SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 10 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 25 de maržo - 25. marca 2004 ULICE IN IMENA ALOJZA BRATUŽA DR. STANE GRANDA Pred dnevi smo lahko v slovenskih časnikih prebrali, da so v Novi Gorici žolčno reagirali, ker so nekateri predlagali, da bi ulici, ki nosita imeni po Kardelju in Kidriču, zamenjali z drugima osebama iz naše preteklosti. Njihov argument je bil, da imata take zasluge za Novo Gorico, da mora mesto iz hvaležnosti ohraniti spomin nanju. Nova Gorica je morala nastati, ker smo izgubili Gorico. Profesor Zwitter, direktor partizanskega Znanstvenega inštituta, ki je po II. svetovni vojni kot strokovnjak jugoslovanske vlade sodeloval na mednarodnih mirovnih konferencah, je večkrat pripovedoval, da Slovenci nismo imeli nikakršnih možnosti, da bi nam zahodni zavezniki dodelili Trst, velika verjetnost pa je bila za Gorico. Ko pa so naši v času pogajanj o mejah na Gorenjskem sestrelili dve njihovi letali, ki sta leteli čez naše ozemlje, je bilo te možnosti konec. Sestrelitev letal ni bila vojaška, ampak politična odločitev jugoslovanskega vodstva, kjer sta imela oba moža nemalo besede. V zadnjem času vidimo, da italijanski apetiti po slovenski zemlji niso nič manjši kot ob koncu I. svetovne vojne. Ob tem se znova spominjamo na trpljenje primorskih rojakov pod fašizmom. Zakaj je to vedenje v zadnjih letih sploh moralo v pozabo? Sedaj se politiki odločajo, da bodo, podobno kot Italijani (zakaj je bilo treba čakati nanje?) razglasili poseben spominski dan. Ob njegovem izbiranju pa vidimo, da je vse drugo pomembno, le fašistično preganjanje ne. Očitno bo spet prepir kot ob izbrisanih, džamiji, napisu na spomenikih ,,izvensodno pobitim” in podobno. Na svetu se ljudje prepirajo o poteh v boljše življenje, pri nas so vse energije usmerjene v preteklost. Slovenska država živi za preteklost, ne za prihodnost. Primorci se bodo gotovo strinjali s trditvijo, da je bilo fašistično preganjanje Slovencev tako resna stvar, da ni primerno za aktualno politiko. Še manj sodi v to ideologija nestrpnosti. Koliko laže bi bilo, če bi se Slovenci ob takih trenutkih raje spomnili mož, kot je bil tržaški škof Andrej Karlin, ki mu Italijani še pred nastopom fašizma niso pustili, da bi po I. svetovni vojni vodil svojo nekdanjo škofijo, in številnih slovenskih narodnjakov različnih političnih prepričanj od bazoviških žrtev naprej. Ob tem tudi ni treba pozabiti, da so bili številni nad Rimom oziroma Vatikanom razočarani. Proletarci vseh dežel, združite se Resnica o ^izbrisanih" in referendum Bivši predsednik Milan Kučan bi moral, če že ne zaradi česa drugega, pa vsaj zaradi lastne higiene, počakati do jesenskih volitev, v javnosti politično abstinirati in se potem odločiti za svoj Forum 21. Nekdanji predsedniki držav v zahodnih demokracijah se umaknejo v zasebno življenje, delujejo humanitarno ali v kakšni mednarodni misiji, v katero jih povabijo zaradi moralnega ugleda, ki so si ga pridobili, v komentarju za najnovejšo številko Družine piše Ivan Štuhec. Naš nekdanji predsednik si je izbral svojo, sebi lastno pot. Ko je postal predsednik, je za slepilo narodu deponiral partijsko knjižico, v času svojih man-;datov pa deloval izrazito •pgrtijskdAVes čas je imel na je^Tk^ državljane-in njihov .sociamfboložaj, sedaj pa se •o\' v kvazi civilni organizaciji druži z največjimi kapitalisti, ki so to postali s pomočjo privatizacije družbene lastnine. Brez Kučana tudi teh direktorjev ne bi bilo, ker bi v Sloveniji privatizacija lahko potekala pomembno drugače, če bi Demos staro partijsko garnituro zamenjal v politiki in gospodarstvu. Kot vemo, mu to ni uspelo. To bi bil revanšizem in lustracija, piše Štuhec. Slišijo se celo glasovi, da je Forum nekakšna alternativa Novi reviji. „Gospodje, tisti vlak je že zdavnaj odpeljal! Ta, na katerega stopate tik pred vstopom v EU, pelje v nasprotni smeri, in se mu reče Balkan ekspres. Njegova