo letos potekalo v Indiji. Priča- kovanja naših predstavnikov pa Šahovski klub Triglav je kljub uspehom in odličnim delom z mla- dimi edini tako kvatiteten klub v Sloveniji, ki pa je še vedno brez \ lastnih prostorov. Treninge imajo kar v gostinskem lokalu v Leskov- cu, obljube o dodelitvi prostorov pa se vlečejo že več let. so v skladu z realnim razmerjem sil, saj na tern tekmovanju nasto- pajo tudi šahisti, ki so že medna- rodni ali celo velemojstri. Veči- na najboljših pa prihaja iz Rusije. "Uspeh bi bil, če bi zasedel mesto med igralci z nazivom fide moj- ster (FM)", pravi Samo. "Trenut- no še ne vem, kaj pričakujem od SP v Indiji," pa pravi Mirela. Pred- sednik kluba Žnideršič pa pravi, da bo vsaka uvrstitev v sredino le- stvice velik uspeh. Omenimo še, da je naslov šolske- ga prvaka Slovenije osvojil Sevni- čan Boris Mitrovič. Boltjan Colarič Mirela Ahmatovič in Samo Štajner 1. b liga realnost Rokometaši Rokometnega kluba Atom Krško so pod vodstvom Oskar- ja Kovača sezono 2003-2004 začeli sanjsko. Potem je sledil prvi poraz, kmalu odstop trenerja in ekipo je prevzel Dušan Šiško. Trenutno so s štirinajstimi točka- mi na petem mestu, le točka jih loči do četrtega ter dve do tret- jega mesta. Krškemu sta se pri- družila Daniel Pfajfar in Luka Kra- Ijič. Pri pripravah se jim je pridru- žil David Imperl iz Leskovca, tre- nutno vratar slovenskega prvoliga- ša Preventa. Kot vrhunec priprav so krški rokometaši 20. januarja doma odigrali prijateljsko tekmo s Sevnico, ki se je končala z 32 : 28 za Sevnico. Dan kasneje pa sta na- stopila dva prvoligaša, in sicer Pre- vent iz Slovenj Gradca in Adria Kr- ka iz Novega mesta. Prevent je pre- magal Krško z 38:21 ter Novomeš- čane z 29:26, Krčani pa izgubili z Novomeščani z 20:27. Za Prevent je branil David Imperl, ki je pohva- lil delo krških rokometašev in de- jal, da je trenutno res vratar prvo- ligaša, a si nekega dne želi priti na- zaj v krški klub. Cilj ob nadaljeva- nju sezone je v RK Atom Krško zelo jasen. Želijo se uvrstiti v 1. b roko- metno ligo, četudi se zavedajo, da bo to težko, saj po jesenskem de- lu krški rokometaši za drugim me- stom, ki še vodi naprej, zaostaja- jo za štiri točke, a je zaostanek po besedah pomočnika trenerja Darka Capla moč nadoknaditi. Vse bo jas- no že konec aprila. ru*< k/wCtfio Levičar prvi v svoji kateooriji V tekmovanju za pokal Slovenije so ko- lesarji iz kolesarskega kluba ŠPRIKLA iz Krškega zopet dokazali, da sodijo v sam vrh slovenskega amaterskega ko- lesarstva. V kategoriji MASTERS "B" je v skupnem seštevku lanskoletnih tek- movanj 9. mesto zasedel Marko Bre- gab, v kategoriji MASTERS "A" je Slav- ko Petrič prav tako zasedet 9. mesto, v kategoriji MASTERS"C"pa Aljoša Šu- malj tudi 9.mesto. V svoji kategoriji MASTERS "F" sta se odtično izkazala Duro Kovač s 4. mestom in Alojz Levi- čar, ki je dosegel 1. mesto. Aloji Levičar in Duro Kovač Za Ftt-ovcB zima ni (vec] probiern H kvalitetnejšim treningom atletov AK FIT Brežice vsekakor pripomore no- va pridobitev, ki jim bo prišla prav še posebej v zimskem obdobju. V izpraz- njene trgovske prostore Intermarke- ta so ob za.ključku sezone na prostem Fitovi atleti prestavili opremo za skok v višino ter skok s palico in zapuščen prostor v zelo kratkem času spremeni- li v vadbišče, ki ga atleti za doseganje vrhunskih rezultatov nujno potrebuje- jo. Na mitingu 27. decembra je nasto- pilo skupaj 26 atletov iz šestih klubov slovenskih in hrvaških klubov. Pri sko- ku v višino za ženske zmagala Janja Budna Kronos, pred Barbara Tomše ter Majo Petan, pri moških pa je zma- gal Rok Deržanič (vsi AK FIT Brežice). V skoku s palico je pri moških po priča- kovanjih zmagal Jure Rovan, šesti pa je bil Uroš Novak. Pri ženskah je bila absolutna zmagovalka Mateja Drobnič FIT Brežice, pri mtajših mladinkah pa je bila najboljša Barbara Tomše pred Tamaro Rožman ter Suzano Strnišnfk, vse Atletski klub FIT Brežice, pri pio- nirkah pa je drugo mesto osvojila Tja- sa Hojnik. Una Mandl zmagala 18. januarja, je v Celju peto leto za- pored potekal mednarodni plavalni mi- ting „Slovenija plava". Nina Mandl, mlada plavalka PK Celulozar iz Krške- ga, je osvojila absolutno prvo mesto z novim rekordom mitinga v disciplini 1500 mprosto 21:38:40. Kup odflčlj za Posavce Dvoje prvih, dvoje drugih, eno tret- je mesto ter kopica uvrstitev med pr- vo deseterico na tekmovanju 4. kro- ga driavnih stretskih lig za mlade 25. januarja znova potrjuje, da v Posav- ju znajo delati z mladimi. V discipli- ni zračna puška se je na najvišjo stop- ničko med mlajšimi mladinkami s 384 zadetimi krogi zavihtela Leskovčanka Jelica Majstorovič, ekipno pa je bi- la njena ekipa, ki sta jo dopolnjevala še Marko Arh in Primož Kaplan četr- ta. V konkurenci mladincev je bil ze- to blizu zmage Jelicin klubski tovariš Andrej Pavlin, ki je zadel 388 krogov, ekipno pa so bill Leskovčani v postavi Andrej Pavlin, Blaž Šonc in Urban Ži- gante drugi. Šonc je bil med posamez- niki šesti, Žigante pa deseti. 20 januar 2004 ObžbrniK šport in rakrsaclja Marija zopat uspašna za raprezentanco 24. januarja se je slovenska reprezentanca udeležila cdprtega pr- venstva Hrvaške. Barve Slovenije je zopet uspešno zastopala Mari- ja Jeter, ki je v borbah kadetinj do 60 kg osvojila srebrno medaljo. Marija je z omenjenim uspehom že tretjič potrdila status vrhun- ske športnice mladinskega razreda OKS in je na dobri poti perspek- tivnemu razredu. V prvem krogu je bila prosta, v drugem je pre- magala nasprotnico iz BIH s 6:3, v tretjem krogu nasprotnico iz Sr- bije in Črne Gore s 13:3, v polfinalu je ugnala hrvaško nasprotni- co z 1:0, v finalu pa je klonila zaradi premočnega kontakta v gla- vo nasprotnice. Tekmovanja se je za reprezentanco udeležila tudi Jasmina Grilc, ki je prvem krogu premagala nasprotnico iz Opatije, v drugem pa je klonila proti tekmovalki iz BIH. V februarju se bodo člani KBŠ Rajhenburg udeležili še mednarodne- ga tumirja v Žalcu, nato pa se prično tekmovanja za pokal Sloveni- je in državna prvenstva v posameznih kategorijah. Reprezentanč- nih priprav za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo maja v Moskvi, in na svetovnem prvenstvu, ki bo novembra v Mehiki, so se že zače- li udeleževati Marija Jeler, Jasmina Grilc in Martin Hriberšek. Prav tako je Marija povabljena na svetovne igre, ki bodo junija v Barce- loni in na svetovni pokal, ki bo julija v Torontu v Kanadi. Turnirska zmaga mladih nogometasov Kombinirana ekipa mladih krško-brežiških nogometašev (letnik 1991) se je zelo dobro odrezala na tradicionalnem novoletnem mednarodnem tumirju v malem nogometu v Bregani. Igralo se je v dvorani na male go- le, brez vratarja, s