POČASI SE BLIŽA JESEN — Že od nekdaj je cvetoča ajda najbolj zanesljiva znanilka bližnje jeseni. Gornji posnetek je s primskovskega polja. Zanimiv pa je tudi drugi slikovni zapis. Na delovišču Kmetijskoživilskega kombinata Kranj v Poljčah bodo letos zasejati 7 hektarov krmil nega- ohrovta, s katerim bodo podaljšali zeleno krmljenje in s tem tudi visoko mlečnost tja do novembra ali še dlje. — A. Z. — Foto: F. Perdan
Leto XXX. - Številka 63
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCI
Kranj, petek, 19. 8. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltcdnik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija* 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Posledice potresa v kranjski občini
Škoda je večja od prvih ocen
Čeprav delo in ugotavljanje škode v prizadetih krajevnih skupnostih še ni končano, je zdaj znano, da je bolj ali manj prizadetih okrog 300 objektov, od katerih jih bo okrog 30 treba porušiti — Akcija za zagotovitev gradbenega materiala in opreme, posojil in solidarnostne pomoči — Rok za sanacijo je 15. december letos — Številka o prvotno ocenjeni škodi vsak dan narašča, zato je že zdaj gotovo, da kranjska občinska družbenopolitična skupnost sama ne bo kos stroškom sanacije — Konkretni ukrepi; med njimi tudi izdajanje ustreznih dovoljenj za gradnjo oziroma odpravo
škode po hitrem postopku
Kranj — Potres, ki je 16. julija letos ob 14. uri 13 minut in 28,5 sekunde po srednjeevropskem času prizadel stanovanjske objekte in druga poslopja v dvanajstih krajevnih skupnostih v severovzhodnem delu kranjske občine, ni bil tako blag, kot je bilo morda moč sklepati prvi hip. Maksimalna jakost potresa je znašala v središču (7,5 kilometra globina potresnega žarišča) 6 do 7 stopinj po Merkallijevi lestvici, magnituda potresa po Richterjevi lestvici pa 4,5. V uradnih podatkih Astronomsko-geofizikalnega observatorija, ki jih je le-ta poslal kranjski občini 12. avgusta letos, je tudi zapisano:
»V inženirsko seizmičnem pogledu lahko potres ovrednotimo le za malenkost manjših dimenzij, kot je bil potres na Kozjanskem leta 1974. Po seizmičnih vplivih pa je bil podoben tistemu s 6. maja lani na nekaterih od furlanskih žarišč bolj oddaljenih lokacij v Posočju.«
Takšne uradne ugotovitve pa po drugi strani potrjuje tudi ugotavljanje škode na terenu. Najnovejši podatki kažejo, da je potres v 12 krajevnih skupnostih v kranjski občini poškodoval blizu 300 stanovanjskih in drugih objektov. Za zdaj je ugotovljeno, da bo 29 objektov treba podreti in na novo zgraditi, in sicer: v krajevni skupnosti Kokrica 3, Te-netiše 4, Golnik 5, Trstenik in Bela po 8 in Podblica 1. Razen tega je še 182 objektov huje prizadetih, ostali pa manj.
Štab za odpravo posledic potresa v kranjski občini nenehno dela. Po dosedanjih pregledih in ocenjevanju škode so v krajevnih skupnostih že ustanovljeni gradbeni odbori, podjetje Domplan pa je tudi že imenovalo nadzornike za posamezne krajevne skupnosti. Izvršni svet občinske  skupščine,  ki  redno spremlja
dogajanje okrog potresa in akcijo za odpravo posledic, je na predlog štaba že posredoval pri pristojnih organih in tudi sam ukrepal.
Tako izvršni svet predlaga izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije, naj se omogočijo potrošniška posojila po odloku o pogojih za potrošniške kredite za tiste, ki so utrpeli škodo zaradi elementarnih nesreč. Predsedstvu skupščine SR Slovenije predlaga, da na podlagi zakona o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres, ugotovi, da so na prizadetem območju kranjske občine nastopile takšne razmere, ki terjajo izjemne ukrepe po navedenem zakonu.
Znano je tudi, da je iz rezervnega sklada skupščine odobrenih 400.000 dinarjev. Odprt je tudi poseben žiro račun pri SDK, podružnica Kranj: 51500-655-42354, Sredstva solidarnosti za odpravo posledic potresa na območju občine Kranj.
Nadalje že deluje finančna komi-
sija za dodeljevanje posojil prizadetim občanom po potresu jjo posebnem pravilniku. Predlagano je tudi solidarnostno združevanje sredstev od enodnevnega zaslužka vseh zaposlenih v občini.
Nadaljevanje na 16. strani
Odlični dosežek in prvikrat finalist
Jonkomping,   18.   avgusta -
Po dveh odličnih nastopih na evropskem prvenstvu je tretji dan plavalnega sporeda iz tega švedskega mesta prišla razveseljiva novica. Kranjčan Borut Petrič je ob 11.10 na 400 m kravi postavil odličen državni rekord in si z 3:58,85 priplaval finalni večerni nastop.
Petrič je v tretji skupini zmagal, za štiri sekunde izboljšal svoj rekord, bolje od njega — 3:38,25 — je v prvi predtekmovalni skupini plaval le Nemec Strombach. -dh
Regres je spet postal regres
Letošnja sindikalna lista je med drugim prinesla tudi novost, da se regresi za dopust ne izplačujejo vsem v enaki meri, temveč po višini osebnega dohodka oziroma višini dohodka na družinskega člana. Tisti z manjšimi prejemki bi dobili več, tisti z višjimi pa manj. S tem bi regres spet postal resnična pomoč za dopust in bi družine z nižjimi dohodki spet lahko računale na letovanje.
Do te spremembe ni prišlo po naključju. V večini delovnih organizacij so namreč delili enake regrese vsem delavcem, ponekod pa so šli še dlje. Tisti z višjimi prejemki, ki »več prispevajo« za delovno organi-
Že skoraj 60 odstotkov
Kranjska občina je po vplačanem posojilu za ceste med boljšimi v Sloveniji
Kranj — Tako kot je lani vpisovanje posojila za ceste v kranjski občini potekalo zelo dobro, poteka zdaj tudi vplačevanje. Po podatkih republiške skupnosti za ceste je bilo do 30. junija letos vplačanih 33 milijonov 530.000 dinarjev, kar je 59,2 odstotka od vpisanega posojila oziroma kar 88,6 odstotka od predvidene vsote po posebnem razrezu za kranjsko občino. Spomnimo se. da ie
bilo predvideno, da bi v kranjski občini vpisovali 37,905.000 dinarjev posojila, vpisanih pa je bilo kar 56,708.810 dinarjev.
Za zdaj vplačano posojilo v kranjski občini je tako večje od poprečja drugih slovenskih občin. Po podatkih pa so za zdaj celotno posojilo vplačali v treh občinah v Sloveniji.
A. Ž.
zacijo, so dobili tudi več denarja za letovanje. Delavci s skromnimi dohodki, ki zadostujejo le za življenje, pa najmanjšega. Čeprav so to izjemni primeri, je takšna politika regresiranja pripeljala do tega, da so ostajali doma prav tisti delavci, ki bi bili dopusta najbolj potrebni.
Z željo, da bi odpravili s takšno prakso, so slovenski sindikati v letošnji sindikalni listi izrecno zapisali, da regresa za letni oddih ni mogoče deliti vsem v enakem znesku. Koliko se bo ta zahteva uresničila, pa je bilo v rokah temeljnih organizacij združenega dela.
V teh dneh, ko že minevajo dopusti, so slovenski sindikati preverili v nekaterih največjih delovnih orga-niazcijah, kako je z izvajanjem tega določila. Ugotovili so, da so se v večini delovnih organizacij držali določil sindikalne liste. Ponekod so razlike res le simbolične, komaj 100 ali 200 dinarjev, vendar le pomenijo korak naprej pri odpravljanju socialnega razlikovanja.
Bolj pohvalen pa je primer nekaterih velikih delovnih organizacij, med drugimi izstopajo kranjska Iskra, Sava in jeseniška Železarna. Delavci z nizkimi prejemki na družinskega člana, tisti, ki so bili dolgo bolni ali pa delajo v izredno težkih delovnih pogojih, so dobili tudi po več tisočakov regresa. Nekaj v obliki denarja, drugo pa v obliki plačanih penzionov v počitniških domovih delovnih organizacij. In to za sebe in za vso družina L. Bogataj
Na vrhu Porezna spomenik žrtvam, delo kiparja in pisatelja Toneta Svetine. Fotografija je bila napravljena ob lanskem avgustovskem pohodu na vrh Porezna (1632 m). — Foto: I. S.
Pohod na Porezen
Družbenopolitične organizacije Cerknega in odbora brigade Srečka Kosovela in gorenjskega vojnega področja pripravljajo v nedeljo, 21. avgusta, pohod na Porezen. Pohod bo ob vsakem vremenu. Poleg borcev omenjenih enot vabijo na pohod in srečanje tudi druge borce in aktiviste z Gorenjske in Primorske, vojake in mladino. Posebej vabijo na pohod vojake iz Bohinjske Bele, katerih enota nosi ime po narodnem heroju Andreju Zvanu-Bo-risu, ki je padef tik pred osvoboditvijo na obronkih Porezna. Poleg tega naj bi se pohoda udeležili tudi pripadniki enot teritorialne obrambe, civilne zaščite, planinci, taborniki in drugi občani.
Pri spomeniku na Poreznu bo ob 11. uri slovesnost, posvečena spominu na padle borce. Na Porezen se lahko pride iz Cerknega, prek Selške doline, Davče in Vrhovčeve kmetije ali pa s Petrovega brda.
J. Urbane
KRANJ
Izvršni svet kranjske občinske skupščine bo predlagal vsem zborom skupščine, da sprejmejo odlok, po katerem bi bili občani, prizadeti zaradi potresa, oproščeni plačila posebnega občinskega prometnega davka pri nabavi gradbenega materiala in opreme, ki bi ga kupili pri prodajalcih v občini. Za to bi morali prodajalci predložiti potrdilo občinskega upravnega organa.
RADOVLJICA
Krajevna skupnost Lesce bo že letos uresničila okrog 70 odstotkov celotnega programa srednjeročnega razvoja komunalnih in drugih del. Prihodnje leto pa nameravajo opraviti še preostala dela iz programa. To jim bo uspelo s skupnimi napori krajanov, delovnih organizacij, krajevne skupnosti in še posebno turističnega društva Lesce.
Mladina ponudila pomoč
Kranj — Potres, ki je julija prizadel nekatere predele kranjske občine, je povzročil precejšnjo škodo in bo potrebno precej hiš na novo zgraditi ali temeljito obnoviti. Da bi bila škoda čimprej odpravljena in da bi do zime vsi brezdomci imeli vsaj zasilno streho nad glavo, so pri kranjski občinski konferenci ZSMS ponudili pomoč. Mladina bi pomagala pri gradnji in obnovi hiš in pri drugih delih v zvezi z odpravljanjem posledic potresa. V ta namen želijo pripraviti enodnevne in tudi daljše delovne akcije. L B.
jubilejna mesa niča
5 . stran
Mir
in
prijateljstvo
Naročnik:
r
Super avto 101
V kragujevških zavodih Crvena zastava je stekla serijska proizvodnja novega vozila »zastava 101 super«. Prvih 60 avtomobilov so že dali na trg, do konca leta pa bodo naredili še približno 10.000 te nove, že šeste variante zastave 101. Maloprodajna cena nove izpeljanke, ki je bolj ekonomično, udobno in varnejše vozilo od dosedanjih, znaša za ožjo Srbijo 85.051 dinarjev. Cene v drugih republikah in pokrajinah pa so zaradi različnega davka na promet različne. K ceni pa so prišteti tudi transportni stroški, ki znašajo 869 dinajrev.
Dražji cement
Te dni se je cement podražil za pet odstotkov, betonsko železo pa je dražje za 11,7 odstotka. Vendar hkrati s podražitvijo poznavalci razmer trdijo, da kljub podražitvi ne moremo pričakovati večjih količin tega »dragocenega« gradbenega materiala in to kljub temu, da so se cementarne obvezale namleti za pet odstotkov več cementa. Toda cementarne že sedaj delajo s polnimi zmogljivostmi, tarejo pa jih tudi pogoste okvare strojev.
Nič bolje ne kaže z gradbenim železom. Obetavne obljube iz Zenice, da bo z novimi zmogljivostmi dala na trg tudi več železa, ne dajejo še nobenih oprijemljivejših rezultatov. Druge železarne pa ne izdelujejo nekaterih ožjih profilov železa.
Termika bo gradila v BiH
Ljubljanska Termika bo v Bosni in Hercegovini kmalu zgradila tovarno kamene volne, za katero je gospodarstvo v tej republiki zelo zainteresirano. Kar sedem bosansko-hercegovskih občin se poteguje za novo tovarno, ki bo stala okoli 200 milijonov dinarjev in bo letno proizvajala 15 tisoč ton kamene volne, zelo iskanega izolacijskega materiala.
Termika želi graditi tovarno v BiH zaradi bogatih nahajališč kamenine diabaza, iz katere delajo kameno volno. S tem izdelkom bo nova tovarna v BiH oskrbovala poleg matične tudi republike Srbijo in Črno goro.
Izvoz mesa nazaduje
Izvoz mesa iz Jugoslavije letos spet nazaduje, kar se pozna tudi pri odkupu govedine, ki je bil v prvem polletju letos v Sloveniji precej nižji kot v prvem polletju lani. V prvih petih mesecih letos smo namreč izvozili iz Jugoslavije le 25 tisoč ton govedine in junčevine, kar je za 2 tisoč ton ali 7,5 odstotka manj kot v prvih petih mesecih lani. Tudi izvoz žive živine se je vrednostno zmanjšal za več kot polovico, manjši je bil tudi izvoz konj, svinjine pa sploh nismo izvažali.
Vzrok za zmanjšan izvoz je treba iskati v dejstvu, da se v Evropi povpraševanje po govedini zmanjšuje. Zlasti v Italiji, ki sicer kupuje največ našega mesa, so gospodarske težave tako prizadele kupce, da se je povpraševanje po našem mesu zmanjšalo za polovico.
Pozeba draži sadje
Spomladanska pozeba je zlasti močno prizadela sadovnjake v severozahodni Sloveniji. Na največjih nasadih so pridelali le 5 odstotka od pričakovanega pridelka breskev, ribeza 10 odstotkov, hrušk pa za polovico. Tudi jabolka je pozeba prizadela, in to najhuje v območju Slovenskih goric. Pomanjkanje domačega sadja pa seveda vpliva na cene, ki so precej višje kot lani.
MEDVODJE PRI JELEN DOLU, 15. AVGUSTA - Dan graničarjev je bil svečano proslavljen na vseh karavlah v naši svobodni domovini. Posebno svečano je bilo na karavli Srečka Perhavca v Medvodjah pri Jelendolu, ko je varuhe naših meja obiskal tudi komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik in narodni heroj Franc Tavčar-Rok. Ob tej priliki je v imenu pokrovitelja karavle vojake in goste pozdravil predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris. Na sliki: prihod visokega gosta Franca Tavčarja-Roka v spremstvu komandirja karavle Živorada Maniča. — Foto: 1. S.
Komendska Dobrava — V nedeljo, . avgusta, so v partizanski vasici v vznožju Kamniških planin oziroma Krvavca odkrili spominsko obeležje, s katerim se borci Prešernove in Šlandrove brigade in kurirji postojanke G-9 zahvaljujejo prebivalcem Komendske Dobrave za okrilje v letih 1941—1945. Pozdravne besede je izrekel predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Komenda Lovro Lukan, slavnostni govor pa je imel član sveta republike Nande Vode. V kulturnem programu sta sodelovala godba na pihala iz Moravč in člani 00 ZSMS Komenda, ki so izvedli recital o Titu, slovesnosti pa so prisostvovali številni predstavniki družbenopolitičnega življenja kamniške občine in Komende, borci in aktivisti kamniškega območja ter številni prebivalci Komende in okoliških krajev.
S tem so počastili tudi Titove in partijske jubileje, spomenik pa, ki so ga postavili člani krajevne organizacije Zveze borcev Komenda, je odkril sekretar nekdanjega okrožnega komiteja za Kamnik Franc Zupančič-Marjan. V neposredni bližini Komendske Dobrave so odprli tudi obnovljeno partizansko bolnišnico dr. Tine Zajec, ki so jo s prostovoljnim delom uredili komendski mladinci r posebni mladinski delovni brigadi. — Foto: J. Kuhar
Pero Damjanović: Tito
»To, kar sem dosegel, je delo naše partije. Bil sem mlad, neuk človek, a partija me je sprejela v svoje vrste, me vzgajala in dvignila. Njej dolguje m vse.« — TITO
ĆZP Komunist je izdalo v slo-venskerh prevodu pomembno znanstveno delo Pera Damjanovića: Tito pred nalogami zgodovine. Namenjena je vsem, ki jih zanima revolucionarna pot naših narodov v preteklosti, da bi bolje razumeli našo ustvarjalno, svobodno, samoupravno, socialistično sedanjost in prihodnost. Avtor knjige je svoje delo razdelil na več poglavij, v katerih je s posebno skrbjo obdelal tiste pomembne dogodke in odločitve partije in Tita, ki so imeli daljnosežne posledice za ves naš zgodovinski, moralni in fizični obstoj za časa brezkompromisnega obračuna s fašizmom in domačo buržoazijo, ki se je vdinjala okupatorju, to pa so: boj za vrnitev vodstva KPJ v Jugoslavijo, urejanje razmer v SKOJ in v mladinskem gibanju, prevzem vodstva partije in ne nazadnje boj za ohranitev enotnosti partije, kar spada pod poglavje Prihod Tita na
Delavni mladinci
Cerklje — Mladinska organizacija v Cerkljah že več let sodi med najbolj aktivne v občini. Letošnjo pomlad so pripravili več akcij, med drugimi očiščevalno akcijo na Krvavcu. V njej so sodelovali tudi mladinci iz osnovne organizacije Grad — Dvor je. Poleg tega so se udeležili nogometnega turnirja v Goricah z dvema ekipama. Prvo ekipo so sestavljali mladinci iz Kosova, ki delajo v obrtnem podjetju v Cerkljah, drugo pa mladinci iz Cerkelj. V   klubskih   pmatnrih   so uredili
prostor za namizni tenis in organizirali treninge in tekmovanja.
Pozornost so posvetili tudi vključevanju mladih v organizacijo, saj so uspeli pritegniti večje število mladih. Uspešno so izvedli evidentiranje kandidatov za člane novega
f>redsedstva. Za jesen pa priprav-jajo srečanje z mladinsko organizacijo Cerklje ob Krki in skupni piknik za člane mladinskih organizacij iz Cerkelj, Dvorje — Grad in Šentur-ske gore. L. B.
čelo KPJ. Iz^ nadaljnjih poglavij knjige bo pozoren bralec lahko razbral tudi nadaljnjo temeljno razdelitev celotne vsebinske zasnove knjige: V. državna konferenca in njen pomen v luči priprav KPJ za vstajo, O nekaterih teoretično-strateških problemih socialistične revolucije v Rusiji in Jugoslaviji, Nacionalno vprašanje v Jugoslaviji in politika KPJ do 1. 1941., Izvirnost in težave Titove poti ter na koncu še bibliografski prispevek o predsedniku. Delovanje Tita in delovanje posameznikov in partije kot celote se v knjigi trajno prepleta z rastjo in bojem vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti za veliko socialistično preobrazbo svoje domovine.
Knjiga Pera Damjanovića je že na voljo v vseh knjigarnah Slovenije.
Odkrito	in prijate	ljsko
v	Moskvi	
MOSKVA - Eden od osrednjih, če ne kar največjih dogodkov tega tedna na mednarodnem prizorišču je obisk predsednika SFRJ in Zveze komunistov Jugoslavije v Sovjetski zvezi. Časopisne agencije, radio, televizija in časniki domala po vsem svetu so doslej malokateremu srečanju dveh državnikov posvetili toliko pozornosti. 2e prvi dan obiska in tudi pred njem so po svetu podrobno poročali o srečanju Tita in Breznjeva in hkrati tudi komentirali sprejem v Moskvi, izmenjavo zdravic, izročitev sovjetskega odlikovanja - reda oktobrske revolucije tovarišu Titu ter prve pogovore obeh državnikov in delegacij.
To je po svoje tudi razumljivo, saj od zadnjega srečanja obeh državnikov se ni minilo leto dni (Brežnjev je bil na obisku v Jugoslaviji novembra lani), po drugi strani pa se je v mednarodnem položaju od takrat marsikaj zgodilo. Ne gre le za uresničevanje duha Helsinkov in za Se žive vtise priprav beograjskega srečanja. Tu so se nekatere zaostritve, ki vzbujajo nejasnost: tako ameriška odločitev o nevtronski bombi, zaostritev položaja v severni in severozahodni Afriki, na Bližnjem vzhodu, gre za pogajanja o varnosti in miru, ki se vlečejo v nedogled, in se za vrsto drugih bolj ali manj zaostrenih vprašanj v svetu. Svetovna javnost od srečanja obeh državnikov zato zdaj marsikaj pričakuje in tudi skuša ugibati. Prevladuje prepričanje, da to srečanje lahko marsikaj pomeni tudi za nadaljnja dogajanja v svetu. To prepričanje temelji na ugotovitvi, da je Sovjetska zveza eden odločilnih partnerjev v mednarodni »igri« dogodkov in da je socialistična, neuvrščena Jugoslavija s predsednikom Titom bila in je vedno tista, ki si v vsakem Se tako zapletenem in nevarnem svetovnem trenutku dosledno in vztrajno prizadeva in se zaveda odgovornosti za mir. To nenazadnje potruje tudi ena od ugotovitev od številnih komentarjev v svetu o sedanjem srečanju v Moskvi, ki pravi, da je predsednik Tito kot »šampion svetovnega miru začel še eno poslanstvo«.
predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito s sodelavci je s posebnim letalom boeing 727 prispel na uradni in prijateljski obisk v ZSSR v torek 16. avgusta. Povabil ga je CK KP Sovjetske zveze in predsedstvo vrhovnega sovjeta ZSSR. V spremstvu predsednika Tita (uradni in prijateljski pogovori so se končali včeraj, 18. avgusta popoldne) so še Stane Dolanc, Veljko Milatovič, Aleksander Grličkov, Miloš Minič, Emil Ludviger in drugi. Sprejem na letališču Vnukovo in po osem kfiomterov dolgi poti do rezidence predsednika Tita v Kremlju je bil zares veličasten (Brežnjev je na primer na srečanju s predsednikom Titom mimogrede poudaril, da večjega in slovesnejšega sprejema pravzaprav ni moč doživeti). Na letališču so predsednika Tita in spremstvo.pozdravili poleg Breznjeva še član politbiroja Andrej Kirilenko, član politbiroja in zunanji minister Andrej Gromiko, predsednik vlade ruske federacije Solomecov, sekretar CK KP SZ Rusakov, podpredsednik prezidija vrhovnega sovjeta Poljakov, podpredsednika vlade Novikov in Arhipov, sekretar prezidija vrhovnega sovjeta Georgadze ter ministri za finance Garbuzov, za kmetijstvo Mesjac, za zdravstvo Petrovski in za notranje zadeve Sčelokov.
Srečanje obeh predsednikov je bilo prijateljsko in ga ni motilo oblačno, vetrovno in hladno vreme. Oba voditelja sta bila zagorela in dobro razpoložena, Brežnjev pa se je dan prej vrnil tudi z oddiha na Krimu in sta že na samem začetku izmenjala nekaj prisrčnih pozdravnih besed.
Odkrito' in prijateljsko razpoloženje v Moskvi se je torej začelo že na samem začetku. Nadaljevalo se je potem zvečer v velikem kremeljskem dvorcu v Moskvi, ko so slovesno izročili predsedniku Titu sovjetski red oktobrske revolucije, s katerim ga je ob njegovi 85-letnici odlikoval prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR, izročil pa mu gaje generalni sekretar CK KP SZ in predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Leomd Brežnjev, koje med drugim poudaril, da to priznanje pomeni priznanje prijateljstvu med jugoslovanskimi in sovjetskimi narodi, prijateljstvu, ki je bilo preskušeno v vojni s fašizmom in v razvoju, ki mu v Sovjetski zvezi pripisujejo velik pomen. V tem priznanju pa je tudi svojevrstna simbolika. Predsednik Tito ga je dobil ob 60-letnici velike Oktobrske revolucije in skoraj na dan oziroma dan prej, ko je stopil na čelo Komunistične partije Jugoslavije. Mimogrede, prijetno so ga presenetili člani njegovega spremstva, ko so mu v sredo dopoldne v dvorcu, v Kremlju čestitali k tej pomembni obletnici.
Prijateljsko in odkrito ozračje je potem potekalo tudi v sredo popoldne, ko so se v veliki dvorani kremeljske palače začeli tudi uradni pogovori. Tako kot že v obeh zdravicah obeh voditeljev prejšnji večer je bilo na pogovorih poudarjeno uspešno sodelovanje Zveze komunistov Jugoslavije in Komunistične partije Sovjetske zveze. Naša delegacija je ponovno opozorila na vlogo neuvrščenosti, še posebno na stališča konference v Colombu in na sile, ki nasprotujejo temu in tako podžigajo ter ustvarjajo z najrazličnejšimi metodami zelo nevarna žarišča, ki smo jim priča prav v tem času. Govora je bilo tudi o dvostranskih odnosih. Ugotovili so, da se sodelovanje med SFRJ in ZSSR razvija uspešno in pozitivno na političnem gospodarskem, znanstveno-tehničnem, kulturnem in drugih področjih. Glede mednarodnega položaja je bilo posebej govora o razmerah v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju. Izmenjana so bila mišljenja o stanju in razvoju v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju. Iz tega mozaika pa je po svoje pomembna tudi ugotovitev, ki jo je Brežnjev povedal že v zdravici prejšnji večer, koje dejal, da je »Sovjetska zveza prodrla na prvo mesto med trgovinskimi partnerji Jugoslavije, proizvodnja jugoslovanskih podjetij pa se čedalje bolj uveljavlja na sovjetskem industrijskem in potrošniškem trgu.«
Kot rečeno, poročil in ugibanj v svetu o sedanjem srečanju obeh voditeljev je precej. Za zdaj je prav gotovo še preuranjeno napovedovati in ugotavljati rezultate sedanjega srečanja. Prav gotovo pa je moč ugotoviti, da je odkrit in prijateljski trenutek osnova za nadaljnji razvoj krepitve dvostranskih odnosov. V svetu pa seveda temu srečanju pripisujejo še kaj več v želji po razreševanju nekaterih problemov. Posebno velja s tem v zvezi omeniti izredno zanimanje v DRL Koreji in na Kitajskem, kamor bo predsednik Tito tudi odpotoval in v Franciji, kamor bo odšel na obisk malo kasneje.
DUNAJ — Generalni sekretar OZN dr. VValdheim je obvestil osrednji organizaciji koroških Slovencev, da je pripravljen sprejeti delegacijo slovenske narodnostne manjšine, ko se bo 20. avgusta mudil na Koroškem. Koroški Slovenci so namreč pred nedavnim generalnemu sekretarju OZN poslali pismo in ga prosili, naj bi ob obisku na Koroškem sprejel delegacijo slovenske narodnostne manjšine. Delegacija ga namerava tako neposredno seznaniti s sedanjim položajem narodnostne skupine. S tem v zvezi so v manjšinskih glasilih tudi zapisali, da je položaj, slovenske manjšine, potem ko je avstrijska vlada sprejela najnovejše ukrepe, »zelo resen«.
KRANJ
V Kranju se bodo 14. septembra sestali na rednem zasedanju vsi trije zbori občinske skupščine. Na dnevnem redu, ki ga je na zadnji seji obravnaval in potrdil izvršni svet občinske skupščine, bo ocena realnih rezultatov gospodarjenja v občini za leto 1976 in prvega polletja letos. Delegati naj bi razpravljali po končanih javnih razpravah tudi o razvoju kmetijstva v letih 1976 do 1980, o delu izvršnega sveta skupščine, o podelitvi velike plakete Kranja ladji Kranj ter sprejeli spremembe odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.     A. Z.
JESENICE
Pretekli teden je bila v jeseniški Železarni skupna seja družbenopolitičnih organizacij. Člani komiteja tovarniške konference ZKS, izvršnega odbora sindikata in predsedstva koordinacijskega sveta ZSMS so v osrednji točki dnevnega reda obravnavali analizo finančnega rezultata za mesec junij in za prvo polletje 1977. V pestri in široki razpravi so člani družbenopolitičnih organizacij opozorili na resnost položaja v Železarni, predvsem zaradi izgub v novi hladni valjarni na Beli in nedoseganja planskih obveznosti. Poleg tega pa je v Železarni porasla odsotnost zaradi bolezni, pa tudi delovna disciplina ni najboljša. Kritični so bili tudi do sebe, in sicer so menili, da družbenopolitične organizacije prepozno reagirajo na takšne dogodke. V prihodnje bodo prav v tej smeri morali biti bolj aktivni in dosledni ter odgovorni pri izvajanju nalog.
Upokojenci bi radi svoje prostore
Dovje-Mojstrana — Društvo upokojencev Dovje-Mojstrana šteje 240 članov, med njimi je največ nekdanjih tovarniških delavcev. Društvo obstaja približno dvajset let, zadnja tri leta pa ga uspešno vodi Janez Eržen. Kljub temu, da upokojenci ne organizirajo večjih samostojnejših akcij, je njihovo dejavnost moč čutiti v okviru krajevne skupnosti. Udeležujejo se krajevnih prireditev in proslav, na športnem področju se srečujejo z upokojenci iz drugih krajev, odbor društva upokojencev pa ob različnih priln^n"<»*'h ohdari paicto»»f>t*r> ^la-
ne. Predvsem velja omeniti tudi uspešno sodelovanje društva s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Nekateri člani društva še danes v teh organizacijah opravljajo različne funkcije.
Ob delu pa tudi upokojencem na Dovjem in v Mojstrani ne manjka težav. Ze dolgo let si predvsem želijo svoj prostor, kjer bi nemoteno delali in prirejali razna srečanja. Za zdaj so njihove želje za prostor še brez odmeva, saj je v tej krajevni skupnosti resnično povsod stiska za prostore vseh organizacij. J.R.
J
Uspešen ho-ruk jeseniških brigadirjev
Lep uspeh dveh brigad Jeseniško bohinjski odred — Preseganje norme in pestre interesne aktivnosti — Udarniške značke in pohvale
Pri občinski konferenci ZSMS Jesenice imajo iz leta v leto večje uspehe na področju prostovoljnega mladinskega dela. Lani je na republiških in zveznih delovnih akcijah sodelovalo 56 brigadirjev iz jeseniške občine, letos pa bodo kar za 102 odstotka presegli to številko. Lani najuspešnejša brigada Jeseniško-bohinjski odred je tokrat zablestela kar na dveh    zveznih    delovnih akcijah
hkrati. Prva je dosegla lep uspeh na akciji ROBAJE 77 v pobrateni občini Valjevo. Druga brigada Jeseniško-bohinjski odred pa se je pred nedavnim vrnila iz Posočja, kjer je v izmeni akcije dosegla najboljše rezultate ter prejela več priznanj za družbene aktivnosti. Ob prihodu domov nam je nekaj več o tem lepem uspehu povedal komandant brigade Franci Kajdiž.
Brigada Jeseniško-bohinjski odred pred odhodom v Posočje
Jeseniški brigadirji z zanimanjem sledijo pripovedi borca Jeseniško bohinjskega odreda. Foto: J. Rabič
Uspešno izvajanje programa
Delo kluba samoupravi/avcev je bilo v prvem polletju uspešno - Največ izobraževalnih oblik posvetili zakonu o združenem delu - Večina slušateljev je mladih - Težave z literaturo
Kranj — Pred nekaj več kot letom je bil v Kranju ustanovljen klub samoupravljavcev, vendar je resnično zaživel šele proti koncu lanskega leta. Letos pa uspešno jzvajajo široko zasnovan program teobraževanja in usposabljanja samoupravljavcev. Program so zasnovali tako, da so posamezne izobraževalne oblike razdeljene na daljše obdobje in s tem so dali organizacijam združenega dela možnost, da so svoje kandidate za posamezne oblike usposabljanja razdelile na več ^minarjev.
