Izhajajo 1. iu 15. VKacega meseca. Cena jim je za Kdoi' želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, placa za dvostopno ptit-vrsto 8 kr. za i. Krajec v Novem Mestu, dopise im uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 1,5 kr. (iospoiliirske stviiri. Cepljenje ameriških ključev po francozkem načinu. Francozi so imeli v Evropi prvi trtno ih v svojili viiioffrailih. Oni bili pa tudi prvi, kateri 80 pričeli boj proli njej. Ker vse poskusnje, z najrazličnejšimi sredstvi nic f)onia|{ale niso, popri-jeli so se ko:ieČno ameriških irt, katere so s cepiči domačih vrst cepili ali požlahtnili. In to je (ian-daiies, reci se .sme, jedino sredstvo, katereg'a se umni vinogradniki vseh vinorodnili, po trtiii uši že ]i;ipiideiiih dežel |>oslu>ujejo. Kar se pa načina cepljejija tièe, razločevati moramo med vinogradniki odločno dve veliki stranki. Francozi in te posnemajoči Italijiuii ter OgTi, poslužujejo se tako /vanpf;;a suhefia cepljenja. Hri tem je amei'iška podloga, kakor tndi evropski cepič m popolnoma dozorjen les, mladika. Avstrijiiiii in .Nemci poslužujejo se pa se v prevagljivi meri tako/.vanega zelenega cep-j e n j a. Pri tem je ameriška podloga kakor tudi evropski eepiČ /e Čisto nedozorjeni les, pognan e k. Ni skoro dvoma, da hode koiiečno ťrancozki nařin spîob zmagal, in zakaj? l'rviČ zaradi tega, ker se izvršuje v Času, v kalt-rem ima kmetovalec, kateri ae razun z vinarstvom tudi s poljedelstvom ukvarja, za to delo obilo časa. Sulio cepljeiije vrsi se namreč meseca marca, aprila, ko poljedelstvo še miruje. Zeleno cepljenje |ia meseca junija i» julija, ko je v poljedelstvu dela fnda veliko. Drugič zaradi tega, ker daje sulio cepljenje sadilni materijal (sajenice), s katerim se nov vinograd koj Čez in čez v pravi go-tosti s cepljenimi ter ukoreničenimi trtami zasadi. Zeleno cepljenje zahteva se temu sledeče grubaiije iu naj ee vrši cepljenje se tako pravilno, vendar treba več let, pred ko je vinograd čez in čez z cepljenimi irtami zašiljen. Tretj i Č zaradi tega, ker suho cepljenje lahko vsaka roka, tudi bolj trda in tei:ka lahko izvrSuje, med tem ko zahteva zeleno bolj nežno, gibčno, mehko roko Četrtič zaradi tega, ker je za suho cep- Spomin vseh vernih duš. v jio.'ni jeiífni, ko je skoro v>e zelenje v naravi oilmrlo, sfom'nja .sv. katoliňka cerkev svoje verne kristjane na one njih sobrate in sestre, ki so že pred njimi šli v neziiano večnost. Nekako skrivnostno in slovesiio-resno se obhaja ta spomin, ker skrivnosten in jako resen je tudi kraj, kamor se ^ duhu obračajo oči vseh pi'avovernili, — vice. Sv veni UHS uči', da lii se pokore rajni za svoje slabosti, da irpé veliko, a si ne morejo nič pomagati, pomagajo pa lahko živi krîstijîuii umrlim. Ta dan se Čin" miloben klic iz več- nosti v sedanjost, ki [iretre.^a srca celo onih ljudi, ki trdijo, da' v večao^i ne verujejo, in dobiva sočnteii odmev v srcih vsHi vernikov. Vse hiti vèn n!i pokopališče obiskat svoje drage r;ijne, ki v tihih grobih smrtno siianje spe. Cerkve se polnijo pobožnega ljudstva, in iz tisočerih grl doni v nebo mila prošnja: „Sveti jiiii veČna luč 1 Bog, daj jim veČni mir!" Spomin vseh vernih duš živo in glasno priŽa, kako i-otrebna je človeku sveta vera, vera v Boga, v nciimrjoi'HOSl duše; vera, da so dobra dela pred sodnim stolom iiožjim zaslužljiva, hudobna pa ka/.njiva Kaj si neki misli brezverec na grobišču; kaka čutstva .se mu neki v srcn porajajo? .\ko ni lïoga, ako ni duše, potem je s smrtjo vse končiiiio ; ni se bati kazm, a tudi plačila nobenega pričakovati. Kakor živina s Sitirtjo popolno premine, ali uprwv tako popolno premine tudi človek? Ali res človek ni niî višje, popolnejše bitje nego neumna živalV Ne. to ni mogoče! Uči nas božje razodetje, da naŠ namen ni na tem sv.'tu, nismo ustvarjeni samo za ta svet, tťi smo le popotniki, naš pravi, stalni dom, prava, neminljiva sreča nas Čaka še le onkraj groba — v večnosti. In naj Človek to t;gi, kolikor hoče, utajiti lega ne more nikakor in nikdar! Ako razodetju božjemu noČe ljenje, ob řasu obrezovanja trt, cepiřev kar (Suda na raipoiago, brez najmanjšega poškodoranja trt, iz katerih se jemljejo. Za zeleno cepljenje nedostaja cepiiev, in da l)i se jih trtam bre?, vse škode oil-jeniaio, skoro mogoče ni. Popisali hočemo lorej v sledečem način cepljenja ameriških kljiiiev po francoskem alt kakor se tudi pravi llichter-jeveiii tiaČiiiu, in vlaganje teli v trtni CO po zbolj-sanem ali zjajsanen) traiico-skem iiíiíi-iiL. /boljšal ali/lajšal je pa vodja ii. Doléiic na Grmu, Ameriške mladikťi za podloge, kakor tudi evropske za cepiče, ka^e najboljši ětíle na spomlad rezati. Toda na vsak način toli- i 2 ko zgodaj, da niso nejedni, ne drugi še čisto nič sočni fmuževij, da se, kakor pravimo, še čislo nič ne jočejo. Ameriške mladike zrezati je titba na ključe treh do štirih oČes. Na ključih pusti se pa le najnijije oko, vsa višja se gladko odr< že, al! kakor se pravi — oslepi. Na zgornjem koncu, kjer se ima ključ cepili, odreže luj se f>od kolenccm, na spodnjem pa ravno skozi koleiice. Vsied tega je na nasprotni strani jedinoga n;i ključu puačetiega očesa, svrš (sršen, zrklo) člena mladike nad, kakor tudi pod očesom še videti. Pridjana podoba kaže prav jasno, kako da se to zvrsi. Na zgornjena koncu cepi se ključ po načinu angleškega poročeVanja ali angleške ko-puiacije, pri kateri se jednako debela podloga in cepič v sre- 3 4 dini jediie- ga členka pošev prt-reže, obadva s tako zvano je-žiČkno zarezo previdi ter skupaj stakne. Skupaj staknetio poilalitnitev [)0veř>e se trdno z rafija likom, verovati, sili ga lastno srce, nemirna vest, da večnost, da Hoga vsemogočnega priznava. Srce mu pravi: „Ni mogoče, da bi s smrtjo bilo ïe 'vse končano, to nikakor ne .'ime biti !" Ako je že stari pagauski pesnik klical, da „ne bo ves umrl in preminul", koliko bolj mora to klicati, verovati in iieleti kristijan! Pagan Seneka piše; „Lažejo se oni, ki pravijo, da ni Boga ; zakaj Čepray ti zatrjujejo po dnevu, da ga ni, po noči pa sami dvomijo in se bojé". „Misel na lioga pa, kakor pravi nek drug slaven mož, vzbuja strašnega soseda; njegovo ime je Sodnik", Tega Sodnika se brezbožnež hoji, pred njim trepeta, zato bi rajse videl, da bi ga ne bilo, zato ga skuša utajiti; toda zaman! Hog vlada in bo vladal, sodi ij) bo sodil na veke, sodil bo tudi tistega, ki ga taji, ki se mu hoče umakniti. Ako hrezhožuež to pomisli, drhteti mu mora arce, iskati mora pomoči, kako bi si pomagal, A navadno si ne izbere pravega, temveč uprav nasprotno. Ne povrne se k Bogu ; rajSe mu Se hujše, Še trdovratnejše kljubuje — seveda brez upa zmage! Nesrečno je njegovo življenje, obupen njegov konec, stra^vtni njega večna prihodnjost! — Vernega kristijaiia smrt ne plaSi, njemu je le dobra prijateljica, ki ga h doline solzil preseli v večno srečno domovanje. Ako je trpel na tem svetu, ako se je trudil in pri vsem tem ni zgrešil svojega pravega uamena, upati sme, da mu napoči s smrtjo boljša dnba, ki ne bo minula nikoli. Takemu in le takemu kristijanu so v tolažbo mile besede ; „Blagor m«, ki se spoĚije, v Ěrui prsti v Bagu spi, LepSe soliice njemu sije, Lepša zarja ruMeiii;" Revni na blagu, zapuščeni in pozabljeni od vsega sveta vedo, da jeden vendar-le ni na-rye pozabil — njih OČe nebeški. Ta ne gleda iia veljavo ljudi, ue gleda na posvetno čast in slavo, ne zmeni se za sodbe tega sveta; 011 sodi po svoji neskončni pravičnosti. V njegovih očeh so bogati ubogi in ubogi bogati. Veljavo imajo pri njem ter zarijaže z loih'arsko ^liiio. Xîi cepiču pusli Se le jedno samo oko, vrtul katerega se cepiČ z mrzlo lekočo cepiiiio smolo zaina/p. x\ko se lako že iceriťca filtru-arja ali v pnčctku marca cepi, toiaj v Času, ko še mrzlo vreme vl:t(1a, potem zasuje se po/.lahtiiitev v j^orki kleti tako ie/eče v sviS (pniv rirohiii pesekj, da jih sv.h popolnoma ob'taja, díl è.sto n 5 iï lijeka ven ne tiiolé Ako se pa iako ie poíiio, recimo meseca aprila cepi, lorcj oli Času, ko že gorko posilne, ko se že rašca gibati prične, potem ni treba po/.lalmiitve Čisto niČ V kleti zasipali, murveè vlo/.i se jih lahko koj v trtiiico. To pa po R. Polćiičeveni načinu