štirimi igralci v polju in na odboj. Posavci so v svo- ji kvalifikacijski skupini med osmimi ekipami osvojili drugo mesto in si tako pridobili pravico nastopa v polfinalu, kjer so nadigrali domačo eki- po. V finalu so mladi posavski upi ugnali še vrstnike iz zagrebškega na- selja Špansko. Za zmago so prejeli velik pokal in praktične nagrade. Po- seben pokal za najboljšegastrelca (12 zadetkov) je osvojil Krčan Nejc Lavrenčič. Zmagovito ekipo posavskih upov sta vodila trener Dražen Ve- gel in tehnični vodja RajkoBerič, sponzor ekipe je bil Foto studio Lav- renčič iz Krškega. Na sliki, od /eve proti desni: (stojijo): teh. vodja Berič, Druqovic, Majcen, trener Vegel, (čepijo) Lavrenčič, Behč, Smukovič in Jakulič. Veana Kržan tretja Brežičanka Vesna Kržan je 17. januarja na mednarodnem strelskem tekmovanju v Rušah z osvojitvijo 3. mesta dosegla svoj doslej največ- ji uspeh. S 471,1 kroga je za svojim mladinskim državnim rekordom v disciplini zračna pištola zaostala za vsega šest desetinL Zmagala je ne- kdanja olimpijska prvakinja Jasna Šekarič iz Srbije in Črne gore, Krža- nova pa je, čeprav še mladinka, premagala tudi vse najboljše sloven- ske članice. 15 let plesa Vaana Vučajnk Vesna Vučajnk (na foto$rafiji), znana predvsem kot plesalka stepa, je začela plesati v letu 1987. Najprej v parih, nato jazz balet, šele potem step, ki pa je še danes na prvem mestu. Že na prvem tekmovanju leta 1991 je kot solistka osvojila prvo mesto, sedemkrat pa je osvojila na- slov državne prvakinje, nazadnje tudi letos. Tekmovanj se je udele- • ževala tudi v paru, sprva z Josipo Fink, kasneje z Nejo Šauta in na- zadnje s Sebastjanom Vodlanom in bila prvakinja v letih 98, 99, 2000 in 2003, z malo skupino pa so bili prvaki štirikrat. Od šestega razreda je Vesna Vu- čajnk vaditeljica in koreografi- nja plesnih skupin sekcije za show plese. Od leta 96 se redno udele- žuje evropskih in svetovnih prven- stev. Njeni največji dosežki so 6. mesto na evropskem prvenstvu in 8. mesto na svetovnem med solisti, 6. mesto na svetovnem med pari in 5. mesto na svetovnem prvenstvu v disciplini male skupine. Odloäla se je, da opravi tudi izpit za sodnika za show plese in v letu 2001 pridobila sodniško licenco. Udeležuje se tudi izobraževanj in semi- narjev v tujini, kjer se izpopolnjuje v različnih plesnih tehnikah in sti- lih, tako da pozna tudi osnove klasičnega baleta, afriških plesov, latino plesov, flamenca, standardnih in latinoskoamreiških plesov, družabnih plesov in modernih plesnih tehnik. Bnm za Katjo v skupri razvreOtvl Na zaključni tekmi v športnem plezanju za državno prvenstvo Sloveni- je so se izkazali tudi posavski plezalci. Ciciban Ambrož Novak je tako na tekmi kot v skupni razvrstitvi zasedel 14. mesto. Matic Trebušak je bil pri mlajših dečkih 8., skupno pa 12. Mlajša deklica Katja Kre- jan je bila tokrat 6., ker pa je v tej sezoni plezala res izvrstno, je njen rezultat zadostoval za odlič- no 3. mesto v skupni razvrstitvi. To je v skupnih razvrstitvah za Po- savski alpinistični klub eden naj- večjih uspehov. Pri starejših deč- kih je Izak Kelek zasedel odlično 7. mesto, kar je skupno pripomo- glo k uvrstitvi na visoko 10. me- sto, starejša deklica Eva Tovornik pa je bila tako na tekmi in na kon- cu skupno 14. Po poškodbah, ki so ga spremljale v letošnjem letu, se je končno vrnil tudi Nejc Pozvek, ki se je v močni konkurenci kadetov uvrstil na 5. mesto, v skupni razvrstit- vi pa je bil 10. Jaka Bernardič pa je zasedel 14. mesto, in skupno 17. ObzorniK januar 2004 21 praznično v novo leto OGNJEMETV KRŠKEM PRVE VRSTE PRED ODROM Kljub temu da je bil silvesterski večer bolj aprilsko obarvan kot decembrsko. se je na Trgu Matije Gubca zadnji dan v letu po ocenah organizatorja zbralo več kot tri tisoč občank in občanov, ki so novo leto pričakali s popevkami domačega Plesnega orke- stra Krško in solisti. Sicer pa so silvestrovanja na prostem potekala tudi v Brežicah pred občinsko zgradbo ter v Sevnici pred Paradižem. kjer so letos novo leto dočaka- li s skupino Pop design. RaJPWY MARŠ V SEVNICI NAGOVOR ŽUPANA VSEVNiei PLESNI ORKESTER KRSKÖ TJAŠA FABJANČIČ IN M..,' f''' ^flF^*"! TUDI V SEVNICI SM JE ZBRALA MNOŽICA LJUDI RAJANJE JE TRAJALO DO JUTRA ŽELITE PREJEMATI POSAVSKI OBZORNIK NA SVOJ DOMAČI ALI SLUŽBENI NASLOV? ObzorniK S plačilom stroškov pošiljanja (samo 1.000,00 tolarjev ga boste prejemali eno leto! Ime_____________________________________________________________________________________ želim(o) prejemati______izvodov Posavskega obzornika na svoj naslov: ulica________________________._________________________ pošta:____________________________ Stroške pošiljanja v višini 1.000,00 tolarjev za 12 številk bom(o) poravnal(i) najkasneje v 15 dneh po prejemu računa! /Naročilnico pošiljite na naslov uredništva: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško ali po faksu: 07 49 05 781 ali po elektronski pošti neviodunum@volja.net./ 22 Januar 2OO4 ObzöfiiiK nagradna križaiki k ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H % ^V PODJETJE ^^ ^ POŠILJK Pustovanje ;«.--=-="" ^^ VONJAIN v NC KKSiail «as? v soboto, 21. 2., ob 16.00 uri . :::-\ PETWI 6E0ME-Mercator-Dolenjska, d.d., Uvada 8, Novo mesto VabljeklU / iNPLoö^* TT / UOKOM V- r t— PONOS, 10,m' / 1 ^^S^ PHPAWKÄT V / °^, ' cerkw.ua- ! f ... -|SHARONI 2ADMJASTVO SPREMEMBAMEHKEGA | LUKANA 3TEBLA RASTLINE VLES 1 SEVERU 1 ~l IZRAELA j SPOJINAALKOHOLAZ i -----------j ORQANSKO KISUNO VERBOTEN POZNAVA-eneroua, lecvm kiteSe ----------------- po2kah otočjepm NOVIGVMEJI &VALSKA EL0A POSTAVA. CARY NPQi»*«.1 VILER NEKDANJI POSTAVA, CARY EVROPSKI | MONOaSKI "*" 0RANT 1 POLITIK op»*! PO6LAVAR (ROMANO) ^ FRANCOSKI ENOTA2A ARABSKI KOMIČNI J*"«>ST VOJ8KO. IGRALEC BLTOKA VQPJA (JACQUES) IWTVAR- SALA,POTE-VNETJE SOVAZ BRINOVEC (UUBK.) DEL NOVEGA OLIVER „-^ MESTAOB MUKAR ^552^ DESNEM - (BHABO) BREGU OPERNA KOmiCA KRKE PEVKAOTTA KO»T)«pA \ UVOD, 2ENANEK-^^^¦i^"^«) FR.SKLA- AROENTIN. ^SHL L DATEU PREBSEDNl- ™avoR f j (MAURICE) KAPERONA *& ^ K if (2244 m) ™"* WV1WK NAPOR.PRI- ZADNJIDEL OBVODNA ZAOEVANJE LAOJE VRBA RADU -------------------- --------------------1--------------------1 PESNICA VARJENI BALETNIK SKERL iN OTRIN KOBICA «B«1-11*1 OBRI -------------------- „«-IVAN nß* TAVCAR *VEC VEDAO ZORAV. NALEPKA UENJU POLARNA IZDELO- ROPARSKA VALEC »/ALS PLAKATOV ! KOSATIM i ! : REPOM ' ' Geslo križanke pošljite do 13. februarja 2004 na naslov: Po- savski obzomik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Mercator: 1. jopič Mercator 2. majica Mercator 3. darilni paket Nagrajenci 73. številke: 1. Mihaela Pacek, Gorenja vas 28, 8273 Leskovec pri Krškem 2. Marjanca