končna postaja je Beograd, kjer so spet na oblasti Miloševičevi ljudje," piše Štuhec. Kot dodatno smolo pa Štuhec navaja, da se je zna- V zvezi s problemi tako imenovanih „izbrisanih" je zunanjemu opazovalcu zelo težko ugotoviti za kaj gre. Če hočem stvar pojasniti v nekaj stavkih, gre za tole zgodbo: Ko se je Slovenija v letu 1991 osamosvojila, se je na novo vzpostavilo tudi slovensko državljanstvo. Pri tem je veljalo pravilo, da so vsi tisti, ki so bili rojeni v Sloveniji in so zato vpisani v slovenske matične knjige slovenski državljani, ostali pa so morali državljanstvo zahtevati. Vsi nekdanji jugoslovanski državljani iz prejšnjih delov zvezne države so dobili slovensko državljanstvo, če so stalno prebivali v Sloveniji med 23. 12. 1990 (plebiscit) in 25. 6. 1991 (razglasitev samostojnosti), in so do 25. decembra 1991 zahtevali to državljanstvo. Takrat je slovensko državljanstvo zahtevalo in dobilo preko 170.000 priseljencev iz drugih delov nekdanje Jugoslavije. "Izbrisani" so tisti državljani nekdanje Jugoslavije, ki so živeli v Sloveniji ob njeni osamosvojitvi in do 25. 12. 1991 niso zahtevali slovenskega državljanstva, niti si niso uredili statusa kot tujci. Večinoma je šlo za oficirje nekdanje jugoslovanske armade in srbske državne uradnike, ki so bili poslani v Slovenijo in niso hoteli nič imeti z novo državo. Po izgubljenih vojnah za ohranitev Jugoslavije se je izkazalo, da je Jugoslavija dokončno propadla. Zdaj se v Sloveniji živi mnogo bolje kot v drugih državah, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Zato so se tisti Jugoslovani, ki v letu 1991 niso hoteli slovenskega državljanstva niti niso hoteli v novi državi urediti svojega statusa kot tujci, spomnili, da bi si uredili status za nazaj, vse do leta 1991. Pri tem jim pomagajo postkomunistične stranke, ki temeljijo na kontinuiteti s prejšnjim režimom in prejšnjimi povezavami na Balkanu. Spor o „izbrisanih" se da reducirati na temeljno vprašanje: „Ali se nekdanjim Jugoslovanom, ki so ob slovenski osamosvojitvi živeli v Sloveniji, prizna stalno prebivališče v Sloveniji za ves čas od propada nekdanje Jugoslavije kar avtomatsko, ali se jim ta status prizna šele od dneva po slovenski osamosvojitvi, ko so zahtevali, da jim nova država prizna pravico do stalnega prebivališča. Gre za vprašanje kontinuitete s prejšnjo državo in prejšnjim režimom. Postkomunistične stranke se trudijo dokazati na primeru „izbrisanih", da v Sloveniji ni prišlo do prekinitve prejšnje pravne ureditve. Da vse, kar je bilo sklenjeno v nekdanji Jugoslaviji, avtomatično velja tudi v novi državi Sloveniji. Mi pa trdimo, da je Slovenija neka nova kvaliteta, ki nima nobene pravne zveze s prejšnjim režimom in prejšnjo Jugoslavijo. V tej zadevi je zato mnogo več kot izgleda na prvi pogled. Sploh pa ne gre za nobeno ksenofobijo ali človekove pravice temveč za golo politiko. Vsak od „izbrisanih" bi namreč lahko kadarkoli pridobil stalno prebivališče v Sloveniji, samo če bi se toliko ponižal, da bi to zahteval od slovenskih oblasti. Kar se referenduma tiče, pa sledeče: Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi: „AIi ste za to, da se uveljavi zakon o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-1-246/02-28 (EPA 956-111), sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije dne 25.11.2003?". V NSi svetujemo odgovor: „PRO-Tl", ki bo napisan na desni strani spodaj volilnega lističa. Marko Štrovs glavni tajnik NSi Zračni prostor Slovenije bo varovala zveza NATO Zračni prostor Slovenije bo od njenčga vstopa v zvezo NATO 29. marca letos varovalo zavezništvo, je po zasedanju Severnoatlantskega sveta (NAC) v Bruslju potrdil slovenski veleposlanik pri NATO Matjaž Šinkovec. „Letala zaveznic, ki bodo varovala slovenski zračni prostor, bodo vzletala z letališč v Italiji oziroma na Madžarskem, pristojnosti za konkretno operativno izvajanje pa bodo v rokah vrhovnega poveljnika zavezniških sil za Evropo, ki ima sedež