Rnsko ¦ japonska vojna. Čeravno so Japonci takorekoč vladarji na Japonskem morju, vendar 8e morajo odstraniti mnogo min, katere so položili Rusi. Pri uDičevanja teh min se je pa že nekaj teh ladij ponesrečilo in zletelo v zrak. Ko se je to zvedelo, pisali so Rusotn sovražni listi, da so te mine nevarne tudi za drnge ladje, da naj vlade protestirajo proti temu, da je tako bojevanja nečloveSko. Ko so pa letele vsled japonskih min ruske ladje v zrak n. pr. »Petropavlovsk«, tedaj pa niso ti listi zahtevali, da naj vlade protestirajo proti polaganju min, da je to bojevaDje nečloveSko itd. Seveda kar stori Slovan v svejo obrambo, to je nečloveSko. Po mnenju teh listov naj bi se pustil Slovan brez brambe nbiti. Bojna sreča, ki je zelo nestalna, zapuSča Japcnce in se nagiba k Rusora. P r i T a 1 ienvanu se je zadela velika japonska oklopnica »Sikišima« ob mino ter sovpar trenotkihpotopila z vso posadko, ki jeStela 7 41 m o ž. »SikiSima« je ena izmed Stirih največjih in nainovejžih japonskib oklopnic. Je prav iste velikosti in oblike, kakor nedavno potopljena »Hacuse«. Stane blizu 23 milijonov kron. Kakor poročajo listi, hoče priti Kuropatkin s svojo armado Port Arturju, katerega bodo začeli Japonci te dni oblegati, na pomoč. V ta namen je poslal generala Stakelberga z 20.000 možmi proti jugu, da vznemirja armado geaerala Oku pred Port Arturjem za hrbtom. General Kuropatkin baje to ni atoril iz lastne volje, ampak le na povelje carjevo. Port Artur. Na strani proti deželi varujejo Port Artur Stiri vrste utrdb, proti morju tri; torej je sedem saniostojnih obrambenih vrst. Prva vrsta na vzhodu je 450 čevljev visoka. Drakonova utrdba, pred katero sta proti morju Se dva odkriti bateriji. Proti severu se vrste v polukrogu na brdih dve večji in sedem manjših trdnjavic. Vsa ta stran je dolga 2 6 kilometra; tu je proti vzhodu in severovzhodu razpostavljenjh 74 raznovrstnih topov in havbic. Druga skupina žteje pet močnih utrdb na viSavah severno od mesta ter brani ne- Tero-zabodno atran, ki je najmočnejše in najboljSe utrjena. Tretja skupina je na zapadu ter ima namen, da brani krilo prvih dveh skupin. Ta skupina je najslabSa, ker so višave ozke, nizke in ena od druge precej oddaljene. Ta stran ie dolga 3 kilometre, ima 6 baterij in do 80 topov. Proti morju je 400 metrov visoka Zlata gora glavni čuvaj na jugu. Ob obali je posebna baterija, proti vzhodu se vrsti pet fortov. Tu je razpostavljenih 40 manjših in vefijih topov, 48 brzostrelnib topov in sedem »molnarjevc. Nadaljna skupina obramb je na polotoku »Tigrov rep«. Tu je proti jugovzbodu obrnjenib 27 raznih topov. Tretja obreina skupina šteje tri obrežne baterije. Torej branijo Port Artur trije močni iorti. 20 srednjih in 12 manjsih, ki imajo do 300 trdnjavskih topov. Ni pa znano, koliko topov so Rusi prepeljali z ladij na suho. Trdnjava Port Artur sicer ni nepremagljiva, toda Japonci bodo morali zastaviti mnogo svoje srmade, ako bodu skuSali prodreti v trdnjavo. »Novi Kraj« poroča, da je 8. majnika dejal poveljnik portarturske trdnjave, Stfissl, vojakom v Port Arturju: »Vzdržali bodete trdnjavo, da pride pomoč. To je ravno tako gotovo, kakor to, da jutri izide solnce. Ruska zastava od ondi, kjer je razobeSena, ne sme izginiti. S trdnim zaupanjem na Boga in neomajanost ruske moSi, hofiemo pričakovati sovražnika«. O naskoku na Port Artur pravi praška »Politik«: »K&i koristi Japoncem, ako dobe Port Artur, ako pa pri tem izkrvave tri nenadomestljive divizije. Kaj jim koristi Port Artur, ce je celo japonsko gospodarstvo na