Miklavčič, Dol.Leskov- ec 11, 8280 Brestanica 3. Nejc Imperl, Bohoričeva 19, 8270 Krško Geslo 73. številke: VESELO V NOVEM LETU OblfffniK januar 2004 23 projeli smo Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.l.35/2001) prKrai^^^o^^OTj^^" neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in po- pravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali inter- es, kot to določa zakon. Prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslo- vom odgovornefizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, društev...). Krški župan nasprotuje znižanju davščin občanom Pred božično novoletnimi prazniki je Obänski svet občine Krško na svo- ji 13. seji sprejel Odlok o nadomesti- lu za uporabo stavbnega zemtjišča v ob- čini Krško. Zarddi neposrednega vpliva in postedic odloka na odhodke občanov in občank, pasivnost svetnikov pri sprejemanju odloka in nesprejemanja argumentov v Občinskem svetu smo se v Občinskem odboru Nove Slovenije odločiti seznani- ti širšo javnost z našimi stališči. Odlok o nadomestilu na novo razme- juje območja zazidanih in nezazida- nih stavbnih zemljišč oziroma razmeju- je pozidane $radbene parcele od zazid- Ijivih gradbenih parcel. Vsebinsko od- lok opredeljuje območja v občini Kr- ško, od katehh se nadomestilo plačuje, določa merila za doloätev višine nado- mestila in khtehje za oprostitev plači- la nadomestila. Odlok ne upošteva bistvenega dejav- nika, prisotnost Nuklearne elektrarne Krško in s prenizko olajšavo (20%) ne upošteva dovolj trajnejšo onesnaže- nost zraka zaradi tovarne celuloze in papirja. Oba industhjska objekta zni- žujeta vrednost stavbnih zemtjišč, se- danjih in bodočih stanovanjskih objek- tov ter bistveno znižujeta kvaliteto živ- Ijenja v njih. Na osnovi sklepov Občinskega odbora Hove Stovenije je svetniška skupina No- ve Slovenije predlagala dve spremem- bi, ki bi zgoraj omenjene pomanjkljivo- sti odpravila. Na ta način bi bilo mo- goče vsaj delno urediti vprašanja nado- mestila občanom v občini Krško zaradi prisotnosti jederske$a objekta (predta- gana 30% olajšava) in tovarne celuloze in papirja (predlagana 30% olajšava). S tem bi predlagatelj pridobit še dodatno utemeljen razlog za ustrezno vrednote- nje nadomestil, ki jih morajo phspevati največji industrijski objekti, ki najbolj moteče delujejo na okolje. Občani nismo pozabili, da je iupan ob sprejemanju sporazuma o Nuklearni elektrarni Krško med Slovenijo in Hrva- ško zadržal pobudo, da se o usodi skla- diščenja radioktivnih odpadkov in pra- vične odškodnine občani izrečejo na re- ferendumu. lato je toliko bolj nerazu- mljivo, da sedaj ni izrabit phložnosti in v odloku predlagal olajšave za vse obča- ne. Nasprotno, vsem občanom je s svo- jim predlogom naložil večje davščine. Svetniška skupina Obänskega odbora Nove Slovenije je v sktopu amandma- jev predlagala tudi oprostitev plačita nadomestila za uporabo stavbnih zem- Ijišč za nezazidana stavbna zemljišča, ki so v strnjenih naseljih večstanovanj- skih zgradb namenjena otroškim igriš- čem, parkom in zelenicam, do katerih je neomejen dostop. Te površine upo- rabljajo tudi organizirane skupine (vrt- ci, sole) in drug/, urejanje pa gre obi- čajno v breme solastnikov sosednjih stanovanjskih zgradb, ki naj bodo zato deležni oprostitve plaäla nadomestila za ta nezazidana stavbna zemljišča. Tu- di ta predlog ni bil sprejet. Svetniki, ki so amandmaje zavrnili, vsekakor niso glasovali v interesu svo- jih volivcev. S svojim nekritičnim rav- nanjem so podprli predlog, na osno- vi katere$a se bodo prihodki obänske- ga proračuna iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2004 povečali za 10% ob predpostavki, da se vrednost točke ne poveča. Razli- ko bomo seveda med drugim ptačali tu- di občani.Z večjimi prihodki obänske- ga proračuna pa bo seveda zadovoljen gospod iupan, ki je najbolj odgovoren, da obänski proračun poka po vseh ši- vih in da se zadolžitev obäne iz mese- ca v mesec povečuje. Očitno to župa- na ne skrbi, saj je na isti seji predlagat proračuna za leto 2004 in 2005, v ka- terih predvideni odhodki presegajo pri- hodke, kor pomeni samo novo zadolže- vanje obäne. V Novi Sloveniji se bomo v vsakem pri- meru še naprej trudili, da pride denar zaradi razvrednotenja naiega okotja in premoienja v roke slehernemu občanu, namesto da se po želji zelo ozkega kro- go obänskih veljakov izgublja v nena- sitnih obänskih proračunih. Janez Poiar, univ. dipl. ing., 00 NSi Krsko Delovni tudi 31.12. okrog novega leta se obiskujemo in ob- darujemo - simbolično. To je lepo in prav. Pozorni smo na svojce, prijatetje in poslovne partnerje. Tudi inventure so takrat, da se prepričamo, kako smo delovali oz. poslovali skozi leto. Vsaka pozornost je dobrodošla in izra- iena je lahko na več naänov. Meni je bilo kor prav, ko mi je za opisana dela v zadnjem Posavskem obzorniku obän- ska delegaäja, ma čelu z županom g. Francijem Bogovičem, med sluibenim časom namesto pisne pohvale pripelja- la do vrat hiše v Kobiloh vse, kar rabi fi- zični delavec na cesti. Bili so najavljeni, a nisem pričakoval, da bodo prišli zaradi mojega zapisa v časopisu. Na besede iupana, naj jim ne zameri zarodi nenavadne poteze, sem jim takoj z namsehom dal vedeti, da sem zelo zadovoljen, bolj kot s kakš- nim papirjem. Da pa bo v Evropi moral vsak bolj dela- ti kot do sedaj (ali vsaj drugače), je pa dal vedeti s podarjenim dežnikom (na njem znak obäne Krško) in besedami: »Ko boš pometal cesto in če bo deže- valo, naj ti nekdo drii dežnik.« In prav ima. Večkrat tudi vedriti ni poceni. Upam, da je obisk delegacije prispeval, da born imel metlo v takšni dolžini dot- go let le obešeno za spomin na prije- ten dogodek. Alojz Šribar, Kobile Rabljena vozila RENAULT Tip vozila Barva Letnik Kilomet. CENA Opombe garancija R 5 Five 5v Plus M.siva 1996 70.000 550.000 Llastnik DA Twingo1.2 Rdeča 2002 4.000 1.490.000 Llastnik, dodatna oprema DA Clio II 1.4 alize 5v M.srebrn 1999 88.000 1.390.000 Klima, radio, DA Clio 1112 alize 3v M.