Večina izobraževalnih oblik je Potekala v popoldanskem času, Zahtevnejše teme, ki so zahtevale celodnevno delo, pa so obravnavali °b petkih in sobotah, predvsem pa °b prostih sobotah.
Letos so največ časa posvetili 2akonu o združenem delu. Vrstili so
Nova ZSMS
Kranj — Pred kratkim so se povezali v osnovno organizacijo mladinci, ki so zaposleni v urJravnih °rganih kranjske občinske skupščine. Na ustanovnem sestanku so 8Prejeli pravilnik o organiziranosti ln delovanju organizacije ter prodam dela. Izvolili so tudi vodstvo. 2a predsednika je bil izvoljen Dušan **ot, za njegovega namestnika Jelka Valentar in za sekretarja Tatjana Kacin. L. B.
se seminarji in predavanja o vsebini zakona ter pogovori o konkretnih rešitvah in delu, ki ga morajo temeljne organizacije združenega dela opraviti, da bodo svoje akte in sporazume uskladile z novim zakonom. Udeleženci seminarjev so ocenili, da so na teh seminarjih spoznali konkretne naloge, ki jih čakajo v njihovi TOZD.
V izobraževanje so se vključevali predvsem mlajši samoupravljava. Z lahkoto lahko pri klubu zavrnejo tudi ocene, da so se izobraževali predvsem člani vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
Pri klubu pa kljub temu niso zadovoljni. Na vseh seminarjih so poskušali uvajati aktivne metode dela; od skupnega študija, razprav in razčiščevanja nejasnosti do priprave krajših povzetkov in samostojnih nastopov. Vendar so zaradi časovne stiske nekatere oblike ostale na ravni informiranja o tem, kaj je treba v bodoče spremeniti.
Problem predstavlja tudi pomanjkanje ustrezne literature. Skript je premalo, oziroma jih sploh ni. Zato so predavatelji sami izdelali nekatera skripta predvsem za področje delovnih razmerij in organizacijo samoupravljanja. Menijo pa tudi, da so vse oblike dela še premalo množične. Seminarjev, pogovorov, okroglih miz in politične šole se je skupaj udeležilo 552 samoupravljavcev. L. Bogataj
»Lanskoletne izkušnje pri organiziranju mladinske delovne brigade so nam bile letos v veliko pomoč. Zelo zgodaj smo se lotili evidentiranja brigadirjev v vseh sredinah, vzporedno s tem pa tudi vodstvenega kadra brigade. Na zvezno akcijo Posočje '77 smo prišli dobro pripravljeni, kajti pred odhodom so vsi brigadirji najprej sodelovali na lokalni delovni akciji, imeli pa smo tudi tri brigadne konference. Prve dni se nam je na akciji sicer malo zatikalo, vendar so bile začetni-ške težave hitro mimo. V tej izmeni so bile poleg nas še brigade: »Asim Vokši« iz Dečanov, »Heroj Pinki« iz Sremske Mi tro-vice, »Danilo Kumar« iz Bežigrada in četa »Maksa Kumra«, ki so jo sestavljali miličniki-kadeti iz Tacna pri Ljubljani. Naša brigada je že v prvi dekadi dosegla najboljši rezultat na delovišču, med drugim je bila udarna tudi na udarni dan. Moram poudariti, da so brigadirji ves čas imeli resen pristop do dela ter tovari-ške odnose med seboj.«
In kakšen je letošnji poletni utrip Posočja?
»Posledice potresa se dosti uspešno odpravljajo in življenje v teh odročnih krajih se spet usmerja v normalne življenjske tirnice. Delovišča so pravo mravljišče, v katerega smo se čez poletje uspešno vključili tudi brigadirji iz vseh koncev naše domovine. Brigadirji z Jesenic smo ves čas izmene delali v Bre-ginju, ki ga je lani najhuje prizadejal potres. Ta vas je sedaj povsem nova in postavljena na nov teren. Brigadirji smo okoli novih hiš urejali okolico, humanizirali zelene površine, kopali jarke in odstranjevali kamenje. Delali smo brez prestanka in rezultat tega je bil, da smo tudi do 150 odstotkov presegali normo.
Ko se človek razgleduje po teh odmaknjenih krajih dobi občutek, da vendarle tudi sem počasi pronica modernejši način življenja, ped za pedjo, korak za korakom. Lanski potres je ta razvoj sicer za nekaj časa ohromil, a ne za dolgo.«
Kako ste imeli v vaši brigadi organizirane interesne aktivnosti?
»2e na Jesenicah smo izvolili vse samoupravne organe in določili posamezne komisije. To je bilo zelo dobro, kajti ob prihodu na akcijo smo lahko takoj začeli z delom organov in komisij. Naša brigada je izdelala devet stenča-sov, tri biltene ter izvedla več samostojnih kulturnih programov. Vse komisije so bile zelo delovne, prav tako tudi aktiv ZK. Komisija za idejnopolitično delo je med drugim pripravila zanimivo predavanje o marksizmu, športna komisija je skrbela za zdravo rekreacijo v prostem času, člani kulturne komisije pa so nam pripravljali kulturne programe.
Vse naštete dejavnosti naše brigade v prostem času in seveda rezultati na delovišču so v končnem seštevku zadostovali, da je bila brigada Jeseniško-bohinjski odred v tej izmeni najboljša. 12 brigadirjev je prejelo udarniške značke, 20 je bilo pohvaljenih, poleg tega je naša brigada prejela priznanje za družbene aktivnosti ter trak akcije. Omeniti moram še, da so nas v Posočju večkrat obiskali predstavniki jeseniških družbenopolitičnih organizacij, samostojen koncert pa je pripravila tudi pihalna godba Jeseniških železarjev. Se posebno pa smo bili veseli obiska predstavnika odbora Jeseniško-bohinjskega odreda, po katerem naša brigada nosi ime.«
Tekst in fotografije: J. Rabič
GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industijski obrat Škof j a Loka
razpisuje prosta delovna mesta:
1. žerjavista
na mostnem žerjavu .
2. kurjača visoko-tlačnega kotla
3. snažilke
z nepolnim delovnim časom Za delovna mesta pod 1. in 2. se zahteva pooblastilo za opravljanje.
Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu, možnost nastanitve v samskem domu.
Kandidati naj se osebno zglase ali pa pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56.
Jelovica,
lesna industrija, Škofja Loka
vabi k sodelovanju sodelavce za naslednja prosta delovna mesta:
1. projektanta montažnih objektov
Pogoji: visokošolska izobrazba, FAGG, smer arhitektura, 4 leta delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit in znanje tujega jezika. Poskusno delo 3 mesece.
2. gradbenega tehnika za vodenje montaže
Pogoji: srednja šolska izobrazba, lesna ali. gradbena smer in štiri leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
3. več mizarjev in tesarjev
za montažo montažnih objektov
Pogoji: poklicna šola za lesarstvo in dve leti delovnih izkušenj, poskusno delo dveh mesecev.
4. več sodelavcev
za delo v proizvodnih obratih za proizvodnjo stavbnega pohištva in montažnih objektov.
Pogoji: dokončana osnovna šola in starost nad 15 let, poskusno delo 1 mesec.
5. čistilke
za čiščenje poslovnih prostorov
Poskusno delo 1 mesec.
Delo se združuje za nedoločen čas, za delovna mesta pod 3. in 4. pa se delo lahko združuje tudi za določen čas.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje vloge z dokazili oz. izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: Jelovica, Škofja Loka za kadrovsko soc. oddelek.
vezenine
Odbor za splošne in kadrovske zadeve
Tovarne čipk, vezenin in konfekcije Bled
razpisuje za šolsko leto naslednje štipendije:
1. na pravni fakulteti
2. na tehnični tekstilni doli Kranj
— konfekcijski oddelek
3. na tehnični tekstilni šoli Kranj
- pletilski oddelek
4. na srednji upravno administrativni doli
5. na poklicni oblačilni šoli Kočevje
1977/78
— 1 štipendijo
— 1 štipendijo
— 1 štipendijo
— 1 štipendijo
— 2 štipendiji
Prošnje za štipendije sprejema kadrovsko splošni sektor delovne organizacije na Bledu, Kajuhova 1, na obrazcu DZS 1,65 »prošnja za štipendijo«. Rok za sprejemanje prošenj je 15 dni od objave oglasa.
K prošnji priložite:
— zadnje šolsko spričevalo
— izjavo, da ne sprejemate štipendije pri drugem štipenditorju.
Prednost pri podelitvi štipendij imajo dijaki višjih letnikov in tisti, katerih starši so zaposleni v delovni organizaciji Vezenine Bled.
Vsa pojasnila v zvezi s štipendiranjem dobite v kadrovsko splošnem sektorju delovne organizacije.
Vrtec na Planini do roka
Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na zadnji seji obravnaval odgovore na delegatska
vprašanja
Kranj — V torek, 16. avgusta, je izvršni svet kranjske občinske skupščine na 160. redni seji med drugim obravnaval tudi odgovore na delegatska vprašanja z zasedanja občinske skupščine.
Na vprašanje delegata krajevne skupnosti Huje — Planina — Cirči-če, ali bo vrtec na Planini zgrajen do roka (do 29. novembra letos), je izvajalec SGP Gradbinec sporočil, da kljub velikemu pomanjkanju cementa letos dela pri gradnji vrtca na Planini niso bila ustavljena, ker je bila izgradnja tega objekta ocenjena za prednostno. Zato bo vrtec na Planini zgrajen do roka.
Kako je s projektom šole na Planini, pa je odgovor naslednji: Oktobra lani je bila potrjena pogodba Projektivnega podjetja Kranj o izdelavi projektne dokumentacije za izvedbo projekta in zunanje ureditve osnovne šole in športne hale na Planini. Po pogodbi bi morala biti celotna projektna dokumentacija gotova do 11. avgusta letos. Vendar pa Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane ni dal pravočasno podatkov o geološki sestavi tal. Zato je sekretariat koordinacijskega odbora za izvedbo programa   gradnje   družbenih ob-
20-letna
»suša«
Kranj — Prodajno servisna organizacija Iskra Commerce, ki je sestavni del tako imenovane velike Iskre v 20 letih v Kranju, kot kaže, ni »mogla« organizirati oziroma zgraditi vsaj manjše trgovine ali razstavnega oziroma servisnega prostora. Iskrin servis, ki je organizacijsko v sestavi Iskra Commerca, v Kranju sicer je; vendar v stari stavbi in neprimernih prostorih.
Menda so v kranjski Iskri, ki je ena od delovnih organizacij celotne Iskre, že lep čas nezadovoljni zaradi tega. Ugotavljajo namreč nekako takole: Med delovnimi organizacijami oziroma posameznimi proizvodnimi organizacijami Iskre in skupno trgovino je premajhna povezanost, kar gre največkrat v škodo prav Iskrinim delovnim organizacijam.
Zato je ne le v Iskri, marveč tudi med nekaterimi posamezniki v občini slišati mnenja, da v Iskrini prodajni organizaciji, v razvoju mreže in s tem v zvezi morda še v čem, milo rečeno, nekaj »škriplje«. Drugače povedano: Kaže, da bi bil znotraj te organizacije tudi potreben temeljit servisni pregled.
Nekdo je pred dnevi pripomnil: »Se dobro, da se kranjska Sava v okviru svoje delovne organizacije ni odločila za posebno prodajno organizacijo, marveč sama skrbi za organizacijo in razvoj prodajne mreže.«
A. 2.
NA DELOVNEM MESTU
Primakovo — Kupci semen, kmetijskega reprodukcijskega materiala, gnojil, zaščitnih sredstev in malega kmetijskega ročnega orodja z Gorenjske dobro poznajo 51-letnega Janka Rehbergerja s Primskove-ga, skladiščnika in poslovodjo zadružne trgo vine na Primskovem. Dvanajst let je že na tem delovnem mestu, pred tem pa je bil 14 let traktorist pri Kmetijskih zadrugah Kranj oziroma Sloga.
»Gnojila ao iskano blago v našem skladišču oziroma trgovini,« pripoveduje Janko Rehberger. »Lani amo jih prodali akoraj 400 ton. Sledijo zaščitna sredstva. Kmetovalci in vrtičkarji iščejo škropiva proti plevelu in drugim travnim nadlogam, kmetovalci pa predvsem škropivo proti koloradskemu , hrošču in plesni. Slednjo najučinkoviteje uniči region, ki obenem tudi preprečuje, da ae pleaen ne preaeli a stebel krompirja (cime) na gomolje. Lani ae je to zgodilo, zato pa leto« pridelovalci krompirja hite uničevati krompirjeva stebla. V ponedeljek, IS. avgusta, amo dobili 110 kilogramov reglona, v torek, 16. avgusta, pa amo ga imeli na zalogi le ie 6 kilogramov, pa ae tega je rezerviral neki kmetovalec iz Cerknice! Iskana ao nadalje aemena trav, detelj in zelenjave, potem vile, grablje, lopate in druga ročna orodja, po katerih sprašujejo kmetovalci in vrtičkarji.«
Janka Rehbergerja sta praksa in veselje prisilila, da je postalo spoznavanje semen, gnojil in zaščitnih sredstev njegova poklicna dolžnost in konjiček obenem. Njegovo delovno mesto, za katerega poudarja, da ga ne bi nikdar zamenjal, terja obilo pojasnjevanja in svetovanja, čeprav tudi kupci pri tem niso več neuki. Pogosto pa se s kupljenim blagom vračajo in ponovno sprašujem, kako ga najučinkoviteje uporabiti. Ljudje so namreč na tem področju ie vedno precej nezaupljivi.
»Potrošnja gnojil in še jpoaebno aaacltnih sredstev zaradi trdoživoati zajedal cev narašča. Včasih ao zajedale! popustili zaradi zime in mraza, sedaj pa a ta oba nemočna. Uporaba zaščitnih aredatev je zato nujna, sicer marsikatera kultura ne bi več zdržala,« pojasnjuje Janko Rehberger.  »Žal pogosto
jektov v krajevnih skupnostih v kranjski občini podaljšal rok za izdelavo projektne dokumentacije za osnovno šolo na Planini do 31. avgusta letos.
Postavljeno je bilo tudi vprašanje, če v šoli Staneta Žagarja na Planini v šolskem letu 1977/78 res grozi pouk v treh izmenah. Ravnatelj osnovne šole Slavko Malgaj odgovarja, da bo tudi v prihodnjem šolskem letu dvoizmenski pouk. Takšna organizacija pouka naj bi bila vse do roka, ko naj bi bila zgrajena nova šola na Planini. Le če bi se rok izgradnje podaljšal, bi ob sedanji hitri   trrannvanialn   gradnji morali
organizirati pouk v treh izmenah ali pa spremeniti mrežo šolskega okoliša na območju mesta. Prav tako pa si prizadevajo, da bi tudi v prihodnjem šolskem letu organizirali podaljšano bivanje otrok. Šola namreč s tremi oddelki podaljšanega bivanja gostuje v zasebni stanovanjski hiši. Po pogodbi so ti prostori na voljo do konca koledarskega leta. Vendar si bodo skupaj s SIS za izobraževanje in skupščino občine prizadevali, da bi z lastnico hiše podaljšali pogodbo za toliko časa, da bo zgrajena šola na Planini. Ce pa takšnega sporazuma ne bodo dosegli, bo šola morala ukiniti vse oddelke podaljšanega bivanja, kar pomeni, da osnovnošolskega varstva na območju krajevnih skupnosti Center in Huje — Planina — Cirčiče ne bo.
A. Z.
Z odlokom do denarja
Za vse tiste, ki v kranjski občini niso podpisali samoupravnih sporazumov o financiranju tako imenovane skupne porabe, naj bi sprejeli odlok
Svet ŠOLSKEGA CENTRA
ZA TEKSTILNO IN OBUTVENO
STROKO KRANJ
objavlja, da je za vpis v
1. razred predilskega odseka
Tehniške tekstilne šole za šolsko leto 1977/78 prostih še 17 mest,
1. razred tkalskega odseka
Tehniške tekstilne šole pa 10 mest.
V oba odseka se lahko vpišejo učenci, ki s<> končali 8 razredov osnovne šole in niso stari več kot 18 let.
Prijave za vpis se sprejemajo do 26. avgusta. Naš naslov je: Šolski center /a tekstilno in obutveno stroko, 64000 Kranj, C. Stanega Žagarja 33.
Poleg prijave (kolkovane z 2,00 din) je treba poslati.
- spričevalo o končani osemletki (original),
- izpisek iz rojstne matične knjige,
- zdravniško potrdilo o sposobnosti za poklic.
Učenci, ki nameravajo med šolanjem bivati v Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva 2, se morajo prijaviti na ta naslov.
Seznam sprejetih kandidatov bo objavljen v petek, 26. avgusta, ob 12. uri.
Kranj — Ocena o samoupravnem sporazumevanju in dogovarjanju v kranjski občini oziroma o financiranju srednjeročnih programov samoupravnih interesnih skupnosti v občini za letos je pokazala, da je večina delavcev organizacije oziroma temeljnih organizacij združenega dela podpisala takšne sporazume. Redke med njimi pa so se iz različnih vzrokov podpisa sporazumov vzdržale in s tem tudi financiranja programov.
Razumljivo je, da je normalno uresničevanje začrtanih in od večine občanov oziroma delovnih ljudi v občini sprejetih programov SIS povezano z rednim dotokom denarja. Ker pa ima vzdrževanje od podpisa samoupravnega sporazuma tudi zaradi »manjšine« lahko nepri-
jetne posledice, je izvršni svet kranjske občinske skupščine na zadnji seji v torek razpravljal o predlogu odloka, ki naj bi ga občinska skupščina sprejela na prihodnji seji, in tako s sprejetjem predpisa tudi nepodpisnike zavezali, da morajo plačati dogovorjene prispevke za letos.
Izvršni svet bo občinski skupščini predložil enoten odlok za vse SIS s prispevnimi stopnjami v razpravo in potrditev. Odlok predvideva, da se plačilo prispevkov začne za posamezne SIS od 1. avgusta naprej, za SIS za varstvo pred požarom, za komunalno dejavnost in za ljudsko obrambo pa od 1. julija naprej do konca leta. Takšni so bili tudi roki, ki jih je večina sprejela s podpisom samoupravnih sporazumov.     A. Z.
Podražitve na nevarni meji
Cene so se v prvem polletju letos tako povečale, da so že dosegle kritično mejo. Vsako nadaljnje povečevanje bo namreč prineslo višjo stopnjo inflacije, kot smo jo predvideli z resolucijo o družbenem planu za letos.
Cene na drobno so se v primerjavi s poprečjem lanskega leta dvignile v prvem polletju za 10,4 odstotka, v primerjavi z lanskim prvim polletjem so bile
za 12,2 odstotka višje. V primerjavi z lanskim decembrom pa so se dvignile za 7,5 odstotka.
Po statističnih podatkih pa so bili življenjski stroški junija za 16,9 odstotka večji kot je poprečje za lani in za 13,6 odstotka višji kot v enakem mesecu preteklega leta. V primerjavi z lanskim prvim polletjem pa so se povečali za 14,4 odstotka.
Pri tem lahko opazimo, da se širi razlika med življenjskimi stroški in cenami na drobno na eni strani in življenjskimi stroški in cenami industrijskih proizvodov na drugi strani. Cene industrijskih izdelkov so se pri proizvajalcih v primerjavi z letom 1976 povečale le za 6,8 odstotka. L. B.
Na podlagi sklepa razpisne komisije zbora delavcev tozd Izobraževalni center, kadrovsko splošni sektor delovne organizacije
Saua Umro
industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov
razpisuje
prosto vodilno delovno mesto:
DIREKTORJA TOZD IZOBRAŽEVALNI CENTER
Poleg pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba pedagoške, andragoške, filozofske, ekonomske ali tehnične smeri z najmanj 3 leti prakse na področju vzgoje in izobraževanja odraslih,
— aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanja nazorov, ki se skladajo z družbenopolitičnimi in moralnimi merili,
— sposobnost za vodenje in organiziranje dejavnosti tozd,
— aktivno znanje enega od svetovnih jezikov.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s prakso na področju izobraževanja v gumarski stroki.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Delo se združuje za nedoločen čas.
Prijave s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili sprejema do 3. 9.1977 kadrovsko splošni sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška c. 6 s pripisom »za razpisno komisijo«.
doma tega blaga ni dovolj. Semenarne ao v zagati in morajo blago uvažati. To je bilo še posebej očitno lani, ko domača aemena niso dobro obrodila.«
J. Kosnjek
PRODAJALEC SEMEN
KMETOVALCI!
S Poljske smo prevzeli prodajo uvoženih kombajnov za krompir. Kombajni so izdelani po licenci JJj^njTJjJJ^Jj
Če se želite podrobneje seznaniti z delovanjem kombajna, obiščite demonstracije, ki jih prireja uvoznik Poljoopskrba Zagreb v sodelovanju s KŽK Kranj TOZD Agromehanika v Žabnici št. 1 na njivi Petra Mesca v nedeljo, 21. avgusta 1977, ob 9. uri. V primeru slabega vremena bomo posredovali samo instruktažo za delo s kombajni.
V prodaji imamo tudi dvoredne poljske izkopalnike
Mir in prijateljstvo
Folklorna skupina KUD »Oton Zupančič« iz Sore, ki jo sestavlja 14 mladih fantov in deklet, se je z venčkom domačih plesov izredno uspelo predstavila občinstvu na proslavi na Senici. Z vztrajnim delom bodo kmalu lahko pomembna poživitev kulturnega življenja v teh krajih, -fr
GORENJSKI MUZEJ
V Mestni nisi je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini.
V galeriji Mestne in Prešernove hiše je odprta III. razstava del članov Združenja likovnih skupin Slovenije.
V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava del likovnikov iz pobratenega mesta Rivoli.
V kletnih prostorih Prešernove hiše si lahko ogledate ciklus fotografij V ateljeju fotografa Oskarja Dolenca, ki jo prireja Kabinet slovenske fotografije.
ŠTEVILNI NASTOPI
Hrušica — Godba na pihala DPD Svoboda Hrušica se je tudi letos zelo aktivno vključila v praznovanje krajevnega praznika. S pro-menadnim koncertom je sodelovala na zboru internirancev občine Jesenice na Hrušici, pri odkritju osrednje spominske plošče na Belem polju in na žalni komemoraciji na grobovih ustreljenih talcev v Begunjah.
V okviru svojega programa pa godbeniki pod vodstvom Štefana Prežlja nastopajo tudi drugod. Pretekli teden so s samostojnim koncertom nastopili v Kranjski gori, v načrtu pa imajo sedaj še več koncertov v drugih krajih gornje savske doline. J. R.
NASTOPI FOLKLORISTOV KUD JAKA RABIČ Dovje-Mojstrana - Folklorna skupina kulturnoumetniškega društva Jaka Rabič tudi letos niza lepe uspehe. Pred nedavnim je 16-,članska skupina folkloristov sodelovala tudi na veliki mednarodni folklorni prireditvi v Zagrebu, kjer je nastopalo okrog sedemdeset skupin iz domovine in tujine. Folkloristi z Dovjega in Mojstrane so imeli v Zagrebu več uspešnih nastopov, kjer so iz svojega programa predstavili stare, že skoraj pozabljene gorenjske plese. Med drugim so zaplesali tudi v veliki dvorani Vatroslav Lisinski, ki sprejme 2000 gledalcev.
Poleg tega pa se sedaj skupina, ki jo sestavljajo sami mladi plesalci,  prirpavlja   na  nove   nastope.  Najprej   bodo predvidoma nastopili na Spikovem dnevu, zatem pa še na nekaterih drugih prireditvah. J.R. ^--J
Osem dni v gos teh na Poljskem
Že več kot petnajst let poteka uspešno sodelovanje med občinsko organizacijo prijateljev mladine Kranj in organizacijo Kinderland Junge iz
Celovca
Vzgojitelji pionirjev iz kranjske občine Nataša Košir, Bojan Jančar, Milan Gogala in Jože Veternik so z letošnjo izmenjavo in bivanjem zelo zadovoljni
V sredo, 17. avgusta, se je vrnila z osemdnevne turneje po Poljski naša folklorna skupina Sava Kranj in tamburaški orkester Bisernica, kjer sta ie tretjič sodelovala na
Na Senici so v nedeljo odkrili spominsko obeležje Francu Šaleškemu Finžgarju, ki ga je izdelal Peter Jo-vanovič. Z obeležjem krajani izrekajo zahvalo pisatelju, ki je pol stoletja preživel med krajani teh vasi in snov za pisateljevanje jemal iz njihovega življenja. Igra Veriga se dogaja prav na Senici, zato spominsko obeležje predstavlja osebe iz te igre, med njimi pa se prepleta veriga. • fr
tednu kulture Beskidov. Ta prireditev ima že bogato tradicijo, saj je bila že XIV. po vrsti. Poleg naše skupine, ki je bila edina udeleženka iz Jugoslavije, so sodelovale skupine iz sosednje Češkoslovaške, skupina Poljakov iz Francije in domače skupine. Za nas to ni bilo le srečanje kultur različnih narodov, ampak tudi srečanje starih prijateljev. Tako je bilo čutiti med izvajanjem programa, kot tudi tedaj, ko nismo bili na odru.
Vsega skupaj smo imeli šest nastopov; dva v Szczvku, kjer potekajo osrednje prireditve, po enega pa v VVisli, Zywiecu, Makovv-Podhalan-skem in Bielsko-Biali, kjer smo imeli 20-minutno snemanje za poljsko televizijo. Predstavili smo plese in pesmi iz Glamoča, Baranje, Bunjev, Rezije, Bele krajine in seveda naše Gorenjske. Kislo vreme, ki je spremljalo celotno prireditev, ni motilo ne nas ne publike. Vsi nastopi so na odprtem odru, a zaradi dežja ni odpadel nobeden; ali je dež prenehal prav pred nastopom ali pa se ploha ulila nekaj minut po našem nastopu. Zato so nam pravili da ne prinašamo le dobre volje, lepih pesmi in plesov, ampak tudi lepo vreme. Bili smo veseli, ne tako zaradi tistih besed o vremenu, kot zaradi toplega sprejema, ki smo ga čutili povsod. Prireditev je preprosta, brez odvečnih ceremonialov, ki so jih vajeni na zahodu, in prav ta preprostost ji daje vrednost prave folklorne prireditve.
Ko smo se poslavljali od mesta in gostiteljev, je še vsem zvenela v ušesih njihova pesem, ki smo jo skupaj zapeli na zaključnem večeru: »Šumi, šumi javor. ..« Minilo je hitro, kot mine vse lepo! Rekli so nam: »Na svidenje drugo leto!« Za našo skupino je to veliko priznanje; širše gledano pa uspešno utrjevanje vezi med dvema narodoma preko njunih kulturnih zakladnic. Mislim, da je le tak cilj lahko opravičilo za tako dolgo pot.
Helena Štular
Približno dva kilometra pred Dobrlo vasjo na Koroškem, blizu jezera, stoji dom. To je počitniški dom organizacije Kinderland Junge Garde iz Celovca. Člani te organizacije, ki deluje v okviru Komunistične partije Avstrije, predvsem starši, so ga s prostovoljnim delom in prispevki zgradili pred osmimi leti. Zgradili so ga za svoje otroke s Koroške in za tiste, ki iz različnih držav vsako leto julija in avgusta letujejo v tem kraju. V domu je tudi letos 34 pionirjev iz kranjske občine na tritedenskem letovanju, medtem ko so koroški pionirji na letovanju v Novigradu na podlagi izmenjave in v organizaciji občinske zveze društev prijateljev mladine Kranj.
TRADICIONALNO SODELOVANJE
»Prvi stiki Jesenic in Kranja, še v okviru tedanjega okraja Kranj, z organizacijo Kinderland Junge Garde na Koroškem so se začeli že nekako pred dvajsetimi leti ali več,« pravi Tončka Vodnik z občinske organizacije prijateljev mladine Kranja. »Ko pa je bila 1963. leta ustanovljena občinska zveza prijateljev mladine Kranj, smo se z organizacijo na Koroškem, ki ima sedež v Celovcu, dogovorili, da bomo prijateljsko sodelovanje nadaljevali in še krepili.
Sodelovanje poteka predvsem z izmenjavo otrok v kolonijah. Pionirji iz kranjske občine gredo vsako leto avgusta na letovanje na Koroško, pionirji s Koroške pa letujejo v Novigradu. Razen tega naši pionirji sodelujejo tudi na različnih mednarodnih prireditvah, ki jih prireja organizacija Kinderland Junge Garde. Imamo pa tesne stike tudi na drugih področjih in redno izmenjujemo delovne in druge izkušnje.«
V petnajstih letih je letovalo na Koroškem blizu Dobrle vasi in drugje že okrog 450 pionirjev iz šol v kranjski občini. Približno toliko je bilo tudi koroških pionirjev v Novigradu. Geslo tega sodelovanja je bilo vedno Mir in prijateljstvo ter skrb za otroke vsega sveta. Kranjski pionirji so z organizacijo prijateljev mladine veliko prispevali k temu.
»Ne gre namreč le za kulturna in športna srečanja v okviru iz-
Slavje žirovskih godbenikov
Škofja Loka, Žiri — V počastitev letošnjih jubilejev partije in Tita prirejata Zveza kulturnoprosvetnih organizacij občine Škofja Loka in Godbeno ter pevsko društvo iz Zirov koncerta pihalnega orkestra Alpina iz Zirov, ki slavi letos 30. obletnico delovanja. Pihalni orkester vodi Drago Kanduč. Organizatorji so ob tej priložnosti povabili v goste tudi pihalni orkester Sandri iz Dolne Hamre v Češkoslovaški. Pihalna orkestra bosta prvič na promenad-nem    koncertu    nastopila drevi,
19. avgusta, ob 19. uri na Mestnem trgu v Škofji Loki. Drugi skupni nastop pa bo jutri, 20. avgusta, ob
20. uri v osnovni šoli Padli prvoborci v Zireh. Zirovska prireditev bo obenem tudi osrednja proslavitev visokega jubileja pihalnega orkestra iz Zirov. Na obeh prireditvah bo program povezoval Tone Eniko. -jk
menjav, niso pomembni le spoznavni večeri in druge dejavnosti. Pomembna je misel, ki vzgaja in druži. Zato na primer ni naključje, da so nekdaj mladi koroški pionirji, danes že mladinci in možje, tisti, ki ae zavzemajo in podpirajo boj za narodnostne pravice koroških Slovencev ter za mir in sodelovanje v svetu. Zato bomo to tradicionalno sodelovanje krepili tudi v prihodnje,« je poudarila Tončka Vodnik.
Predsednica organizacije Kinderland Junge Garde na Koroškem Marija Rabitsch
RAZIGRANOST IN PRIJATELJSTVO
Minula nedelja je bila za mlade v domu blizu Dobrle vasi nekaj posebnega. Pionirji iz kranjske občine in približno še enkrat toliko pionirjev s Koroške je ta dan nestrpno pričakovalo starše. Po štirinajstdnevnem skupnem sodelovanju se niso le spoznali in spoprijateljili, marveč so staršem hoteli pokazati, da niso imeli le športnih tekmovanj, izletov, tabornih ognjev in drugih prireditev, pač pa da so z risbami in drugimi likovnimi izdelki polepšali notranjost doma in da so imeli čas tudi za pripravo kulturno-zabav-nega programa za starše.
Precej velika dvorana je bila polna do zadnjega kotička in še vseh ni mogla sprejeti. Veselo, razigrano, prijateljsko so se potem vrstili nastopi. Enkrat kranjski pa koroški pionirji in skupni nastopi.
To ni bilo le srečanje s starši, ni bila zapolnitev praznine domotož-ja . .. Bila je to res prava manifestacija miru in prijateljstva!
»Imeli smo že več izletov,« pripovedujejo vzgojitelji kranjske ko!o-nije v domu Nataša Košir, Bojan Jančar, Milan Gogala in Jože Veternik. »Tako smo bili v Koralpah, ogledali smo si minimundus, park in planetarium v Celovcu, bili na obisku pri celovškem županu, obiskal nas je naš konzul iz Celovca. Obiskali so nas tudi slovenski študentje iz Celovca in nam pripravili lutkovno predstavo v domu. Da ne govorimo o številnih športnih in drugih prireditvah, ki jih imamo vsak dan s koroškimi pionirji. Za konec letovanja se prav na tem področju pripravljamo na malo športno olimpiado. Skratka, lahko ugotovimo, da je kranjska skupina pionirjev letos zares vsestransko aktivna. Čeprav nas je polovico manj kot koroških pionirjev, pri organiziranju različnih dejavnosti prav nič ne zaostajamo. Za primer naj povemo, da imamo vsi skupaj organizirano tako imenovano točkovanje, ko ocenjujemo in tekmujemo v dejavn6stih kot so prijateljstvo, mir, družabnost, red, točnost in pomoč pri različnih delih v domu.«
To je zelo primerna vzgojna oblika, ki pa po svoje prispeva \udi k manjšim stroškom letovanja. Pionirji namreč sami pospravljajo sobe, skrbijo za red v domu in v okolici, in če je potrebno, priskočijo na pomoč tudi v kuhinji.