tako-le: Za trtnico ae odloči l^olj peščeni svet ko le mogoče. Ob rek;ib iiaplavljeiii svišČ je pač najboljši. Tak svet je treba že na jeneii 80 do 100 centimetrov globoko prekopati ter obrniti, toraj rigo-lati. Na spom'ad se prav dobro poravna, tako da postane popolnoma ravan Tik mo pred vlaganjem cepljenih ključev vanj, napiie se riiotoz (špago) v oddaljenostih 80 cni. in ob njeni se zaznamova s pomočjo kakeya klina na tleb prav plitvi jarček. Tako narejeni jarčki zaznamujejo črte, po katerih je treba cepljene ključe v zemljo potikati. I^otikajo se pa ključi tako le v zemljo: Delavec St- 2. O!» prejšnji strani nalisnjene podobe (ta naj bode nžka oseba) prinese na nosilnici cepljenih ključev, 1er se vstopi ž njimi tako pred jarček, da ima jioslednjega pred seboj. Delavec M. 1 ustopi se p:i pred it. 2. tako, da ima jarfek ravno v sredi med noga'iii ter za seboj. Tako postavljena bt. 1. jemlje ključe, katere pred njim At. 2 na le oni, ki živé po njegovih večnih navodilih, ki obloženi 7. dobrimi deli bla/eno se poslové od tod, jim, kateri v (iiisjíriiÍH zM^ié, V tlavi nebeilii tie tam iirebiidé!" Ti ne preminejo, temveč le zaspé. Angelj^ka trobenta jih ho enkrat predramila iz trdega spanja; vstala bodo njih poveličaiia trupla ter se na veke združila z dušami, da uživajo poslej večno blaženost v nebesih. Jedini ključ do te blaženosti, do raja nebeikega pa nam je sveti križ. Po daritvi na sv. križu smo bili odrešeni, sv. križ je zato res naša — jedina nada „Le križ iimn síctí ijuvori, Dft ZÚ let vidimo «e nad zvezdami, Da vidimo v raju veiiiem ee!" Kdor križa ne priznava, kdor se mn ponižtio Jie iiklone, ta je in ostane hrez nade, da mu zazori kdaj „lepša zarja" v večnosti. Zato bodi pozdravljen sveti križ, jedina nasa nada! no'^ilnîci diži ter jili zatika, [lazaj po iiikaje se tako v jarček, da je drug od dnizfga iri prste oddaljen. in kar je poglavitno, da mole vsi ključi popolnoma j 1 ri a k o visoko iz tal, namreč do vrba (do očesa cepiča) jeilno malo pčd Ko se delavec ňl, 2, za delavcem St. I. [laprej pomika, ilaČi z nogami na desni in levi Strani zataknjenih ključev sviš bolj ko le mogoče. Za delavcem i^t. "1. ria^^topi šievilka 3. s Čisto navadno moiiko. ter priteguje sviš iz leve in desne strani zaiaknen b ključev tako k ključem, da jih /,a kake lii pr.ste visoko (pa ne več) zasuje. Pri tem delu pomiče se nazaj (rrede (ritniski) za d-'lavcem št. 2 in sega z motiko natanko do sredine prostora, ležečega med dvi ma jarčkoma. Za 8t. 3. n;isiopi še št. 4., katera grebene, narejene po Št. 3 z gol:mi rokami ae [»oravna ter tiekoliko ttnli stlači. Pri koliČkni urnosti deKveev gre to delo kaj hitro izpod rok. in spouese se pri ugodnem vre-meim prav dobro. Do 50 nd-totkov popolnoma pravilno izvršenih požlahtnitev se pri pravilnem vlaganji in poznejšem obdelovanji gotovo dobro sponese, in lo je dovolj Kakor že koj v priČetku popisa zatikanja po-ž'ahtnitev v irtnico povedano, je pravi šviňčasti svet trtince p r v i, drugi in tretji pogoj dobrega uspeha. Kako da gre v trtnico polak-njenim požlahtiiitvam dalje streči, povefiali bode-mo v prihodnji številki „Dol. Novic". Prašičja razstava v Novem mestu. Kako árečiia je bila misel, prirediti v Novem mestu razstavo prašičev, pokazal nam je prav očitno dan razstave. Na prav obsežnem in primerno urejenem pro-Storu pred vojašn eo so bili do H. zjutraj že vsi /a razstavo zgrajeni prostori na-polnje li, lako da je primanjkovalo prostora zažívali, katerih niso raz.-ítavtiiki pravočasno priglasili. Občinstva je blo pa tudi toliko, da .se je nekaj časa vse trlo, če tudi je bil puíčen med pregra-jami 4ř// .