črn 2000 43.000 1.490.000 Klima DA Clio III 1.2 16V 3v Bel 2002/03 22.000 1.890.000 Llastnik, Dynamique, DA Clio III 1.2 16V 3v M.srebrn 2001/02 12.000 1.890.000 Llastnik, Dynamique, DA Lagunall 1.9 dci 110 Bela 2002 15.000 3.890.000 Expression DA Laguna II 2.2 dci M.siva 2002 24.000 4.600.000 Vsa oprema, Privilege DA Laguna II 1816v M.rdeča 2001 71.000 3.250.000 1 lastnik. Expression DA Megane1.6RT M.rdeč 1996 76.000 1.050.000 Odlično ohranjen, DA Megane break 1.9 dci M.rdeč 2001 70.000 Vsa oprema, klima DA Megane 1.4 Sport Bel 2000 52.000 1.790.000 Vsa oprema Sport way DA Megane classid6 16v M.peščen 1999 89.000 1.850.000 Llastnik, klima DA Megane 16 coupe M moder 2002/03 13.000 2.790.000. Llastnik, Klima, radio cd DA SCENIC 19 dci M.siv 2002 52.000 3.120.000 Vsa oprema DA Meganell19 pri.lux M.moder 2003 12.000 4.000.000 ESP, xsenon, park, gume, DA Meganell15aut.conf M.srebrn 2003 0 3.350.000 Novovozilo DA MeganeM19 aut.conf M.zelen 2003 12.000 3.500.000 Avt.klima, radio cd DA MeganeM16aut.conf M.zelen 2003 4.000 3.150.000 Avt.klima, radio cd DA Meganell 15 aut.conf M.srebrn 2003 0 3.320.000 Novovozilo DA Peugeot 806 turbo st M.zelen 1995 146.000 1.290.000 Llastnik, klima, Peugeot 106 1.0 3v Bela 1998 105.000 800.000 2.lastnica Citroen xsara coupe bela 2001 35.000 1.990.000 Llastnik, klima, radio, Daewoo 1.5 3v M.srebrn 2000 67.000 890.000 Llastnik Felicia 1.9 D bela 1999/00 116.000 1.150.000 Llastnik, servisna knjiga Felicia 1.9 D bela 1999 110.000 1.120.000 Llastnik, servisna knjiga Fiesta 1.1 Classic 3v Rdeča 1996 80.000 550.000 Llastnik Master L2H2 2.5 bela 2003 0 4.100.000 Novovozilo DA Vse cene so v SIT. Vozila so tehnično brezhibna. ODKUP RABLJENIH VOZII PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO. AvtOCenter KraŠna, Škocjan 22, tel.: 07 38 46 112, Matjaž Krašna Vaše zadovoljstvo je naš uspeh 24 januar 2004 ObzöffiiK okolje in prostor S 50 let kostak Zbiranji bioloških olpadkn V mesecu januarju 2004 v podjetju KOSTAK d.d. zaključujemo z brez- plačno postavitvijo posod, name- njenih zbiranju bioloških odpad- kov. Biološki odpadki se organizira- no zbirajo samo v mestnem in pri- mestnih naseljih (Krško, Brestani- ca, Senovo, Kostanjevica). V va- ških naseljih se bioloških odpadkov ne bo ločeno zbiralo, zaradi možno- sti obdelave v samih gospodinjstvih (lastno kompostiranje na vrtu oziro- ma na gnojišču, hranjenje živine). Posode za biološke odpadke so rja- ve barve z namensko nalepko in bo- do postavljene v neposredni bližini his, ob posodah za ostale odpadke. K enodružinskim hišam bo predvido- ma nameščena 120-litrska, medtem ko bomo k večstanovanjskim hišam oziroma objektom namestili 240-li- trske posode. Odvoz bioloških odpadkov se bo iz- vajal: • v zimskem času enkrat štiri- najstdnevno, in sicer ob sredah. Na- slednji odvoz bo 28 januarja 2004. • v poletnem času pa predvidoma enkrat tedensko. Vsi ločeno zbrani biološki odpadki se bodo predelali v kompost na Zbir- nem centru Spodnji Stari Grad. Ponovno vas opozarjamo na navodi- la o odlaganju bioloških odpadkov in vljudno prosimo za doslednost: KAJ BOMO ODLAGALI V POSODE ZA BIOLOŠKE ODPADKE: • kuhinjske odpadke (zelenja- va, sadje, čebulni in krompirjevi olupki, ostanke solat, lupine leš- nikov,...), • kavno goščo in kavne filtre, čaj- ne filtre, • ostanke hrane iz pločevink, • jajčne lupine, • onesnažene papirne vrečke od sadja in zelenjave, • vrtne odpadke (cvetje, odmr- le lončnice skupaj z zemljo, poko- šeno travo, plevel, listje, obrezano grmičevje), • druge lesne odpadke (žagovina, lesni sekanci, lubje, veje dreves in grmovja). KAJ NE SMEMO ODLAGATI V POSO- DO ZA BIOLOŠKE ODPADKE: • plastičnih ali kovinskih embalaž živil, • sanitarnih izdelkov, • papimatih plenic, olj in maščob, • pločevink, kosti, mesa, rib, • mleka, jogurtov, sirov, • iztrebkov malih živali, • kamenja, cigaretnih ogorkov, • embalaže z vsebino. Torej biološki odpadki ne smejo bit odvrženi v namensko posodo v pla- stičnih vrečkah ali kakršnikoli drugi embalaži, temveč jih odložimo ne- posredno v posodo. Torej bioloških odpadkov ne smemo odlagati v namensko posodo v pla- stičnih vrečkah, lahko pa to storite v papimatih. Posode bodo predvido- ma trikrat letno oprane. ZAPISALI SMO NEKAJ NASVETOV 0 LASTNEM KOMPOSTIRANJU NA DOMU Vsa gospodinjstva, ki ne bodo preje- la posode za biološke odpadke, lah- ko enostavno naredijo lasten kom- post in s tern zmanjšajo količino od- padkov za dobro tretjino. Biološke odpadke lahko predelujete na kom- postnem kupu ali v kompostniku. Kompostnem kupu dodajamo organ- ske odpadke, le-ta tako počasi ra- ste. Kompostni kup naj bo visok od 90 do 120 cm. Priporočljivo je, da ima enakomerne stranice, vrh pa ravno ali polkrožno obliko. Dno kompostišča pripravimo tako, da na izbrano mesto naložimo razre- zan les in listje (od 10 do 15 cm vi- soko), s tern dosežemo prezračeva- nje komposta in preprečimo, da bi se kup od spodaj močil. Ogrodje kompostnika lahko kupi- mo ali pa si ga pripravimo sami, npr. iz starih desk, opeke ali žice. Kompostnik naj ima vsaj dva, v več- jem vrtu pa tri ali štiri dele. Nosit- ne stebriče zabijemo ali postavimo na zemljo, da imajo deževniki prost dostop. Na stebriče pritrdimo ali vložimo deske, ki jih pri preklada- nju lahko odmaknemo. Med deska- mi naj bo dovolj prostora (2-3 cm), da zrak lahko kroži. Da se kompost v poletni vročini ne bo presušil, in da bi ga zavarovali pred nalivi, ga po- krijemo s pokrovom. Pokrov naredi- mo iz lesenega ogrodja, na katerega pritrdimo mrežo, preko nje pa pla- stično fotijo. Kompost dozori po šestih do dvanaj- stih me-secih oziroma, ko v njem razpade vse, kar je bilo vanj vlože- nega; tedaj ga lahko uporabimo kot hranljivo gnojilo za vrtove. Kompost se ne sme niti osušiti niti prepojiti z vodo. Ves čas ga je po- trebno močiti, posebno, če je veliko suhega materiala (listje, leseni od- padki). V kolikor so odloženi odpad- ki bolj vlažni je potrebno prezrače- vanje. Svetujemo, da je kompostni kup raje bolj suh kot moker, boljše je zmerno zalivanje kot izsuševanje preveč mokrega kupa. Zelo pomembno je prezračevanje kom-posta, zato organskih odpad- kov v kupu ne tlačimo (razsekane veje grmičevja in razre-zana drva). Slabo prezračevanje se ugotovi po neprijetnem vonju. NA KAJ MORAMO BITI POZORNI: • da so žagani odpadki in ostruž- ki samo iz čistega lesa (brez lepil, veznih snovi in barvil), veje in les- ni odpadki pa narezani oziroma zdrobljeni, • listje leske, hrasta in kostanja vsebuje čreslovino, ki v začetni fazi zavira zorenje oziroma razkroj, za- to je treba uporabiti listje drugih dreves, ga mešati z drugimi kuhinj- skimi odpadki, • uporabljajo se lahko manjše ko- ličine pokvarjenih mesnih izdelkov, le-te moramo odložiti v središče ku- pa, da jih ne dobijo mačke ali psi, • večjih količin mokrih odpadkov ne smemo odlagati samo na eno mesto, ampak jih porazdelimo in jih prekrijemo s suhim materialom, • kompostni kup naj bo pokrit, saj padavine ne vplivajo na vlažnost, s tern pa hranljive snovi ostanejo v kompostu, zunanji sloji so zaščite- ni pred izsušitvijo in ohranja se to- plota, • zaključna plast na kompostu naj bo vedno vrtna zemlja. OSNOVNI KOMPOST- — POKRITJE VRTNA _ ZEMUA* MEŠANI -ORGANSKI ODPADKI GROBO — NASEKANO VEJEVJE ObzofniK januar 2004 25 iz občina Krško Ins ormacija o delu Nadzornega odbora Občine