Zelja : še tesnejši stiki
Marija Rabitsch je predsednica organizacije Kinderland Junge Garde na Koroškem. Zdaj pa vodi tudi skupino blizu 60 koroških pionirjev na letovanju v domu.
»Kot najbrž že veste, so ta dom zgradili starši otrok naše organizacije. Naša organizacija namreč ne dobiva kaj dosti dotacij in se mora sama financirati. Vendar nam to ni tako težko. Prepričana sem zato, da bomo prav s pomočjo staršev v prihodnje še marsikaj naredili v domu. Predvsem bo treba urediti dvorano in Še nekatere druge stvari.
Sicer pa je program naše organizacije glede letovanj otrok na temo Mir in prijateljstvo izredno bogat. Naši otroci letujejo v Sovjetski zvezi, Bolgariji, Romuniji, Poljski, Češkoslovaški, Nemški demokratični republiki in v Ju-
ffoslaviji. V našem domu pa so že etovali pionirji oziroma otroci z Madžarske, Češkoslovaške, Francije, Velike Britanije, Sovjetske zveze in drugih držav. Še posebno tesno pa je sodelovanje s kranjsko občinsko zvezo prijateljev mladine. Sega prav v čase, ko je v Kranju delala v organizaciji še Marija Strajnar. Prav z njeno pomočjo in skupnim sodelovanjem in prizadevanjem smo uspeli na marsikaterem področju.«
Organizacija Kinderland Junge Garde na Koroškem je takšna, kot pravi Marija Rabitsch »zgledno sodelovanje« v veliko vsestransko pomoč pri njihovem družbenovzgoj-nem in drugem delu. Zato si tudi v prihodnje želijo s kranjsko občinsko organizacijo še tesnejše stike.
Najlepše priznanje za uresničevanje gesla Mir in prijateljstvo pa so danes nedvomno številni mladi pionirji, pa tudi tisti že starejši, ki se vsako leto srečujejo.
Besedilo in slike: A. Zalar
Za eno leto v torbo, potem pa na smetišče
Novo šolsko leto je pred vrati in v teh avgustovskih dneh se je že začela nakupovalna mrzlica v knjigarnah, ki ne bo ponehala vse tja do srede septembra, zadnji učbeniki pa bodo prišli na police šele tam okoli prvega polletja. Novo šolsko leto namreč zahteva nove učbenike, zvezke,torbe ...
Ob tem se vsako leto oživlja že več kot deset let stara zamisel o brezplačnih učbenikih, ki bi jih otroci dobili v šoli. Zamisel, ki je vsekakor pohvale vredna, vendar vedno znova ugotavljamo, da zanjo nimamo dovolj denarja, ob sedanjih reformah šolstva in učnih načrtov pa tudi časa ne. Podprli so jo tudi sindikati na
Res kupimo le tisto, kar šolarji potrebujejo?
Ce se pogovarjamo s starši ali prisluhnemo pogovorom v knjigarnah, slišimo, da je treba za šolske potrebščine odšteti kar okrog sto starih tisočakov in naj bo to za prvošolčka ali osmo-šolca. Je res vse tako drago oziroma je seznam potrebščin res tako dolg? Je potrebno vse, kar so napisale v seznam posamezne šole, tudi kupiti? Je morda kaj ostalo od lani, od brata ali sošolca? Ali pa menimo, da mora naš otrok imeti vsako leto vse novo, da drugi ne bodo mislili, da mu ne moremo kupiti oziroma da ne bo prikrajšan? Na nekaj teh vprašanj smo skušali odgovoriti s pomočjo kratke ankete.
Mihaela Tomaievič, po slo-vodkinja v knjigarni Državne   založbe   v Radovljici:
»Starši skoraj vedno preveč kupijo. Če vzamem za primer prvošolca, stanejo vse potrebščine, skupaj s torbo, največ 550 dinarjev. Otrok je namreč že hodil v malo šolo in že ima barvice, peresnico, vrečko za copate in še marsikaj drugega. Seveda pa večina staršev kupi vse novo in potem je račun veliko večji. Podobno je tudi za višje razrede. Če bi malo pobrskali v pre-' dalih in pregledali, kaj je še : uporabnega, bi mi prodali veliko manj svinčnikov, barvic in puščic. Najmanj pa prav gotovo knjig. Vendar imajo, kot kaže, starši že toliko denarja, da raje kupijo nove učbenike, kot bi zanje povprašali sosede ali znance. Veliko bi pri tem lahko naredile tudi šole, če bi organizirale zamenjavo.
Precej .krivde' za vsakoletno kupovanje novih učbenikov imajo tudi šole. Ko pregledujem sezname, ki so jih pripravile posamezne šole, pogosto opazim, da ponekod zahtevajo učbenik iz leta 1977 ali 1976, čeprav je ta dopolnjena izdaja prinesla le eno ali dve novi strani. Mislim, da bi tisto poglavje otroci lahko prepisali. Še bolj žalostno pa je to, da učbenikov otroci skoraj ne potrebujejo, saj snov skoraj vedno zapisujejo v zvezke in se jz njih tudi učijo.
Vse to in pa zmotno mnenje med ljudmi, da so knjige skoraj vsako leto drugačne in tudi bojazen, da naš otrok ne bi bil slabši, je privedlo do vsakoletne nakupovalne mrzlice, velikih stroškov na eni strani, po drugi pa do tega, da se še čisto lepe in uporabne šolske knjige valjajo po smetiščih ...«
Jelka Korošec, ekonom -šofer iz Radovljice: »Ker imamo le enega šolarja, starejši otrok je že polnoleten, stroški niso tako veliki, da jih ne bi zmogli. Vsako leto kupim vse knjige nove, starih ne maram in niti ne vem, kdo ima kaj upo-
rabnega. Nekaj se vsako leto govori, da bi knjige otroci menjali v šoli, vendar do sedaj še ni bilo nič iz tega. Dokler pa starši ne moremo biti gotovi, da bo otrok res dobil v šoli vse, kar potrebuje, bomo še vedno vse kupili. Danes sem kupila zvezke in knjige in sem za to odštela 450 dinarjev. Potem pa bo treba kupiti še torbo, ki ni cenejša od 200 dinarjev pa copate, telovadne copate in še v šoli bodo prvi mesec vsak dan kaj zahtevali. Kar okrog 1000 dinarjev bo vse veljalo.«
Irena Raj kovic, prodajalka v prodajalni Državne založbe v Tržiču: »Starši kupujejo po spiskih, ki so jih pripravile šole, in mi to tudi pripravimo. Največkrat kupijo vse, kar je na spisku. Zgodi pa se tudi, da kakšna mama jadikuje, kako je vse drago, potem pa kupi vse najdražje. Vse, kar je napisano, in še kaj zraven. Predvsem so razsipni starši, ki imajo enega otroka. Tam, kjer je več šolarjev, bolj gledajo na vsak dinar.«
Aleš Meglic, upokojenec s Pristave pri Tržiču: »Imamo dve šolarki. Večja gre v gimnazijo, manjša pa v šesti razred. Za gimnazijo smo za knjige odšteli 900 dinarjev in za zvezke 200 dinarjev. Za mlajšo pa smu kupili le zvezke in nekaj knjig, ki so novejše izdaje in ne bo mogla uporabiti sestrinih. Sicer pa niso drage le knjige. Starejša se bo vozila v Kranj in bo potrebno plačati vožnjo, potem malice pa kosila. Skratka, vse šolanje je drago. Poleg tega, da so knjige drage, pa jih je težko dobiti na enem mestu in naenkrat. Veliko bi staršem pomagali, če bi šole spomladi naredile spiske, kaj otroci potrebujejo in bi za vse skupaj naročile, mi bi pa potem plačali.«
Dragica Kropivnik, prodajalka  s Spodnjega Brnika:
»Kupujem za hčerko, ki gre v drugi razred. Ker je precej stvari prihranila iz prvega razreda, bodo stroški letos manjši. Sicer pa je tako, dokler kupuješ le za enega šolarja, strošek še ni tak, da bi ga ne preseli. Teže je tam, kjer je več otrok.«
L. Bogataj
zadnjem kongresu pred tremi leti. Vendar smo, tako kot takrat, še vedno le na startu. Niti za korak se akcija še ni premaknila naprej.
Veliko so na tem področju naredile posamezne šole, ki so pobudi znale prisluhniti. Uvedle so zamenjavo učbenikov. To so šole v škofjeloški občini, nekatere v radovljiški in jeseniški občini. Najbolj uspešna je akcija v škofjeloški občini, kjer so skupno nastopile šole, starši in izobraževalna skupnost. Pobudo za akcijo je pred nekaj leti dala osnovna šola dr. Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Učenci so ob koncu leta pustili učbenike v šoli, v začetku prihodnjega leta pa so jih tam spet dobili. Rabljene — takšne so tudi oddali. Seveda je morala šola pritegniti k sodelovanju tudi starše, ki so se pismeno odrekli knjigam v korist šole. V naslednjih letih so se v akcijo vključile tudi druge šole v občini.
Z izkušnjami pa so akciji dali tudi novo vsebino. Za vse razrede posamezne šole kupijo tudi delovne zvezke in druge šolske potrebščine, tako da imajo vsi učenci enake, starši pa šoli povrnejo stroške. V sodelovanju z občinsko izobraževalno skupnostjo so v letu 1975 in lani obnovili ves knjižni fond in dokupili vse nove izdaje knjig. Predlani so v ta namen porabili 280.000 dinarjev, lani pa 68.000 dinarjev. Če vemo, da je v občini približno 5000 učencev, lahko takoj izračunamo, da je izobraževalna skupnost porabila za vsakega učenca približno 70 dinarjev. Od sedaj naprej, ko bodo kupovali le novitete, pa računajo, da bodo imeli letno približno 10 dinarjev stroškov na učenca.
O akciji v škofjeloški občini smo že večkrat pisali in tudi na različnih organih, ki odgovarjajo za šolstvo, je že bilo govora o njej. Vendar se največkrat najdeta dva izgovora: da jo je težko izpeljati, ker se učbeniki hitro menjajo in bi bilo zato potrebno najprej urediti učne načrte; drug izgovor pa je, da so šolniki preveč obremenjeni, da bi se lahko ukvarjali še z učbeniki oziroma njihovo menjavo.
Na prvi in drugi izgovor lahko takoj odgovorijo Ločani. Če bi se res vsako leto zamenjalo toliko učbenikov, ne bi bilo dovolj 10 dinarjev na učenca za nakup novih. Organizacija akcije, pa po besedah ravnateljev šol, ki akcijo uspešno izvajajo, vzame en, (1) šolski dan. Seveda dobro organizirana in ob pomoči učencev.
Drugod pa knjige za šolo še vedno kupujemo vsako leto znova. Morda stroški, če imamo le enega otroka, res niso visoki, vendar bi se kljub temu dalo marsikaj prihraniti. Pravzaprav bi se lahko prihranili mili-joni.Tako pa učbenike damo za eno leto v torbo, potem pa na smetišče...
Koliko stanejo učbeniki?
V vseh gorenjskih knjigarnah je zaloga učbenikov letos zelo dobra. Knjig je dovolj, prav tako tudi zvezkov in drugih učnih pripomočkov. Prav tako je povsod velika izbira torbic, vrečk za malico, telovadnih copat in drugih stvari, ki jih potrebuje naš šolar.
Vseh pet prvošolčkovih knjig stane 116 dinarjev. Drugošolčki so bogatejši za eno knjigo in za toliko je tudi strošek večji. Za štiri knjige za tretješolca je treba odšteti 178 dinarjev. Dobijo se vse knjige. Prav tako tudi za četrti razred, kar osem jih je in stanejo 356 dinarjev.
V spisku za petošolce je že 15 knjig. Nimajo še učbenika za spoznavanje narave in družbe. Stanejo približno 600 dinarjev. Za šesti razred še nimajo delovnega zvezka za zemljepis. Vseh 20 knjig stane že 800 dinarjev. Če pa ne bomo kupili atlasa za osnovno šolo, je znesek za nekaj več kot* 100 din nižji.
Največ učbenikov manjka za sedmi razred osnovne šole. To *so slovnica Naš jezik, kemija, matematika, zgodovina, družbenomoral-na vzgoja in delovni zvezek za gospodinjstvo. Prav tako še tiskajo učbenik družbeno-moralne vzgoje in delovni zvezek za gospodinjstvo za osmi razred. Knjige za sedmi in osmi razred stanejo nekaj čez 600 dinarjev.
15-letnica ansambla bratov Arnol
Ansambel bratov Arnol iz Železnikov letos praznuje 15-letnico. Ustanovitev tria bratov Arnol pa je pravzaprav povezana s prvim čipkarskim dnem v Železnikih. Takrat so menda tudi prvič nastopili. Nekaj let kasneje se je potem ansamblu pridružil že najmlajši brat in tako zdaj kot kvartet nadaljujejo družinsko tradicijo. Oče bratov Arnol je namreč včasih tudi imel svoj ansambel.
Ansambel bratov Arnol bo svoj 15-letni jubilej proslavil v nedeljo, 21. avgusta, ko bo ob 14. uri v Železnikih hkrati tudi tradicionalni petnajsti čipkarski dan; torej na obletnico, ko so tudi začeli igrati. Vsa ta
leta so nastopili v številnih krajih doma in v tujini. Tako so poleti nastopali ob obali in na festivalih (Slovenska prosvetna zveza v Italiji, festival v Majanu v Italiji in drugje), pozimi pa v raznih turističnih krajih na Gorenjskem (Vogel, Preddvor) in drugje.
Igrajo narodno in zabavno glasbo. Harmoniko in orgle igra Tone, bas-kitaro Jože, saksofon in klarinet Franci, kitaro in bobne pa Janez. V nedeljo na čipkarskem dnevu v Železnikih pa bodo z njimi nastopili tudi pevci Franc Koren in Braco Koren, Janko Ropret, Marta Stare in drugi ter humorist Breznikov Vanč- A. Z.
Zlatoporočenca Marijana in Jože Erzar
Cerklje — V soboto, 13. avgusta, sta zakonca Marijana in Jože Erzar iz Cerkelj proslavila v krogu svojih najbližjih zlato poroko. Marijana je bila rojena pred 71. leti kot tretji otrok sedemčlanske družine v Pra-protni Polici pri Cerkljah. Jože Erzar pa se je rodil v Cerkljah pred 74. leti. V družini je bilo rojenih 17 otrok, od katerih jih je živelo še 12, danes pa jih živi še devet.
Marijana je morala od doma, ko ji je bilo deset let, ko sta umrla ata in mama. Šla je k stricu v Cerklje, kjer mu je deset let pomagala v gostilni pri Petrove, kjer sta se tudi spoznala. Vse življenje sta trdo garala na kmetiji, da bi preživela številno družino. Od 14 otrok, ki so se jima rodili, sta štiri izgubila že v zgodnjih otroških letih. Justina, Marija, Julka, Viktor, Rafko, Olga, Joža, Franci, Štefan in Lojzka imajo skupaj 27 otrok, ki dedka in babico radi obiščejo. Imata pa že tudi dve pra-vnukinji.
Sicer pa mati Marijana pravi, da se vsi otroci med seboj zelo dobro razumejo. »Tudi midva se dobro razumeva in se nisva nikoli toliko skregala, da ne bi govorila ali se držala drug na drugega,« pravi Jože. Do leta 1940 so imeli svoje gospodarsko poslopje in mizarsko delavnico nasproti združenega doma v Cerkljah, ko pa jim je dvakrat pogorelo, so se odselili v sredino Cerkelj, kjer so imeli travnik in tam postavili novo hišo in delavnico, nato pa jim je strela leta 1958 zažgala stanovanjski del hiše, hlev in mizrasko delavnico. Jože je opustil obrt in se posvetil bolj kmetiji. En mesec so spali pri sosedih in sorodnikih — pripovedujeta Marjana in Jože. Menita pa, da mladi danes dobro žive in si sploh ne morejo predstavljati, kako trdo je lahko Življenje.
Na vasi so jima naredili tudi imenitno šrango kot v starih časih, nato pa so slavljencema v soboto vsi čestitali. Povedala sta tudi, da sta še
kar pri močeh, saj mama še veliko gospodinji, ata pa dela na kmetiji, še vedno pa rad prime za mizarsko orodje pri sinu in da se dobro počutita.
J. Kuhar
V gorski vasici pod Lubnikom, pri Sv. Tomažu, sta pred kratkim proslavila zlato poroko Micka in Tine Bukovic, po domače Blejceva mama in ata. Mama je bila doma na L uši in se je primožila k Blejcu. Imajo lepo kmetijo, ki jo sedaj obdeluje sin. Največ se ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom. Oče ima kmečko pokojnino, kljub temu pa oba, čeprav sta si naložila že osmi križ, še vedno marsikaj postorita pri hiši.
Zlato poroko sta proslavila v krogu najožjih sorodnikov in sosedov.
J A.
kino
Kranj CENTER
19. avgusta amer. barv. akcij. IME MI JE GATOR ob 16., 18. in 20. uri
20. avgusta amer. barv. akcij. IME MI JE GATOR ob 16., 18. in 20. uri, premiera nem. barv. vesterna OLD SHATERHAND ob 22. uri
21. avgusta amer. barv. vestern RAZLOG ZA ŽIVETI IN UMRETI ob 10. uri, amer. barv. •kcij. IME MI JE GATOR ob 15., 17. in 19. uri, Premiera franc. barv. krim. BELMONDO V MISIJI PRAVICE ob 21. uri
22. avgusta nem. barv. vestem OLD SHATERHAND ob 16., 18. in 20. uri
23. avgusta nem. barv. vestern OLD SHATERHAND ob 16., 18. in 20. uri
24. avgusta amer. barv. pust. KAZEN NA GORI EIGER ob ie., 18. in 20. uri
25. avgusta amer. barv. voj. NAPAD NA ROMELA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽlC
19. avgusta nem. barv. glasb. VESELI GANGSTERJI ob 18. in 20. uri
20. avgusta amer.-ital. barv. vestern RAZLOG ZA ŽIVETI IN UMRETI ob 16. uri, «rner. barv. vestern SEDMERICA JEZDI ob 18. in 20. uri
Novi vozniki stopnjujejo prometni vrvež
Ilegalni vozniki prilagajajo vožnjo številnim razmeram. Navadno ne silijo na glavne in bolj nadzorovane ceste. To počenjajo le bolj pogumni, izurjeni vozniki, ki so bolj prisebni in poznajo ter se ravnajo po načelih vedenja ilegalcev. Mnogi pa se vozijo na krajevnih vozniških poligonih. To so poljska pota v bližini mest, ceste drugega in tretjega reda, na katerih ni tako pogosto prometnih miličnikov. Take voznike na vožnjah poleg težav z ravnanjem vozila spremlja še strah,, da jih ne bi zasačili prometniki ali da jih ne bi kdo ovadil.
»Z našim fiatom, ki ni tako ugledno vozilo, ae vozim v bljižnem okolju in končujem prepovedano vožnjo v iztočni točki. Zadnjič se mi to ni posrečilo. Ko sem pred gostilno zagledala modro vozilo sem skozi grmovje za vozila v čudovito gredo vrtnic. Pripetljaj se je končal z nekaj praskami, oče pa je poravnal nastalo škodo.
Skozi vasi in polja večkrat vozijo traktorje mladi fantiči in deklici, vozniško znanje pa preizkušajo mladinci in mladinke. Dokler ni nezgod in če ne povzročajo prevelikega trušča, so do take vožnje sovaščani bolj ali manj solidarni in ravnodušni V nasprotnem primeru pa se pritožujejo, posebno kadar mlad voznik s sopotnico preizkuša vozniške vrline in pri tem povozi kokoš. Tedaj njegova vožnja postaja bolj omejena, lastnik povožene kokoši ga za toži očetu, kako divje vozi in, da bi kmalu povozil še sosedovega otroka.«
V katerem letu starosti se mladi odločijo za vožnjo in koliko kilometrov prevozijo do opravljenega vozniškega izpita?
Do opravljenega izpita mladi prevozijo veliko ur in kilometrov.
Poglejmo nekaj odgovorov:
Z desetim letom me je oče začel uvajati v svet motori-zacije. Moj predizpitni staž je' trajal osem let. Opravila sem šest uradnih ur z inštruktorjem, izpit pa v »prvi rundi.«
Že šest let je preteklo, odkar sem sedel za volan in se odpeljal. Do izpita sem prevozil na stotine kilometrov.
Kot sin mehanika imam vsakodnevno priložnost »manevrirati« z vozili na dvorišču in jih pripeljati na mesto za popravila. Pri tem prekašam mnoge voznike in voznice, posebno tiste, ki so pridobili dovoljenje po mnogih poizkusih in s težavami.
Taki in podobni so odgovori mladih o trajanju njihove vožnje, prevoženih kilometrih in o okoliščinah, ko se soočajo z nadzorniki prometa. Mlajše ločijo do izpita leta, so bolj dojemljivi za urjenje, starejše pa v pripravah in v prilagajanju prometu že peste druge težave, čeprav bi leta radi »prodali« mlajšim. V prometnem vrvežu je vedno čutiti nasprotje med mladostno zagnanostjo in zrelostno preudarnostjo.
Nadaljevanje prihodnjič
JožeAžman
21. avgusta amer. barv. pust. ZAKLAD AZTEKOV ob 14. in 18. uri, kanad. barv. PROSTITUTKA ALI SVETNICA ob 16. uri, premiera japon. barv. krim. PEŠČENI GRAD ob
20. uri
22. avgusta japon. krim. PEŠČENI GRAD ob 18. in 20. uri
23. avgusta japon. barv. krim. PEŠČENI GRAD ob 18. in 20. uri
24. avgusta ital. barv. krim. ZADNJE ZATOČIŠČE ob 18. in 20. uri
25. avgusta kanad. barv. PROSTITITKA ALI SVETNICA ob 18. in 20. uri
Trti«
20. avgusta šved. barv. DEKLE IN NJEN FANT ob 18. in 20. uri
21. avgusta amer.-ital. barv. vestem RAZLOG ZA ŽIVETI IN UMRETI ob 15. uri, angl.-franc. barv. krim. MARSEJSKA POGODBA ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. pust. KRALJEVSKI FLASH ob 21. uri
22. avgusta amer. barv. pust. KAZEN NA GORI EIGER ob 18. in 20. uri
23. avgusta amer. barv. pust. KAZEN NA GORI EIGER ob 18. in 20. uri
24. avgusta amer. barv. pust. KRALJEVSKI FLASH ob 18. in 20. uri
25. avgusta amer. barv. pust. KRALJEVSKI FLASH ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
20. avgusta nem. barv. glasb. VESELI GANGSTERJI ob 18. in 20. uri
21. avgusta amer. barv. vestem SEDMERICA JEZDI ob 15. uri, nem. barv. pust. VESELI GANGSTERJI ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. krim. SHAFTOV VELIKI PODVIG ob
21. uri
22. avgusta amer. barv. pust. KRALJEVSKI FLASH ob 18. in 20. uri
23. avgusta amer. barv. pust. KRALJEVSKI FLASH ob 18. in 20. uri
24. avgusta amer. barv. krim. SHAFTOV VELIKI PODVIG ob 18. in 20. uri
25. avgusta amer. barv. krim. SHAFTOV VELIKI PODVIG ob 18. in 20. uri
Jesenice RADIO
19. avgusta franc. barv. drama PODIVJANA OVCA ob 17. in 19. uri
20. avgusta ital. barv. pust. KARIBU S SEVERA ob 17. in 19. uri
21. avgusta ital. barv. pust. KARIBU S SEVERA ob 17. in 19. uri
22. avgusta Span. barv. pust. DIVJI LOVEC ob 17. in 19. uri
23. avgusta Span. barv. pust. DIVJI LOVEC ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
19. avgusta amer. barv. komed. CRNO BRADA POŠAST ob 18. in 20. uri
20. avgusta Span. barv. pust. DIVJI LOVEC ob 18. in 20. uri
21. avgusta Span. barv. pust. DIVJI LOVEC ob 18. in 20. uri
22. avgusta ital. barv. pust. KARIBU S SEVERA ob 18. in 20. uri
23. avgusta ital. barv. pust. KARIBU S SEVERA ob 18. in 20. uri
25. avgusta franc. barv. drama PODIVJANA OVCA ob 18. in 20. uri
Dovje-Mojstrana
20. avgusta nem. barv. drama LOTTY V WEIMARU ob 19.30
21. avgusta ital. barv. melodrama BOŽANSKA ŽENSKA ob 19.30
Kranjska gora
20. avgusta ital. barv. melodrama BOŽANSKA ŽENSKA ob 20. uri
21. avgusta ital. barv. komed. LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMJE ob 20. uri
24. avgusta špan. barv. pust. DIVJI LOVEC ob 20. uri
Skorja Loka
19. avgusta franc. barv. krim. ŽENA TEDNA ob 18. in 20. uri
20. avgusta amer. barv. vestern BlC ob 18. in 20. uri
21. avgusta amer. barv. vestem BlC ob 18. in 20. uri
Naklo — Turistična razglednica z druge strani bi lahko rekli za gornji posnetek. Na strehi obvestilo o turističnem biroju, zasebnih turističnih sobah in okrepčilu, na tleh pa kup smeti in odpadkov zraven polnega koša. »Vabljivo« obvestilo za turiste; mar ne.....?! m A. Z. — Foto:-. F. Perdan
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Nemško izvidniško letalo ni več vzdržalo v zraku. Preluknjana krila so popustila; pilot je skušal pristati na morju. Za repom je nastajala penasta brazda, kakor da bi kdo spustil torpedo. Potem je pilot s tovarišem skočil v morje. Britanska lovca sta kakor v porog še enkrat v nizkem letu preletela žrtev, ki je omahnila, in se oddaljila. Medtem ko se je letalo počasi potapljalo, sta oba letalca napihnila rešilne pasove.
Mussolini je mrzlično razmišljal. To strogo nadzorstvo mu je šlo na živce. Vedel je, da se vsi potegujejo zanj. Italijani, Nemci, Angleži in Američani. Mussolini se je najbolj bal, da bi ga izročili Angležem. Videl se je že, kako ga kažejo na Piccadillvju kot cirkuško zverino, potem pa javen proces. Njemu, duceju! Stopil je spet na teraso in nenehno ga je skrbelo, da bo zdaj zdaj v daljavi zagledal obrise kake britanske vojne ladje.
Nekaj kilometrov stran, tam, kamor ducejev pogled ni segel, je z rešilnim pasom plaval kapetan SS Otto Škorzenv, popolnoma nag. Odvrgel je prav vse, da ja ne bi kdo mogel ugotoviti njegove prave identitete in uganiti, zakaj je njegovo letalo prav tistega dne letelo nad vilo, kjer je bil zaprt Mussolini.
Stiki v Lizboni
Nedaleč od njega se je zibal na valovih letalski poročnik VVagner. Ponesrečencema je hitel na pomoč italijanski pomožni rušilec, ki je opazil letalski dvoboj in hotel rešiti preživele.
Grandi se je pripravljal na pot. Po njegovem je bilo sicer pozno, kajti trije tedni brezplodnih pogajanj so že minili. Le zakaj se je Badoglio premislil? Najprej je čisto načelno nasprotoval sleherni misli, da bi Grandi kakorkoli sodeloval v pogajanjih, potem pa nenadoma tak preobrat?
Dvanajstega avgusta je odpotoval z" vlakom v Lizbono general Castellano. Po pogovorih v portugalski prestolnici in Tangerju je namreč Bodogliova vlada uvidela, da zavezniki ne nameravajo slepomišiti in da gre zares. Zato se je nemara tudi Badoglio omehčal glede Grandija in privolil, da odpotuje v Madrid — v upanju, da bo s svojimi osebnimi zvezami lahko v pomoč Castellanu.
Toda laže je bilo reči, naj Grandi odpotuje, kot pa to uresničiti. Grandi je ž družino še vedno stanoval v rimskem Montecitoriu, toda okrog njega se je že stkala gosta mreža gestapovskih agentov, ki so nadzorovali sleherni njegov korak.
Zunanji minister Guariglia in šef policije Carmine Sinise sta ža Grandija pripravila ponarejen potni list na ime Domenico Galli. Svetovala sta mu, naj odpelje s seboj tudi družino, kajti bilo je jasno, da bi jo Nemci takoj deportirali v Nemčijo, če bi se dogodki zasukali tako, kot so se vsi bali, da se bodo. Grandijeva žena in otroci so dobili potni list, ki se je glasil na ime družinskih članov Renata Prunasa, italijanskega poslanika v Lizboni.
Tudi Grandijev odhod je bil bolj podoben epizodi iz napete kriminalke kot pa potovanju visokega funkcionarja. Iz svojega stanovanja je odšel 17. avgusta okrog polnoči* Klobuk si je poveznil prav na čelo, zavihal ovratnik, se pomešal med portirje in vojake ter pri stranskih vratih izginil iz poslopja, ki je bilo pravzaprav njegova ječa. Himmlerjevi agenti niso ničesar opazili. Ko je srečno prišel iz palače, se je odpeljal k prijatelju Pescatoriju.
Zjutraj ob štirih je prišel ponj avtomobil, ki ga je poslal šef policije Senise, in ga odpeljal na letališče Guidonia; žena in otroci so skoraj ob istem času prispeli z drugim avtomobilom.
Na letališču se je stvar spet zapletla. Na oddelku za kontrolo potnih listov je policijski komisar natančno pregledoval potni list na ime Domenico Galli; ob strani sta mu stala svetlolasa velikana v esesovskih uniformah. Komisar je obračal v rokah diplomatski potni list in očitno nazaupljiv kot strela z jasnega vprašal: »očetovo ime?«
Posebne pozornosti je bila deležna velika Mussolinijeva bronasta glava, ki so jo navdušeni manifestantje kotalili po rimskih ulicah.
Grandi je že pomislil, da je vse izgubljeno. Ni namreč dobro pogledal svojega potnega lista in še sanjalo se mu ni, kako je ime njegovemu »uradnemu« očetu. Ostal je brez besede.
»Očetovo ime?« je nestrpno ponovil komisar in postal še bolj nezaupljiv. Oba Nemca sta postala pozorna, ker očitno nekaj ni bilo v redu. Tedaj je nekdo surovo zgrabil Grandija za roko in ga povlekel stran. »Pojdite z menoj! Bomo hitro ugotovili, kdo ste,« je grozeče dejal možakar v sivi obleki z brki, pravi tip kvesturina, in vlekel Grandija proč.
Policijski komisar in Nemca so se pomirili, ko so videli, da je sumljivca prevzel podkvestor; na vrsto so prišli »družinski člani Renata Prunasa«, ki so brez težav opravili obmejne formalnosti. Medtem sta bila tudi Grandi in njegov cerber že zunaj.
»Za boga pohitite!« je podkvestor zamrmral Grandiju. Vijaki na letalu so se že vrteli. Grandi se je zahvalil neznancu, ki ga jo. poslal Senise kot »angela varuha«, stopil je v letalo in čez nekaj trenutkov so se vrata za njim zaprla. Kmalu so bili v zraku, vse se je srečno končalo.
Ko je Grandi prispel v Sevillo, je odšel na dom dona Alfonsa Orleanskega in od tam telefoniral v Madrid. Britanski veleposlanik Hoare mu je odgovoril: »Prepozno, imeli smo celo pripravljeno posebno letalo, da bi vas odpeljal v Quebec. Geberal Castellano je zdaj že opravil svoje delo. Obveljala je vojaška rešitev. Kljub temu od-idite v Lizbono; Castellano je še tam.
V portugalski prestolnici sta britanski in ameriški veleposlanik potrdila, kar je sir Hoare že v Španiji povedal Grandiju. Castellano pa je že odpotoval z vlakom v Rim; v žepu je imel pogoje za kapituacijo.
»Torej je vse pripravljeno. Ne preostane mi drugega, kot da se vrnem,« je dejal Grandi.