íiroki prostor zaradi lažje dovožnje. Na tisoče ljudi si je ogledalo razstavo; mnogo jih je bilo med njimi, ki so iz daljnih stranij Kranj.ske priMi ogleilat razstavo. To nam je najbolji dokaz, da je bila razstava času primerna in potrebna. Obiskovalci so se lahko na razstavijenih živalih prepričali, kaj se da doseči s pravim plemenom in dobro rejo, liavno tako so se pa tudi lahko podučili, kje jim je iskati dobrih živalij za pleme. Na lepih vspehih dobre reje so se vnemali gospodarji iu gospodinje za napredek iu ta poglavitni namen razstave dosegel seje v popolni meri. Razstava je vsakemu prav očitno pokazala, da so mnogi gospod irji že precej daleČ dospeli pri reji prašičev, in pokazala, da se tudi pri nas na Kranj- skeiii, kakor povsorf v Avístriji, šft i^ajboij priporoča ang-leško jorksirsko pleme »a po žlahtne nje doii);iřili prašičev, Jorkitrski prasif'i botiisi /-isio-krviii, bodisi meSani z našim plenieiioiii vzbujali 80 splošno pozornost in občudovanje. Stokrat in stokrat se je čul rned obiskovaltii g-liis: „To je pleuie, tako pleme moramo iudi mi dobili". NavHvna posledica tega je bila, da se je pokupilo že pri razstavi mnogo praset za pleme. Razstav-iiiki lepili živalij so priili na glas. ki jim bode zaiiaprej j^oiovo doiia-šal tiajiepài sad j>ri prodaji pJeineiiili pras'ćev. Na razstavo se je prignalo v.sf u-a skupaj ravno 100 prašičev s 53 [)raseti, in sicer v i. oddelek Z!i plemene praaiée; 12 mrjascev, 17 plemenili svinj fined temi 7 s 53 prast-tij 1 m/jaííek in 14 mladih svinj do starosti 10 niescev, skupaj 44 řlí*v; v II oddelku za pitane pi'ašiče je bilo pa razstavljenih 22 periu'nikov in 34 starih pitanih prašičev, skupaj 5fî ^^lav. Zmed razstavfiiki so pripeljali najlepše živali, ne da bi tekmovali za premije, zlasti; |»rof Harbo iz Rakovnika, kateri je razstavil v obeh oddelkili krasne živali volikoera in srednjeg'a jorksirskeg-a pbmena, skupaj 4 pravice in 10 praset, dalje kmetijska šola na Grmu, katera je razstavila tudi v obeh oddelkih 4 prav lepo rejene živali srednjega jork-širskega pleiuena, potem vitez Langer iz lirš ]jina, kateri je razstavil v I. oddelku prav lepo dvojico jorksirflkega plemena, dalje Flo rij an Zorko iz Družinske vasi (1 jorksirskega mrjiisca) in 1 svinjo z 8 mladici) in grof Mar-gheri u Otofíic, kateri je razstavil 1 nirjasca in 2 pržutnika pisanega Poland-China plemena. Priznalo se je v.seni tem razstavnikoia íastne diplome. Rtkzun teh razstavniko? odlikovalo se je pa še mnogo dnigili, ki so tekmovali za denarne premije. Presojevalni odbor je prav lahko razdelil določenih 20 premij, ter jih priznal za najlepfie živali sledečim gospodarjem in sicer v 1, oddelku )remjje po 20 kron: Jože Košakii iz Ool. i ro no v ega (za jorkàirsko svinjo z 8 raladiíi in 3 mlade svinjice), Amaliji Schiebel, gra-sèakinji v Breitenaii (za 1 svinjo z 11 mladiňi) in Ivanu Kristanu iz sv. Koka (za 2 jork-žirska mrjasea in 2flvinjici); premije po lO kron pa: Jakob Koàaku iz Družinske vasi (za 1 svinjo z 8 mladièi.) Fran FlorijanĆi č-u iz Št. Petra (za 1 brejo svinjo), And, Hoduiku iz Dol. Kronovega (za 1 svinjo s f> mladiíij, Jože Pergarju iz Šmarjete (za 1 brejo svinjo in 2 svinjici) Šporarji iz Ilerinje vasi (za 1 brejo svinjoj, J a n. S m r ekarj u Iz Radu le (za 2 breji svinji) in Ig. Pavlinu iz Mokronoga (za 1 jorkàirskega rarjasca). V drugem oddelku za pitane praŠiíe pa so prejeli premije po 20 kron: Jakob PavÈièv Novem mestu (za 4 najbolj opitane praiice), I va n Ba j u k iz Meti i k e (za I pitanega pra«i%) in Jure Hajiik iz liožakovega fza 3 pitane pra^iře); premije po 10 kron pa: Ivan Vukši-nii iz Boža k o vega f?-a I pitaiieg;i prašiča), Jože Ko'ene v Novem mestu (za 2 [>itauea jorkiirske krvij, Miha Nagelj iz Smoleiie vasi (>H 1 pitane:»), Fran Pezdirc iz D rasi í (za 3 periutnike), Joie Koša k iz Do!. K r o n o y e g a (/.a I pitanega pragic.i ), i h a Vovk iz Grotne vasi (za I pitanca) in Janez Turk iz Gotne vasi (za 4 persutiiike;. — Konečno je omeniti tudi lepe pražiČe (1 mr-jasee in 1 svinja) jorkširskega plemena, katere je poslal pl. Lenk iz llakc na ra^siavo, žalibog pa, da ,S() doili prepozno, tako da se ni mogel pre.