morju odvisno od velike morske bitke, ki se bo bila, ko pride rusko baltisko brodovje v vzhodno Azijo in ki bo tako močno, da se bo aamo lahko pomerilo z vso japonsko močjo na morju. Ako pa bo padel Port Artur prej — kar pa ni verjetno — bo odrlo rusko brodovje v Port Arturju iz luke ter kolikor mcgoče oSkodovalo sovražnika ne oziraje se na svojo usodo. In ako ta boj izpade neugodno za Japonsko, kake koristi ima potem od naskoka na Port Artur. Končno bo izkrvavela Japonska od takih »zmag« in ponižana bo ležala pred rusko močjo.« Čaiopis v Port Artnrju. Kakor se kaže, so portarturski prebivalci 8e vedno dobre volje, dasiravno je poloiaj skrajno nevaren. Neki ruski častnik, ki se je vrnil v Moskvo, je prinesel seboj časopis, katerega izdajajo portartarski podčastniki. List se imenuje »Bodalce«. Glavni filanek prve številke se pricne: »Danes se natisne le 50 »Bodalc«, tako da nam jih nič ne preostaja za naSe japonske prijatelje. Toda pol milijona bodalc pride po sibirski železnici, in te odpoSljemo sovražniku. NaSe »Bodalce« bo zabavno, ostro in ne brez osti!« Nato popisuje komične športne igre med posadko. »V soboto je bila mednarodna tekma. Vsi Japonci so pobegnili. Najpreje je priSel poddesetnik Gvozdev preoblečen kot Jeanne d' Arc, njemu sta sledila prostaka Luiin in Lebenko kot perzijski Sah in John BnlL Rusko »matjuSko« je predstavljal topničar Vasilkov, ki se je odlikoval na »Retvizanu«. In ruska »matjuSka« bi dobila, ako ne bi zadela na John Bulla.« Končno pa prosijo materijelne podpore, da ne bo sotrudnikom ničesar manjkalo. Tobak, vžigalice in evropski časopisi se hvaleino sprejemajo. Nadikof Dvornik sa — Rnie. Dalmatinski nadskoi dr. Dvornik je v Kistanju spregovorii lepe besede: »Vsi bodimo složni, kakor so bili naSi stari, ki so se borili xa križ fiastni in svobodo zlato.« Na zaključku svojega govora pa je nadskof močnim glasom in iarko pozival navzoče, naj povzdignejo svoje proSnje in klice za — zmago orožja ooega velikega naroda, ki na Daljnem Vatoku preliva svojo kri za zmago Krista nad poganatvom, za zmago Jezusovega odreSevalnega nauka nad onimi lažnjivimi preroki, katere zmage sad bodo občutili vsi krSčanski narodi in vse civilizirano človeStvo. Poslanoo Klofai na bojil&n. CeSki narodni - socialni poslanec E1 of a č Je 6. i. m. preko Dunaja odpotoval na bojiSCe v Vzhodno Azijo. Poguba Japon«kih ladty. Petrograd, 1. junija. Dopisnik ruske brzojavne agenture je sporočil daues iz Mukdena: O pogubi japonske križarke ,Asama' naanikaio natančna poročila. Zanesljivo je, da se je v Kerskem zalivu pogreznila razun ene torpedovke in »Mijaka« 3e neka druga križarka. Glede oklopnjače »Fuči« gre glas, da je zadeia pri Maodao na skalo, kjer \o čavaio japonske torpedovke. (Križarka ,A8ama' je bila spuščena v morie leta 1898 in ima 9900 ton in 37 večjih in manjsih topov.) Bnikl napehl v KoreJL Rusi so pričeli odločno prodirati na severo-vzhodu Koreje. Iz Soula poročajo, da je 4000 mož ruske iniantenie in 600 ruskih jezdecev udrlo v Korejo. Te ruske čete korakajo proti Genzanu. Pred Genzanom |e že 700 kozakov. Japonci so zapustiii Genzan, ker je bila njihova ondotna posadka preslaba, da bi se bila ubranila ruskega napada. V Genzanu imajo Japonci zaloge živil in streljiva. Korejska vojska in korejske oblasti so zbežale iz Pikčena — to mesto je proti sredini Koreje — a ruski kozaki so za njimi. Ruski oddelek se bliža Kazanu, da napade mesti Andžu in Pionjaii. V Korejo prodira vedno veS Rusot. Japonci se ne bodo smeli ozirati samo pred se, ampak tudi za svoj