»Ni še vse opravljeno,« je posegel vmes Graham, pomemben član britanske obveščevalne službe. Potem je pojasnil. Castellano se zdaj vozi proti Rimu, pomešan med skupino italijanskih diplomatskih uradnikov, ki se vračajo iz Čila. Zavezniki in italijanska vlada se bodo pogajali najprej po radijski zvezi Rim—Alžir. Medtem pa je treba zabrisati sled Nemcem in zbegati njihovo sklepanje. Berlinski radio je že poročal da je Grandi prišel v Lizbono. Vsi nacistični agenti na Portugalskem so se vrgli na delo, da bi odkrili cilj njegovega prihoda, ki je bil že sam po sebi očiten: Lizbona je sedež pogajanj med zavezniki in italijansko vlado, Grandi pa po vsej verjetnosti pooblaščenec Badogliove vlade.
V nekem napol praznem hotelu severno od Lizbone so se Grandi in agenti britanske obveščevalne službe sestajali v posebnem salonu, okrog hotela in v hotelu samem pa se je kmalu zbralo veliko »turi-stov«, ki so vlekli na ušesa vsako čenčo, fotografirali in pisarili; ti »turisti« so se pogosto vozili v Lizbono, včasih po večkrat na dan, na lizbonski pošti pa se je tiste dni podvojil ali celo potrojil brzojavni promet z drugimi nevtralnimi mesti, tako z Bernom, Ženevo in celo mesti v Skandinaviji.
Oddaja »da« ali »ne«
V palači Viminale v Rimu so že štiri dni hodili tako rekoč po prstih. V odmaknjeni sobi velike palače je majhna radijska postaja — darilo, ki ga je iz Lizbone prinesel v Rim general Castellano — oddajala dogovorjene pozivne znake neki zavezniški radijski postaji v Alžiru. Onkraj Sredozemlja so bili že »nervozni: že štiri dni samo pozivni znaki, mož s slušalkami pa je pričakoval senzacionalno sporočilo o kapitulaciji.
Bilo je 30. avgusta 1943. Od 27. avgusta so se vrstile seje vlade: Badoglio, generali Ambrosio, Castellano in Carboni, zunanji minister Guariglia in vojvoda Pietro Acquarone, Ići so ga vsi imeli za kraljevo senco. Treba se je bilo odločiti, kakšen stavek bo oddal telegrafist v eter. Stavek je moral biti izredno kratek. Pogoji zaveznikov so bili zdaj uradno znani in nedvoumni: brezpogojna kapitulacija. Italijanska vlada je lahko odgovorila samo »da« ali »ne«.
Castellana so zasuli z vprašanji, toda njegovo poročilo je mogoče strniti v nekaj stavkov: zavezniki zahtevajo brezpogojno vdajo Italije; kapitulacijo naj bi naznanil Badoglio v trenutku, ko bi se zavezniki izkrcali na polotoku; zaveznikov ne zanima, kaj bi utegnili v takem primeru napraviti Nemci. Vladno tezo, da bi Italija iz enega bojujočega se tabora kratko malo prestopila v drugega, so zavezniki najdoločneje zavrnili. Sele potem, ko bo razglašena kapitulacija, bi bili pripravljeni razmišljati o tem, da se Italiji prizna sodelovanje v vojni proti Nemčiji.
»Nisem vas pooblastil za obljubo, da bomo v vsakem primeru stopili v vojno proti Nemčiji,« je ostro ugovarjal zunanji minister Guariglia.
»Saj sploh nisem imel nobenega pooblastila,« je odvrnil Castellano. »Nisem imel niti koščka papirja, kjer bi bilo vsaj s svinčnikom napisano, da se lahko pogovarjam z zavezniki. Pravzaprav sem imel še srečo, da so me sploh hoteli poslušati.«
Nihče v vladi ni hotel prevzeti odgovornosti za brezpogojno vdajo.
Potem je Badoglio 29. avgusta odkril rešitev: »odloči naj kralj«. Acquarone, ki je takoj odšel poročat Emanuelu, se je vrnil z njegovim lakoničnim sporočilom: »Predsednik vlade je Badoglio, jaz sem samo kralj. Naj se odloČi in mi sporoči.«
Živčna napetost je naraščala. Radijska postaja v Viminalu je še vedno . oddajala samo pozivne znake. Zadnji rok za odgovor — 30. avgust — se je neizprosno približeval. Na palačo Viminale je legla mora.
Guariglia je med sejo dobil spe ročilo britanskega poslanika v Vatikanu Osborna:  »Castellano naj odpotuje na Sicilijo, kot je bilo do govorjeno v Lizboni.« Vsi so s. oddahnili. Kocka je padla in gor dijski    vozel   je   bil presekan Castellano bo odpotoval, sicer ne odgovorom na zavezniško vp) sanje »kapitulacija ali ne«, im bo v žepu navodila za poga i jih zavezniki sploh niso pravljeni začeti.
(Nadaljevanje v naslednj:
Iz revije Radar • Revija za ljubitelje zanimivega branja izhaja mesečno bite jo lahko v vseh kioskih ali pa se naročite nanjo na naslov Ljubljana, šičeva 1 •
m ar t a o dgo i ■ a rja
Damjana L. iz Radovljice
— Stara sem 14 let, visoka 163 cm, tehtam pa 52 kg. Prosim, svetujte mi komplet bluze in krila iz indijskega blaga.
Marta — Bluza je kratka, precej dekoltirana in ob izrezu nabrana. V pasu je stisnjena z elastiko v več vrst. Rokavi so kratki, vstavljeni raglan ter prav tako stisnjeni z elastiko. Krilo je iz treh delov. .V pasu je gladko, potem pa je vsak pas blaga daljši, nabran in prišit na zgornjega. Zadrga je zadaj, dolžina krila pokriva kolena.
Dopustniška kriza
Kdo ve, če je kdo, ki po dopustu kar gori od želje, da bi spet začel delati? Največ je takšnih, ki komajda zmorejo kaj volje do dela. Tudi delo samo verjetno ne teče že kar prvi dan tako lepo od rok. Čeprav lepo zagorel in takšnega videza, da o spočitosti in zdravju ni nobenega dvoma, se obnaša nekdanji dopust-nik kot brez volje. Zdravniki poznajo to reč in ji pravijo kriza po oddihu.
Ze nekaj časa se ve, da organizem potrebuje čas, da se privadi novemu okolju. Enako velja tudi za dopust, za prve dni in prav tako za čas po dopustu. Raziskave so menda dokazale, da je človekova zmogljivost prvih štirinajst dni po dopustu manjša od delovne zmogljivosti v času tik pred dopustom.
In kako spoznamo dopustniško krizo? Rada se pojavi nespečnost, nervoza, slab tek. To pomeni, da se telo navaja na novo okolje in na spremenjeni z dopustom »moteni« ritem. Pri otrocih traja takšna kriza še dlje, tudi do tri tedne.
Zato zdravniki priporočajo, naj ne bi takoj naslednji dan, ko pridemo z dopusta, že odšli na delo, pač pa si privoščimo vsaj tri dni, da pridemo do sape. Najbolje je, če si privoščimo veliko spanja. Prav tako pa je dobro tudi veliko gibanja, hoje po gozdu (stikanje za gobami), pa tudi plavanje si je treba privoščiti. Dobro je tudi, da smo ves čas, kar ga imamo, na prostem, na zraku, kakor smo bili v dopustniških dneh.
Na sprehodih ali pri vožnji s kolesom strpamo najmlajšega člana družine, ki ga noge še ne nosijo dovolj trdno, v oprtnik, ki ga lahko sami ukrojimo iz primernega platna.
Paniran paradižnik
Potrebujemo: pol kg paradižnika, olje za cvrenje, jajce, sol, kavno skodelico piva, moko, poper, zelenpeteršilj.
Testo umešamo iz stepenega jajca, soli in kavne skodelice piva ter iz toliko moke, da se naredi gosta gladka zmes. Testo naj stoji vsaj eno uro na hladnem.
Paradižnik olupimo, lažje gre, če ga za hip potopimo v krop, in narežemo na debelejše kolobarje. Vsak kolobar pomočimo v testo in ga na vročem olju zlato rumeno zapečemo na obeh straneh. Kolobarje nato solimo, popramo in potresemo s sesekljanim peteršiljem.
J/
Ko se leta odmikajo
Ni večne mladosti in tudi lepote ne. Zato si je treba za lep videz prizadevati vsak dan sproti. Če imate občutek, da je koža uvela in nič več tako mlada, je treba neprestano spodbujati krvni obtok. To lahko storimo že zjutraj s prhanjem ali masažo ali z malce telovadbe. Če je bilo še spanca dovolj in če nimate kakih posebnih skrbi, potem svojemu videzu ob taki skrbi mirno odštejte najmanj pet let.
Najlepša obleka ne pride do veljave, če je koža v izrezu ali na ramenih ter hrbtu zanemarjena, groba. Tople in hladne obloge jo poživijo: v kopeli kožo podrgnemo z rokavico za kopanje in nato še malo kreme na dekolte. Treba je paziti tudi na držo, posebno še, če med delom ves čas sedite. Malo kroženja z rameni sprosti ramenske mišice, tako da drža ni toga in utrujena.
Še o izdajalskem vratu nekaj besed. Izdajalskem zato, ker povsem natančno pokaže leta. Le če že dovolj zgodaj negujemo razen obraza tudi kožo na vratu, lahko staranje vratu odložimo za kasnejša leta. Privoščimo mu takšno kremo kot obrazu. Umivajmo ga vsak večer. Vsak teden si pripravimo oljno oblogo, če so se začeli delati neprijetni »obroči«. Kadar hodimo, mislimo na držo glave. Enako velja za branje in vsako sedeče delo. Tudi večerno branje v postelji zareže gube v vrat/ prav tako previsoka blazina.
Mladost sama je lepa, ko pa se naberejo leta, je treba paziti na vsako malenkost, tudi na negovane nohte, na urejeno pričesko, na oblačenje in še kup malenkosti, ki pomagajo k urejenemu videzu takrat, ko se leta odmikajo.
Pleten pulover iz melirane volne, zgornji in spodnji del sta temnejša, srednji je svetal. Ovratnika ni. Barve — od temno rjave do drap.
Za poletni okras glave si morda za dopustniške dni privoščimo že pozabljeno dolgo kito iz umetnih las in če smo tako razpoloženi, dodamo še kak umeten cvet — toda samo za romantičen večer ob morju.
KAM NA IZLET, POČITNICE j
V DOLINO SOČE
Zdaj bo ae lepa vožnja čez Vršič in tudi najhitreje bomo po tej poti na Primorskem. Iz Kranjske gore po serpentinah Vršiča — ustavimo ae mogoče pri ruski kapelici, da si avto malo oddahne, — pa seveda na vrhu v Tavčarjevem domu, Erjavčevi ali poitarski koči, potem pa navzdol. Na eni izmed serpentin proti Trenti stoji Kugvjev spomenik. Kugy je bil tržaški planinec in raziskovalec Julijskih Alp in je o njih tudi pisal pesmi. Prav od njegovega spomenika je zelo lep razgled po vsej Trenti. Ko amo spodaj, zavijmo po označeni poti še k izviru Soče. Tu je tudi planinsko zavetišče. Prav od tu vodijo izhodiščne točke za visoke ture na Triglav, Mangart, Jalovec in sosednje vrhove Julijskih Alp. Zanimiva je arhitektura Trente: vse stare hiše so krite s skodlami. Če se vam ne da naprej, kajti na lepih travnikih okrog Soče je lepo posedeti, si lahko napravite tu spodaj majhen piknik, ali pa ae sprehodite po divje romantičnih trentarskih poteh, ki vodijo k vrhovom. Trenta je domovina drznih lovcev na srnjad in gamse, ki še danes privlači mnoge lovce, ribiče pa soška postrv.
V BOVEC
Bovec je danes najpomembnejši in že svetovno uveljavljeni turistični center v zgornji dolini Soče. Ima 483 m nadmorske višine in kljub temu, da je med visokimi gorami, ima milo podnebje. Prav do sem je namreč čutiti vpliv morja. Številni oleandri, ki se zdi, da cvetijo vse leto, krasijo hiše. Sploh je mesto vse v cvetju. Naselje je nastalo ob rimski cesti, ki je vodila preko Predila v Norik. Dolina je ohranila mnogo spomenikov na prehode Napoleonovih vojsk. Največ spomenikov pa ima Iz prve svetovne vojne, ker je dolgo časa potekala preko te pokrajine fronta med Avstrijci in Italijani. Znani so strašni boji na Rombonu nad Bovcem, na kar spominja velik spomenik na Čukli. Lep je iz Bovca sprehod v 2,5 km oddaljeno vas Čezsoča, kjer je spomenik partizanskemu junaku Ferdu Kravanji-S katarju. Skozi Vodenca in Jablance vodi pot na planino Golobar v višino 1254 m (3 ure). Bližnja vas Soča je izhodišče v krasno dolino Lepeno in na Bovški Grintavec. Slap Gtjun nad Plužno je oddaljen 45 minut, od tu na Poljance (646 m) z lepim razgledom po vsej Bovški dolini ali pa dalje do struge Boke v višino 731 m, kjer pada slap Boka v globino 60 m.
Mimo vojaškega pokopališča se pride v dolino Koritnice, in naprej do trdnjave Kluža (5,5 km) ki je bila zidana leta 1613 za obrambo pred Turki in obnovljena v začetku prejšnjega stoletja. Tu je tudi odcep v samotno dolino Bavščice.
No, iz Bovca se lahko vzpnete tudi na Kanin, naš najdražji smučarski center, kjer pravijo, da se še da smučati.
V LOG POD MANGARTOM
Ču nadaljujete pot po dolini Koritnice, pridete do Loga pod Mangartom. Tik za vasjo se začne dvigati cesta na prelaz Predil najprej do vaai Strmca, kjer so v zadnji vojni Hitlerjevi nacisti
postrelili vse moške (8 km), nato do odcepa znane gorske avtomobilske ceste na sedlo Mangarta v višini 2082 m (16Jcm od Loga), kjer je planinsko zavetišče in prečudovit razgled na Belo peč in Belopeška jezera na italijanski strani.
V vasi Log pod Mangartom je ohranjeno veliko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne in mogočen spomenik avstrijskim braniteljem fronte na Rombonu.
Log je tudi izhodišče za visokogorske ture: na Mangart, Jalovec, na verigo Oltarjev, na Rombon in Jerebico.
SOBOTNI POLET V PULO
Se vedno teče veriga poletov ob sobotah na kopanje v Pulo, ki jih organizira Turistična agencija Aerodrom Brnik — Pula. Odhod je zjutraj ob 6.50 z Brnika, po pristanku v Puli še kratek ogled mesta in potem vožnja do Medulina, kjer je kopanje ob lepem vremenu zunaj v morju, ob slabem pa v hotelskem bazenu. Kosilo je v hotelu Belvedere, večerja pa na puljskem letališču. Na Brnike priletite ob 20.55 zvečer. Za soboto, 27. avgusta, imajo na voljo še nekaj mest. Bodo pa poleti še ves september. Cena: 399 din. Informacije dobite na telefonski številki 22-347.
LETOVANJE NA l2U IN V ZADRU
de imajo pri Turistični agenciji Aerodrom Ljubljana — Pula nekaj prostih mest za letovanje na Ižu, otoku blizu Zadra in v Zadru samem, v hotelu Borik. Zdaj bodo veljale že posezonske cene, ki so občutno nižje od sezonskih. Tudi za ta letovanja dobite informacije na tel. številki 22-347.
od vsepovsod
LPETOUR
Domiselna tatica
Nenavaden trik si je zamislila neka Angležinja, da je prišla do 1200 dolarjev vrednega prstana. V zlatarno je pripeljala skupino otrok, ki so tu izpustili goloba. Medtem ko so prodajalci lovili preplašeno žival, je ženska mirno segla po prstanu in odšla.
Nbconovi dokumenti v arhivu
Magnetofonski posnetki razgovorov bivšega predsednika ZDA Richarda Nixona z najbližjimi sodetavci bodo, kot kaže, še ostali skrivnost. Te dni so jih iz Bele hiše prenesli v arhiv vlade ZDA, kjer se bodo odločili, kaj bo javnost lahko zvedela in kaj ne.
Umazani neapeljski lokali
Policija je pred kratkim v svetovno znanem turističnem Neaplju zaprla 63 restavracij, za katere so sanitarni inšpektorji menili, da nimajo niti najosnovnejših pogojev, kar se čistoče tiče za prodajanje hrane.
Dvakrat peterčki
V hongkonški bolnišnici sta v ponedeljek umrla še zadnja od peter-čkov, ki jih je prejšnjo sredo rodila Francozinja Helen Roche. Iz iranskega glavnega mesta Teherana pa sporočajo, da je neka vaščan-ka v severozahodnem Irani rodila peterčke, kipa se dobro počutijo.
Nadstropne zgradbe že pred tisočletji
Sovjetski znanstveniki, ki izkopavajo v bližini vasi Stare Kukonjesti v sovjetski Moldaviji, so ugotovili, da so tamkajšnji prebivalci še pred šest tisoč leti gradili dvo- in trinadstropne hiše.
Objestnost — Kranj — Predsednik hišnega sveta Gosposvetske 19 v Kranju nam je povedal, da so se ponoči s četrtka na petek (z 11. na 12. avgust) neznani objestneži lotili oken in šip na vhodnih vratih in kleti. Menda so razbili, kar se je pač razbiti dalo. Ker pa jim očitno to ni bilo dovolj, so se lotili še mizice in poteptali zelenico. Njihova objestnost je bila potem kot kaže potešena ... Klavrno zmagoslavje ...! — A. Z. — Foto: F. Perdan
Petek, 19. avgusta 1977
gorenjski kraji in u udje, nagradna križanka, šahovski krožek,
Glas — 9. stran
Črtomir Zoreč:
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
1	2	3	4	5	6				7	8	9	10	11	12
13						14		15						
16					■		18		■					
tO			■		22				23		■	24		
	25		26	m	27					■	28			
		29		30				31		32				
	33						34			35			36	
37						38		39		40				41
42			■		44				45		■	46		
47		■	48					49			50	■		
52		53						54				55		
56									57					
VODORAVNO: 1. nekdanje mesto v Palestini, 7. prenehljaj, pavza, 13. prevozni splav, 15. ilustriran koledar z vremenskimi napovedmi za vse dni leta, ki ga sestavljajo pratikarji, 16. desni pritok Donave na Bavarskem, v katero se izliva pri Ulmu, 17. ime pevke narodno-2«bavnih melodij Prodnikove, 19. zaprta poklicna ali družbena skupina, 20. reka, ki teče skozi Crno goro, Srbijo in Bosno, desni pritok Drine, 21. zorite, 24. zaradi Golfov proslula tovarna avtomobilov iz Sarajeva, 25. sosledje dogajanja, ki ga izkušamo kot preteklost, sedanjost in prihodnost, 27. ime češkega pisatelja Cupka, 28. zahodnoevropski veletok, 29. Rom, 31. kamnina, sestavljena iz drobnih zrn gline in apnenca ali dolomita, surovina za cementarne, 33. znana modna hiša v Parizu, 34. tona, 35. sveta ptica starih Egipčanov, 37. spopad oboroženih sil, 38. sumničenje, 40. Petrarcova oboževalka, 42. starožidovski kralj, 43. voda pri poplakovanju, 46. droben pesek, razpadli delci kamnen, melišče, 47. kratica za nogometni klub, 48. japonska reka na otoku Honsu, ki se blizu Nagove izliva v zaliv Ise, 49. robec, naglavno pokrivalo, 51. kratica za Narodno banko, 52. stalno bivališče, 54. krajša znanstvena razprava, skica ali osnutek, 56. nekdaj sodni pisar, 57. prebivalec nekdanje azijske države.
NAVPIČNO: 1. slog, 2. mladič pri orlu, 3. obmorska pokrajina v SR Hrvaški, 4. sprednji del Voza, 5. avstrijski oceanograf in klimatolog, 6. kratica za atletski klub, 7. avtomobilska oznaka za Prištino, 8. mlinski žleb, 9. grška črka, 10. latinski izraz za misterij, srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz biblije, 11. njegovovo število označuje mešanico ogljikovodikov v nafti, 12. otok blizu vzhodne obale Jave, 14. vrsta trpkega kraškega vina, 15. opazna plošča, lesen stenski opaž, 18. župan na našem ozemlju pod Francozi, 22. stara "»era na Bližnjem vzhodu, 23. prejšnja kratica naše armije, 26. utrjen grič v severovzhodnem delu Jeruzalema, tudi glavno mesto kantona Valais v Švici, 28. blago, 30. •»ajhna grapa, 32. gorska gmota v Bernskih Alpah v Švici, 33. zaključni del skoka, 34. tok, etui, 36. občine, soseske, 37. ime operne pevke Gerlovičeve, 38. slovnični pojem, 39. koračnica, 41. kraj v zahodni Romuniji pod goro Gilau, vzhodno od Bihorului, 44. osje gnezdo, 45. Vrhnje oblačilo menihov in redovnikov, 48. kdo v esperantu, prva črka je K, 50. ljubkovalno moško ime, 53. Mito Trefalt, 55. znak za kemično prvino iridij.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Prve poteze
Kmetovi obeti v osnovni končnici
Ce povzamemo dosedanji prikaz osnovnih končnic, vidimo, da dama in trdnjava lahko matirata, seveda ob pomoči kralja, medtem ko lovec ali skakač in celo par skakačev tega ne zmorejo. Preostane nam še vpogled v možnosti osnovne kmečke končnice; kmet se namreč lahko pretvori v figuro, vzemimo v damo ali trdnjavo, ko irodre na nasprotnikovo osnovno vrato. / kmečki končnici moramo torej kmeta najprej pripeljati do mesta pretvorbe in nato sledi postopek matiranja. Vendar pa to ni vedno enostavno in v nekaterih položajih nam nasprotnik celo lahko prepreči naj namen ter izsili neodločen rezultat.
nasprotnikovega kralja. Ce je črni npr. na potezi in lahko igra s kraljem v kvadrat, potem tudi ujame kmeta na njegovi poti do pretvorbe. Seveda pa je izid odvisen tudi od položaja belega kralja (gl. diagram 68).
Diagram 52
Beli dobi, če črni kralj ni znotraj dvojnega kvadrata a5-a8-d8-d5 in d5-d8-g8-g5; če pa j« kralj v uokvirjenem delu šahovnice, je remi.
Diagram 62 prikazuje kmeta na šahovnici in njegove možnosti glede na položaj
Diagram 68
Poglejmo rešitev primera na diagramu 53. Črni je na potezi.
1. ... Kg4
Kralj stopi v kvadrat.
2. Kb4 Kf5
3. Kc5 Ke6
4. Kc6 Ke7
5. d51 Kd8
6. Kd6!
Odločilno! Beli kralj je stopil v bližnjo opozicijo črnemu in ga na ta način prisili, da zapusti polje d8.
6. ... Ke8
7. Kc7
Beli sedaj nadzoruje polje d8 in s tem zagotavlja uspešno napredovanje kmeta. 1. ... Ke7
8. d6 + in kmet gre neovirano na osmo vrsto do polja d8, kjer se bo pretvoril v damo ali trdnjavo. Črni je izgubljen.
dr. Srdjan Bavdek
Stavkajoči gasilci
Kako hudo je, če nočejo »delati« gasilci, kaže primer v mestecu Dayton v ameriški zvezni državi Ohio. V požaru, ki je izbruhnil v času gasilske stavke in zajel mestno četrt, je dvajset družin ostalo brez strehe nad glavo.
Dinozaver
Kitajski arheologi so v pokrajini Sečuan odkrili doslej edini izredno °hranjeni skelet dinozavra-mesojedca. Menijo, da je dinozaver živel pred 150 bilijoni let, v času pozne jure.
Umrl izumitelj teleprinterja
V Canaanu v ZDA je v 101. letu življenja umrl oče teleprinterja Edward Kleinschmidt. V ZDA so izdelali prve teleprinterje 1914. leta, uporabljati pa so jih začeli po prvi svetovni vojni.
Vročekrvni zaljubljenec
22-letni tirolski pastir bi rad čimprej k svojemu dekletu v planinsko stajo. Prosil je vaško babico, da bi ga odpeljala tja, pa je odklonila. Fant je zgrabil kuhinjski nož in žensko prisilil, da ga uboga. Še preden pa je zaljubljeni pastir prišel do dekleta.sta ga ukrotila mlekar in hribovski kmet in ga pridržala, dokler ni prišla policija.
Rešitev nagradne križanke z dne 12. avgusta: 1. elan, 5. Mihec, 9. soda, 13. monopol, 15. merilec, 17. animato, 18. ikonica, 19. čl , 20. Novi Sad, 22. VE, 23. anis, 25. Rivas, 26. lina, 28. Minas, 30. Kar, 31. cinik, 32. IK, 33. lok, 35. pav, 36. JT, 37. kolar, 39. torek, 41. klan, 43. Peter, 45. cola, 48. Ren, 49. Diderot, 51. mer, 52. Aralica, 54 etiketa, 56. solinar, 57. napotek.
Prejeli smo 101 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Gašper Peklaj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 32; 2. nagrado (60 din) Gvidon Kavčič, 64202 Naklo 157; 3. nagrado (50 din) Gorazd Gabrič, 64000 Kranj, C. 1. maja 65. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitve pošljite do torka, 23. avgusta, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din
izbrali s/no za i as
Iz tanjšega, a kompaktnega jerseva je
tale poletna dvodelna obleka VENECIJA iz ALMIRE, ki jo bomo z bluzo spodaj lahko nosile še daleč v jesen. V Almirini industrijski prodajalni v Radovljici jih imajo v zelenem, oranžnem, rumenem in lila melanžu. Material je 80 % bombaž, ostalo pa druga vlakna. Cena: 463 din
Zdajle je čas vlaganja raznih kompo-tov in zelenjave. Patent kozarce za vlaganje imajo v Murkinem ELGU v ; Lescah.
Cena: 11,60 din
Bogato izbiro aktovk in neresnic za šolarje imajo tudi na Kokri nem oddelku papirnice v GLOBUSU. Cena: aktovke 181,90 do 242,50 din peresnice 34,50 do 83,30 din
Pri Murkini MODI v Radovljici smo posneli tale ženski safari look kostim, ki ga bomo zaradi dolgih rokavov nosile tudi jeseni. Krilo ima gubo zadaj. Material je 100 % bombaž, barve je pa vojaško zelene in temno modre. Velikosti: od 36 do 42. Cena: 738,60 din
(32. zapis)
V 30. zapisu sem načel pripoved o nekdanjem ljubenskem župniku in priljubljenem slovenskem ljudskem pisatelju Janezu Jalnu.
R
:ak čl<
NI ŽIVEL ZAMAN
es, življenje pisatelja, ki je toliko napisal in oplemenitil s svojo besedo toliko bralcev — tak človek ni živel zaman! Izpolnil je nalogo, ki so mu jo rojenice dale v zibelko.
Preden pa pričnem naštevati in razčlenjevati, kar je mož napisal, moram začuden (in nevoljen) ugotoviti: Jalnove knjige bi ljudje še radi brali — a jih nikjer ni mogoče kupiti. Kaj naše založbe na tvegajo ponatisov? Naj jim bo v pouk smelost nekega precej neznanega, očitno zasebnega založniškega in propagandnega podjetja Avtomatika iz Ljubljane (Štrekljeva 6). Le-to je v lepi opremi in na dobrem papirju ponatisnilo leta 1973 kar tri najbolj znana Jalnova dela: Ovčar Marko, Cvetkova Cilka in Trop brez zvoncev. Skoro vsa zaloga (ne kaka »naklada«!) je bila že v prednaročilih pokupljena, kar je še ostalo, so prodale knjigarne. Danes pa Jalno-vih knjig ni mogoče več kupiti. Pa vendar naše tiskarne kar bruhajo množico prevodov vprašljivih tujih del pa tudi domače literature, tudi take, ki je nihče noče ne brati, kaj šele kupovati.
Pa ne, da bi imel literarni zgodovinar dr. Anton Slodnjak prav? Ko piše v svojem Slovenskem slovstvu (izšlo 1. 1968) na strani 420 o »prelomu v kmečki povesti«:
S krščanskimi in družbeno konservativnimi načeli osvetljeno prikazovanje kmečkega življenja, kakor so ga gojili Finžgar, Jalen, Zoreč (t.j. Ivan Zoreč, moj oče; op. Č. Z.) in njihovi posnemovalci ni bilo več zanimivo ne za mestne ne za mnoge vaške bralce. Kmečko gospodarstvo je po kratki povojni uspešnosti spet prihajalo v stisko. Beg v mesta in v industrijske kraje ter sezonsko izseljevanje so ponekod razredčili prebivalstvo, drugod pa so ljudje tonili v brezdelju. Nepremišljeno zadolževanje, potratnost in nesloga so razrahljale temelje marsikatere gruntarske in bajtarske hiše.
Tako dr. Slodnjak! Vendar pa na svojih poteh po podeželju znova in znova slišim skoro očitek, zakaj ni mogoče dobiti v knjigarnah knjig naših ljudskih pisateljev. To slišim dan za r'nem posebno v tem času, ko skušam Čim topleje predstaviti pisatelja Janeza Jalna. — Tudi za svoja pisanja, ki se izgubljajo iz tedna v teden — kot se pač izgublja časopis — moram neštetokrat pojasnjevati, zakaj se neki venec zapisov ne ponatisne v knjigi ali vsaj v brošuri. Odgovarjati morem le tako, da pri tej stvari nimam vpliva, ne moči. To je stvar komercialne pameti (ali nespameti) založniških hiš. Kajti moja -naloga je pisanje, ne pa kako vsiljevanje svoje robe ali celo barantanje.
No, res ne gre za ta moja čezvse preprosta pripovedovanja o gorenjskih krajih in gorenjskih velmožeh. Pa tudi ne za zapise o našem zamejstvu, ki ga velika večina pozna le v zvezi z nakupi ali pa kvečjemu v zvezi s pobožnimi romanji. (Poražen sem bil, ko sem povprašal nekatere romarje, ki so bili organizirano v skupini na Višarjah, če jim je kdo od vodnikov kaj povedal o Slovencih v dolini, kjer se obupno — kot utapljajoči — bore za svoj narodnostni
obstoj. Nihče jim ni ničesar povedal, tudi te podrobnosti ne, da v Ovčji vasi pod Višarjami spi Jurij Prešeren, brat pesnika. In tudi za ogled njegovega nagrobnika s slovenskim napisom ni bilo nikoli časa. Kaj šele za obisk bližnje slovenske vasi Ukve, kjer nosi skoro četrtina prebivalcev priimek Prešeren!)
JALNOVE KNJIGE
prva je Janez Jalen objavljal svoja krajša in obsežnejša dela le v revijah. Šele leta "1929 je izšla v knjigi povest Ovčar Marko, naša najlepša pastirska idila. Dejanje se dogaja v bre-geh in planinah okrog domačih Rodin.
Druga knjiga — Cvetkćva Cilka
— opisuje usodo Cvetkćve domačije na Koprivniku nad Bohinjem po prvi svetovni vojni. Izšla je 1. 1938.
— Tretja povest — Trop brez zvoncev — je izšla tik pred izbruhom druge svetovne vojne, leta 1941. V njej Janez Jalen opeva naravne lepote Bohinja, posebno sveta okrog Komne. — Slovstveni zgodovinarji so to delo ocenili kot našo najlepšo lovsko-planšarsko povest.
Mostiščarske Bobre pa mnogi bralci primerjajo kar s Finžgarjevim romanom Pod svobodnim soncem. Celo bližji so nam Bobri, saj se vse dogaja pretežno ob robeh ljubljanskega Barja. Roman je izšel v treh knjigah: Rod, Sam in Vrh. Drugič je bil ponatisnjen 1. 1956. Prvič je roman ilustriral France Gorše, drugič Milan Bizovičar.
Krajše črtice je Jalen izdal v zbirki novel Previsi (1. 1940). V reviji Lovec so 1. 1948 izhajale Sončne stene.
Vsekakor najbolj realističen a tudi najbolj trpek pa je Jalnov roman Ograd (v knjigi izšel 1. 1963). Vsebina: v letih od 1886 do 1890 je bila v begunjski ženski kaznilnici zaprta zdravnikova žena iz Gorice; kazen je prevzela nase namesto moža, ki je ponaredil podpise na menicah; izkaže pa se ob koncu povesti, da nezvesti mož ni bil vreden njene plemenite žrtve.