Krško za leto 2003 Nadzorni odbor Občine Krško je bil na podlagi 33. čiena Statuta Občine Krško in 7. člena Poslovnika Nadzornega odbo- ra konstituiran na prvi redni seji 15. januarja 2003. Na isti seji je bil za predsednika nadzornega odbora izvoljen Vin- ko Votčanjk, za podpredsednika pa Primož Koritnik. Poleg predsednika in podpredsenika so člani nadzornega odbora še Vinko Bah, Damjan Lah, Janko Omerzu, Ivan Učanjšek in Milan Venek. Nadzorni odbor Občine Krško je že fia prvi redni seji obravnaval osnutek odloka proračuna Obči- ne Krško za leto 2003. Ugotovit- ve oziroma predlogi so vsebova- li pripombe glede pooblastila žu- panu o prerazporejanju proračun- skih sredstev med postavkami ter možnostih zadolževanja in real- nosti nekaterih prihodkov pred- videnih v osnutku proračuna. Po- drobnejše poročilo je podal pred- sednik nadzornega odbora na se- ji občinskega sveta ob sprejema- nju osnutka proračuna. Nadzorni odbor je tudi obvezal župana, da najpozneje z zaključnim računom Občine Krško za leto 2002 pripra- vi podatke o zadolžitvah občine in ločeno o predobremenitvah pro- računa za leto 2003, prenesenih iz leta 2002, po stanju na dan 31.12.2002. Podatki so bili posre- dovani ob sprejemanju odloka o zaključnem računu Občine Krško za leto 2002. Na drugi redni seji (4.2.2003) je nadzorni odbor na podlagi 15. cle- na Poslovnika in na predlog župa- na določil Olgo Brodnik za tajni- co Nadzornega odbora. Prav tako je bil na podlagi 6. člena Poslov- nika sprejet program dela za pro- računsko leto 2003, ki je vseboval naslednje točke: Lproučitev Poslovnika Nadzorne- ga odbora, 2.prevzem - proučevanje osnovne zakonodaje, 3.obravnava Odloka proračuna Občine Krško za leto 2003, 4.obravnava Odloka o zaključ- nem rafčunu Občine Krško za le- to 2002, 5.obravnava finančne izvršitve te- kočega proračuna, ö.obravnava prejetih pobud za nadzor, 7.ostale naloge navedene v 32. členu Statuta Občine Krško ozi- roma 6. členu Poslovnika Nadzor- nega odbora (na osnovi morebit- nih sklepov Nadzornega odbora, Občinskega sveta ali ostalih po- budnikov), 8.pregled morebitnih neizvršenih sklepov Nadzornega odbora. Nadzorni odbor je prejel tudi po- budo svetnika občinskega sveta Martina Kodriča za sklic skupne seje Odbora za finance in občin- sko premoženje, Nadzornega od- bora ter pristojnih služb občinske uprave za področje javnih financ za obravnavo finančnih obvezno- sti Občine Krško. Pobuda je bila sprejeta s tern, da predlagatelj pripravi gradivo in skliče skup- no sejo. V preteklem letu je nadzorni od- bor razpravljal o spremembah Po- slovnika, člani so prejeli tudi za- konske predpise, ki se nanašajo na razpolaganje s proračunskimi sredstvi, kar bo omogočalo delo nadzornega odbora (ZJF, ZFO, Za- kon o lokalni samoupravi in Zakon o javnih naročilih). Po sprejetem programu dela je bil na tretji seji obravnavan Od- lok o zaključnem računu Občine Krško za leto 2002. Z ugotovitva- mi je predsednik nadzornega od- bora seznanil občinski svet. Župan je bfl zadolžen, da do 30.4.2003 pripravi bilanco premoženja obči- ne Krško za leto 2002, ki je bila v predvidenem roku pripravljena. Na podlagi razprave na drugi in tretji seji sta bili sprejeti spre- membi oziroma dopolnitvi 23. in 35. člena Poslovnika nadzornega odbora. Sprememba je bila ob- javljena v Uradnem listu RS št. 91/03. Tako bo na podlagi dopol- nila 23. člena Poslovnika na vseh sejah nadzornega odbora sodelo- val tudi vodja revizijskega urada občinske uprave. Na tretji redni seji (17.4.2003) je bila obravnavana tudi pobuda KS Krško polje glede lastnine njiho- vega gasilskega doma. Po posvetu s pravno službo občinske uprave je bila pobuda zaradi nepristojno- sti zavržena. Izhajajoč iz bilance premože- nja občine Krško, katere podla- ga je popis sredstev (letna inven- tura), je Nadzorni odbor na četrti seji zaradi pomanjkljivo priprav- Ijenega gradiva zadolžil občin- sko upravo, da pripravi komple- ten popis sredstev občine Krško, vključno z izdanimi odločbami za izvršitev popisa. Poročilo o popi- su mora biti pripravljeno skladno z Zakonom o računovodstvu (člen 36 - 45, Uradni list RS St. 33/99). Rok za pripravo poročila je bil do- ločen na trideset dni. Prav tako je nadzorni odbor zadolžil župa- na, da v tridesetih dneh pripravi poroalo o vzpostavitvi notranje- ga nadzora, ciljih notranjega nad- zora, učinkovitosti, gospodarnosti poslovnih postopkov in zakonito- sti razpolaganja s proračunskimi sredstvi občine. Na isti seji je bila tudi podana zahteva finančni služ- bi občinske uprave, da prav tako v tridesetih dneh pripravi tolma- čenje 4. člena Odloka o proraču- nu občine Krško za leto 2003, gle- de usklajenosti z 38. členom Za- kona o javnih financah in priroč- nikom za sestavo občinskih pro- računov za leti 2003 in 2004 (Mi- nistrstvo za finance), ki se nana- ša na prerazporejanje proračun- skih sredstev. Izhajajoč iz zadolžitev na četr- ti redni seji je Nadzorni odbor na peti seji obravnaval Poroa- lo o popisu sredstev Občine Kr- ško za leto 2002, ki je bilo pri- pravljeno skladno z določili Zako- na o računovodstvu in je vsebova- lo vse potrebne dokumente. Ktjub temu je nadzorni odbor priporočil županu, da se pospešijo aktivno- sti za uveljavitev lastnine na ne- premičninah, kjer ta še ni pravno- formalno urejena z vpisom v zem- Ijiško knjigo. Poroalo o vzpostavitvi notranje- ga nadzora v občinski upravi Ob- cine Krško, člen 100. in 100.a ZJF, sta podala župan Franc Bogovič in vodja revizijskega urada Meli- ta Čopar. Nadzorni odbor se je s predstavljenim načinom dela re- vizijskega urada v celoti strinjal. Pravilnik in program dela revizij- skega urada, na osnovi katerega bo možno tudi sodelovanje revi- zijskega urada z nadzornim odbo- rom, sta bila v pripravi in pred- stavljena na naslednji seji. Tretja zadolžitev občinski upra- vi oziroma županu, da pri more- bitni pripravi rebalansa proračuna za leto 2003, kakor tudi pripravi odloka proračuna občine Krško za Vinko Volčanjk, predsednik Nadzornega odbora 26 januar 2004 ObzorniK Iz občine Krsko leti 2004 in 2005, določilo o pre- razporejanja proračunskih sred- stev (4. člen Odloka proračuna za leto 2003) uskladi s proračunskim priročnikom za sestavo občinske- ga proračuna za leti 2003 in 2004 je bila pri sprejemanju navedenih dokumentov upoštevana. Po programu dela je nadzorni od- bor na svoji 5. seji obravnaval po- ročilo o izvrševanju proračuna ob- čine Krško, in sicer za obdobje ja- nuar - junij 2003. Na osnovi ugo- tovitev razmerij med načrtovani- mi in doseženimi prihodki, je nad- zorni odbor priporočil županu, da se pripravi analiza večjih prora- čunskih postavk in oceni real- nost prihodkov