^îojevalni odbor natije ozirati. Kaj Je novega po iivstrijskeni cesarHtvu % Državni zbor se je zopet sešel l(v oktobra. Koalicija bo zopet kovala nekatere i;ove postave, od katerih pa ubogi kmet ne sme veliko pričakovati, ker imujo liberalci in židje v zbornici največ veljave. Od teh [»a kmet ne more nič dobrega npati. V^álezljl 80 dobili novega deželnega predsednika. (Jebi in Poljaki so se mii pokionlli in mu izrekli řvoje narodne zelje. Da bi le kuj pomagalo ! Mažarjl í;e vedno kujejo postave zoper katoliško cerkev in zoper nemažarske narodnosti, katere hočejo vtopiti v žlici vode Sedaj jim je prišla nova misel, kako bi cim preje tnje narodnosti po-mažarili. Na Mažarskem mora iti ves denar iz tujine skozi vladne roke. Ta postava je nijperjena zlasti zoper Rumune in Slovake, ki za svoje za-■sebne šole dobe precej denarja zunaj Ogerskega, iVa Primorskem se je skovala cela zarota zoper ondotne Slovane, ker ne odnehajo potegovati se za narodne pravice, Lahoni vedno škilijo na Laško, pa jiii vendar-le vlada bolj podpira nego zveste Slovence in Hrvate. Kaj je noTcga po širokem svetu? Ruski car je še vedno nevarno bolan. Bil je že previđen s sv. zakramenti za umirajoče. Pravijo, da boleha za rakom na ledvicah. Časih mu nekoliko odleže, a kmalu ga bolezen se hujše poprime. Nekateri zdravniki mu prisojajo še nekaj tednov. Nemški državni kancelar Cap ri vi je odstopil, ž njim vred tudi predsednik ministerstva Ku-lenburg. Najbrže sta prišla s cesarjem navskriŽ, zato sta odsto])ila od vlade. V Belgiji ao pokarale volitve, kako se bo spoiiaiala obiim volilna pravica, f.iberaici so popolnoma (iropadli, katoličani imajo veliko večino, a tudi socijalisti so dobili i^a-se nektij mest. Na desftt katoličanov pride komaj jeiieii liberalec. Izid te volitve je spravil libernlte v celi Evropi v velik strah ; boje .ne, da se tudi njim taka utegne zarodili. Na Francoskem t'ram;isoni silno rujejo zoper predsednika repuldike Kazimir Periera Ni jim všeř, ker ae ne vklone iijtb nnřelotn iti tirjutvam. Ako se bo kaj ra-ja tako rovulo, bo najbrže kmalo odstopil. Piše se nam: tz Novega mesta 30, DktDhra, — Danes je bila na bližnjem Grmu javna letna skušnja uěencev kmetijske fiftdjiirske iii vinorejske sule. Kot poslušalci so prišli mnofii odliini gi»sp0(lje, ZasUipnik deželnega odbora je bil deželni odbornik g. dr, J. Vošnjak; deželna }>oslanca gg. Višnikar in pl. Langer sta bila tudi navzo&a. Videl setn dalje gg. okrajnega glavarja viteza Vesteneck-a, župnika m obadva i\h-telja iz ňmiliela, zastopnika domaće obćine, gimn. ravnatelja Detela in di- Pogrešali smo mijbolj nje, katerim je pred vsem šola namenjena — naših kmečkih posestnikov. Samo eden iz bližnje Mirne Peći je rešil njih čast. Istinito mi je bilo nekako čudno pri srcn, ko sem čul, da je prišlo k takim presku^njam na Vipavskem veliko kmetovalcev. Od kod vendar pri nas taka nemarnost? Učenci so splob dobro odgovarjali ter pričali, da so bili pridni, pa tudi, da se je uiMteljstvo res trudilo in žrtvovalo za dobri prospěli v šoli, Nekateri ndgo-vori 80 uas prav iznenadili. Slabše je bilo morda le pri par učencih, ki pa nista prejela od Gospoda niti enega talenta, Sklepaje je priporočal deželni zastopnik g. dr. Vošnjivk zlasti 'drugoletnikom, ki zapusté zavod, da naj pridno rabijo vednosti, katere so si pridobdi, na očetovskem pose^îivii, Naj se brž poprimejo pridnega dela, umnega kmetovanja, nikar pa ne iščejo kniiia po Bog si vedi kacih službah. S tem bodo pokazali hvaležnost šoli, hvaležnost domovini; s tem največ kori,stili sebi in drugim. Opomnivši, da je dolžna dežela največo hvaležnost slavni vladi, ki daje tako velikodušne podpore šoli na Grmu, je pozvai pričujoč^ naj zakličejo presvitlemu cesarju trikratni „Slava! Pričujoči so navdušeno pritrdili temii pozivu. Tako se je na Grmu dovršilo zopet šolsko leto. Prepričan sem, da je vsejalo mar^ikako dobru zrníce v našo Dolenjsko, ki bode pognalo i rodilo še najboljši plod. Iz Sent Jerneja. Županom pvi nas je bil izvoljen Jože Polanc, posestnik iz Went Jerneja enoglasno sedaj že v tretjič. Svetovalci so: Franc B^u-bič iz Šent Jerneja, Martin Metelko w Ledeče vasi, Ignac Wutscher iz Brezovice dolj,, Franc Novoselec iz Sent Jerneja, Anton Bai'l»orič iz Ćadrež in Jernej Piletič iz Vrhpolja gorj. Pričakujemo, da bodo vsi delovali občini v bl«gor. V Loki je nmrl Ané 21. oktobra t, 1. vsem dobro znani kljnčar (;erkve Sv. Miklavža