Povedati je še treba, da je bil Jalen tudi dober dramatik. Napisal je tri ljudske igre: Dom (1. 1923), Srenja (1. 1924) in Bratje (1. 1931). Pesnoben je igrokaz Grobovi (1. 1936), bolj burkasta pa je Lesena peč (1.1937).
Manj znano je, da je bil pisatelj Janez Jalen tudi filmski scenograf. Njegovo delo je scenarij za prvi slovenski planinski igrani film V kraljestvu Zlatorogovem. V zvezi s tem filmom še to povem, da je Janez Jalen poročil tudi oba glavna junaka: Pavlo Marinkovo (v filmu »Murka«) in plezalca Uroša Zupančiča (v filmu »Student«)!
JALNOVA ODREZAVOST
Ze kar prislovična je bila! Mož se ni nikogar bal, tudi svojih stanovsko predpostavljenih ne. Ko ga je nekoč škof Vovk pokaral zaradi neke ohlapnosti, mu je Jalen zabrusil: »Kaj pa mislite, gospod škof, kdaj pa se je še star jelen (t. j. Jalen) bal volka?« — Bila sta si škof in Jalen pač bližnja rojaka. — Ob nekem drugem škofovem obisku v Ljubnem sta si škof in župnik dajala prednost pri vratih: »No, kar naprej pojdi, saj si ti papež, jaz pa le en reven kmečki fajmo-šter!« — Za letos pa velja njegova: »To leto nas pa Bog s tepkami tepe.« Res, letos so tepke spet obilno obrodile.
Pavla Marinko iz Ljubljane in alpinist Uroš Župančič z Jesenic kot Jalnova novoporočenca. — Imena vseh treh sodijo na prve strani zgodovine slovenskega filma.
10. stran —
Glas   radijski in televizijski spored
Petek, 19. avgusta 1971
RADIO
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Veseli domaći nape vi 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Iz dela Glasbene
mladine Slovenije 14.25 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 16.45 Zabaval vas bo ansambel Moj mir S epe 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Tone Janša 20.00 Sobotna glasbena
panorama 21.30 Oddaja za naše
izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.05 S pesmijo in plesom
v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kalejdoskop
zabavnih melodij 2.03 Nočno glasbeno popotovanje križem kražem po svetu 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan
Drugi program
8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek 16.15 Z majhnimi
zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke
jugoslovanskih
avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom
Janez Gregorc
in Andrej Arnol 18.50 Svet in mi
Tretji program
19.05 Zborovska glasba
v prostoru in času 19.30 Glasovi časa 19.45 Znani skladatelji —
sloviti izvajalci 20.35 Stereofonski
operni koncert 22.30 Sobotni nočni
koncert 23.55 Iz slovenske poezije
TELEVIZIJA
20
TV Ljubljana
8.00 Profesor Baltazar,
barvna risanka 8.10 Modri plašček 8.40 Človek in zemlja 9.10 Po sledeh napredka 9.40 D. Guardamagna:
Krištof Kolumb 16.45 Nogomet
Vojvodina: Velež,
prenos 17.30 Obzornik 19.45 Brigadirski
TV studio 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski
zunanjepolitični
komentar 20.00 Feniksov let,
barvni film 22.10 TV dnevnik 22.25 625 - pregled
sporeda 22.45 Evropsko prvenstvo
v plavanju
in vaterpolo
Jugoslavija :
Nizozemska,
posnetek
iz Jonkopinga
Oddajniki ii. TV mreže:
15.30 Poročila 15.35 TV koledar 15.45 Srečanje glasbene
mladine v Varaždinu 16.45 Nogomet
Vojvodina : Velež 18.45 Glasbeni klub 77 19.30 TV dnevnik 20.00 Feljton 20.30 Vaterpolo 20.30 Vaterpolo
Jugoslavija:
Nizozemska,
prenos
iz Jonkopinga 21.20 Športna sobota 21.30 Plavanje in skoki
v vodo, posnetek
iz Jonkopinga 22.00 24 ur
TV Zagreb
do 19.30 isto kot na na odd. II. TV mreže
19.30 TV dnevnik
20.00 Humoristična oddaja
20.30 Bele sence, film
22.15 TV dnevnik
22.30 Popularne melodije 77
21
NEDELJA
21
NEDELJA
TV Ljubljana
9.15 Poročila 9.20 Za nedeljsko
dobro jutro:
Ansambla Terglav
in Henček 9.50 625
10.10 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba — konec
11.02 Otroci sveta — serija
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke Max K ruse: Leteča dvojčka 8.40 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši... 10.05 Nedeljska panorama
lahke glasbe 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru
RTV Zagreb L4.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska igra Lois Thomas: Ahilova peta 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT
— studio Sarajevo 23.05 Literarni nokturno:
C.Sirajič: Koraki 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Od arije do arije 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Ce še ne spite ... 2.03 S pevci jazza Ray Charles — Sheila Jordan 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Brahmsov
komornoglasbeni opus 4.03 Lahke note
velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.45 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega
gramofona 15.00 Petpedi 15.33 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz musicalov in
glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske
Amerike
Tretji program
19.05 Večerni glasbeni
studio 20.35 Majhen recital
organ is ta
Huberta H erga n ta 21.00 Naši znanstveniki
pred mikrofonom
dr. Lojze Marinček 21.15 G.Verdi: Odlomki
iz opere Traviata 23.00 Vaši priljubljeni
skladatelji za klavir 23.55 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK
22
Prvi program
4.30 Dobro jutro
11.30 Kmetijska
oddaja (Bg) 12.25 Jonkoping: evropsko
prvenstvo
v vaterpolu — prenos srečanja Jugoslavija : Španija (EVR) pribl. ob 13.15 Poročila 14.27 Igre brez meja 15.55 Jonkoping: evropsko prvenstvo v plavanju
- prenos (EVR) 17,30 Okrogli svet 17.45 Dicieland iz Prage
- 1. del 18.15 Poročila 18.20 Sandokan -
serijski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 S. Stojanovič:
Več kot igra -
nadaljevanka 20.55 Skrivnosti J adrana:
Unije, otrok,
ki izginja 21.25 TV dnevnik 21.40 Mornar — zabavno
Šlasbena oddaja portni pregled (Bg) 22.40 Univerziada v Sofiji (Sa)
Oddajniki II. TV mreže
17.25 Konjske dirke 18.10 P. Mascagni:
Cavalleria Rusticana
- opera 19.30 T V dnevnik 20.00 Celovečerni film 21.40 24 ur
21.55 Glasbeni variete
23.05 Kronika
Dubrovni.ških poletnih prireditev
T V Zagreb
9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.25 Vaterpolo
Jugoslavija : Španija 16.55 Gledalci inTV 17.25 T V dnevnik 17.40 Klic divjine - film 19.30 TV dnevnik 20.05 F. Žižek: Ipavci 21.15 Dokumentarna
oddaja 21.45 TV dnevnik 22.05 Športni pregled 22.40 Univerziada
v Sofiji
8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic
in zgodb 9.20 Pesmice na potepu 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe
na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Melodije in ritmi
z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz tuje glasbene
folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Borisa Franka 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz
jugoslovanskih
studiev 23.05 Literarni nokturno
R. Miškor: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek
na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov
križem kra ž 13.55 Glasbena med igra 14.00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba
slovenskih avtorjev
Tretji program
19.05 Od baroka
do moderne 19.45 Dve rapsodiji 20.35 Robert Schumann:
Simfonične etude
zs kis vir 21.00 Vidiki sodobne
umetnosti 21.15 Večeri pri slovenskih
skladateljih 23.00 Iz domačega
opernega arhiva 23.55 Iz slovenske poezije
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Počitniško
popotovanje
od strani do strani 9.20 M ladi koncertant 9.40 Ljudske v solističnih
in zborovskih
izvedbah
18.05 T V koledar 18.15 Japonske pravljice 18.30 Povej mi, povej! 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje -
aktualna oddaja 21.00 Poročila 21.10 Tri — celovečerni
film
22.25 Univerziada v Sofiji
TV Zagreb
do 20.00 isto kot na
odd. II. TV mreže 20.00 G. de Maupassant:
Gospa Baptiste —
1 del
20.50 Mostovi - struški
večeri poezije 21.50 Dokumentarni film 22.05 TV dnevnik
10.15
11.03
12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30
16.00 17.00 18.05
19.35 19.45
20.00
20.30
21.18 22.20
23.05 23.15 0.06 0.30 1.03
2.03
3.03 3.30 4.03
Kdaj, kam, kako in po čem
Poletni promenadni koncert
Danes smo izbrali Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam ... V korak z mladimi Glasbeni mozaik z majhnimi ansambli Vrtiljak Studio ob 17.00 Poletni sprehod z našimi solisti Lahko noč, otroci Minut« z ansamblom Franc Puhar Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra: E. Kishon: Zggy in Habooba Zvočne kaskade Skupni program JRT — studio Beograd Literarni nokturno Popevke se vrstijo Dixieland parada Popevke za vse Iz simfoničnega opusa Antona Brucknerja Kaleidoskop zabavnih melodij Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru
Drugi program
9.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.30 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Kiosk s ploščami 17.40 Z ansamblom
Dečo Zgur 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba
na našem valu 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev
Tretji program
19.05 Slovenski samospevi
z novih posnetkov 19.30 Znanost in družba 19.45 Iz slovenske
operne literature 20.35 Motivi razpoloženj
v zborovski glasbi 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Koncertna srečanja 23.10 Sezimo v našo
diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ob lahki glasbi 9.40 Za poj m o pesem
10.15 Kdaj, kam, kako in po čem
11.03 Po svetu glasbe
TV Ljubljana
18.00 Obzornik
18.15
18.45 19.15 19.30 20.00
20.55
21.30
22.00
Pika Nogavička — serijski film Oktet bratov Pirnat Risanka TV dnevnik Novele Grahama Greena — nanizanka Iz koncertnih dvoran — CkGounod: Simfonija MarcOgeret — glasbena oddaja TV dnevnik
Oddajniki ii. TV mreže
18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Majhna čudesa
velike narave 18.30 Beli delfin 18.45 Nomus 76 -
glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 M. Krleža:
Michelangelo
Bounarotti —
gledališka predstava 21.30 24 ur 21.40 Muppetshow
12.10 Veliki zabavni
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Igral bo Pihalni
orkester švicarskega
radia
13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske
glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma
iz dnevnika
Marka Avrelija 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz slovenske,
jugoslovanske
in svetovne
zborovske glasbe 18.30 Iz DeFallove
skladateljske
zapuščine 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Mladi levi 20.00 Glasbeni večeri
RTV Ljubljana 22.20 S festivalov jazza —
Heidelberški
jazzovski dnevi 23.05 Literarni nokturno
- S. Hamiti: Kolika 23.15 Revija
. ^jugoslovanskih
pevcev
zabavne glasbe 0.05 L. M. Skerjanc:
Druga simfonija 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči
in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Razpoloženja
v klavirski literaturi 3.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 4.03 Lahke note
velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 S solisti
in ansambli JRT 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske
produkcije
zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij
Tretji program
19.05 Večerni concertino 20.00 Musica noster amor
(Heinrich SchUtz) 20.35 Poje
mezzosopranistka . Grace Bumbry 21.30 FranzLiszt:
Dve koncertni etudi
So Paganiniju odobni literarni portret Peter Handke
22
PONEDELJEK
tv Ljubljana
18.05 Obzornik
18.20 Čudeži živalskega
sveta — serija 18.45 Mladi za mlade (Sa 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 I.Cankar: Hlapci -
predstava SLG
Maribor 21.40 TV dnevnik 21.55 Mozaik kratkega*
filma'. Oko sliši
in uho vidi
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Poročila
ta teden na TV
Sobota
Robert Aldrich velja v filmskem svetu kot avtor izrazito »moških« filmov. Navadno so to napete pustolovske zgodbe skupine mož v nenavadnih, nevarnih okoliščinah. Tak je tudi nocojšnji film FENIKSOV LET. Gre za prikaz skupine mož, potnikov v letalu, ki mora zaradi okvare prisilno pristati sredi puščave. Letalo je neuporabno, zaloge hrane in pijače so omejene, po presoji pilota in drugih potnikov pa najbližja naselbina tri tisoč kilometrov daleč... — Igralska zasedba je odlična: James Stewart, Richard Atten-brough, Peter Finch, Hardy KrUger, Ernest Borgnine, George Kennedy in drugi.
Ponedeljek
čudeži Živalskega sveta je nova serija
poljudnih dokumentarnih filmov, ki je nasledila špansko serijo Človek in zemlja. 25-minutni filmi bodo govorili o problemih in skrivnostih živali. Avtorji so se živalim in njihovemu osnovnemu načinu življenja približali z nove, presenetljive plati.
Režijska interpretacija Igorja Pretnarja želi z novega zornega kota odkrivati tiste prvine v idejno vsebinski sferi Cankarjevih hlapcev, ki omogočajo, da v novi luči spoznavamo posebne razsežnosti tega besedila. Pretnar uprizoritev dosledno podreja svoji viziji besedila in v skladu z njo začrtuje idejno interpretacijo likov, tako da je predstava predahnjena z njegovim razumevanjem tega besedila.
Sreda
Najdaljši film oddaje spekter tokrat prikazuje delo raziskovalcev na Antarktiki. Ta ledena pustinja predstavlja vir novih znanstvenih dognanj in pa seveda vir naravnih bogastev.
Četrtek
LDR Korejo bo v kratkem obiskal predsednik Tito in ob tej priložnosti bo naša televizija objavila oddajo o tej »deželi jutranje tišine«. To je ena tistih držav, ki kljub težavam vztraja na svoji poti graditve socializma in je pri tem dosegla že pomembne uspehe.
J.
22.00 Razgledi po sodobni glasbi
23.40 Milan Stibilj.
Indijansko poletje Komorni ansambel dirigira Anton Kolar
23.55 Iz slovenske poezije
ČETRTEK
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Počitniško po
popotovanje
od strani do strani 9.20 Počitniški pozdravi 9.40 V družbi malih
vokalnih ansamblov 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Uganite, pa vam
zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Koncert za mlade
poslušalce 14.40 Mehurčki 15.30 Melodije in ritmi
z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 • 18.05 Recital
mezzosopranistke
Cvetke A hlin
in baritonista
Vladimira Ruždjaka 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Milan Ferlež 20.00 Četrtkov večer
domačih pesmi
in napevov 21.00 Literarni večer —
Lirika skozi čas 21.40 Lepe melodije 22.20 Gneg v domači
izvedbi 23.05 Literarni nokturno
— E. Javes:
Strah pred časom 23.15 Paleta popevk
in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Z opernega
in koncertnega odra 2.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč -
Milj Jackson —
Shirley Scott 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami
r) Jugoslaviji Plesnim orkestrom RTV Ljubljana
Ameriška filmska uspešnica M.A.S.H. režiserja Roberta Altmana je sicer izrazita komedija z izrednimi dialogi, pa vendar smeh, ki ga sproža, le ni čisto sproščen. Humor je preveč obešenjaški, proti-vojna poanta premočna. Glavni junaki filma so namreč trije prijatelji-zdravniki, ki v težavnih pogojih korejske vojne operira/o, v prostem času pa preganjajo lepa dekleta, predvsem bolničarke. Njihova otopelost, brezčutnost pri delu in v odnosu do življenja nasploh, predstavljajo svojevrsten protest proti vojni, ki iz ljudi ustvarja brezčutne robote. — V glavnih vlogah so zaigrali: Donald Sutherland, Elliot Gould, Tom Skeritt.
22.10 Skrivnosti morja 23.00 Univerziada v Sofiji
tv Zagreb
do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže
19.30 TV dnevnik
20.00 Koreja - 1. del
20.45 Akcije: Turizem
20.55 Risanka
21.05 Zadnja zima — film
21.50 TVdhevnik
22.10 Zabava vas
Stanley Baxter
TV Ljubljana
18.05 Obzornik
18.20 Spekter
18.50 I. Stravinski: Petruška — odlomki iz opere
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Film tedna: M.A.S.H. -ameriški film
21.55 TV dnevnik*
22.10 Včeraj, danes, jutri: Odporništvo italijanskega ljudstva — 3. del
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Poročila ...18.05 T V kplednr
18.15 Daljnogled 18.45 Narodna glasba 19.15 Test
19.25 Zurich: Mednarodni atletski miting — prenos
22.20 Univerziada v Sofiji
23.05 24 ur
TV Zagreb
do 19.15 isto kot* na
odd. II. T V mreže
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Divja reka - film
21.45 TV dnevnik
22.05 Lov na morske pse — dok. film
18.00 Čustveni svet
računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi
zabavnimi orkestri
Tretji program
19.05 Kaj si za spored pesmi izbirajo jugoslovanski zbori
19.30 Zunanjepolitični feljton
19.45 G.B. Pergolesi: Odlomki iz opere Zaljubljeni bratec
20.35 Vprašanja
telesne kulture
20.40 Z VIII. festivala baročne glasbe v Mariboru 1976
21.35 L. van Beethoven: Trio za godala, op. 9, št. 2 v D-duru
22.00 Glasbeni klub
23.55 Iz slovenske poezije
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Počitniško
popotovanje
od strani do strani 9.20 Parada orkestrov 9.40 Iz glasbene tradicije
jugoslovanskih
narodov in
narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Po Tanjinih poteh 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe
vam igrajo 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica
Miča in Borut
Lesjak: Vesele cokle 14.14 Naši umetniki
mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo
15.35 15.45 16.00 17.00 18.06 1935 19.45
20.00 21.15
22.20
23.05 23.15 0.05 1.03
1.30 2.03
2.30 3.03
3.30 4.03
Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Mesta prijatelji Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Jožeta Krežeta Stop pope 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Simfonične pesnitve in Capriccio Nočni znanci Mojstri jazza Charles Lloyd Revija popevk L. van Beethoven: Godalni kvartet v C-duru Paleta akordov Majhni ansambli
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel
ob Mediteranu 14.00 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Sterojazz 18.40 Glasba za vsakogar
Tretji program
19.05 Od premiere
do premiere 20.15 Z jugoslovanskih
koncertnih odrov 21.35 V nočnih urah 22.30 Mednarodna
radijska univerza 22.40 Iz manj znane
operne literature 23.55 Iz slovenske poezije
TRZNI PREGLED
jesenice
Solata 10,20 din, cvetača 14,40 din, korenček 11,65 din, česen 25,65 din, čebula 7,20 din, fižol 14,40 din, pesa 5 din, kumare 4 din, paradižnik 8,10 din, paprika 8,90 din, slive 10,90 din, jabolka 10,70 din, hruške 1335 din. grozdie 12 do 1335 din. pomaranče 16.70 iftn limone 20,25 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,78 din, kaša 12,47 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,56 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 430 din, jajčka 2 do 2,20 din, krompir 4,25 din
KRANJ
Solata 10,50 din, špinaCa 18 din, cvetača 15 din, korenček 10 do 12 din, česen 30 din, čebula 8 do 10 din, fižol 12 din, pesa 10 do 12 din, kumare 4 do 6 din, paradižnik 8 din, paprika 14 do 15 din, slive 10 do 12 din, jabolka 9 do 10 din, hruške 15 do 16 din, grozdje 14 do 16 din, žganje 56 din, med 50 din, pomaranče 14 din, limone 20,25 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 7 din, kaša 17 din, surovo maslo 58 do 60 din, smetana ■ 30 din, skuta 18 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 12 din, orehi 150 din, jajčka 2,20 din, krompir 4 do 5 din, lubenice 10 din, breskve 18 do 20 din, buče 12 din
tržič
Solata 14 din, špinača 8 din mer., cvetača 20 din, korenček 12 din, česen 30 din, čebula 10 do 12 din, fižol 16 do 18 din, pesa 8 do 10 din, kumare 8 do 10 din, paradižnik 8 do 12 din, paprika 20 din, slive 14 do 16 din, jabolka 12 din, hruške 18 din, grozdje 16 do 18 din, buče 10 do 12 din, pomaranče 14 din, limone 24 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna moka 8 din 1, kaša 20 din 1, smetana 8 din mer., skuta 26 din, sladko zelje 6 din, jajčka 2 do 2,20 din, krompir 5 do 6 din
Oddajniki ii. TV mreže
18.00 Poročila
18.05 T V koledar
18.15 Mali odred
18.45 Odgovor na vse
19.30 TV dnevnik
20.00 A. Huxley: Kontrapunkt življenja — nadaljevanka
20.50 24 ur
21.00 Skrb za potomstvo
— dok. film 21.15 Univerziada v Sofiji 22.00 DickCavett vam
predstavlja
TV Zagreb
do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže
19.30 TV dnevnik
20.00 Koreja - 2. del
20.35 Zabava vas Bennv Hill
21.00 Svet 1900-1939
21.55 TV dnevnik
22.10 Koncert ansambla s solisti Veneti
TV Ljubljana
18.00 Obzornik
18.15 Profesor Baltazar
risanka 18.25 Glasba z obrobja
18.45
19.15 19.30 19.55 20.05
21.05 21.46 22.35
Brigadirski TV studio (Tg) Risanka TV dnevnik Tedenski komentar D. Guardamagna: Krištof Kolumb — nadaljevanka Razgledi: Kot drevesce Policijske zgodbe — serija
TV dnevnik
Oddajniki ii. TV mreže
18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Ulica sezam 18.45 Brigadirski
TV studio 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarni film 21.00 24 ur 21.05 Varaždinski
baročni večeri 22.05 Univerziada v Sofiji
TV Zagreb
do 19.30 isto kot na
odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Cas in sanje —
zabavna oddaja 21.15 Serpico -
serijski film 22.00 Človek in čas:
Ivica Matic 22.35 TV dnevnik
IZ PAVLIHE
25
ČETRTEK
T V Ljubljana
J 8.00 Obzornik 18.15 Pustolovci — serija 18.45 Modri plašček -
serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Prijatelji in sosedje
— nanizanka 20.33 Dežela jutranje tišine —
dokument, oddaja 21.23 Svet 1900- 1939 -dokument, oddaja 22.15 TV dnevnik
K  t   i  *   «   *   i   4 .1
- Naj pohitijo tisti od televizijo, ne |np|em več držati! ,
Izredna prilika
40-50 % cenejše
Kranj nudi v prodajalni
konfekcija na Klancu, Vodopivčeva 2
najnovejše modele moških oblek (s.telovnikom) po enotni tovarniški ceni 1.155,05 dinarjev in moške hlače po 281,20 din.
Prodajalni Konfekcija na klancu in Pe-pelka, obe v VodopivČevi ulici, imata stalno zalogo damskih, moških in otroških oblačil z malimi napakami. Blago je zaradi tega občutno cenejše.
Pridite in se prepričajte!
J
Izredna prilika
Posredujemo prodajo karamboliranih vozil:
1. osebni avto RENAULT 4
leto izdelave 1976, 10.000 prevoženih km. Začetna cena 15.400 din.
2. osebni avto RENAULT 4 TL
leto izdelave 1977, prevoženih 7000 km. Začetna cena 36.700 din
3. osebni avto ZASTAVA 750
leto izdelave 1970, prevoženih 106.000 km. Začetna cena 2.500 din.
4. osebni avto ZASTAVA 101
leto izdelave 1976, prevoženih 11.00 km. Začetna cena 15.000 din.
5. osebni avto ZASTAVA 101LUX
leto izdelave 1976, prevoženih 12.000 km. Začetna cena 18.000 din.
Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure na Zavarovalni skupnosti Triglav Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 24. avgusta 1977, do 12. ure
Zavarovalna skupnost Triglav Kranj
NOVO V KAMNIKU
Lipa Ajdovščina
trgovsko podjetje
k®cna
Kamnik
in
Kočna Kamnik
sta odprli novo trgovino v Maistrovi ulici
Preden se od/očite za nakup, si oglejte izbiro pohištva iz kolonialnega programa TEN-NESSEE in proizvodnih programov DOM U S 2000 in NOR D, kuhinje LUCIJA — variant, forma, Tanja variant in drugo.
V avgustu izredno ugodne cene. Potrošniški kredit do 30.000 din odobrimo takoj — polog 20%.
Pričakujemo vaš obisk in se priporočamo!
Zlati jubilej gasilskega društva
Gasilsko društvo Bukovica v Selški dolini je pred nedavnim praznovalo 50-letnico. V počastitev tega dogodka so pripravili gasilsko parado. V njej je sodelovalo deset gasilskih društev in pihalna godba iz Škofje Loke. Sledil je kulturni program in podelitev odlikovanj in priznanj najbolj zaslužnim članom ter zanimiva gasilska vaja s prikazom gašenja s staro ročno brizgalno in sodobnega gašenja in reševanja ljudi iz gorečih stavb.
Društvo je vseskozi dobro delalo. Ze prvo leto po ustanovitvi so imeli ročno brizgalno in začeli so graditi gasilski dom, ki je bil dograjen leta 1929. Učinkovitost obrambe pred požari se je zelo povečala v letu 1938, ko so kupili motorno brizgalno. Največ pa so napredovali v zadnjih petnajstih letih. Zgrajen je bil požarni bazen, kupljena sodobna motorna brizgalna rosenbauer in gasilski avto ter druga gasilska oprema.
Krajani Bukovice in okoliških vasi so vedno dobro sodelovali z društvom. Pomagali so pri gradnji doma in nakupih opreme, in to s prostovoljnim delom, denarjem in materialom. Veliko je pomagala tudi občinska gasilska zveza Škofja Loka. Društvo je zbiralo denar tudi s prirejanjem vrtnih veselic in gasilskih plesov. Za svojo dejavnost je društvo prejelo že dve priznanji občinske zveze. Na sektorskih tekmovanjih so bili dvakrat prvi in tudi pionirska ekipa dosega dobre rezultate.
V prihodnje je najbolj pomembna naloga društva, poleg obrambe pred ognjem seveda, obnova gasilskega doma. Vsa potrebna dokumentacija je že urejena. Krajani so se odločili, da bodo del denarja iz krajevnega samoprispevka namenili tudi za ureditev gasilskega doma. Organizirali bodo nabiralno akcijo, pomagala pa bo tudi požarna skupnost Škofja Loka. . N.Štibelj
Potrebujejo nove cevi
Žeje — Gasilsko društvo Žeje — Bistrica v KS Naklo praznuje letos 40-letnico ustanovitve in dela. Ob startu je imelo 23 članov, od katerih jih pet še vedno aktivno dela v društvu in so jim letos v zahvalo in priznanje za • dolgoletno delo podelili posebne značke.
Delo društva je bilo vsa leta, čeprav so imeli na voljo le skromna sredstva, dokaj uspešno. Že leta 1937 so kupili motorno brizgalno in tudi drugo potrebno opremo. Vendar vse do leta 1953 niso imeli svojih prostorov. Opremo so shranjevali v Prima vž ovi drvarnici, ki je tega leta pogorela. Ker so bili na »cesti«, so se že naslednje leto odločili za gradnjo gasilskega doma. Od leta 1962 do 1967 je bilo društvo priključeno gasilskemu društvu Naklo. Ker pa je v tem času vsa dejavnost zamrla, so se po tem letu spet osamosvojili.
Takoj po osamosvojitvi so obnovili dom in stolp. Leta 1968 je društvo že razvilo svoj društveni prapor, ki je bil kupljen s pomočjo prebivalcev vasi Žeje in Bistrica, sosednjih društev in drugih organizacij. Pred dvema letoma so kupili električno sireno, novo črpalko rosenbauer in še nekaj opreme.
Društvo ima 39 članov, od tega 9 mladincev. Sodeluje na raznih gasilskih proslavah, tekmovanjih in vajah. Da bi bili uspešni tudi pri gašenju požarov, morajo nujno kupiti nove cevi in še nekaj druge opreme. L. B.
S svečanosti 6. avgusta pred gasilskim domom r Begunjah
Zlato za begunjske gasilce
Zlato medaljo so osvojili na tako imenovani ga silski olimpiadi v Trentu
Begunje — V soboto, 6. avgusta, zvečer je bila pred gasilskim domom v Begunjah svojevrstna svečanost, ki so se je udeležili številni krajani, predstavniki domačega gasilskega društva, krajevnih družbenopolitičnih organizacij in poveljnik občinske gasilske zveze ter hkrati pooblaščeni predstavnik republiške gasilske zveze Viktor Pogačar. Zbrani so toplo pozdravili vrnitev tekmovalne desetine prostovoljnega gasilskega društva Begunje, ki je skupaj še z devetimi drugimi zastopniki iz Jugoslavije sodelovala od 1. do 5. avgusta na mednarodnem tekmovanju CTIF — na tako imenovani gasilski olimpiadi — v Trentu v sosednji Italiji. V konkurenci 150 ekip iz 17 evropskih držav jih je v kategoriji moških prostovoljnih ekip sodelovalo okrog 90. Tekmovalna desetina prostovoljnega gasilskega društva Begunje je dosegla izreden' uspeh. Osvojila je tretje mesto in po pravilih tekmovanja, ki so drugačna od športnih, tako dobila zlato medaljo. Njihov uspeh pa je toliko lepši in pomeb-nejši, saj se ujema z letošnjim proslavljanjem 95-letnice obstoja in delovanja prostovoljnega gasilskega društva Begunje.
Trener in vodja tekmovalne desetine na tekmovanju v Trentu je bil Niko Legat. Povedal je, da je njihov uspeh še posebno pomemben, saj so na primer vzhodne države zastopale na tekmovanju posebne tako imenovane selekcije najboljših iz posameznih okrožij (torej nekakšne reprezentance), medtem ko so bili begunjski gasilci vsi iz ene vasi. Razen tega pa so šele v Trentu izvedeli za nekatere spremembe v tekmovanju. Zato so dva dni trdo trenirali in
Ob sobotah
plesna glasba
v hotelu Bor Preddvor
Rezervacije miz na telefon 45-080
možne
Jesenice — V počastitev, 95-letnice industrijskega gasilskega društva in 45-letnice poklicne gasilske enote Železarne so v soboto, 6. avgusta, v prostorih gasilskega doma Železarne odprli veliko gasilsko razstavo. Na njej predstavljajo sredstva za gašenje, ki so jih uporabljali nekoč ter sredstva civilne zaščite. Najbolj zanimive so vsekakor ročne črpalke, ki so stare več kot 150 let in najnovejša naprava za gašenje, ki so jo nabavili prejšnji teden. Razstavo je odprl predsednik gasilske in reševalne enote Dušan Sikošek, po ogledu razstave pa so si udeleženci ogledali filme z drugega tekmovanja gasilcev treh dežel, ki je bilo lani v Ziljski dolini. Razstava bo v gasilskem domu odprta do 15. avgusta. Na sliki: jeseniški gasilci ob novi napravi za učinkovito in hitro gašanje. — Foto: B. B.
potem s pomočjo kolegov iz Novega mesta, ki so jim posodili potrebno orodje, tudi uspeli.
Niko Legat je začel trenirati tekmovalno skupino prostovoljnega gasilskega društva Begunje 1963. leta, ko je v društvu napredoval za poveljnika. Ze prvo leto so postali občinski in področni prvaki, kar so še danes. Trikrat so bili republiški prvaki (prvenstvo ni vsako leto), osvojili so več prvih mest na izbirnih, memorialnih in pokalnih tekmovanjih. Letos »držijo« naslov republiških prvakov iz Velenja, četrto mesto z državnega prvenstva, drugo z izbirnih tekem v Štorah in osvojili so pokal Pohorskega bataljona. Vsi ti uspehi pa so plod volje in trdega dela, saj imajo na primer na leto okrog 150 vaj. Uspehi, tovarištvo in do neke mere tudi potovanja so jim spodbuda za vse to. Njihovega dela pa seveda ne gre prezreti tudi glede »bojne pripravljenosti« v okviru splošnega ljudskega odpora. In še to povejmo, da je tekmovalna desetina iz Begunj zastopala barve Jugoslavije v svetu že drugič. Pred leti so namreč na podobni olimpiadi v Karlovcu osvojili osmo mesto.
V petnajstih letih trdega dela se je v tekmovalni desetini izmenjalo že okrog 40 mladih fantov. Nimajo težav z vzgojo in delom novih. Pogrešajo pa mentorja,' saj bi tako nedvomno lahko, dosegli še večje uspehe. Želimo jim, da bi se jim ta želja uresničila. Njihov nedavni uspeh pa nedvomno zasluži tudi javno priznanje.
M.G.