hrbet. Japontka armada. Japonska armada, ki se sedaj pri TakuSanu izkrcava, je tretja japonska armada pod pcvelj8tvcm generala Nodzu. Oku, poveljnik druge armade, dobi pred Port Artur od te armade toliko mož. da bo imel 60.000 mož, Kuroki, poveljnik prve japonske armade, pa toliko, da bo imel 48.000 mož. V Londonu so mnenja, da je japonska postavila v Korejo in t Mandzurijo ie okolu 200.000 mož z nad 400 topovi, mnogimi tisoči konj in vozmi. Transporti iz japonskih luk se pa 8e nadaljuiejo. V skrajni sili bo japonska postavila na bojiSče 8e enkrat toliko vojakov. Vsak dan odide 1000 mož na bojiSče. Tako se glase angleska poročila o japonskih vojaSkih transportih. Vrhovnl povelinlk JaponikL MarSal Jamagata Aritome je imenovan za vrhovnega poveljnika japonske vojske. Jamagata je rojen l. 1838 ter je vojni minister od 1. 1873. Angleški listi pa porofiajo, da je Jamagata tudi imenovan za podkralja zasedenib pokrajin. Vladlvoitok, nova podlaga rntke mornarloe. London, 25. maja. Poročevalec lista »Express« javlja iz Petrograda, da so Rusi Vladivostok izbrali za podlago nadaljnih odločnih načrtov na morju. Admiral Skrydlov ima baje povelje, premeniti ruske moči v Vladivostoku. Vladivostok bo poleg ondotne že iz 10.000 mož obntoječe posadke in on dotnu divizije križaric dobil 8e po železnici novo brodovje torped. Vodilno rusko načelo bo, napadati japonsko obrežje in tako oslabiti iaponsko mornarico v Rumenem rnorju. Na ta način bi se lahko kosala ruska mornarica z japonsko mornarico in bi bila omogočena združitev baltiškega brodovja z ruskim brodovjem v Vzhodni Aziji in prodreti proti Port Arturju. Baikl glasovl o vojakl, »Nov. Vremja« izvaja, da trajno branjenje kvantunskega ozemlia niti ni bilo v programu ruskem, ker Daljni je trgovsko, a ne vojno pristanisfie. Naravnost neumljivo je, kaj si inozemski korespondenti predstavljajo o imenu »trdnjava«. Kaj druzega je s Port Arturjem. Ta je res trdnjava in ako jo bodo hoteli Japonci zavzeti, bodo morali porabiti v to mnogo sile in mnogo sredster in mnogo korajže ia mnogo easa. »Novosti« pravijo, da čaka Japonce sedaj silno teika operacija. Res je aieer, da Japoncem prihajajo sveie moči, ali napredovanje skozi zemsko ožiuo nangaanlinsko bo težko, ker tam jih čakajo čete generala Stdssla. Toda čaka jih Se huje delo: naakok na Port Artur. Za ta naskok niao 8e pripravljeni. Vojska ni Se zbrana in velike oblegovalne topove treba Se-le pripeljati. Z zavzetjem Kinčoua so storili Japonci 8e-le en korak do cilja, približali ao ae naakoku na Port Artur. Ali io ta korak jih je silno drago stal. Ce so Japonci že v prvem boju izgubili 700 mož, potem je naslednje dni Stevilka gotov narastla na 15.000, ne vSievSi krvavih dogodkov onega dne, ko so Japonci zavzeli Kinčou. O možnih posledicah temu spopadu ni možna sodba dotlej, dokler ne pridejo zanesljiva in podrobna poročila. O utrdbah Port Arturja je izjavil prvi kapitan potonuloga »Petropavlovska«, Jakovlev, v pogovoru z ruakimi novinarji med drugim tudi to-le: Kar se dostaja izida vojne, je v Port Arturju le eno mnenje: ena ali dve ruski zmagi na kopnem, in Japonci bodo v položaju, iz katerega ne bo izhoda. Na daljnem Vztoku so vsi prepričani, da prvi udarec, ki ga zada Kuropatkin Japoncem, zadene hudo. Japonci so se zaračunali v mnen|u, da se ruska vojška ne bo zadostno bitro zbirala. Moje mnenje je, da vojna neha poprej, nego pride baltiško brodovje. NaSe tamkaiSnje brodovje ae bo moglo v kratkem meriti z japonskim. General Stdssl, poveljnik od Japoncev oblegane trdojkve Port Artur.