ter sprejme ukre- pe za izravnavo proračuna. Občin- ski svet je novembra sprejel reba- lans proračuna. Za obravnavo osnutka o rebalansu proračuna za leto 2003 in osnut- ka odloka o proračunu Občine Kr- sko za leti 2004 in 2005, je bila sklicana 6. seja nadzornega od- bora, ki je bila tudi zadnja v le- tu 2003. Kljub temu, da je bil od- lok o rebalansu proračuna za leto 2003 že na dnevnem redu 12. se- je občinskega sveta, so člani nad- zornega odbora v razgovoru dne 26.11.2003 opozorili predlagate- Ija na pomanjkljivosti v osnut- ku. Na podlagi pripomb je bila pripravljena dopolnitev, ki je bi- la občinskim svetnikom razdelje- na pred sejo 27.11.2003. Dopol- nila so se nanašala na pooblasti- lo županu o prerazporejanju pro- računskih sredstev, na spremern- bo člena o zadolževanju in na po- pravke nekaterih zneskov. Na isti seji je bil župan opozorjen še na vprašanje morebitne prekoračitve predobremenitev v 5. členu odlo- ka o rebalansu proračuna za leto 2003, ki bodo bremenile proračun za leto 2004. O vsebini obravnave občinske- ga proračuna za leti 2004 in 2005 je predsednik nadzornega odbora podal poročilo na 13. seji Občin- skega sveta dne 18.12.2003. Do- končne ugotovitve in morebitna priporočila iz razprav Nadzornega odbora Občine Krško v letu 2003 pa bodo podana v letnem poroči- lu občinskemu svetu v začetku le- tošnjega leta. Vinko Volčanjk, predsednik Nadzornesa odbora Energetska zasnova občine Krško Energetska politika in načrtovanje sta dva izmed osnovnih elementov dolgoročno usmerjenega razvo- ja občine. Sledita pomembnim okoljskim ciljem, kot so izboljševanje zraka, stalen razvoj občine in v smislu globalne odgovornosti učinkovito varovanje podnebja. Omenjeni cilji tudi bistveno prispevajo k poživitvi lokalnega gospodarstva, zato jih je potrebno upoštevati v razvojnih perspektivah občine. Izdelava občinske energetske za- snove je pogosto odločilen ko- rak pri pripravi ustrezne občin- ske energetske in okoljske politi- ke. Uspešnost njenega izvajanja je odvisna tako od kakovosti izde- lane energetske zasnove in načr- tovanega programa aktivnosti kot tudi od pripravljalnih del za iz- vedbo zasnove, ki potekajo med njenim nastajanjem. KAJ JE OBČINSKA ENERGETSKA ZASNOVA? Občinska energetska zasnova predstavlja izdelavo študije ter izvajanje v njej določene strate- gije energetskega razvoja. Študija energetske zasnove je dokument, ki je predpogoj celotnega in na- tančnega načrtovanja ter vodenja energetske politike na ravni obči- ne. Dokument usmerja k sistema- tičnemu oblikovanju osnovne baze podatkov o oskrbi in rabi vseh vrst energije na območju občine, ozi- roma na območju več občin, ki jih povezuje medsebojna odvisnost in se zato odločijo za izdelavo skup- nega dokumenta. Učinkovitejša raba energije v obči- ni je običajno povezana z investi- cijskimi, pa tudi neinvesticijskimi ukrepi. V študiji je zajeta celovita presoja energetskega in okoljske- ga razvoja občine ter možnosti za njihovo srednje in kratkoročno iz- vedbo, kar omogoča pripravo sez- nama investicijskih in organizacij- skih ukrepov ter prodor energet- sko in stroškovno učinkovitejših rešitev, ki prinašajo znižanje po- rabe energije, zmanjšanje škodlji- vih vplivov na okolje ter stroškov energije, s tern pa tudi zmanjša- nje potrebnih sredstev iz občin- skega proračuna. Izdelavi študije sledi izvajanje v študiji opredelje- nih strategij energetskega razvoja ali drugače - izvedba v dokumentu predvidenih investicijskih in orga- nizacijskih ukrepov. ZAKONSKI OKVIRI Državni zbor RS je januarja 1996 sprejel osnove energetske politike in jih zajel v Resolucijo o strategi- ji rabe in oskrbe Slovenije z ener- gijo, ki v skladu z energetsko po- litiko EU vključuje tržno usmerje- nost in zanesljivost oskrbe z ener- gijo, pokriva pa tudi področja učinkovitejše rabe energije, var- stva okolja in uporabe obnovljivih virov energije. S pripravo in izva- janjem programa učinkovite rabe energije na državni ravni sodeluje pri izpolnjevanju nalog, ki so za- stavljene v Resoluciji, tudi Agen- cija RS za učinkovito rabo energi- je Ministrstva za gospodarske de- javnosti, lokalne skupnosti pa mo- rajo v skladu z Resolucijo izdela- ti občinske energetske zasnove (v Resoluciji uporabljen izraz občin- ska energetska zasnova je v ener- getskem zakonu nadomestil izraz lokalni energetski koncept). Sep- tembra leta 1999 je bil sprejet tu- di energetski zakon, v skladu s ka- terim so občine dolžne v svojih dokumentih načrtovati obseg po- rabe ter obseg in način oskrbe z energijo in te dokumente uskla- jevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. CIUI ENERGETSKE ZASNOVE Cilj izdelave in izvedbe energet- ske zasnove je oblikovanje te- meljnega dokumenta za energet- sko strategijo, ki je osnova za de- lovanje na energetskem področju. Osnovni namen priprave zasnove je soočanje z različnimi alternati- vami razvoja in različnimi interesi ter dogovor o dolgoročno naravna- ni skupni zasnovi rabe in oskrbe z energijo. Pri določitvi ciljev mora- jo zato sodelovati vsi bodoči ude- leženci projekta izdelave in izved- be občinske energetske zasnove, ki opredelijo robne pogoje, raz- položljivost podatkov, potek izde- lave in izvedbe občinske energet- ske zasnove ter časovni načrt. ENERGETSKA ZASNOVA JE DOKUMENT, KI JE OSNOVA ZA: • zmanjševanje stroškov pri ravnanju z energijo (učin- kovita raba energije), • izvajanje razvojnih pro- gramov na področju oskrbe z energijo (programi obnovlji- vih virov energije), • minimiziranje vpliov na okolje, ki so posledica oskr- be z energijo. ENERGETSKA ZASNOVA OMOGOČA: • izbiro in določitev ciljev energetskega načrtovanja v občini, • reševanje vprašanj pove- zanih s podeljevanjem kon- cesij in določanja tarifnih si- stemov oskrbe krajev z ze- meljskim plinom, daljinsko toploto, itd., • pregled preteklega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo, vključno z obliko- vanjem baze podatkov, • pregled ukrepov za učin- kovito izboljšanje energet- skega stanja (raba, proizvod- nja in distribucija energije) in s tern tudi stanja okolja (lokalno in globalno), • oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scena- rijev možnega razvoja, • izdelavo predloga krat- koročne in dolgoročne ener- getske politike, spremljanje, ugotavljanje in dokumentira- nje sprememb energetskega in okoljskega stanja. ObžorniK januar 2004 27 iz občine Krško Dopolnitev vlog za pridobitev sredstov državne pomoči po suši v letu 2003 Občina Krško obvešča, da bo začela z dopolnitvijo vlog za pridobivanje sredstev državne pomoči po naravnih nesrečah v letu 2003. Zbiranje vlog bo potekalo od 9. februarja 2004 do 19. marca 2004, vsak