Gasilske zanimivosti
KRANJ - Komisija občinske gasilske zveze Kranj je ocenjevala znanje gasilcev industrijskega društva Sava Kranj in jim podelila odlično oceno. Savski gasilci so se predstavili z dvema desetinama in v trodelnem napadu potrdili, da so kos vsaki nalogi oziroma požaru. V društvu ne poznajo počitka. Uspešni so bili tudi na številnih zveznih tekmovanjih, na občnem zboru pa so se zavezali za ie tesnejše sodelovanje z ekipami civilne zaščite, za utrjevanje preventivnega dela in za mnozičnejse vključevanje mladih v gasilsko organizacijo.
PRIMSKOVO - Gasilci s Primsko-vega so ponosni na nekdanjega svojega člana Karla Perdiha, rojenega 5. avgusta 1920 v Velenju. Leta 1939 se je vključil v gasilsko društvo Prim-skovo in je zaradi prizadevnosti kmalu postal pomočnik poveljnika. V začetku vojne je bil zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto izdan. Okupator ga je ujel 21. marca leta 1942 in ga odpeljal v Begunje. Kljub mučenju ni ničesar izdal, zato so ga 1. julija obsodili na smrt. Se isti dan so ga s skupino drugih talcev odpeljali na mori-Šče v Moste pri Žirovnici, vendar se je Karlo Perdih, se preden je počil strel, z zvezanimi rokami pognal v globino Završnice in zbežal. Med iskanjem zveze s partizani na Mežakli je na nemškem letaku opazil imena ustreljenih v Mostah, med katerimi je bilo tudi njegovo. Karel Perdih je padel 8. septembra leta 1942 na Jelovici skupaj z narodnim herojem J ožetom Gregorčičem. Torej bo v prvih dneh septembra minilo 35 let od smrti junaškega partizana in gasilca s Primsko-vega.
LJUBLJANA - Ustanovitev poklicnih gasilskih enot po Sloveniji v začetku tega stoletja je pozitivno vplivala na razvoj gasilstva, obenem pa je povzročila tudi nasprotja med prostovoljnim in poklicnim gasilstvom. To je bilo še posebno izrazito v Ljubljani, kjer je bil oblikovan mestni gasilski urad, ki ga je vodil gasilski nadzornik oziroma načelnik. Razen tega so poklicno enoto sestavljali še vaditelj, dva šoferja, osem gasilcev in dva telefonista. Leta 1923 so ljubljanski gasilci dobili še dva nova avtomobila. Spori so se sčasoma polegli, ko je prodrlo spoznanje, da so potrebni tako poklicni kot prostovoljni gasilci, vendar je imelo gasilstvo od tega precejšnjo škodo. I. Petric1
NOVO V KAMNIKU
VENDARLE VODOVOD TUDI NA LAZIH
Gorje — Vasica Zgodnje Laze v krajevni skupnosti Gorje v radovljiški občini, tik pod obronki Mežakle, vse doslej ni imela zdrave pitne vode. Krajani so si naredili kupice in le redke so bile hiše s svojimi majhnimi zajetji. Zato so so krajani 1975. leta odločili za gradnjo novega vodovoda in na pomoč jim je priskočila tudi krajevna skupnost. Mladi pa so organizirali delovno akcijo. Vendar je nazadnje vseeno zmanjkalo denarja.
Letos pa se je za dograditev vodovoda zavzela tudi samoupravna interesna skupnost za komunalno dejavnost v občini. Tako je zdaj že znan rok, da mora voda priteči v hiše najkasneje oktobra letos. Zagotovljenih je dodatnih 300.000 dinarjev; ce bo Se kaj zmanjkalo, pa bo prispevala krajevna skupnost. Za uresničitev te akcije pa bodo najbrž tudi krajani morali prispevati kakšno prostovoljno uro; vendar pa je bilo prostovoljnih del v tem kraju že za zdaj precej.
J. Ambrožič
Lesce - V vzhodnem delu Lesc in v naselju Trata so pred nedavnim asfaltirali vse ulice, zdaj pa asfaltirajo ulice tudi v zahodnem delu Lesc in križišče pred šolo. Ta teden bodo zaceli polagati asfalt tudi v vasi Studenščice. Povsod, kjer so in Se bodo položili asfalt v krajevni skupnosti, so prej uredili tudi kanalizacijo. Tako bodo v krajevni skupnosti že letos izpolnili okrog 70 odstotkov srednjeročnega programa del. Program financirajo krajani s samoprispevkom, delovne organizacije, krajevna skupnost in turistično društvo Lesce, ki bo v petih letih prispevalo kar 45 odstotkov vseh sredstev za uresničitev srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti. - A. Z. — Foto: F. Perdan
Zasip — Kozolci so simbol Gorenjske. Med najdaljšimi kozolci pa je prav gotovo Biščev iz Zasipa pri Bledu; ob cesti Bled —Zasip. Kar 22 predelov (brane jim pravijo domačini) ima. Vsak predel je dolg 4 metre, kozolec pa 88 metrov. — J. Ambrožič
USPELA ZBILJSKA NOC
. V soboto se je na obali Zbiljskega jezera zbralo več tisoč obiskovalcev, ki so bili priča tradicionalni (17.) prireditvi Zbiljska noč. Številni lampioni po jezerski gladini in veličastni ognjemet so bili prava paša za oči, na stojnicah pa ni manjkalo jedač in pijače. Za razvedrilo je pozno v noč skrbel ansambel Tabor iz Škofje Loke s pov-cema Cvetko Lapanja in Petrom Cukmanom. -fr
Ambrož pod Krvavcem — Kdor se je te dni podal peš ali pa z avtomobilom na Krvavec, je na prehodu med .Jezercami in Krvavcem naletel na krave in planšarske hiše in koče. Krave se pasejo po bližnjih in daljnih obronkih Krvavca, pridne planšarice pa ta čas predelujejo namolženo mleko v maslo, skuto, smetano in sir.
Eno takih smo obiskali, pravzaprav nam jo je pokazal vnuček Aleksander: Ambroževo Tončko iz Ambroža pod Krvavcem. Od srede maja je že tu, kjer oskrbuje H krav, molze in predelava mleko, domov pa se bo vrnila šele tam nekje sredi septembra, ko bo na obronkih Krvavca že pihala bolj mrzla burja kot danes. Zaupala nam je, da vsak dan namolze okoli (>'() 1 mleka, nekaj od tega ga skisa za žejne in utrujene popotnike, vse drugo pa predela v maslo in skuto. Poleg krav in enega telička ji delata družbi) še vnuček Aleksander in vnučka mala Tončka, oddaja tudi .'I sobe stalnim vsakoletnim »dopustnikom«, četrto sobo ima pripravljeno za »prehodne goste«, dela kot vidimo ji ne manjka, pa tudi dobre volje ne! Mož je doma, saj ima s kmetijo dovolj opravka, pa vendar še najde čas, da kdaj pa kdaj pride na planino.
Pokrepčali smo se s kislim mlekom, ki je bilo resnično odlično, in planšarica Ambroževa Tončka je že odhitela za novimi opravki...
Več kopalcev — Bled — Kaže, da je eden od »glavnih« vzrokov, ki jih slišimo pri gorenjskih turističnih delavcih za slabše rezultate v letošnji turistični sezoni v juniju in juliju (v primerjavi z lanskima tema dvema mesecema v letu) slabo vreme. Recimo, da je tudi to del ptsnice, saj na primer v grajskem kopališču na Bledu julija obisk res ni bil takšen kot lani ta mesec. Lani so na primer od vstopnic dobili 180.000 dinarjev, letos pa Mino okrog 100.000. Ta mesec pa se j< tudi obisk v kopališču že povečal, zato pričakujejo, da bo tudi »poslovni rezultat« ob koncu meseca boljši kot julija. - B. B.
Lesce — Pogoj za varnost v železniškem prometu je dobra proga. Da vlaki lahko tudi hitro vozijo, jo je treba seveda vzdrževati. Zato delavci-ohhodniki vsak dan pregledujejo progo na Gorenjskem, posebno na odsekih, kjer je nadzor še posebno pomemben. Sicer pa lahko zapišemo, da je železniška proga na Gorenjskem ena tistih, ki sodi med dobre, čeprav je med najbolj obremenjenimi železniškimi progami v Sloveniji. Na sliki: merilca nadzorništva prog Lesce, ko nadzirata širino železniškega tira med Lescami in Jesenicami. — B. B.
Radovljica - Podoben obisk kot v kampu Šobec letos beležijo tudi v Radovljici. Kamp je blizu kopališča, do konca julija pa je bil obisk domačih in tujih gostov v njem za okrog 7 odstotkov manjši kot lani ta čas. - B. B.
Solo nadzidavajo - Osnovna šola v Bistrici pri Tržiču, čeprav Se ni dolgo od njene otvoritve, je postala zaradi hitro rastočega naselja Bistrica in okoliških vasi pretesna. Zato jo bodo nadzidali in za to potrošili ostanek sredstev zadnjega referenduma. - B. B.
Krajani Senice pri Medvodah so v nedeljo številnim obiskovalcem prikazali v povorki kmečka opravila in običaje, vozove in kmetijske stroje. V obširnem prikazu, ki jo obseg kar 47 točk. so se predstavili tudi mlatiči. — -fr
mali oglasi • mali oglasi
Ozdraviti rane v naravi
Jesenice — Jeseniška občina, predvsem samo mesto Jesenice, velja za enega najbolj onesnaženih mest v Sloveniji. Čeprav je res, da je onesnaževanje zaradi močne industrije precejšnje, pa je treba opozoriti na izdatna sredstva, ki jih je
železarna kot najhujši onesneževa-lec že vložila v očiščevalne naprave in na vse druge ukrepe, da bi preprečili še hujše onesnaževanje okolja, zraka, vode. Se vnaprej pa bo poskrbela, da bi bile Jesenice manj onesnažene.   Enaka   skrb   pa bi
Delovni planinci
Radovljica — Planinsko društvo Radovljica, ki ima prek 2100 članov, je ena najmnožičnejših društvenih organizacij v radovljiški občini in tudi med planinskimi društvi v Sloveniji je med prvimi petimi. Razen članov, predvsem mlajših, iz Radovljice, Lesc, Begunj, Lipniške -doline in drugih bližnjih krajev je v društvu precej planincev tudi iz Žirovnice, Breznice, Most in Smoku-ča v jeseniški občini.
Letos novoizvoljeni 21-članski upravni odbor, katerega predsednik je Janez Pretnar, se je takoj lotil reševanja ene največjih težav. Na treh planinskih postojankah (Roble-
kov dom na Begunjščici, Valvasorjev dom pod Stolom in Pogačnikov dom na Kriških podih v tolminski občini) bo treba popraviti streho.
Poleg skrbi za postojanke in organizirane pohode v gore je njihovo glavno delo usposabljanje mladih in izpopolnjevanje vodniške službe. Pogosto organizirajo orientacijske vodniške pohode in so s tem v zvezi dosegli že lepe uspehe na republiških in tudi mednarodnih tekmovanjih. Vsako leto organizirajo tudi množični orientacijski pohod za pokal Jelovice, ki poteka po partizanskih poteh. JR
morala biti lastna tudi vsem drugim v občini, ki tudi onesnažujejo okolje ali kakorkoli drugače povzročajo boleče rane v naravi.
Nedvomno se bo stanje izboljšalo z zemeljskim plinom, ki ne vsebuje žvepla. Jesenice se že oskrbujejo s toploto iz na novo zgrajenega toplovoda in je tako vedno manj individualnih kurišč za ogrevanje. Jesenice vsekakor morajo dobiti tudi čistilno napravo za biološke odpadke in tudi manjše organizacije, ki onesnažujejo vode, morajo poskrbeti za čistilne naprave. Zbiranje smeti in odpadkov se mora bolje organizirati, odpraviti je treba vsa divja smetišča.
Ob izdelavi urbanističnih in zazidalnih načrtov naj bi bila osnova zaščita zemlje, ki je v občini ni veliko.
Varstvo okolja pa ne bo le beseda predvsem tedaj, ko se bodo vsi občani v svojem vsakodnevnem življenju, ob razumevanju delovnih organizacij zavedali nevarnosti onesnaževanja in uničevanja in živeli v nenehni skrbi za zdravo okolje in svoje zdravo bivanje. D. S.
prodam
PEČ za centralno kurjavo, železna vrtna VRATA, BOJLER 8-litr-ski, prodamo. Staneta Žagarja 40, Kranj 5455
Zaradi selitve prodam rabljeno SPALNICO (naravna češnja). Informacije zaradi ogleda dopoldan na tel. 24-047, popoldan tel. 22-868. Stare Dita, Kranj, Zupančičeva 37
5629
Prodam KONJA, težkega 500 kg. Pogačnik, Njivica 2, Besnica 5631
Prodam dobro ohranjeno sobno POHIŠTVO. Ogled v soboto, 20.8., dopoldne. Detela, Stritarjeva 8, Kranj 5632
Prodam električni ŠTEDILNIK. Jeraj, Kidričeva 30, Kranj 5633
Prodam 24 PRAŠIČKOV, starih 6 tednov. Milan Pohar, Brezje 24
5634
Prodam ohranjeno SPALNICO z žimnicami. V. Mesec, Šorlijeva 13, Kranj, tel. 22-021 5635
Salonitno KRITINO 40 x 60, 900 kosov, prodam. Kranj, C. Kokr-škega odreda 2, tel. 21-360 5636
Prodam KRAVO, devet mesecev brejo, motorno ZAGO STIHL in lepe hrastove PLOHE. Zalog 35, Cerklje 5637
Prodam 2000 kosov ZIDAKA -novega. Zalog 62, Cerklje 5638
Prodam KRAVO s teletom ali brez teleta. Zalog 32, Cerklje 5639
Prodam PRAŠIČKE za rejo. Sp. Brnik 19, Cerklje 5640
Prodam dva PRAŠIČA za pleme po 35 kg težka. Vasca 10, Cerklje
5641
Prodam težko KRAVO v osmem mesecu brejo. Lahovče 33, Cerklje
5642
Prodam dva PRAŠIČA za rejo. Češnjevek 5, Cerklje 5643
Prodam levi »rostfrei« vzidljivi ŠTEDILNIK in gnojnični SOD, 1000-litrski.   Vopovlje   13, Cerklje
5644
Ugodno prodam malo rabljen ote-san LES za »grušt«. Štefanja gora 11, Cerklje 5645
Prodam motorno ZAGO STIHL 0.7. Urh, Virmaše 6, Škofja Loka
5646
Prodam 5 tednov stare nemške VOLČJAKE. Košenina, Papirnica 1, Škofja Loka 5647
Prodam dobro ohranjeno dnevno SOBO: 2 nizki omari, 2 kavča, fotelj in mizica (tudi po kosih). Ogled vsak dan od 18. do 20. ure. Podlubnik 39, Škofja Loka 5648
Prodam dobro ohanjen črno-beli TELEVIZOR STUTGART. Miho-vec, Novi svet 22, Škofja Loka 5649
Prodam zakonsko POSTELJO, dve jogi blazini in komodo za 900 din ter kavč in dva fotelja za 1000 din. Ogled popoldan. Markuta, Mandelj-čeva 3 a (Svabska vas) 5650
Prodam dva skoraj nova FOTELJA, avtoradio BECKER EVROPA in KINOPROJEKTOR. Tel. 21-616
novo
V LESCAH
EXPRESNA IZDELAVA AVTOMOBILSKIH IN
STANOVANJSKIH KLJUČEV
v delavnici za menjavo yum v Lescah, Železniška ulica 2 Priporočata se Jože in Stane Studen
Odprto
od 8. do 1 6. ure
Prodam KOMBAJN za pobiranje krompirja znamke EPE, dobro ohranjen. Srednja vas 24, Šenčur 5652
Prodam notranja VRATA komplet s podboji — nova — po ugodni ceni. Prelesnik, Reteče 49, Škofja Loka, tel. 064-60-309 5653
Prodam klavirsko HARMONIKO, 96-basno, 12 registrov, avto radio znamke PHILIPS ter kasetni radio znamke BROVVNI. Ostojič, Hlebce 15, Lesce 5654
GARAŽNA VRATA, dvokrilna, zgoraj zasteklena, zunanja VRATA
širine 80 cm, enake izdelave, ugodno prodam. Krožna ul. 3, Kranj, telefon 23-158 5655 KINOPROJEKTOR CHINON SOUND, zvočni, nov, rabljen VER-NON nemi in kamero ter episkop prodam. Tel. 61-032, popoldan. 5656 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW še v garanciji ter trajnožareči PECI kuppersbusch in banoviče weso. Bizjak, Vrbnje 29, Radovljica
5657
Poceni prodam ŠTEDILNIKA na trdo gorivo, levega in desnega ter električnega na štiri plošče s pečico.
Ugodna prilika. Naslov v oglasnem oddelku. 5658
Prodam GRADBENO BARAKO na Bregu ob Savi. Franc Česnik, Šorlijeva 17, Kranj 5659
Prodam PASOVE za narodno nošo in novo ročno »PREŠO« KNA-KAR. Urh Kati, Breg 77, Kranj 5660
Prodam SPALNICO. Žumer, Kranj, Ul. M. Pijadeja 8 5661
Prodam SADIKE zimzelenega LI-GUSTRA za živo mejo. Nova vas 1, Radovljica 5662
Prodam suhe smrekove PLOHE 5 cm. Sp. Bela 3 5663
Prodam KRAVO, ki bo konec meseca drugič telila. Jezerska c. 93, Kranj 5664
Prodam večjo količino obdelanih leskovih DRŽAJEV za lopate. Lan-covo 46, Radovljica 5665
Ugodno prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO - 345-litrsko, Gorenje. Naslov v oglasnem oddelku.
5666
Prodam motorno REPOREZNI-CO in MOPED. Frelih, Sp. Bitnje 66
5667
Prodam PUNTE in BANKINE. Rogelj Franc, Drolčevo naselje 21, Kranj, Orehek 5668
DIRKALNO KOLO PINAREL-LO, odlično ohranjeno, prodam. Logar, Zabnica 73, tel. 44-540 5669
Prodam mladega KONJA ponv in KRAVO s tretjim teletom. Pre-doslje 1 5670
Prodam HARMONIKO, 3-vrstno, trikrat »glaženo«, skoraj novo in dolgo POROČNO OBLEKO, belo, št. 42. Naslov v oglasnem oddelku
5671
Poceni prodam električni ŠTEDILNIK in dve PEČI na olje. Valant, Golnik 45 5672
Prodam dvodelno OKNO, novo, z leseno roleto. Partizanska pot 11, Kokrica 5673
Prodam dve KONZOLNI DVIGALI in nov BETONSKI MEŠALEC. Zg. Brnik 81, Cerklje 5674
GARAŽNA VRATA, nova, 200 x X 230 zidarske mere, kompletno z okvirjem in okovjem prodam. Cena 2300 din. Dorfarje 5, Zabnica 5675
Prodam KRAVO z mlekom. Vrbnje 3, Radovljica 5676
Prodam ukoreninjene LIGUSTER in PUŠPAN sadike. Gorenja Sava 28, Kranj 5677
Po zelo nizki ceni prodam dobro ohranjeno OMARO za dnevno sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 5678
Prodam po ugodni ceni 30 kv. m keramičnih PLOŠČIC, 2xžganih, primerne za oblogo balkonov. Topo-riš, Srednja vas 21, Gorice 5679
Prodam dvakrat zasteklena BALKONSKA VRATA z dvodelnim oknom in roleto ter dve okenski polici. Dijak, Trojarjeva 10 a, Kranj, Stražišče 5680
Prodam dobro ohranjen črno-beli TELEVIZOR EI NIŠ. Cena po dogovoru. Pikelj, Planina 2, Kranj
5681
Prodam trajnožarečo PEČ EMO PLAMEN. Bertoncelj Franc, Zgornja Besnica 116 5682
Po ugodni ceni prodam PREPROGO, 3 X 2 m, ročno delo v beš barvi z majhno kombinacijo rjavega vzorca. Informacije Stopar, Pivka 61, Naklo 5683
Prodam PRAŠIČKE. Pivka 13, Naklo
Ugodno prodam rabljeno POHIŠTVO za dnevno sobo. Ogled vsak dan razen nedeljo med 16. in 18. uro. Draksler Stane, Golnik 55 5768
Prodam KRAVO s teletom. Ziga-nja vas 32, Tržič 5769
Poceni prodam nov ŠTEDILNIK kuppersbusch in velik FIKUS. Fotar Angela, Zg. Besnica 57 5770
Prodam domače ŽGANJE. Hlebce 24, 64248 Lesce 5771
Ugodno prodam GUMI VOZ, lažjo KOBILO, OVCE, KOZE. Grajska 19, Bled 5772
vozila
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Brezovar Janez, Kidričeva 25, Škofja Loka 5515
Preko Jezerskega
v Dobrlo ves / Eberndorf
Vabi: samopostrežna trgovina RUT AR. Posebno kopališče in camp za turiste. Vse usluge plačljive tudi v dinarjih.
■i m i. u i -i, ii t, ■ m -i H i i
Prodam dobro ohranjen traktor PASQUALI, italijanski, 18 KM, tip 985. Pečnik, Žirovski vrh 10, Gorenja vas nad Škofjo Loko 5610
SIMCA 1301 special, ugodno prodam, letnik 1971, registriran do julija 1978, prevoženih 70.000 km. Pe-ternelj, Grajska pot 14, Škofja Loka, telefon 064-60-956 5613
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, po delih. Šink Ferdinand, Križna gora 12, Škofja Loka 5615
Prodam NSU 1200, starega 5 let, in ohranjenega. Štefe, Golnik 70
5616
Prodam traktor DEUTZ, 13 KS 8 kosilnico in hidravliko — registriran. Potočnik Damjan, Rova 22, Radomlje 5617
FORD 20 MXL, 1970, prodam. V račun vzamem tudi manjši avto. Kajnih, Kranj, Gorenjskega odreda 10/1(Planina) 5620
Prodam ZASTAVO 750, letnik* 1974. Orehovlje 13, Kranj 5684
Ugodno prodam KOMBI polto-vorni. Ogled popoldan. Naslov v oglasnem oddelku. 5685
Prodam PONY EKSPRES PUCH, skoraj nov. Naslov v oglasnem oddelku 5686
Prodam NSU 1000 za 7000 din. Ogled popoldan. Starič, M. Pijade 46, Kranj    " 5687
AUSTIN 1300, letnik 1971, ugodno prodam. Tupaliče 17 5688
Prodam razne dele od R 4 brez stroja in barvni TELEVIZOR PANORAMA. Jezerska 82, Kranj 5689
Prodam avto AMI 8, letnik 1971, obnovljen. Pečnik, Podlubnik 161, Škofja Loka 5690
Ugodno prodam MOPED TO-MOS SPRINT ELEKTRONIC. Jug Brane, Titova 21, Jesenice, telefon 82-497 5691
Prodam zelo dobro ohranjen RENAULT 4, letnik 1975. Zgornje Bitnje 164 5692
Prodam TRAKTOR URSUS 35 KM, letnik 1976, z 270 delovnimi Urami ter KOSILNICO, skoraj novo, za traktor Ursus. Velesovo 43, Cerklje na Gorenjskem 5693
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, delno na potrošniški kredit. Plestenjak, Zg. Bitnje 81 5694
Prodam NSU PRINC 1200 C po delih. Ogled vsak dan od 14. do 20. ure, ob nedeljah ves dan. Jež Albin, Kranj, Šempetrska 46, Stra-Žišče 5695
Prodam VW 1500 VARIANT. Sp. Brnik 73, Cerklje 5696
Prodam R 16, letnik 1970. Gradi-Šar Peter, Zg. Duplje 66 5697
Prodam FIAT 125 PZ, večjo količino športnih ZNAMK in dvoredni PLETILNI STROJ REGINA. Ko-rinšek, Kebetova 18, Kranj, popoldan 5698
Prodam PRINC 1200, letnik 1971. Breg ob Savi 44, Kranj 5699
Prodam dobro ohranjeno LADO. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Oblak Vinko, Oprešnikova 16, Kranj, tel. 25-798 5700
Prodam po ugodni ceni MOTOR TOMOS T 15 na 5 prestav. Škoda Dore, Preddvor 99, tel. 45-093 5701
Prodam VW 1200, registriran do 5. 8. 1978. Verbič, Bistrica 182, Tržič
5702
Prodam VOLKSVVAGEN, letnik 1968, dobro ohranjen. Cerklje 208
Prodam NSU 1200 C po delih. Lahovče 27, Cerklje 5704
Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Dvorje 37, Cerklje ~ 5705
Prodam karamboliran AMI 8, letnik 1973, po delih. Ovsiše 42, 64244 Podnart
Ugodno prodam 101, letnik 1972. Hrovat Marjan, Begunje 126 5773
CITROEN GS CLUB, 1973, ugodno prodam. Finžgar, Begunje 128 a 5774
Prodam  ZASTAVO  750, letnik
1974. Zbilje 55, Medvode 5775 Prodam 125 PZ, letnik 1973, registriran do julija 1978. Informacije po telefonu 26-736 5776
Kupim rabljen TRAKTOR, lahko tudi nevozen, in starejšo STRUŽNICO. Dolinšek Marjan, Perovo 12, Kamnik 5706
Ugodno prodam NSU 1200 C. Informacije telefon 064-60-880 od 14. do 16. ure.
. Prodam nov 126 P. Vincarje 16, Škofja Loka 5708
Prodam avto ŠKODA, 1970, registriran do 5.8.1978. Puštal 69, Škofja Loka 5709
Prodam  ZASTAVO  101, letnik
1975, 48.000 km. Suha 14, Škofja Loka 5710
Izdaja CP Olaa, Kranj, Ulica Moto Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tiak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva S. - Naslov uredništva in oprava Lista: Kranj, Moto Pijadeja 1. - Tekoči račun pri 8DK v Kra-■nju številka S1M6-4S1-1MM - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava M-S41, uredništvo 11-gM, novinarji 81400, malo-ogtoaai tal narocniaki oddelek 88-841. - Naročnina: lota« 300 din, polletna 180 din, cen a *a 1 številko i dinarje. — OproMeno pr o snet naga davka po pristojnem mnenju 411-1/78.
Prodam dele za ZASTAVO 750, (menjalnik, oblazinjeni sedeži, hladilnik za vodo in stroj). Nova vas 73, Žiri 5711
Prodam novo PRIKOLICO, primerno za vsak avto, in ladijski pod ter marmor tlak. Biček, Mošnje 26, Radovljica 5712
Prodam spredaj karambolirano ŠKODO 1000 MB, letnik 1969 po ugodni ceni. Bernik Viljem, Zgornje Gorje 88 5713
Prodam FIAT 850 special. Remic Lovro, Rupa 3, Kranj 5714
MINI 1000, letnik 1972, specialno opremljen, prodam. Štiherl, Mlakarjeva 22, Kranj. Ogled v soboto od 10. do 14. ure, tel. 23-721 5715
Prodam AUDI 80 L, letnik 1976. Jenkole Andrej, Zasavska 8, Orehek
5716
Prodam 101, letnik 1975. Golniška 6,Kokrica, Kranj 5717
Prodam FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, dobro ohranjen, registriran do 31. 12. 1977 z veliko rezervnimi deli. Rodič, Stara c. 27, Kranj
5718
Ugodno prodam dobro ohranjen MOPED. Zupan Franc, Sp. Gorje 24
5719
Prodam MOPED na dve prestavi. Ziganja vas 27, Tržič 5720
Prodam ZASTAVO 750. Jesenko Janez, Ziganja vas 32, Tržič 5721
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Stojnic, Vrečkova 11, Kranj
5722
Prodam MZ 250,' nov, letnik 1977. Marjan Dolinšek, Breg ob Kokri 20, Preddvoi 5723
Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno. Zg. Bitnje 75 5724
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, 12 vatov. Zora Kovač, Golniška 75, Kranj 5725 Prodam dobro ohranjen SAAB 96, karavan. Rant, Stošičeva 5, Kranj
5726
' Prodam avto LADA 1500 special. V račun vzamem tudi rabljenega fičota. Janko Mohorič. Njivica 7, Besnica 5727
Prodam MOPED V 14 za 2/3 ceno, 10.000 km. Jamar, Gorjuše 5, Boh. Bistrica 5728
Prodam ŠKODO 1000 MB. Man-deljčeva 13, Kranj 5729
Ugodno prodam FIAT 125. Frlič Miro, Oprešnikova 6, Kranj, telefon 064-26-098 5730
Prodam osebni avto RENAULT 6TL, letnik 1971, 66.000 km. Vrhovnik Pavel, Kamnik, Ljubljanska 13
5731
Ugodno prodam kombibus IMV 1600, letnik 1972. Telefon 25-070, vsak dan od 10. do 12. ure 5732
Prodam RENAULT 4, letnik 1976. Vršnik, Gregoričeva 34, Cirče
5733
Prodam dobro ohranjen R 4 s 33.000 km, letnik 1975. Lapanja Miro, Ročevnica 29, Tržič 5734
Prodam RENAULT 8, letnik 1970, karamboliran, komplet ali po delih. Kovor 74, Tržič 5735
Prodam STROJ volksvvagna, letnik 1964 in še nekaj delov. Adergas 23, Cerklje 5736
Prodam FIAT 750, letnik 1974, prevoženih 33.000 km. Grdja, Kidričeva 29, Kranj, tel. 23-809 5737
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Kavaš, Krožna 17, Kranj 5738
Prodam JAWO 350 ccm, leto izdelave 1976. Markun Beno, Ribno 49 a, Bled. 5739
kupim
Globus — Globus — Globus — Globus — Globus — Globus — Globus
Kupim ca. 10 kub. m ZEMLJE za vrt. Krožna ul. 3, tel. 23-158 5777
Kupim LES za streho v izmeri 9 X 12 m. Ponudbe: Kleindienst, Brezje 27 5553
Kupim rabljeno KOSILNICO ALPINO. Bertoncelj Franc, Zg. Besnica 116 5740
Kupim suha bukova DRVA. Ponudbe poslati na Šorec Antona, Kranj, C. Kokrškega odreda l/I.