na Gorjancih, — Anton Miklavčič za jetiko. Večkratna hoja na Gorjance ga je spravila pod zemljo. Bil je skrbni oČe, odkritosrčen in pobožen mož. Ostane nam y biagem spominu. Omeniti moram še, da ste v naši tari sezidani novi kapeli, V Ledeči vasi namreí, katero je vsled obljube napravil L uš t i k, posestnik iz Ledeče vasi. Kip brezmadežnega spočetja Marije Device je iz Tirol-skegii ter Jako lep- ~ Druga kapelica je v Ostrogu. Napravil jo je Stroj in, posestnik od tam, v čast Ilirski Materi Božji. Kip je naredil naš podobar Hudoklin iz Sent Jerneja. Videti je, da se je pri delu močno potrudil. Delo priporoča mojstra. Želimo, da se tega lepega vzgleda poprimejo Sent-,1 ernejci, ter napravijo novi kapelici tje, kjei- ste potrebni kot altarja pri procesiji ob Telovem, Iz Velikih Lašč, dné 20, vinotoka, — Sprejmite, drage „Novice" iz našega kraja poročilo o smrti blage gospe Frančiške Znpančič, rojene Hočevar, soproge gospoda Josipa Zupančiča, umirovljenega davkarja in imejitel a zlatega ki'iža s krono za zasluge. >rad štirideset et sta živela med nami, ne da bi zapustila tudi za kratek čas naš kraj, ki je bil ob enem tudi rojstni kraj zdaj v Bogu počivajoče ranjce. Gospod Josip Zupančič, priljubljen v celem velikolaškem okraju, je bil znan kot priden in v vsakem oziru vzgledeu uradnik in dober katoličan, njemu na strani pa mn je življenje blažila njegova soproga BVančiška, kot vzor prave katoliške žene. Živela je le za sveto katoliško cerkev, ter je bila posebno velika prijateljica in podpornica ubogih ljudi Kfdikor so dopustila denarna sredstva, skrbela je za zapuščene reveže, ter jim v stiskali pomagaia. Kot velika dobrotnicji revežey, znana je bila v domačem kraju, in težko jo bodo zdaj pogrešali njeni otroci — reveži, kajti lastnih otrok, ni imela. Zadn; se je poda rati, in letošnje poletje eni blagi sestri, gospej ii-onog, v upanji, da se a leta je začeta h a s soprogom k nj' vdovi T e k a v č i č e v i v 3To ji bode s spremenom zraka zdravje zboljšaío, ter da se bode potem zopet nazaj v Velike Lašče podala. Toda božja volja je drugače ukrenila! Po daljšem hiranji in po sprejemu sv. zakramentov za nmirajoče, je v 'bo, letu svitje dobe, dné i7, vinotoka svojo blago dušo mirno izdihnila, ter bila dné 11). vinotoka slovesno pokopana na niirodvorn mokrono.ške župnije. Preverjen sem, da ubogi reveži iz Velikih Lašč ne bodo pozabili blage ranjce iu molili za dušo njeno. Kajno gospo priporočamo v blag spomin in molitev vsem sorodnikom in znancem, posebno pa ubogim revežem v Velikih Laščah, Domaće vesti. (Duhovske pramembe.) Za župnijskega upravitelja v Drago pride ribniški kapelan čast. g. Fr. Zakrajšek, Premeščeni so gg, kapelani: Fr, Krupestar iz Leskovca v Ribnico, Anton Pfajfar iz Dobrepolja v Leskovec, novoinašnik Fr, Traven v Dobrepolje, (Dva darova,) Kranjska hranilnica je podarila kraetij.ski podružnici v Metliki 200 gld, za napravo trtnice in drevesnice, Sent-Jeniejski podružnici pa je država dala 2O0 gld. (f Umrl) je v StiČini 21, oktobra vpokojeni davkar g, Gašpar Peterlin, blag mož, kakorŠnih je malo. Vse svoje imetje je razdelil v dobre namene. Naj v miru počiva! (V Toplicah) je bilo od IB. maja do 15, sept. 773 gostov. L (Kutoliško đruatvo roko tlel j s k ih pomočnikov) priredi v nedeljo dné 4, iioveml>ra ob V48. uri zvečer [ireilstAvo a iietjeni 111 igro: „Cegiiva je ženil?" (OgenjJ V nedelji», 28. oktobi'a zveCer ob osmi nri je xačeto goreti v VinivHsi [nI Podgradu. Pogoreli so štirje koiolci, vsi dobro s krmo založeni, zato je akoda tem večja. (Ogenj.) V Seči pri kočevskem Polomu je 20, okt. pogorelo 12 poslopij; ěkode je do 4000 gld. (Mestna hranilnica v Novem mest h.) V mesecu oktobru je vlužilo «3 strank 10.342 gld. 56 kr., vzdignilo pa 10 strank 1507 gld. 96 kr, ; torej se je več vložilo 8834 ghl. 60 kr. Vloge po odbitku vseh vzdignjenih vlog znašajo 51,067 gld. 92V'2 kr., pođojil na hipoteke (posestva) se je izplačalo do seilaj 34.460 gld. (Pri občinski volitvi v Prečini) tlné 7. t, m. so bili izvoljeni gg. : Fr;uic Jelene iz Beršljina županom, Franc Šali iz ĆeAče vasi namestnikom, Fr. V i n t a r iz Ilrnsovca in M. Kos iz Lnine svetovalcem. (f Umrl) je 15. oktobra po dolj^i bolezni, 57 let star gospod Alojz Weibl, trgovec in posestnik v Metliki. Bil je obče čislan in priljubljen. Naj v miru počiva ! (Ponudba.) Kovaáki, ključavničarski, scdarski, krojaški, mizarski kolarski in drugi gg. niojsiri, kateri potrebujejo za svojo obrt krepkih in zdravili vajencev, naj se pismeno zglašajo pri „vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda". Vod.