delav- nik od 7.30 ¦ 14.30 ure, v sredo do 16.30 ter v četrtek in petek do 13.30 ure, v prostorih Občine Krško ¦ sejna soba civilne zaščite. Vlagatelji morajo ob prijavi prinesti kopijo obrazcev, ki so jih oddali za subvencije v letu 2003, posestni list in davčno številko, odločbo 0 vpisu v register pridelovalcev grozdja in vina, številko transakcijskega raču- na, dokazila 0 akontaciji prejetih sredstev za nadomestilo stroškov (za koruzo in sušo) ter dokazila 0 višini izplačane zavarovalnine. Obrazce bomo skupaj izpolnili, vlagatelj pa jih bo po pregledu podpisal. Za vse podatke, ki bodo navedeni na prijavnem obrazcu, odgovarja pri- javitelj oziroma lastnik ali najemnik kmetijskih zemljišč. Podpisana vlo- ga bo sproti vnesena v računalniško bazo podatkov. Upravičenci do povračila stroškov elementarja so vsi, ki so vpisani v re- gister kmetijskih gospodarstev (imajo MID kmetije). Vlagatelji z vlogo prijavijo vse kmetijske površine na katerih so utrpeli škodo po naravnih nesrečah, ne glede na to ali so za te pridelke uveljavili subvencije in to po sedežu katastrskih občin. Prosimo, da vlagatelji predhodno preverite subvencijske vloge, se pri- pravite za morebitna dopolnila in ob prijavi prinesete vso potrebno do- kumentacijo. Hkrati vas tudi prosimo, da pridete v terminu, ki je dolo- čen za vaše področje. RAZPORED ZBIRANJA VLOG Vlagatelji po krajevnih skupnostih Koprivnica, Senovo, Rožno - Presladol Brestanica, Zdole, Dolenja vas Krško, Krško polje Kostanjevica na Krki, Podboqe, Veliki Podlog Senuše, Leskovec Raka, Veliki Trn, Gora Čas za oddajo vlog od 09.02.2004 do 13.02.2004 od 16.02.2004 do 20.02.2004 od 23.02.2004 do 27.02.2004 od 01.03.2004 do 05.03.2004 od 08.03.2004 do 12.03.2004 od 15.03.2004 do 19.03.2004 Vracanje vlaganj v javno telekomunjkacijsko omrezje V mesecu februarju 2004 naj bi bil objavljen javni poziv o začet- i ku roka za vračanje vlaganj v javno teiekomunikacijsko omrežje, zato želimo opozoriti na nekatere bistvene določbe sedaj veljav- nega zakona in na kratko obrazložiti potek vračanja, ki je oprede- Ijen v veljavnem zakonu ter spremenjenem obdnskem odloku. Zakon 0 vračanju vlaganj v javno teiekomunikacijsko omrežje je bil objavljen v Uradnem listu RS (St. 58/02), na podlagi uspešno izve- denega referenduma pa je državni zbor sprejel spremembe in dopol- nitve navedenega zakona. V skla- du s spremembami zakona je ob- činski svet občine Krško na svoji 12. seji sprejel Odlok 0 spremem- bah in dopolnitvah odloka 0 vrača- nju vlaganj v javno teiekomunika- cijsko omrežje na območju občine Krško (Uradni list RS, St. 127/03). Prav tako je bil v Uradnem listu RS (št. 36/04) objavljen Pravilnik 0 podatkih za ugotavljanje viši- ne vračila vlaganj v javno teieko- munikacijsko omrežje, ki vsebuje podatke 0 srednjih tečajih banke Slovenije in podatke 0 prispevkih za Samoupravno interesno skup- nost. Na podlagi teh podatkov si lahko vsak posameznik okvirno iz- računa višino sredstev, ki se bo- do vračala, pri tern pa je potreb- no opozoriti, da je osnova za vra- canje pogodbena vrednost zmanj- šana za morebitno neplačano pri- ključnino oziroma povedano dru- gače, priključnina ni predmet vra- čanja. Veljavni zakon določa, da so upra- vičenci do vračila v javno teieko- munikacijsko omrežje fizične ose- be, lokalne skupnosti (občine) in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka sklepali pogodbe z pra- vnimi predniki Telekoma in Samo- upravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telesonski promet. Pri tern je potrebno ločiti upravičence, kot jih določa zakon ter dejanske končne upravičence (v začetni fazi morebitni upravi- čenci), ki ji določa občinski odlok. Upravičenci kot jih določa zakon so fizične osebe ter lokalne skup- nosti, ki so pogodbe sklepali di- rektno s PTT-jem. Le ti bodo vla- gali zahtevke za povračilo na kra- jevno pristojno državno pravobra- nilstvo glede na sedež PTT organi- zacije, v katero so bila opravljena vlaganja, v roku štirih mesecev od dneva objave poziva v Uradnem li- stu Republike Slovenije. Z držav- nim pravobranilstvom bo vlagatelj zahtevka sklenil poravnavo, oziro- ma v kolikor le-te ne bosta skleni- la v določenem roku, lahko vlaga- telj zahtevka začne postopek pred pristojnim sodiščem. Dejanski končni upravičenci (v za- četni fazi morebitni upravičenci) pa so po odloku fizične in pravne osebe, ter njihovi pravni nasled- niki, ki so sklepali pogodbe ozi- roma samoupravne sporazume s pravnim prednikom Občine Krško, krajevnimi skupnostmi ali odbo- ri, z namenom pridobitve telefon- skega priključka na območju obči- ne Krško. Dejanski končni upravi- čenci bodo predložili krajevnim skupnostim svoje podatke in šte- vilko računa, na katerega se bo- do nakazala sredstva ter pogodbo ali druga dokazila, ki dokazujejo obstoj pogodbe, kot na primer iz- jave 0 pristopu, obračune, blagaj- niške prejemke ter druge doku- Občane želimo opozoriti, da se bo postopek vračanja v kratkem začel odvijati ter da je potrebno poiskali čim več dokumentov, ki se na- našajo na vlaganja. O začet- ku postopka in o tern kje lah- ko dobite obrazce ter infor- macije 0 postopku vračanja, boste obveščeni preko lokal- nih medijev, na spletni strani Občine Krško (www.krsko.si) pa lahko že sedaj najdete dodatne informacije v zvezi z vračanjem vlaganj v javno teiekomunikacijsko omrežje, odgovore na določena vpra- sanja pa lahko poiščete tu- di na spletni strani Ministr- stva za informacijsko druž- bo (http://mid.gov.si/mid/ mid.nsf). 28 januar 2004 ObžofiiiK iz občine Krsko mente, ki so jih upravičenci skle- nili oziroma so bili izdani s stra- ni krajevnih skupnosti ali gradbe- njh odborov v zvezi s pridobitvijo telefonskega priključka ali vlaga- nji v gradnjo javnega telefonske- ga omrežja. V ta namen bo mogoče dobiti ob- razce, na katere bodo morebit- ni upravičenci vpisovali zahteva- ne podatke. Obrazci bodo na vo- Ijo na sedežu občine oziroma na mestih, ki jih bodo določile kra- jevne skupnosti in bodo naknad- no objavljena. Rok v katerem morajo morebitni upravičenci posredovati krajev- nim skupnostim zahtevane poda- tke je en mesec od dneva, ko je v Uradnem listu RS objavljen po- ziv o začetku roka za vlaganje za- htevkov. Kot je že zgoraj navede- no naj bi bil javni poziv objavljen v februarju 2004, takoj po obja- vi v Uradnem listu RS pa boste o pozivu preko lokalnih medijev ob- veščeni tudi občani. Krajevne skupnosti bodo morale občini v roku dveh mesecev po ob- javi poziva posebne komisije do- staviti zbrano gradivo in ostale dokumente, ki so zahtevani v od- loku. Na podlagi teh podatkov bo sestavljen spisek upravičencev in ta spisek bo podlaga in