Kupim POMIVALNO MIZO. Šorlijeva 22, Kranj, tel. 23-888 5742
Kupim BIKCA od 200 do 300 kg — simentalca. Frlič Maks, Sp. Besnica 175 5743
stanovanja
Mlada zakonca iščeta enosobno STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Ponudbe pod »Din 1.500,00 mesečno« 5560
SOBO za 4 mesece iščem in plačam naprej, z otrokom. Amidžič Tatka (pri Kurtovič), Šorlijeva 21, Kranj 5744
Samska, srednjih let, iščem SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe na tel. 23-145 5745
Iščem SOBO v Kranju ali okolici. Pomagam pri hišnih opravilih. Plestenjak Franc, Brezje 5 5746
Oddam opremljeno, centralno ogrevano SOBO študentu. Zaželeno predplačilo. Ponudbe pod »Center Kranja« 5747
Oddam SOBO za dva študenta. Cankarjeva 4, Kranj 5748
Mlada zakonca brez otrok iščeta neopremljeno SOBO ali GARSONJERO v okolici Lesc, Bleda ali Radovljice. Kasagič Dragoljub, Tovarna Veriga, obrat N, kovačnica, Lesce
Kokra Jesenice Slon Žiri Globus
SEZONSKA RAZPRODAJA od 15. 8. do 15. 9. konfekcije
moške — ženske — otroške
pletenin
srajc
Kokra — Kokra —- Kokra — Kokra — Kokra — Kokra — Kokra — Kokra
posesti
Prodam GOZD v izmeri 1 ha 35 a 4", kv. m in TRAVNIK v izmeri 1 ha 23 a 19 kv. m v Dražgošah — Sleme, po ugodni ceni. Informacije in ponudbe na naslov: Habjan, Mošnje 35, Radovljica 5778
Prodam KMEĆKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Praprošah 2, Ljubno. Šivic Franc, Trg Toneta Cufarja 2, Jesenice      . 5751
Prodam večjo enonadstropno stanovanjsko HIŠO v Železnikih, primerno tudi za obrt. Brtoncelj Marija, Na plavžu 56, Železniki 5752
Prodam 5 ha gozdne PARCELE, letni posek 35 kub. m (v okolici Škofje Loke). Naslbv v oglasnem oddelku
5753
V najem dam zidano SKLADIŠČE 13 X 7, primerno tudi za obrt. Predoslje 81, Kranj 5754
V Ljubljani, na Tržaški 209 prodam takoj vseljivo obnovljeno eno-stanovanjsko HIŠO z vrtom. Koristna stanovanjska površina je 75 kv. metrov, kuhinja, tri sobe, kopalnica, VVC, delno opremljeno. Po sodni cenitvi je vrednost 56 milijonov. Jože Prusnik, Britof 21, Kranj 5755
VALILNICA NAKLO
prodaja 12 tednov stare jarčke
vsako sredo od 8. do 17. ure v vzrejaliSču Podbrezje. GKZ TZE Naklo
zaposlitve
Sprejmem dekle, ki bi rada nadaljevala šolo, tečaj, izučila ali se zaposlila. Ji pomagam. Kaplan, Ga-ljevica 14, Ljubljana 5623
Iščem žensko za VARSTVO dveh otrok na našem domu. Ponudbe na tel. 26-961, interna 25, od 14. do 18. ure. 5756
Iščem VARSTVO za fantka (3, 5) in punčko (2), najraje na domu, za vsak drugi teden dopoldan. Škofja Loka, tel. 61-261 5757
Iščem prijazno žensko za VARSTVO otroka, starega 1 leto in pol, na domu in eventualno pomoč v gospodinjstvu. Planina, Kranj, telefon 24-781 5758
MESARSKI POMOČNIK dobi službo takoj. Delo za nedoločen čas, pogoji po dogovoru. V poštev pride tudi mlad fant z veseljem do poklica. Mlinaric Jože, Lesce, Železniška 1
Mlad fant, 21 let. išče honorarno 4>»urno delo na področju Kranja. V poštev pridejo obrtniki ali kmetje, ni važno kakšno je delo. Imam vozniški izpit B kategorije. Ponudbe pod »Delo« 5760
Sprejmem otroke v VARSTVO. Naslov v oglasnem oddelku. 5761
Nujno iščem dopoldansko pomoč za STREŽBO bolnika. Račič, Kranj, C. Kokrškega odreda 5/II 5762
Ljubno v soboto, 20. avgusta \9J7, ob 19. uri pred domom Partizana po proslavi VELIKO ZABAVO s plesom. Igrali bodo TRGOVCI. V nedeljo, 21. 8. 1977, ob 16. uri VELIKA VESELICA. Bogat srečelov in kegljanje za pony kolo! Igral bo ansambel GORENJCI s pevcema Francem Korenom in Majdo Kunčič. Vabljeni! 5779
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠENČUR priredi v soboto, 20. 8. 1977, ob 19. uri TURISTIČNO NOČ in v nedeljo, 21. 8. 1977, ob 15.30 VINSKO TRGATEV. Igrala bosta VIA COLOR in TRGOVCI. Vabljeni!
GD SREDNJA VAS pri Šenčurju vas vabi v soboto, 20.8.1977, ob 19. uri na VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za nagrade. Igra skupina SELEKCIJA. 5763
obvestila
Obveščava, da imava NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO 24-493. Avtoprevozništvo Satler Jože — Drago, Oldhamska 14, Kranj 5404
ROLETE in ŽALUZIJE vseh vrst naročite ZASTOPNIKU ŠPILER-ju, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610. Lahko pišete, pridem na dom. 5627
Cenjene stranke obveščamo, da 24. avgusta pričnemo REDNO OBRATOVATI. Mesarija Kalan. Se priporočamo.
GRADITELJI: Za gradnjo vaše hiše preskrbim opeko Ljubljanskih opekarn, talne sinter keramične ploščice in strešnik Novoteks. Dostava na dom po konkurenčnih cenah. Vse informacije daje zastopnik ANDREJ SMOLEJ, Kranj, Oprešnikova 15 (na Klancu) tel. 25-579 5406
Obveščamo prebivalce Planine, Klanca in Huj, da KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA »BISTRA« Škofja Loka, sprejemališče Huje 33 (bivši vinotoč) sprejema v kvalitetno čiščenje ekspres ali navadno vse vrste tekstilnih oblek, posteljnih odej, preprog in usnjenih
izdelkov. Odprto vsak dan tudi ob sobotah. Se priporočamo. 5764
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli
Simona Jenka Kranj
razpisuje delovni mesti
blagajnika
za nedoločen čas — za 30 ur tedensko Pogoj: ekonomska srednja šola ali 4-letna administrativna šola
učitelja
v oddelku PB
za določen čas Pogoj: učitelj razrednega pouka
Zasedba delovnih mest po dogovoru. Rok prijave je 15 dni po objavi.
izgubljeno
V sredo, 10. 8. 1977, sem v Straži-šču pri Kranju na avtobusni postaji izgubila OSEBNO IZKAZNICO na ime MARCIJAN TANJA. Poštenega najditelja lepo prosim, če mi jo pošlje na naslov, napisan na izkaznici, obenem pa sporoči svoj naslov zaradi denarne nagrade. 5765
najdeno
Najdene KLJUČE na Laborah dobite v Žabnici št. 1. 5766
ostalo
Ljubiteljem živali oddam PSA -mešani ruski hrt. Plestenjak Franc, Brezje 5 5767
prireditve
TVD PARTIZAN LJUBNO priredi za zaključek praznovanja 25. jubilejnega    krajevnega praznika
/tu/, borfas tyixxs^L^y
j)
14. stran — Glas
=
Petek, 19. avgusta 1977
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata
Franca Hrovata
se toplo zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, vaščanom, ki so nam pomagali in lajšali bolečino, v težkih dneh. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem cvetja, vencev, izraze sožalja ter naklonjenost. Iskrena zahvalnost organizaciji Zveza borcev, železničarjem, govornikom, g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki so ga v velikem številu spremili do njegovega groba.
Vsi njegovi.
Begunje na Gorenjskem, Ljubljana, Pulj, Basel, ZUrich, 17. avgusta 1977
Ker je Voznik zapeljal preveč na rub, ne je tovornjak prevrnil s ceste i' Suru.
ZAHVALA Ob težki izgubi dragega sina in brata
Zdravka Bohinca
iz Ljubnega
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani, posebno prof. dr. Ko-šaku za vso požrtvovalnost in nego, ki so jo nudili bolniku v času operacije in zdravljenja. Posebna zahvala sodelavcem in Sindikalni organizaciji GP Gorenjski tisk Kranj, domačemu mladinskemu pevskemu zboru in cerkvenemu pevskemu zboru ter godbenikom za čustveno izvajanje žalostink, tako g. župniku za lep cerkveni obred in nagovor ter ostalim trem govornikom za ganljive besede,
s katerimi so orisali lik našega Zdravka.
Hvala vsem ki so nam pomagali v teh težkih dneh, hvala za vence in cvetje, s katerim ste zasuli Zdravkov mnogo prerani grob. Hvala za izražena sožalja.
Žalujoči: ata, mama ter brata Peter in Pavel ter ostalo sorodstvo.
Ljubno, 14. avgusta 1977
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža
Ivana Prestrla
se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so se od njega poslovili in ga spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Posebna hvala pokopališki upravi za podarjeni venec ter vsem sorodnikom in prijateljem za podarjeno cvetje. Prisrčno se zahvaljujem gasilskim društvom za spremstvo in častno stražo ter poslovilni govor. Posebno zahvalo sem dolžna družini Špenglerjevi za tako nesebično pomoč. Iskrena hvala cerkvenim pevcem ter gospodu kaplanu Mihelčiču za lepo opravljeni cerkveni obred.
Vsem lepa hvala.
Žalujoča žena Vera s sorodniki.
Radovljica, 17. avgusta 1977
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
Ane Demšar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so kakorkoli počastili njen spomin, ji poklonili cvetje, jo pospremili na njeni zadnji poti ter sočustvovali z nami. Posebno zahvalo izrekamo njenima zdravnikoma dr. Rešku in dr. Pečenkovi za dolgoletno zdravljenje, sosedom za vso pomoč in skrb v težkih dneh, Cirilu Pogačniku za poslovilni govor ter kolektivom KZ Škofja Loka, Tehtnice Železniki in Zveze HKS Slovenije za cvetje in izraze sožalja. Lepa hvala tudi g. župniku Maksu Ocepku in pevcem za lep obred in ganljive besede slovesa.
Žalujoči vsi njeni!
Osojnik, 13. avgusta 1977
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica
Franca Zupanca
Urbančevega ata iz Vogelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih dneh z nami sočustvovali ter nam izrekli sožalja. Posebno pa smo dolžni izreči zahvale dr. Ivanki Stenšak za lajšanje bolečin in trpljenja bb njegovi težki bolezni, g. župniku Antonu Slabetu za izrečene ganljive besede, zadnje spremstvo ter pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi dobrim sosedom, botrom, sorodnikom ter družini Terpanovi in ostalim vaščanom za vsestransko pomoč, UO gasilskega društva Voglje, sodelavcem Iskre iz obrata Plastika. Nadalje vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki ste se ob mrliškem odru od njega poslovili ter ga v tako obilnem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat naša iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sinova Albin in Janko, hčerke Ančka, Angela, Mici in Slavka z družinami
in ostalo sorodstvo.
Voglje, Čirče, H rastje, Toronto, 14. avgusta 1977
Podtaknjen požar?
Škofja Loka — 15. avgusta popoldne je zbruhnil požar na kozolcu enojniku s petimi okni v Formah pri Škofji Loki. Kozolec je bil last Ivane Kuralt in je stal ob cesti blizu o'škodovankine stanovanjske hiše. V kozolcu so bila tri okna obložena s pšenico, dve pa z otavo. Ker je bilo vse precej suho, se je ogenj hitro širil, tako da je kozolec pogorel do tal. Gmotna škoda znaša 30.000 dinarjev. Sumijo, da je bil požar podtaknjen, ker je začelo goreti od spodnje strani navzgor. L.B.
Popravek
V torkovi številki Glasa smo pod naslovom Kolesar pred avtomobil pisali o prometni nezgodi, ki se je pripetila v soboto, 13. avgusta v Podreči. Napisali smo, da je voznici osebnega avtomobila Mariji Maran-dini pripeljal s stranske ceste pred avtomobil osemletni kolesar Srečko Jerala. Dejansko pa se je kolesar zaletel v desno bočno stran avtomobila. Marandinijevi se za napako opravičujemo.
Tatovi na delu
• V ponedeljek, 15. avgusta, dopoldne so na Podhomu pri Bledu opazili mlajšega moškega, ki se je zadrževal na dvorišču hiše Vlada Knafla. Videli so ga, ko je dvakrat pozvonil na hišni zvonec. Kasneje pa nihče ni bil več pozoren nanj. Prav to pa mu je pomagalo pri delu. Ko je zvonil in mu ni nihče odprl, je ugotovil, da ni nikogar doma. Zato je skozi odprto straniščno okno zlezel v notranjost hiše. Na hodniku je našel moške hlače, v katerih je bila denarnica z gotovino. Denar je zmikavt odnesel, denarnico z dokumenti pa je spravil nazaj v hlačni žep. Lastnik je tatvino opazil šele popoldne. Tat mu je odnesel 12.000 dinarjev.
• Istega dne, nekaj pred 21. uro, sta se zakonca Katica in Oleg Samo-dejev iz Samobora, ki letujeta v hotelu Kompas na Bledu, sprehajala ob jezeru. Odšla sta do grajskega kopališča. Ko sta se vračala, ju je dohitel neznanec in Katici iztrgal iz rok žensko torbico. Mož Oleg je nekaj časa tekel za njim, vendar ga ni mogel ujeti.
V ukradeni torbici pa je bilo precejšnje »bogastvo«. 4000 šilingov, 2300 dinarjev, potna lista zakoncev, Katičino vozniško dovoljenje, moževa devizna knjižica, osebni izkaznici in še nekateri drugi predmeti. Vse skupaj so ocenili na vrednost 8.000 dinarjev. L. Bogataj
nesreče
TOVORNJAK V SORO
Zminec — V torek, 16. avgusta, ob 9.10 se je na regionalni cesti Ziri — Škofja Loka v vasi Zminec nad Škofjo Loko pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje tovornjaka po neutrjeni bankini.
Janez Jelovčan, (42 let), iz Bobovka je peljal po Poljanski dolini proti Škofji Loki. V Zmincu je iz neznanega vzroka peljal 44 metrov po robu bankine, nato pa zapeljal s ceste in se prevrnil na desni bok v 8,40 metra globoko v Soro, Voznik je izjavil, da je na skrajni desni rob zapeljal, ker se je umikal neznanemu vozniku, ki ga je prehiteval.
Ob nezgodi se vozniku ni nič zgodilo, na tovornjaku pa je za 100.000 dinarjev škode. Zaradi dviganja avtomobila iz reke pa je bila cesta Škofja Loka —Ziri zaprta za ves promet skoraj eno uro. Skoda je nastala tudi na telefonskem omrežju, ker je tovornjak pri prevračanju potrgal telefonske žice.
NEZGODA NA PREHODU ZA PEŠCE
Jesenice — V ponedeljek, 15. avgusta, malo pred dvanajsto uro se je na Cesti maršala Tita na Jesenicah v križišču z Ulico Cirila Tavčarja na prehodu za pešce pripetila prometna nezgoda.
Voznik osebnega avtomobila Franc Barič, (54 let), iz Potokov pri Jesenicah je peljal po magistralni cesti od Kranjske gore proti Ja-vorniku. Ko je pripeljal do' križišča z Ulico Cirila Tavčarja, je prevozil prvi prehod za pešce. Ko ie nameraval prevoziti drugega, je po njem z desne strani prečkala cesto pešakinja Ana Sušnik, (74 let), iz Savice pri Bohinjski Bistrici. Voznik je pešakinjo zadel in jo zbil po cesti. Pri tem se je hudo ranila in so jo odpeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico.
PADEL S KOLESOM
Bled — V torek, 16. avgusta, je nekaj čez 18. uro, kolesar Simo Polovina, (45 let), z Bleda, peljal po cesti lt. reda od Lesc proti Bledu. Iz neznanega vzroka je približno 150 metrov pred odcepom za kamp Šobec zapeljal na skrajni rob ceste in padel s kolesa. Pri padcu se je ranil po glavi in desni nogi in so ga odpeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico.
OBVOZIL JE ENEGA ZALETEL SE JE V DRUGEGA
Bled — V torek, 16. avgusta, ob 16.55 se je na Bledu v križišču Prešernove in Mladinske ceste pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil voznik kolesa z motorjem huje ranjen, gmotna škoda pa ni velika.
Ludvik Prem, (43 let), z Bleda je peljal od hotela Svoboda proti zdravstvenemu domu. V križišču Prešernove in Mladinske ulice je zavijal levo. Neznan voznik, ki je vozil za njim, je silovito zavrl. Za tem voznikom pa je s kolesom z motorjem vozil Zoran Sodja, (25 let), iz Ribnega. Da se ne bi zaletel v pred-vozača, ga je obvozil, vendar se je potem zaletel v Premov avto in se huje ranil.
Gorenjska oblačila Kranj
Od 15. avgusta do 15. septembra
sezonsko
■ V
znižanje
ženske konfekcije od 30—50 %
v naših prodajalnah v Kranju in na Jesenicah
Prvenstvo SFRJ v plavanju za mlajše pionirje B
DUBROVNIK - V tukajšnjem bazenu Juga na Gružu je kot za stavo tri dni pihal mrzli severni triglavski veter. Pihal je v toplem bazenu na letošnjem državnem posamičnem in moštvenem prvenstvu za mlajše pionirje in pionirke B. Mladi nara-ščajniki kranjskega Triglava so vse tri dni v posamičnem in moštvenem delu namreč tako prepričljivo premagovali svoje vrstnike iz dvajsetih jugoslovanskih plavalnih kolektivov. V posameznem delu tekmovanja so osvajali prva, druga in tretja mesta kot za Salo. V moštvenem delu so prvi dan povedli za skoraj 6000 točk, drugi dan že 14.000 in na koncu so slavili z 18.759 točkami razlike pred drugo uvrščenim domačinom prvenstva. Kot v skupni moštveni uvrstitvi so prvaki v ekipni moški in ženski konkurenci.
To prvenstvo bo Slo prav gotovo v anale jugoslovanskega plavanja kot posebnost po osvojenih kolajnah v posamičnem delu borb. V tem so ponovno vodili triglavani, saj so v obeh konkurencah pobrali skoraj
vsa zlata, srebrna in bronasta odličja. Največ pa so v bazenu, ki je napolnjen s sladko vodo, dobili Mateja Kosirnik (Triglav) ter domačinka Ana Košuta. Mateja je s šestimi naslovi najuspešnejša tekmovalka prvenstva. Med fanti lahko izdvojimo Kranjčana Bojana Beštra ter Simona Šolarja, čeprav so tudi ostali posegali po medaljah.
Med to mlado druščino 126 tekmovalcev in tekmovalk je gorenjsko plavanje zastopala tudi Radovljičanka Zdenka Maček. Čeprav ni posegla po zmagovitih mestih, pa si je sama priplavala trinajsto mesto v moštveni skupni uvrstitvi ter deseto v ženski konkurenci.
Rezultati - pionirji - 100 m kravi: 1. Bešter 1:10,0, 2. Marenčič (Triglav) 1:10,6, 3. Santini (Šibenik) 1:11,4, 8. Brinovec (Triglav) 1:18,6, 100 m prsno: 1. Šolar 1:30,4, 2. Knap 1:31,4, 3. Pintar (vsi Triglav) 1:31,0, 100 m hrbtno: 1. Bešter (Triglav) 1:20,8, 2. Čovič (Mladost) 1:22,1, 3. Urlič (Jug)  1:24,0, 4. Marenči 1:25,6,
V rokometu že po novem
Cerklje — Osnovni namen novih tekmovalnih sistemov in organizacijske sheme je težnja po razvoju vrhunskega rokometa in obenem zagotoviti najširšim množicam, ljubiteljem rokometa, tekmovanja, ki bodo poceni in bodo zajela čim več delovnih ljudi in občanov.
Vrhunski rokomet se bo razvijal v športno-tekmovalnem sistemu s pravočasno selekcijo in poznejšo koncentracijo najboljših igralcev oziroma igralk. Tekmovanja v športno-tekmo-valnem sistemu se bodo zato razvijala s stališča koristnosti in primernosti za celoten slovenski rokomet, ie med drugim zapisano v novih usmeritvah razvoja telesne kulture v naši republiki in o tekmovalnih sistemih in organizacijski shemi rokometa v SR Sloveniji.
Zaradi neenakomerne razvitosti rokometa v Sloveniji in neenakomernih razporejenih močnejših rokometnih centrov je Slovenija razdeljena na 14 regij, ki obsegajo od tri do osem občin. Razdelitev na 14 regij je izdelana s ciljem, da se vsakemu območju zagotovi sodelovanje v republiškem tekmovanju, seveda ob primerno kvalitetnem delu. Na ta način bo možno ohraniti motivacijo za nadaljnje delo, kar je prvi pogoj za široko kvalitetno bazo, brez katere bo, ne glede na upoštevnost selekcij, težko formirati vrh. Vsi tisti pa, ki ne bodo mogli sodelovati v športno-tekmovalnem sistemu, morajo imeti možnost tekmovanja v dobro organiziranem in tudi dokaj kvalitetnem športno-rekreativnem sistemu. Postavitev regijskih centrov ni in ne more biti dokončna in nespremenljiva. Načelno bo sprejeta rešitev veljala najmanj dve leti oziroma tekmovalni sezoni, nato pa bi bila podana že možnost za spremembo regijskega centra ali korekturo samih regij, kar bi bilo v največji meri odvisno
Obrtniki za športno središče
KAMNIK — Za načrtovano gradnjo športnega središča so se v zbiranje finančnih sredstev odločili tudi kamniški samostojni obrtniki. V ta namen bodo v nedeljo ob 16. uri pripravili na Dupljici veliko tombolo. Ves izkupiček pa so namenili izgradnji tega športnega središča.
Skupna vrednost glavnih nagrad, vmes ata tudi dva avtomobila zastava 101 in 126 P in 100 drugih lepih dobitkov, je 260.000 dinarjev. Tombolske kartice, ki so že v prodaji, pa veljajo po 25 din.
Jahalni tečaji
VRBNJE - V tukajšnji vasi v radovljiški občini že dalj čaaa obstaja jahalna šola, ki skrbi za jahalno rekreacijo željnih Gorenjcev in drugih. Vedno je dovolj takih, ki se radi spoprimejo tudi s to zvrstjo rekreativnega športa.
V ta namen bo jahalna šola Janeza Prešerna iz Vrbnja za jesensko sezono pripravila več začetnih in nadaljevalnih tečajev, ki bodo po 1. septembru naprej. Šola, ki ima na voljo deset jahalnih konj, vabi vse zainteresirane, da se čimprej oglase.
Prehodni pokal nogometašem Lesc
RADOVLJICA - V okviru praznovanja občinskega praznika Radovljica innod pokroviteljstvom krajevne organizacije ZB je bil v soboto, 13. avgusta, na igrišču v Lescah vsakoletni tradicionalni nogometni turnir za prehodni pokal Staneta Perca.
Ob otvoritvi turnirja je o liku 1955. leta umrlega predvojnega revolucionarja, športnika, udeleženca NOB in aktivnega povojnega družbenopolitičnega in športnega delavca Staneta Perca spregovoril Vinko Berce, predsednik krajevne organizacije ZB, zmagovalcu turnirja pa je pokal izročila žena pokojnega Staneta Perca.
Na tekmovanju, katero je bilo dobro organizirano, so nastopila moštva Bleda, Save Kranj, Adrija iz Mirna in NK Lesce. Moštva so tekmovala po cup sistemu. Z nekoliko boljšo, predvsem pa borbenejšo igro v predtekmovanju in finalu so prvo mesto zasluženo osvojili nogometaši Lesc, drugo Save Kranj, tretje Bleda, četrto Adrije iz Murna.
Rezultati - pred tekmovanje: Sava : Bled 3:0, Lesce : Adrija 6:4 - po streljanju enajstmetrovk. Finale: za 3. mesto Bled : Adrija 3:2, za 1. mesto Lesce : Sava 5:4 - po streljanju enajstmetrovk. V. Matjašič
Popravek
ŠKOFJA LOKA - V podpisu na prvi strani nam je pod sliko nogometaši slovenskega atletskega kluba iz Celovca v torkovi številki krepko zagodel tiskarski Ikrat. 8AK je po enotedenskih pripravah namreč odigral tri prijateljska srečanja s loškim LTH, kranjskim Triglavom in stražiško Savo.
Izidi srečanj so ravno obratni kot pa smo jih mi objavili. Tako so Celovčani v vseh treh srečanjih iztržili le točko. Izidi: Sava : SAK 1:1 (1:0), Triglav : SAK 4:3 (1:0), LTH : SAK 8:1 (0:0). D. Humer
od aktivnosti rokometnih delavcev in organizacij v posameznih krajih in od spreminjanja splošnih kriterijev za določitev regijskega centra. Glede na razvitost rokometa in trenutno stanje kvalitetnih ekip ter ciljev za enakomernejšo razvitost je v Sloveniji 14 regij, in sicer: Goriška, Obalna, Novomeška, Gorenjska, Ribniška, Ljubljanska, Zasavska (»zahodna skupina«) ter Posavska, Celjska, Šaleška, Koroška, Slovenjegoriška, Pomurska in Mariborska, ki so razdeljene v »vzhodno skupino«, ter ekipa Sevnice, ki je izpadla iz druge zvezne rokometne lige, pri moških, ter ekipa Branika pri ženskah. Oba gorenjska predstavnika Alples in Jelovica sta ostala tudi naprej v drugoligaški druščini.
V SR Sloveniji bosta dva republiška centra za ženski rokomet (Ljubljana in Maribor) in dva za moški rokomet (Ljubljana, Celje). V regijskih centrih bodo ekipe, ki nastopajo v zveznih in republiških ligah. Kriteriji, ki določajo, da lahko neki kraj oziroma občina postane regijski center, so: množičnost in priljubljenost rokometa, število šol prve in druge stopnje, kvaliteta rokometa, potrebni odprti in zaprti objekti, organizacijski in strokovni kader, tradicija rokometa, trenutna razvitost in organiziranost, perspektive ter pristopnost drugih centrov.
V tekmovalni sezoni 1977/78 tekmuje v moški republiški rokometni ligi 15 ekip oziroma selekcij, ki so razdeljene na vzhod oziroma zahod, v ženski rokometni ligi pa tekmuje 16 ekip oziroma selekcij. Prvak moške oziroma ženske republiške rokometne lige bo tista ekipa, ki bo zmagala v super ligi, v kateri bosta igrali prvo in drugo uvrščeni ekipi iz obeh skupin. Ostale ekipe bodo igrale med seboj za končno uvrstitev. Prvaki pa bodo imeli v naslednji sezoni pravico igrati v višjem rangu tekmovanja.
V moški republiški ligi — zahod bodo roko-metaši Tržiča v prvem kolu 4. septembra prosti, v drugem kolu gostuje v Tržiču selekcija Ljub-ljana-Prule, v tretjem kolu potujejo Tržičani na srečanje v Novo mesto, v četrtem kolu 24. septembra gostuje v Tržiču selekcija Obale, v petem kolu pa gostujejo pri Ribniški selekciji. V šestem kolu bo srečanje Tržič: Zasavje, v sedmem Goriška : Tržič, v osmem kolu so Tržičani spet prosti, v devetem kolu pa gostuje 5. novembra v Tržiču v povratnem srečanju selekcija Ljubljana-Prule.
V ženski republiški rokometni ligi pa gorenjska selekcija igra: v prvem kolu 4. septembra Gorenjska : Goriška, v drugem kolu Ribniška : Gorenjska, v tretjem kolu Gorenjska : Zagorje, v četrtem kolu Gorenjska : Krka, v petem kolu Ljubljanska : Gorenjska, v šestem kolu Gorenjska : Obala, v sedmem kolu Eta : Gorenjska, v osmem kolu gostujejo v povratnem srečanju pri Goriški selekciji in 6. novembra igrajo še zadnje srečanje v jesenskem delu prvenstva z ribniško selekcijo.
V novem mandatnem obdobju so izvolili tudi novo vodstvo Rokometne zveze Slovenije. Za novega predsednika je bil izvoljen Tine Brilej iz Litije, za podpredsednika Ciril Grilj in Pavle Bukovac, za generalnega sekretarja pa Nikica Božinovič z Golnika, sicer predsednik Gorenjske rokometne zveze.
Zelo uspešno pa je pri Rokometni zvezi Slovenije delal tudi aktiv Zveze komunistov Slovenije, ki je začel delovati leta 1973 v okviru aktiva telesnokulturnih delavcev v organih ZTKOS. J. Kuhar
Uspešen nastop balinarjev Lesc
RADOVLJICA - V nedeljo, 14. avgusta, je bil v Ljubljani v organizaciji balinarskega kluba Šiška medklubski balinarski turnir, na katerem ie nastopilo 16 najboljših ekip Slovenije.
Z Gorenjske se je tekmovanja udeležila ekipa balinarjev Radovljice, ki je v postavi: Rebec, Humerca, Kolman in Železnikar, zasedla odlično tretje mesto. Radovljičani so v finalnem delu tekmovanja premagali balinarje Slovena in Špice Ljubljana, oba s 13:9, ter izgubili s Šiško 13:7 in 2abo Lj. 13:12.
Končni vrstni red turnirja: 1. Šiška L j., 2. Špica Lj., 3. Radovljica, 4. Žaba Lj., 5. Slovan Lj. itd. V. Matjašič
Začetek priprav odbojkarjev Bleda
Blejski odbojkarji so v ponedeljek, 8. avgusta, pričeli s pripravami na novo sezono 1977/78.
V začetku priprav bodo glavno skrb posvetili telesni pripravljenosti in pridobivanju hitrosti, kar je najpotrebnejša podlaga za kasnejše treninge, posvečene izključno tehnični plati. Tu bodo vadili posamezne elemente igre, to je serviranje, sprejemanje servisa, igra na mreži in uigravanje moštva kot celote, da bi kar najbolj pripravljeni pričakali tekme v novi sezoni.
Trening tekma z odbojkarji Jugoslavije 12. septembra na Bledu bo pomenila otvoritev nove odbojkarske sezone. Zatem bo sledil turnir v Bovcu — 15. septembra, z udeležbo domačinov, Bleda in še nekaterih italijanskih moštev. Poleg tega bodo septembra startali s tekmami za pokal SFRJ, kjer so Blejci v lanski sezoni osvojili naslov slovenskega prvaka.
Pričetek tekmovanj v II. zvezni ligi je predviden za 16. oktober. Borba za vrh prvenstvene lestvice bo letos trša od lanske, saj je več ekip, ki vse računajo na visoko uvrstitev — lanski prvoligaš Rijeka, Fužinar, Maribor, Karlovac, Metalac in Bled. B. Rauh
5. Pintar (oba Triglav) 1:27,3, 100 m delfin: 1. Meden (Primorje) 1:19,2, 2. Cović (Mladost) 1:22,1, 3. Šolar 1:27,0, 7. Brinovec (oba Triglav) 1:31,7, 400 m kravi: 1. Bešter (Triglav) 5:10,0, 2. Meden (Primorje) 5:10,1 (rekord SRH za ml. pionirje B), 3. Marenčič (Triglav) 5:21,9, 200 m prsno: 1. Šolar 3:08,8, 2. Pintar 3:15,2, 3. Knap (vsi Triglav) 3:19,0, 200 m hrbtno: 1. Čovič (Mladost) 2:50,2, 2. Bešter (Triglav) 2:51,6, 3. Urlič (Jug) 2:58,0, 4. Pintar 3:00,0, 5. Marenčič (oba Triglav) 3:03,3, 200 m delfin: 1. Čovič (Mladost) 2:51,6 (rekord SFRJ),
4. Šolar (Triglav) 3:10,1, 4 X 100 m mešano: 1. Triglav I (Bešter, Šolar, Brinovec, Marenčič) 5:40,8, 2. Mladost 5:48,7, 3. Triglav II (Prislan, Knap, Znidar, Pintar) 5:52,4, 800 m kravi: 1. Meden (Primorje) 10:34,5 (rekord SFRJ), 2. Bešter 10:39,2, 3. Marenčič (oba Triglav) 11:02,6, 200 m mešano: 1. Šolar 2:56,0, 2. Marenčič 3:00,5, 3. Bešter 3:00,5, 5. Pintar 3:06,2, 7. Brinovec (vsi Triglav) 3:15,0, 4 x 100 m kravi: 1. Triglav I (Bešter, Brinovec, Šolar, Marenčič) 5:02,5, 2. Mladost 5:08,3, 3. Ljubljana 5:11,9, 7. Triglav II (Marn, Knap, Znidar, Pintar) 5:34,1;
pionirke — 100 m kravi: 1. Košuta (Jug) 1:08,1 (rekord SFRJ), 2. Rebolj (Triglav) 1:14,4, 3. Urankar (Rudar) 1:15,8, 4. Valja-vec 1:17,0, 7. Jereb (obe Triglav) 1:24,2, 100 m prsno: 1. Kosirnik 1:28,1, 2. Cvek (obe Triglav) 1:33,2, 3. Ozretič (POŠK) 1:35,8, 7. Maček (Radovljica) 1:42,3, 100 m hrbtno: 1. Kosirnik 1:19,8, 2. Jugovic 1:24,9, 3. Valjavec (vse Triglav) 1:26,9, 100 m delfin: 1. Košuta (Jug) 1:18,9 (rekord SFRJ), 2. Jugovic 1:22,4, 3. Rebolj 1:26,0,
5. Jereb (vse Triglav) 1:32,9, 400 m kravi: 1. Košuta (Jug) 4:56,0 (rekord SFRJ), 2. Rebolj 5:26,0, 3. Valjavec 5:37,0, 5. Jereb (vse Triglav) 5:58,1, 200 m prsno: 1. Kosirnik 3:07,4, 2. Cvek (obe Triglav) 3:17,7, 3. Ozretič (POŠK) 3:22,2, 8. Maček (Radovljica) 3:42,0, 200 m hrbtno: 1. Kosirnik 2:47,8, 2. Jugovic (obe Triglav) 3:00,5. 3. Burja (Rudar) 3:04,0, 4. Valjavec 3:04,9,
6. Cvek (obe Triglav) 3:10,8, 200 m delfin: 1. Košuta (Jug) 2:53,0, 2. Jugovic 3:03,6, 3. Rebolj 3:12,4, 4. Jereb (vse Triglav) 3:13,7, 4 x 100 m mešano: 1. Triglav I (Kosirnik, Cvek, Jugovic, Rebolj) 5:38,5, 2. Rudar 6:14,2, 3. Triglav II (Savinšek, Moho-rič, Jereb, Valjavec) 6:17,1, 800 m kravi:
1. Košuta (Jug) 10:01,9 (rekord SFRJ), 2. Rebolj 11:17,9, 3. Jugovic 11:49,0, 4. Valjavec 12:00,9, 5. Jereb (vse Triglav) 12:09,6, 200 m mešano: 1. Kosirnik (Triglav) 2:49,0,
2. Košuta (Jug) 2:53,2 (rekord SRH), 3. Rebolj 3:02,4, 4. Jugovic 3:04,0, 5. Cvek 3:12,1,
7. Valjavec 3:15,4, 8. Jereb (vse Triglav) 3:16,3, 4 X 100 m kravi: 1. Triglav I (Jugovic, Valjavec, Kosirnik, Rebolj) 5:14,1, 2. Jug 5:41,2, 3. Ljubljana 5:49,0, 5. Triglav II (Stangl, Mohorič, Cvek, Jereb) 6:10,6.