-ítvo je namreč vsaj začasno v tem prijetnem polKŽMjn, da jim nstrtže, (Boletni urad) deželne naklade od žganja preseli ae a 1. listopadom v hino gosp. Miklavčiča v sv. .Turja ulico li št. 144, kamor imajo stranke opojne tekočine iiaznanovali hoditi. (Vinorejec iz Ht. Rnperta) nam tako-le poroča ; Ktinr vinograde dnhn) dbilHlava. gmiji in akropi proti strupeni rosi, n; se inn tttiba še bati trtne uši. Na Dolenjskem v St. líupertn je vînrirejec, ki vedno vinograde dobro obdelava, gnoji in škropi proti strupeni rosi, tako, da je letos pridelal pravega naravnala vina 70 hektolitrov in ga prodal po gld. Vinorejci bodite pridni! (Na Ki) roškem) v Celovcu je bila 24, oktobra jako lepa „SI oni še k-K i n s pi e 1 erj e va" slavnost. Najprej je bil shod zaupnili mož, kaiciega .se je udeležilo do 700 vrlih Koro.^i-ev. Na veutr pa je bil političen shod, pri katerem je bilo prisotnih okoli 1800 ljudi, (rovorilisj: p ).i]anei'E í 11 s pi e ] er, Kamliit, Legat in Poilgorec, Kinapieler je poudarjal, da koroški Slovenci se hoiejo vedno držati načel Slom-šekovih in pokojnega buditelja Korošcev, Eiuspielerja, Na čelo versKo-naivdni organizaciji naj stopijo duhovniki, katerih naj > gld., g. ěitjmik A, Jakliá 6 L'Ul., giispft Mar. Hecelj ] gld. (iO îir, g. župu. Ivan Balmik 10 gospa Ivana Komp 2 glil,, gosp. rir. VftvpotiĚ za oktober 1 gld,, g. župn, A. Loviiu 2 gld., g. žujin. N. Križaj 5 gld., Pôdponn» društvo dijaško 30 gld., Nepričakovan doljitek iz pravde B. D. in Dr. S 10 gUl. Jestvine so darovali razveii zadnjiS uazunnjeniL doBlej sledyči dobtotuilii: G. Dular iz Vavtove vasi, zelja in krompirja; gospa Koï-man, dve vreči krompirja; žiipni.ja Vnltavas, velik voz railiúnili živil; g. Janez Po vse j z Mokronoga, p» eiiu vreiu krompirja, zeljft lu fižoU; gospa Šiebel iz Brelteuava, voz krompirju, sselja in repe; g. Fr, Bobunr iz Kîvnilije, repe; župnija Bruiiiice dva voz« MzličiiegR živeža; goKji. Iv. Jleliora peče zastonj kruli za dijaško knliinjo. trajati. Listnica uredništva. Gospodu A. Z. v S. Poutně oiiravuftve utegn^o pet dni Loterijske Številke. Trst 13. oktobra 56 37 3 52 79 Gradec 20. „ 76 41 86 9 73 Trst 27. „ iiO 4 fi8 62 30 Za mnogo dokaze prijateljskega sofiutja niej boleznijo iu o smrti ter za obilu sprenistvj iinše nepozab-Ijive dobre matere, ozir bčere, sestre, staru matere, babice, ta^âe in svakiige, gospe Josipilio Pctriť 10,i- Dollcu/, C. kr. ilavčnega uradnika vdove, k nje zadnjemu počitku, izrekamo vsim sorodnikonl, ]iri-jateljeni in znanceni, duaovšiilni, prisebnu gesp, kapelanu Sniibolskemu, gospej darovalki krasnega venca, gg. nosilcem in blagiin sosedom za njili trud in splob vsem spremljevalcem, svoj« tiajiskreiiejšo zabvalo, Kandlja pri Novem mestu, 10, oktobra 1801. (2i;i) Žalujoči ostali. ZMĚZ (218-1) Posestvo pri Samoboru, pod trg spadajoče je na prodaj. Hiša z gospodarskim poslopjem — hiša in hlevi zidano; k temu 3 njive, travnik, 2 vinograda, zdaj od filoksere »ničena, vrt a sadjem, pašnik iu hosta bnkova in kostanjeva, skoraj večina arondirano, skupaj 15 oralov, se iz proste roke za 2500 gld. proda. Polovico akupnine bi se moralo precej, & polovico pa po dogovoru tudi v letnih obrokih plačati. Posestvo je posebnn za vinogradarstvo in živinorejo ngodno. Dopise in poizvedbe sprejema lastnik Jiiiiko Klesčič, Gradišče 8.. Samotor na Hrvatskem. i i i i i Dobro ohranjena na pol pokrita ikoilfffi s štirimi sedeži je po nizki ceni na prodaj. Natančneje se izvé pri Jože Matkotu, sodlarju v Kandiji it. 21). Dtiè 19. novembra 11, dopoludne od