izhodišče za pogajanja s pravobranilstvom o višini vračil, ki pripadejo lokalni skupnosti, priznana sredstva pa bo potem občina sorazmerno razdeli- la končnim upravičencem. Posavski župani (z leve) maq. Andrej Vizjak, Franci Bogovic in Kri- stijan Jane so v začetku meseca na brestaniškem ribniku pripravi- li skupno srečanje s posavskimi novinarji, na katerem so predsta- vili delo v preteklem letu in zarisali smernice za letošnje in nasled- nja (eta. Ob dnevu samostojnosti podelili štipendije Da je dan samostojnosti poleg dneva državnosti največji slovenski praz- nik, so s svojo udeležbo na osrednji slovesnosti v krškem kultumem do- mu potrdile številne občanke in občani tako občine Krško kot tudi iz so- I sednjih občin. Kot je poudaril slavnostni govornik Branko Jane, poslanec I v Driavnem zboru, je slovenski narod složno, s pogumom in ponosom prebrodil pot osamosvajanja: v mesecih napetosti, negotovosti, vojne za Slovenijo, pa tudi v času zmagoslavja. In danes smo glede na bližajo- či vstop v EU v podobni, čeprav drugačni, boljši situaciji, je še pouda- ril Jane. Naša bodočnost temelji na znanju, na izobraženih generacijah, ki nas bodo popeljale še v svetlejši jutri, je ob tej priložnosti poudaril tudi župan občine Krško Franci Bogovič. Ob tern so podelili 26 štipendij posavske štipendijske sheme Fundacije Adama Bohoriča. Gre za obliko subvencioniranega štipendiranja, ko tretjino sredstev zagotovi podjet- je, tretjino občine, preostalo tretjino pa Regionalna razvojna agencija iz naslova neposrednih regionalnih spodbud. Največ štipendij so prejeli stipendisti iz občine Krško, kjer bo iz na- slova Fundacije Adama Bohoriča prejemalo štipendije 19 Itipendi- stov, iz občine Sevnica 5 ter iz obäne Breiice trije stipendisti. obctna krško V]judno vas vabimo na osrednjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v petek, 6. februarja, ob 18. uri v Kulturni dom Krško. Slavnostni govornik bo gospod Jože Vogrin. Na slovesnosti bodo podeljene Prešernove plakete. V kulturnem programu bo sodelovala gledališka skupina DKD Svoboda Senovo. Program bo povezovala Petra Rep Bunetič. VARNOST V CESTNEH PROMETIJ Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško ALI SMO DOVOLJ PREVIDNI DO PEŠCEV. KI UPORABLJAJO JAVNA PREVOZNA SREDSTVA? V 88. členu ZVCP RS je naloženo voznikom motornih vozil, da po- svečajo posebno pozornost potnikom, ki vstopajo ali iztopajo iz javnih prevoznih sredstev. Dolžni so voziti z zmanjšano hitrostjo ter posebno previdno. Vozilom namenjenim javnem prevozu oseb je treba v naseljih omogočiti speljevanje s postajališča, če se je voz- nik takšnega vozila predhodno prepričal za varno vključevanje in nakazal svojo namero s predpisanimi znaki. Posebno pozornost mo- rajo vozniki nameniti ustavljenim vozilom, ki so označena s poseb- nimi tablami za prevoz otrok. Kadar otroci vstopajo ali iztopajo ali iztopajo, avtobus pa ima vključene smerne kazalce, OSTALIM UDE- ŽENCEM V PROMETU MIMO TEGA VOZILA Nl DOVOLJENO VOZITI. Za kršitelje je predpisana visoka denarna kazen in kazenske točke. Predsednik SPV občine Krško Ivan Petrišič ObzofniK januar 2004 29 Hlasi BIGBfll ajvecja televizorjev, videorekorderjev, glasbenih stolpov, HI-FI komponent, antenskih sistemov, fotoopreme, telefonije, bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in CD-jev doihbrbhou v Posavju Brežice, NC Intermarket. Tovarniska 10, tel.: 49 90 740 kupovafi drugje bi bilo potratno Kriko, PC JOB, CKŽ135C, tel.: 49 03 380 $0^~A Trsouina in scrvis biro oprcme tcl.: 07/348 1170 RAČUNALNIKI, TISKALNIKI I MONITORJI Gostind, pozor! računalniški programi Za SOStinCC (w windows oholju) k____________________________ nn w ? PTIKA Stojan Bautin s.p. Dkulistični pregledi 0 kontaktne lece 0 sdnčna gča- KRŠKO DALMAriNÜVA 1 Tel.: D7 49 22 S 1 2 Sevnica TRG 5VDBDDE 1 4- A Tel.: D7 S 1 62 62D C?ekin VULKANIZERSTVD, AVTDMARKET, - BAR, RDČNAAVTDPRALNICA CKŽ 132 B, 827D KRŠKD f| TEL.: 07/490 34 70, Fax: 07/490 34 71, GSM: 041/697 839 KZ Krka kmetijski material I^H^ gradbeni material W/f' ¦ VSe Za VrtiČkarStVO (okrasno grmičevje. loncnice sadne sadike) Qospodiniski plin IVAN IN MARIA dno Ob potoku 8.8270 Krsko Tel 074301605Tei fax:074926606.el.pošta tprrunovecacarsi POSLOVNE STORITVE IN SVETOVANJE -kadrovsko-pravno področje (delovna razmerja, akti,...) -vodenje poslovnih knjig -podjetništvo pAnica Koprivnik s.p. I Cestakr§kihžrtev132/b \ 8270KrSko Tel.:07 490 48 00, GSM: 041 481 698 UNETIČ d.o.o. ______^____________ -^ nova lokacija nasproti centra TA ¦ BU v obrtni coni vulkanizerstvo - ročna avto pralnica - prodaja pnevmatik in ALU platišč - menjava olja - trgovina tel.: 07/49 21407, CSM: 031665 45S - prodaja nogavic POLZELA - spodnje perilo za moške in ženske W - kopalke LISCA, TRIUMPH >< Poslovni center TABU Krško, CKŽ141, tel.: 48 80 429 30 januar 2004 ObžorniK Zdravstveno zavarovanje /- ;jLmpdicinsko asistenco v (ujini • različni programi • ugodne zavarovalne premije • najmočnejša mreža izvajalcev po vsem svetu • 24-urna pomoč • organizacija zdravniSke pomoCi in prevozov • dodatna kritja za svojce • pravna pomoč individualno družinsko* skupinsko** (premijapoosebi) St. dni EVROPA SVET EVROPA SVET EVROPA SVET 3 1.190 2.490 2.380 4.980 833 1.743 5 1.630 2.890 3.260 5.780 1.141 2.023 8 1.990 3.250 3.980 6.500 1.393 2.275 10 2.190 3.450 4.380 6.900 1.533 2.415 15 2.690 3.980 5.380 7.960 1.883 2.786 21 3.380 4.820 6.760 9.640 2.366 3.374 30 4.580 6.390 9.160 12.780 3.206 4.473 45 5.970 9.840 11.940 19.680 4.179 6.888 60 7.480 11.240 14.960 22.480 5.236 7.868 I i 1 i I Zavarovaln* pfemtje v sMadu z 8 čtenom ZDPZP nso obdmtene. Pndržui*mo » pravico do spnfnemb* cen * Orutknko Mwovmj« premi(a vdp a wo druJino (suit «l otroa do 21 let* starosti) •* Sfcupimko unnravinf» wHja a skupine od 10 do 19 OMto, a skupu» nad 19 oseb vcslol.net CPB 20,8280 Brestanlca, tel.: 07/49 73 500 ObzorniK januar 2004 31 AaSTENCA DOMA 080 28t hlTRE REŠITVE HIŠNIH PROBLEMOV Potrebujete pravega mojstra za nujna popravila v vašem domu, na električni ali vodovodni napeljavi, na ogrevalnem sistemu, mqjstra, ki bo zamenjal razbito steklo, popravil streho, okno ali klimatsko napravo? Ste ostali zaklenjeni zunaj stanovanja? Morda potrebujete začasno namestitev ali varovanje vašega doma? Sklenite zavarovanje za asistenco na domu, pokličite brezplačno številko Asistenčnega centra Zavarovalnice Triglav 080 2864, ostalo prepustite nam. S pomočjo pooblaščenih izvajalcev, z nasveti in informacijami vam bomo pomagali 24 ur na dan in vse dni v letu. triglav ZAVAROVALNICA TRICIAV, d.d. www.zav-triglav.si IMEIDA; AD Amotd+Vuga Zavaravainica Triglav, AA, Miktošičeva 19,1000 Ljubljana