Ekipni vrstni red: pionirji — 1. Triglav 11 597, 2. Mladost 4 152, 3. Ljubljana 3 791; pionirke: 1. Triglav 17 209, 2. Jug 5 481,
3. Rudar 4 561,10. Radovljica 736; skupno: 1. Triglav 28 806, 2. Jug 9 047,
3. Ljubljana 7 846,13. Radovljica 736.
D. Humer
Novi kranjski rekorderji
DUBROVNIK - Na letošnjem državnem posamičnem in moštvenem prvenstvu za mlajše pionirje B so plavalci in plavalke kranjskega Triglava postavili vrsto novih državnih in republiških rekordov.
Novi rekorderji SFRJ - pionirji -100 m kravi: Bojan Bešter 1:10,0, 400 m kravi: Bojan Bešter 5:10,0, 200 m prsno: Simon Šolar 3:08,8, 4 x 100 m kravi: Triglav (Bešter, Brinovec, Šolar, Marenčič) 4:59,4;
pionirke - 100 m prsno — Mateja Kosirnik 1:27,8, 100 m hrbtno: Mateja Kosirnik 1:19,8, 200 m prsno: Mateja Kosirnik 3:07,5, 200 m hrbtno: Mateja Kosirnik 2:47,8, 200 m mešano: Mateja Kosirnik 2:49,0, 4 x 100 m kravi: Triglav (Jugovic, Valjavec, Kosirnik, Rebolj) 5:14,1;
rekorderji SRS — pionirji — 100 m prsno: Matjaž Oberstar 1:27,8 (rekord za pionirje C), 100 m hrbtno: Bojan Bešter 1:20,8, 800 m kravi: Bojan Bešter 10:39,2;
pionirke - 400 m kravi: Špela Rebolj 5:26,0, 100 m delfin: Lea Kosirnik 1:21,4.
ZAKAJ IME TRIGLAV? DUBROVNIK - Vse dni prvenstva domačim in tujim trenerjem, vodstvu klubov in obiskovalcem ni šlo v račun, kako je mogoče, da mladi Kranjčani zmagujejo kot za šalo. Ni jim šlo pa tudi v račun zakaj ime Triglav?
Pa so končno le dobili odgovor. Le-tega je dal eden od staršev, ki so vse dni bučno navijali za vse nastopajoče Kranjčane, saj jih je bilo tu lepo število, kot iz topa je uatrelil odgovor: »Le poglejte na oder za zmagovalce in videli boste. No na zmagovitem odru so skoraj vedno bile tri glave Kranjčanov.«
Hiter in jasen ter duhovit odgovor!
-dh
Triglav : Primorje 11:12
KRANJ - Prijateljska trening tekma Triglav : Primorie 11:12 (3:3, 5:1, 1:4, 2:4), letni bazen, gledalcev 500, sodnika Chva-tal, Pičulin (oba Kranj).
Triglav: Rebolj, Kuhar 1, Vukanac, Calič 4, Svarc 2, Strgar, Velikanje 1, Z. Malavašič 2, Nadižar, M. Malavašič 1, Vidic.
Primorje: Pučar, Grbac 3, Matic 3, Dabovič 1, Brala 1, Afrič 4, Prlja, Maručić, Dorosen, Grgurin, Morič.
Triglavani, ki jih v nedeljo čaka težko zadnje srečanje v drugi ligi z Jedinstvom iz Zadra, so izkoristili prvohgaški odmor in v goste povabili prvoligaško moštvo Primorja iz Reke. Kranjčani so v prvih dveh četrtinah zaigrali izredno učinkovito, saj so Rečane prekašali v vseh pogledih. Čeprav so ti nastopili brez reprezen-tantov M usturja in Roja, to ne zmanjšuje vrednosti igre gostitelja. V preostalih dveh pa so bili nekoliko slabši, saj so v podajah napravili dokaj bistvenih napak, ki so jih stale ugodnejšega izida.
Ce bodo triglavani v Zadru zaigrali tako kot v prvih dveh četrtinah srečanja s Primorjem se prav gotovo lahko nadejajo zadnjih dveh točk, ki jim bo prinesel vsaj tretje srečanje za prvaka. In tu je še en če? Riviera namreč v petek in nedeljo gostuje v Kikindi in Beogradu. Samo ena izgubljena točka je dovolj, da bo Triglav prvoligaš, ampak zmagati mora v Zadru!
-d h
Evropsko prvenstvo v plavanju
v.
Dva uspešna nastopa Petrič a
j6'nk5nping — Na evropskem prvenstvu v plavanju sta za edinim ju-
goslovanskim plavalcem Kranjčanom orutom Petričem že dva uspešna nastopa. V prvih dveh disciplinah na 200 m delfin in 200 metrov kravi je postavil nova jugoslovanska rekorda, na vmesnih 100 m delfin pa še novo mladinsko znamko SFRJ in s časom 59,93 še absolutni slovenski rekord ter se tako prvič spustil pod minuto. Na 200 m delfin je plaval 2:07,10 in tako za 1,81 popravil svoj rekord.
Tudi drugi dan plavalnega sporeda Borut ni razočaral, saj je ponovno izboljšal svoj državni dosežek na 200 m kravi s časom 1:55,18 in med osemindvajsetimi tekmovalci v predtekmovanju, imel je dvajseti prijavljeni čas, zasedel odlično enajsto mesto.
Na tem evropskem prvenstvu gre sedaj vse po načrtih. Petrič je s svojima rekordoma dosegel tisto, kar se ni pričakovalo. Prva dva nastopa sta lepa garancija, da tudi na 400 m kravi in 1500 m plava na vso silo, si priplava nova rekorda in na 1500 m kravi plava tudi med osmerico najboljših.
TRETJA ZMAGA MODRIH JONKOPING - Po štirih kolih na evropskem vaterpolskem prvenstvu so moštva v skupini A in B po včerajšnem počitku danes nadaljevala srečanja. V vodstvu je še vedno Madžarska, ki še ni okusila poraza, vendar pa so v igri proti ZRN morali reševati točko.
Naši izbranci so navečer počitka z lepo igro, v kateri je bilo spet nekaj
napak kot proti Madžarski, le premagali borbene Igralce ZRN. S to zmago so na drugem mestu s točko manj ko prvo uvrščeni Madžari.
Izidi IV. kola: Jugoslavija : ZRN 5:3 (2:0, 0:1, 1:1, 2:1), Madžarska : Romunija 6:3 (2:1, 2:1, 1:1, 1:0), Nizozemska : Italija 5:4 (1:0, 2:1, 2:1, 0:2), SZ : Španija (2:1, 1:1,3:2,3:2).
Lestvica:
Madžarska 4 3 1 0 23:17 7
Jugoslavija 4 3 0 1 23:18 6
Nizozemska 4 1 1 2 17:18 3
ZRN 4 1 1 2 22:24 3
SZ 4 1 1 2 28:30 3
Italija 4 1 0 3 14:14 2
Romunija 4 1 0 3 18:20 2
Španija 4 1 0 3 22:24 2
VATERPOLISTI ZA ZDAJ DRUGI JONKOPING — Iz evropskega prvenstva v plavanju in vaterpolu prihajajo za zdaj razveseljive vesti. Naša državna vaterpolska reprezentanca se za zdaj po treh kolih odlično drži. V prvem srečanju so z minimalno prednostjo premagali vedno neugodne Italijane, v drugem so po nesrečnem naključju in po dobri igri morali priznati premoč Madžarom, v tretji tekmi pa so popolnoma nadigrali sovjetsko reprezentanco. S tema dvema zmagama so sedaj na drugem mestu. In če bodo tako nadaljevali in proti ZRN, Romuniji, Nizozemski in Španiji osvojili vse možne točke, potem bodo dosegli več kot smo pričakovali.
Izidi: Jugoslavija : Italija 5:4 (1:1, 1:1, 2:1, 1:1), Jugoslavija : Madžarska 3:4 (0:2, 0:1, 1:0, 2:1), Jugoslavija : SZ 10:7 (4:2,2:2,4:2,0:1). -dh
Spoštovani starši!
Ob pričetku novega šolskega leta vam nudimo veliko izbiro šolskih torbic.
Obiščite nas v našem lokalu v Kranju, Prešernova 12 in zadovoljni boste.
Na zalogi imamo tudi drugo usnjeno
galanterijo.
Se priporoča
OKRŠLAR JANEZ, IZDELOVANJE USNJENE GALANTERIJE
Balinarji za pokal Gorenjske
Radovljica — Balinarski klub Radovljica, pod pokroviteljstvom ZTKO in OSZS Radovljica, organizira v nedeljo, 21. avgusta, s pričet -kom ob 8. uri na igriščih športnega parka v Radovljici 12. tradicionalno mednarodno tekmovanje balinarjev za pokal Gorenjske. Na tekmovanju bo nastopilo 12 najboljših ekip iz Slovenije, Hrvatske in Italije.
Tekmovanje bo na visoki kvalitetni ravni, saj bosta na tekmovanju nastopili tudi ekipi balinarjev Železničarja iz Postojne, ki je letošnji republiški prvak, in ekipa zamejskih Slovencev iz Opčin pri Trstu. V. M.
Ob dnevu graničarjev
V počastitev 15. avgusta, dneva graničarjev, so člani koordinacijskega sveta ZSMS tovarne obutve Peko pripravili nekaj športnih srečanj z graničarji. Sodelovale so ekipe graničarjev iz karavle na Ljubelju, iz komande obmejnih enot iz Radovljice, ekipa 00 ZSMS Begunje in ekipa 00 ZSMS Peko. Pomerili so se v kegljanju in šahu, tekmovanje v streljanju pa je zaradi nesporazuma odpadlo.
Rezultati: kegljanje: 1. Peko 187 kegljev; 2. Radovljica 162; 3. Ljubelj; 4. Begunje
šah: 1. Peko 6; 2. Begunje 6; 3. Radovljica; 4. Ljubelj
Skupno: 1. Peko 8; 2. Radovljica 5; 3. Begunje 4; 4. Ljubelj 3 točke. J. K.
VAŠEGA ŠOLARJA OPREMIMO IN OBLEČEMO OD GLAVE DO PETE
V NAŠIH POSLOVALNICAH
V LESCAH, RADOVLJICI, NA BLEDU IN
NA JESENICAH!
murka
SKAKALCI NA TEKMO IN TRENING - V sredo so iz Naklega na tekmo, ki bo to nedeljo na 60-metrski skakalnici, v Bad Aussee odpotovali naši smučarski skakalci. Po tekmi bodo reprezentantje Norčič, Z. Bogataj, Kajzer, Ulaga, Bantan, Tepež in Anžel še pet dni vadili na tej skakalnici. Priprave bo vodil v. d. zveznega trenerja Andrej Tomin, njegov pomočnik pa je Luka Koprivšek. (h) Foto: F. Perdan
te dni po svetu
ARETACIJE V INDIJI
V New Delhiju in Ae v dveh indijskih mestih je policija v ponedeljek aretirala vrsto vidnih osebnosti prej-Anje kongresne administracije. Policija je preiskala domove aretiranih in našla, kot trdi, dokumente, ki potrjujejo obtožbe o korupciji in zlorabljanju uradnih položajev.
ZDA PRVI IZVOZNIK OROŽJA
Po podatkih švedske publikacije »Orožje za vsako ceno« so ZDA trenutno največji svetovni izvozniki orožja, Iran in Izrael pa najboljša kupca. Države v razvoju kupijo vsako leto poprečno za 7,3 milijarde dolarjev orožja in vojne opreme. Vodijo vsekakor države Bližnjega vzhoda. Tako je na primer Egipt prisiljen vsako leto izdati za oboroževanje kar 32 odstotkov bruto narodnega proizvoda države.
NOVAČENJE V PORTUGALSKI
Portugalski list Journal de Noticias piše, da predstavniki poraženih an-golskih gibanj FNLA in Unita, ki se še vedno postavljajo po robu vladi Ago-stina Neta, novačijo najemnike na Portugalskem in ponujajo visoke denarje.
POPLAVE
Strahotne poprave, ki so prejšnji teden pustošile v jugozahodni Poljski, so uničile posevke na 167.000 hektarih. Poplavljenih je 9000 hiš, tako da so morali preseliti približno 15.000 ljudi. Voda je zalila 450 km cest in poškodovala več kot 120 mostov in drugih prometnih objektov ter telekomunikacij in elektrovodov. Odra in njeni pritoki so uničili tudi številne industrijske objekte. Škodo cenijo na okoli 7 milijard zlotov oziroma 350 milijonov dolarjev.
Poplavljala pa je tudi filipinska reka Rio Grande na otoku Mindanao južno od Manile, zaradi česar je več kot 1500 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Za nameček pa je v bližnjem Parangu vzplamtel še silovit požar, ki je pogoltnil bivališča 670 prebivalcev.
Monsunske poplave v Indiji pa so prizadele v Delhiju in okoliških območjih več kot 200.000 ljudi. Skoda je ogromna, velik pa je tudi davek človeških življenj, saj sodijo, da je v poplavah umrlo blizu 200 ljudi.
KREDIT ZA SUEŠKI PREKOP Svetovna banka je odobrila Egiptu 100 milijonov dolarjev za modernizacijo Sueškega prekopa. Načrt bo uresničen do 1980. leta, ko bodo po prekopu lahko plule tudi največje ladje. Pri financiranju del, katerih vrednost ocenjujejo na milijardo dolarjev, sodeluje devet držav.
EGIPT USTAVIL IZVOZ BOMBAŽA
Egiptovski predsednik Envar el Sa-dat je ukazal v ponedeljek ustaviti izvoz bombaža v Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško. Gre za povračilni ukrep, ker sta ti dve državi ustavili dobave rezervnih delov za orožje, ki ga je Sovjetska zveza dobavila Egiptu. Ukrep naj bi veljal tako dolgo, dokler ne bi pošiljk rezervnih delov obnovili.
V BOLIVIJI KOSI SMRT
Milijon oziroma 22 odstotkov vsega prebivalstva Bolivije se je okužilo s smrtno boleznijo. Bolezen povzroča zaje-dalec, ki živi v osrednjem in južnem delu države, napada pa srce. Srčne mišice popolnoma oslabijo, zaradi česar zelo hitro nastopi smrt. Zdravniki v La Pazu še iščejo sredstvo, s katerim bi preprečili nadaljnje širjenje bolezni.
ODKRILI 2100 LET STAR GROB
V jugovzhodni kitajski pokrajini Kwangsi so pred nedavnim našli dobro ohranjen grob, star približno 2100 let, v njem pa več kot tisoč pogrebnih predmetov. Bronasti kipci, predmeti iz železa, lakirane posode, sklede iz zada in dragih kamnov kažejo, da so umetniki iz časa zahodne dinastije Han poznali zapletene načine lakiranja in rezljanja okraskov.
METEORITI NAD NEW YORKOM
Od prejšnjega četrtka do nedelje so bili prebivalci New Yorka priče »tradicionalni« plohi meteoritov, ki menda izvira iz ozvezdja Perzej. Pojav se ponavlja vsako leto ob istem času, povzroča pa ga potovanje Zemlje skozi oblak ostankov kometa, ki je šel mimo Zemlje 1967. leta.
Škoda je večja od prvih ocen
Zakaj tako?
Pred dnevi se je počasi in prav gotovo ne lahko potrudil v tretje nadstropje, kjer so prostori našega uredništva. Nerodno mu je bilo in ni vedel, kako naj začne. Ko si je malo oddahnil, je povedal, da je iz Poljanske doline in da je upokojeni član kolektiva Cestnega podjetja Kranj. Večkrat je že hotel priti, a težko se je odločil. Tudi tokrat odločitev ni bila ravno lahka.
»Ne bi hotel, da bi me napak razumeli. Toda vseeno mislim, da smo tudi upokojenci pri Cestnem podjetju v Kranju vredni prav toliko pozornosti, kot jo posvečajo upokojenim članom drugi kolektivi. Večkrat slišimo, beremo, da podjetja ob raznih praznikih in drugih prilikah povabijo nekdanje člane v podjetje, 8« * njimi pogovorijo, jih seznanijo z razvojem in načrti, jih skromno obdarijo,, včasih popeljejo na izlet in podobno . . . Mi, nekdanji cestarji v Poljanski dolini pa smo nekako zapostavljeni, da ne rečem pozabljeni. Mar se ne bi mogli včasih srečati tudi v našem podjetju?«
Se mar res ne bi mogli/!
A. Z.
Nadaljevanje s 1. strani
GLAVNA SKRB: GRADBENI MATERIAL
Izvršni svet kranjske občinske skupščine je med drugim tudi sklenil, da mora biti sanacija na prizadetem območju končana do 15. decembra letos. Predsednik štaba za odpravo posledic potresa v kranjski občini gradbeni inženir Janez Frelih pa nam je v sredo povedal:
»Dosedanji pregledi in ugotovitve o škodi ter ukrepih na prizadetem območju kažejo, da bo škoda nedvomno precej večja od prvotno ocenjene. O končni točni številki pa še najbrž nekaj časa ne bo moč govoriti, saj na primer vse delo še ni končano. Najprej smo posvetili vso skrb stanovanjskim in gospodarskim objektom. Tu pa so še objekti, ki so pod spomeniškim varstvom, na katerih je škoda prav tako velika. Sicer pa morajo do konca tega tedna gradbeni odbori v krajevnih skupnostih opraviti natančne popise ne le o škodi, marveč tudi o prizadetih, njihovi socialni ogroženosti in predlagati vrsto sanacije.
Medtem pa pospešeno teče akcija, da bi zagotovili gradbeni material in opremo. Dogovorjeno je, da bo podjetje Merkur preskrbelo 200 ton cementa, SGP Gradbinec Kranj pa 100 ton za Prvo fazo. Hkrati poteka akcija za pridobitev potrošniških kreditov. In ko bodo gradbeni odbori končali delo na terenu, bo občinski upravni organ s sodelovanjem pooblaščenih nadzornikov po hitrem postopku izdajal tudi ustrezna gradbena in druga dovoljenja za sanacijo. Skratka, zavedamo se naloge, da nikjer ne smemo zapravljati časa, kajti do 15. decembra ni daleč in še prehitro nam lahko začne nagajati slabo vreme.«
ŠIRŠA AKCIJA
Vse ugotovitve štaba in ostalih organov pa hkrati narekujejo tudi širšo akcijo. Izvršni svet občinske skupščine je na primer na zadnji seji sklenil, naj občinska skupščina sprejme odlok, da bi bili prizadeti pri nakupu gradbenega materiala in opreme v podjetjih v občini oproščeni plačila posebnega občinskega prometnega davka. Enak je predlog tudi za republiko. Za hitrejše in učinkovitejše delo so občinski štab razširili še s predstavniki sindikata in gospodarstva. Za določen čas pa bodo takoj zaposlili tudi posebnega gradbenega strokovnjaka, ki bo v pomoč na prizadetem območju.
Na območju, ki ga je 16. julija letos prizadel potres, je bil podoben potres tudi 26. marca 1511. Vendar je bil za tiste čase katastrofalen. Bilo je tudi. veliko mrtvih. Takratni potres je bil menda tudi največji do takrat v Evropi.
Nedvomno je prav ta potres botroval ustnemu izročilu, da je treba v tem delu graditi trdne hiše. Tako so na primer komisije pri pregledu škode zdaj ugotavljale, da so bili celo v nekaterih starejših stavbah ugrajeni močni železni nosilci. Brez teh bi bila danes škoda nedvomno še večja.
Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na zadnji seji sklenil, da se za določen čas v občinski upravi zaposli posebni gradbeni strokovnjak, ki bo delal in pomagal na prizadetem območju.
Odprt je žiro račun pri SDK, podružnica Kranj: 51500-655-42354 - sredstva solidarnosti za odpravo posledic potresa na območju občine Kranj
Vso resnost položaja na prizadetem območju pa je ugotovila tudi finančna komisija pri občinskem štabu, ki je na prvi seji sklenila, naj se sindikati v občini zavzamejo za solidarnostno akcijo. Vanjo naj se vključijo organizacije s področja gradbeništva s strokovno pomočjo, banka in SDK naj preučijo možnosti kreditiranja, razen tega pa naj aktivno sodelujejo tudi zavarovalna skupnost, samoupravna* stanovanjska skupnost, kmetijsko zemljiška skupnost, kmetijska zadruga in interesna skupnost kranjskega GG območja.
Položaj, kakršen je. na terenu, pa že zdaj kaže, da občinska družbenopolitična skupnost kljub družbenopolitični in stro-kovno-operativni akciji sama prav gotovo v tako kratkem času ne bo kos vsemu. Potrebno bo širše razumevanje in zavzetost za ublažitev in odpravo posledic na prizadetem območju.
A. Zalar
Še boljša smuka na Kobli?
Bohinjska   Bistrica   —   V teh
dneh si v temeljni organizaciji združenega dela Smučarski center Kobla v Bohinjski Bistrici, ki deluje v okviru Inženiringa Turist-Progresa Radovljica, prizadevajo, da bi čimprej uresničili letošnji delovni program. Še ta mesec bo končan del razširitve smučišč na območju Ravne I. Površina teh smučišč bo znašala 10 hektarov. Pripavljalna dela pa so se začela tudi za ureditev zgornjih smučišč. Do oktobra nadalje nameravajo zgraditi parkirni prostor ob spodnji postaji žičnice za okrog .HM) avtomobilov in manjši parkirni prostor na Ravnah za 50 vozil. Do začetka zimske sezone bodo zgradili še prostor za strojno opremo, naročili pa so tudi že nov teptalni stroj, s katerim bodo lahko vzdrževali okrog 50 hektarov smučišč.
Dela so za zdaj veljala pet milijonov dinarjev. Štiri milijone dinarjev posojila so dobili od radovljiške enote Ljubljanske banke, milijon dinarjev pa so prispevali sami. Seveda pa bi bili vsi napori kolektiva TOZD Smučarski center Kobla zaman brez razumevanja in finančne podpore konzorcija 31 delovnih organizacij, ki vodi izgradnjo K oble. Še posebno pohvalo zaslužijo za sodelovanje in pomoč kolektivi G G Bled, LIP Bled, SGP Gorenje Radovljica, Gradbeno podjetje Bohinj, Ljubljanske mlekarne, SAP Ljubljana in Železniško podjetje TTG Ljubljana.
Zdaj v tej temeljiu organizaciji v Bohinjski Bistrici pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za najetje dolgoročnega posojila za 15 milijonov dinarjev. Denar potrebujejo za izgradnjo tako imenovane druge faze smučarskega središča Kobla. V tem programu je izgradnja sedežnice Kobla III, ki bo popeljala smučarje 1500  metrov  visoko.   Na  tem ob-
močju bi zgradili tudi 50 hektarov novih smučišč. Ob žičnici bi speljali 4 kilometre dolgo družinsko progo, ob sedežnici pa 1600 metrov dolgo srednjo smučarsko progo. Tako bi bila urejena tudi 38(K) metrov dolga smuk proga z višinsko razliko 950 metrov. To bi bila prva takšna smuk proga v Sloveniji.
Letos bo torej smučarsko središče Kobla v Bohinjski Bistrici še bolje urejeno kot lani in če bodo tudi snežne razmere ugodne, bodo smučarji prav gotovo zadovoljni. Investitorji in devetčlanski kolektiv TOZD Smučarski center Kobla pa so prepričani, da bodo tudi v prihodnje imeli vso podporo delovnih organizacij, ki so včlanjene v konzorcij.
Konec poplav na Brniku — V prvih štirih mesecih letos je potok Reka, ki izvira pod Krvavcem, v krajevni skupnosti Brnik kar štirikrat poplavil. Že od srede junija pa delavci vodne skupnosti Ljubljanica-Sava urejajo potok na Zgornjem Brniku. Domačini upajo, da bodo nadlog zaradi narasle Reke končno le rešeni. (J. Kuhar) — Foto: F. Perdan
r
vasa pisma
LESKI PROBLEMI
V Lescah smo že večkrat dokazali, da znamo združiti svoja sredstva in napore, kadar je treba urejati probleme, ki zadevajo večino krajanov. Na primer, prav zdajšnja prizadevanja za komunalno ureditev kraja potekajo zelo uspešno. Poleg vprašanj, ki se tičejo vsakega Leščana neposredno, obstajajo v Lescah problemi, ki jih lahko imenujemo krajevne, ki jih srečujemo v svojem vsakdanu, a se jih večinoma ne zavedamo.
Verjetno vsak Leščan pozna staro Legatovo hišo in ima v spominu, da je ne samo krajevno, ampak republiško pomemben kulturno-zgodovinski spomenik. Kot taka je vredna vse pozornosti in ne samo pozornosti, ampak tudi zaščite. Vemo, da so hišo zelo skrbno obnovili in vemo tudi, da je ob vsakem deževju bolj oškropljena z nesnago, s katero jo obdarjajo mimo drveči avtomobili.
Ogled nas prepriča, da v celem starem leškem jedru (o'd prodajalne Merkurja in vse do osnovne šole) ni postavljen niti en sam prometni znak, ki bi razumno omejeval hitrost. Prvi ukrep za zaščito občanov in delno zaščito Legatove hiše bi bila smotrna prometno-varnostna ureditev tega dela Lesc. Drug ukrep bi bila zaščitna bankina, ki bi odvrnila glavni tok vozil iz neposredne bližine hiše.
Problema se zavedamo in o njem smo že mnogo klepetali. Do nekega skupnega sodelovanja prizadetih (krajevna skupnost, turistično društvo, strokovnjaki za ceste, urbanisti) pa še ni prišlo.
In ko bi enkrat začeli z družbeno akcijo za ureditev tega dela našega kraja, bi lahko imeli pred očmi še nekaj
problemov. Eden od njih je urejen pristop do osnovne šole. Leska mladina je po ozki ulici izpostavljena hudim nevarnostim. Zato je umestno razmisliti o ureditvi posebnih pristopnih poti do šole (starši šoloobveznih otrok, vodstvo šole, prometni strokovnjaki, urbanisti). Treba bi bilo najti tudi ustrezno rešitev za popestritev okolice osnovne šole. Možna rešitev bi bil urejen nasad drevja. V perspektivi pa moramo misliti tudi na krajevno obeležje NOB, ki bo stalo nekje v tem okolišu.
To so krajevni problemi. Ko se jih bomo lotili, se jih ne splača lotevati stihijsko, enega ločeno od drugega. Če hočemo imeti del kraja, ki bi ga s ponosom pokazali vsakomur ne samo zaradi njegove zgodovinske vrednosti, ampak tudi zaradi njegove sedanje ureditve, bomo morali skupaj nekaj ukreniti.
Dež man Jože, Šobčeva 23, Lesce
DEŽURNI AVTOSERVIS
Čeprav včasih ni vse tako kot bi si želeli, je tako pozimi kot poleti na Bledu, predvsem zaradi zavzetosti turističnih delavcev, dokaj dobro poskrbljeno za prijetno počutje domačih in tujih gostov. Na voljo so izvošč-ki, čolnarji s pletnami, gostje si lahko sposodijo čolne in letos celo kolesa. Nekaj pa gostje, ki pridejo letovat na Bled s svojimi avtomobili, vseeno pogrešajo. Ob sobotah popoldne in ob nedeljah ter praznikih v tem turističnem kraju ni dežurne mehanične delavnice. Morda je moja pripomba, da bi v takšnem turističnem kraju veljalo poskrbeti tudi za tovrstne storitve, malo čudna. Vendar menim, da predvsem v glavni zimski in poletni turistični sezoni ob sobotah, nedeljah in praznikih v dežurnem avtoservisu prav gotovo ne bi bili brez dela.
Jože Ambrožič
Kakšna kazen za Franca Zbontar j a?
Jeaenice — Sredi poletja se je nenadoma razširila novica, da je znani jeseniški hokejist in član državne hokejske reprezentance Franc Zbontar v disciplinskem postopku zaradi nedovoljenega igranja v Italiji. Med Jeseničani se o tem širijo različne govorice, precej pa je tudi natolcevanja na ta račun. Na upravi HK Jesenice so o tej stvari posredovali uradno izjavo.
V njej je med drugim rečeno, da je Franc Zbontar brez dovoljenja pristojnega organa H K Jesenice odpotoval v Italijo in igral za HC Alleghe. S tem je kršil pravila amaterizma in storil prekršek po disciplinskem pravilniku
hokejske zveze in hokejskega kluba. Upravni odbor H K Jesenice je zadevo prepustil disciplinski komisiji, ki bo o tem imela naslednjo besedo. Vse seveda najbolj zanima, za kakšno kazen se bo odločila komisija. Ob vsem tem je treba še pripomniti, da se po mnenju uprave hokejskega kluba Franc Zbontar že več let netovariško in neodgovorno obnaša do uprave in funkcionarjev in prav to je razlog, da je kazen lahko znatno višja.
Kot kaže, v našem hokejskem športu resnično ne gre brez afer. Letošnja prva je izbruhnila na Jesenicah. In kje bo naslednja?     J. R
Mi smo mi, šoferji!
Po deseturnem delovniku in tristo prevoženih kilometrih sem se truden vrnil domov in že ob kosilu prelistal Glas. Po rutinskem pregledu športne strani in črne kronike, se mi je oko ustavilo na članku novinarke Sedejeve »Mi smo mi, šoferji«.
Lasje so se mi ježili ob misli na dogodek, katerega tovarišica opisuje in je obsojanja in kazni vreden. Toda njeno ravnanje ob tem dogodku ni bilo vozniško, pa tudi naslov članka meče slabo luč na vse poklicne voznike. Voznik vozila, za katerim vozimo dvajset kilometrov, ni neznan, saj ima na zadnjem delu vozila na vidnem mestu nameščeno registrsko   tablico,  katera nam
služi pri razreševanju raznoraznih prometnih problemov. Besede amaterska svojat v vozniškem žargonu ni znana in z njo tovarišica ponižuje manj izkušene voznike, kateri so si mogoče pred kratkim priznojili vozniško dovoljenje. Vsi prometni strokovnjaki pa so si edini, da vozniki s kratkimi vozniškimi izkušnjami povzroče več prometnih prekrškov kot izkušenejši.
Od Podvina do Naklega ni nikakršnega počasnega pasu. Vsak voznik ve, da je tretji pas za rumeno črto odstavni pas, po katerem je zaradi njegove tanjše konstrukcije prepovedano voziti po vsem vesoljnem svetu. Mi Gorenjci to počenjamo, ker to prometni organi zaradi prego-stega prometa tolerirajo. To vemo le Gorenjci, ki smo pogosteje udeleženci prometa na tej cesti. Vaša vozniška etika pa je popolnoma   zatajila   ob mirni
vožnji mimo kontrole prometne milice. Le beseda dve z njo in malopridnež bi dobil lekcijo, saj bi za takšno obnašanje odvzem vozniškega dovoljenja bila kaj mila kazen. Takšna vožnja mimo kontrole prometne milice pa bi vas naredila pasivnega krivca ob morebitni prometni nesreči. Dokler bomo po cesti vozili tako kot tovarišica novinarka in vso vzgojo prepustili redkim kontrolam prometne milice, bo črna kronika iz leta v leto daljša.
Obsojam početje nekulturnega in brezobzirnega voznika, obenem pa priporočam novinarki, da si za pisanje takšnega članka ogleda prometno literaturo, da bo lahko pisala poučne in strokovne članke o prometnih problemih in ne bo s svojim pisanjem namerno ali nenamerno blatila »usmiljenja vreden«, naporni »šoferski« poklic.
Tovariškipozdrav, voznik
P. Sodnik