IL—12. ure, bode v notarski pisarni v Rudolfovem jarnii dražbii na 5650 gld. cenjene Buhmove hiše atev. 210 s pritiklinami v Rudolfovem. Dr. Albin Poznik, (2U-11 C. kr. notar. Posestvo na prodaj, obstoječe iz zidane hiše in potrebnega gospodarskega poslopja, v lepem, dobrem stanu. Veliko lepega gojzda, dobre njive in travniki, vsega v obsegu Čez 30 oralov. Polovico cene lahko v zetnljišču ostane. Več pove lastnik Janez GoreneCf liretoi'egtt prt liadHei h. íř, 2., poH» Raka. ki bi hotela v službo stopiti v iarovž blizo Keke, se takoj spiejnie. Već pove iz prijaznosti gospod Aiiíím Kiišlaii, podobar v Xovoiii niustii. nin ( ( katera je že kot taka služil», f r sesprejme na deželo. Nemščina if ni pogojna. Ponudbe pod S., ^^"J na uredn, „Dol. Novic," f220>ij še popolnoma nepokvarjeno, ima po nizki ceni na prodaj Jimez Kette, (Siti) Dvor pri Žužemberku, Na grajščiai na „RAKI" se takoj sprejmejo v službo: Dve dekli k kravaiii iii sviiyam, liliil»ec k koiOein in (iii^) li1u)»eť k volom. Dobiva se tudi dobro Ntaro in novo vino. Josip Lorber-jeva ma za Železo i tak ifito« za stro e vliva iz železa in kovin vsaktwe zmeai, vse predmeta la žage, mline in druge potrebo; uaiiravljii cele transmisije po najiiovejsib siBttjmili itd. — Posebno [íh, [irifiorota svoje trîïviiiiskc liiitiio, katere do sedaj v praktiřni ralljivosti in nizki ceni (mula brana stane samo 26 g i d,, velika pa 32 gld.), še noben izdelek te vrste ni prekosil. (I 5—3j Lepo kmetijsko posestvo, obstoječe iz zidane liiáe z opeko krite, gospodarskega jios]oi»ja in iepega ravnega zemljišča, katero je še v prav dobrem stat n, je na firodaj iz proste i'oke v Prajjročeh blizo ceste iti Št. Ruperta na Dolenjskem. Na istem je čez 80 mernikov posetve in nakosi se tez 40 voz dobrega .sena. Ceni je do 6000 gld. — po ugodnosti tudi ćez polovico lia obroke. — I\-drobnoati pové Jakob Kotnihf t.2in poseslnih V Prnuroi«)], jiost.i ět. Itiiiicrt (Dolenjsko). Kovaî^kegii uceuca, kteri je primeni« trdnega zdravja in lepi ga vedenja, sprejme takoj v poduk Janez Šol)ar Cmo-l) v Toplicah pri Novem mestu. S- nn/iTTfiinn ^ ^ sobama, kletjo, kuhin \ \f ' J shrambo (Si^ei^ekamuter) in L T U [ J vrtom, khtero je še v naj-LULLU I tiiiju stanu, se da v najem na Logn nasproti Sevnice. -- Ugailne pogoje stavi J. Gospodaric, mlinar na Logu, ^ošta Radna. tt ^ A 23 orali zemljhća, mlin in žaga, vse poslopje I novo v doliretii -tanu, jnoda hIi tudi v najeiti / d;i prostovoljno JANEZ JU'NTEZ v Dolini pri Kržišah, fara Boštanj, blizu okrajne ceste iz St. Janža proti Boštanju. (ais-i) Kdor želi tako pose.stvo kupiti ali v najem vzeti, naj se v kratkem Ëh.sii pri omenjenetn pose>tniku osebno zglasi ali pisnjeiio ohtne. .n :r Zima se hli/ii ! F. S. Murgelj v Rudolfovem na Ljubljanski cesti priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega suknenega blaga, Jagernriorf-skih, Brnskib tkanin, lodna, modercov, mufov ii) kožuhov!«. Dalje ima veliko zbirko velicib in berlinskih robcev, kakor tudi mnogovrstnega manufakturnoga, in vse k oblekam potrebne oprave. PripDroèiijem se, vsem, kjiteji lio* čejo dobro, trpežno blago i>o nizki ceni imeli. /îjitii so hli^n! NÎ y; !s( Službo za mežnai'ja iíře bivši niežnar v Šent Ruperški fari, pri podružnici Sv. Kocljfina, ktero je pnstil zavoljo ključarja. Podpisani uljudno prosi častite duliovne pastirje, da bi niii ti pripomogli do enake službe, kteio je že dlje časa zvesto opravljal. Jože ZninniCie, Rakiivk h.it. iy, yoËta Št. liiiiiert. Lepo na Gaberji je ri;i prodtij zarydi rsbibelosti gospodarja. Isto obstoji iz zidane hiâe m gospod&rskirri poslopji, sadnega vrta, njive kosenice in boste. Lahko se ledi petero glav povedi. Več se izve ravno tam pri lastniku JilllOZ líožič, _liaherje, iioSffi BmstiicB. ilcd, vosek iu vosiiie kupuje vedno po iiajvi.iji ceni Franc Murn, lei-tav il) .svfti'ar v Kamliji pri Kovem Mestu. ^^ Vémmf 14 let star, v^prejnj« se třik^ň v trgovino z mt.^anim blagom pri Janko Puhek-u v Črnomlju,_(186-^) Ni>Ti)uieato ; OitgoTomi urferiuik loalp Brnkovic — liiia,i'0.el.i, /alni.iiik i« tiskar I )