v Monsu," je pojasnil Šinkovec. Kot je pojasnil, so zaveznice soglasje o varovanju zračnega prostora Slovenije in še treh novink, baltskih držav, ki prav tako nimajo ustreznih zmogljivosti, dosegle že v torek, danes pa jih je na zasedanju NAC generalni sekretar Jaap de Hoop Scheffer povabil, da za izvedbo tega varovanja prispevajo svoje zmogljivosti. „Ko bo končan proces operativnega načrtovanja, bodo nemu komentatorju na nacionalni TV zareklo, da je odhod nadškofa Rodeta za levico katastrofa. Menda ja ni hotel s tem povedati, da je levica sistematično gradila na negativni podobi nadškofa in s tem ustvarjala javno mnenje, posledično pa volilne izide? Sedaj ji je torej v strategiji odpadel pomemben (najmočnejši!) člen, še piše Štuhec. vojaške oblasti NATO obvestile NAC, ki bo nato avtoriziral izvedbo te skupne rešitve za varovanje zračnega prostora štirih držav v miru". Ta operativna plat varovanja zračnega prostora Slovenije in baltskih držav bo dogovorjena v roku tedna dni. Zato ta hip ni mogoče reči, letala katerih zaveznic - NATO namreč svojih skoraj nima - bodo varovala Slovenijo. Bolj verjetno je sicer, da bodo to letala, ki so že nameščena v bližini države, torej madžarska in italijanska. V Italiji je razmeroma blizu še oporišče v Avi-anu, kjer so tudi ameriška letala. Slovenija bo sicer v varovanje svojega zračnega prostora aktivno vključena, kajti s svojim radarskim sistemom za nadzor bo del integriranega sistema NATO za zračno obrambo, tako da bo posnetke svojega ozemlja v skupno zavezniško sliko prispevala sama, videla pa bo seveda sliko celotnega prostora zavezništva. Obeta se nam še en referendum Predsednika SDS in NSi, Janez Janša in Andrej Bajuk, sta v državni zbor vložila pobudo za začetek zbiranja 40.000 podpisov volivk in volivcev, potrebnih za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih. Na referendumu naj bi se odločalo o tem, ali naj se status izbrisanim uredi tako, kot je predlagano v sistemskem zakonu. Koalicija Slovenija meni, da bi bilo treba problematiko izbrisanih rešiti z ustavnim zakonom, pobuda pa je ustavno korektna. Proti zbiranju podpisov in referendumu pa so v LDS, ZLSD, DeSUS in SMS, podporo zbiranju podpisov so napovedali v SNS, v SLS pa hočejo zakon zavrniti. Za vložitev referendumske pobude so se v SDS in NSi odločili iz dveh ključnih razlogov. Menijo namreč, da je zakon, ki je pripravljen za tretjo obravnavo v državnem zboru, slab, neselektiven in krivičen do državljanov. Glede na zadnjo odločbo ustavnega sodišča pa bi se zaradi nesp- Nad. na 2. str. Postopek za varovanje slovenskega zračnega prostora bo načeloma zelo preprost. Če bodo radarji zaznali neidentificirano letalo, bodo v določenem času zavezniška letala - lovci prestrezniki -poletela nad ozemlje države in letalo prestregla ter ga identificirala, nato pa se odločila, kako ukrepati. Nadzor nad operacijo bo imelo regionalno poveljstvo za zračno obrambo, uradno pa bo poveljstvo v rokah vr- hovnega poveljnika zavezniških sil za Evropo, generala Jamesa Jonesa. Omeniti velja še, da bo zveza NATO tokrat prvič prevzela varovanje zračnega prostora svojih članic. V trenutni devetnajsterici sicer ustreznih zmogljivosti nimata dve članici, Islandija in Luksemburg, vendar njun zračni prostor na podlagi dvostranskih dogovorov varujejo v primeru prve ZDA, v primeru druge pa Belgija. ZAKON PRIREDITVE V LETU 2004.. .. 4 O SLOVENCIH PO SVETU . .. 2 ŽENA IN NJEN SVET .. 4 ALEKSANDER MEŽEK KMALU MED NAMI ..3 100 LET S. KOSOVELA .. 4 Komisija DZ za Slovence po svetu o zakonu o odnosih s Slovenci izven meja domovine IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na nujni seji, sklicani na pobudo podpredsednika komisije Jožeta Avšiča (LDS) in člana komisije Sama Bevka (ZLSD), obravnavala predlog zakona o odnosih Slovenije s Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pripombe na osnutek zakona, ki naj bi ga sicer sprejeli do vstopa Slovenije v Evropsko unijo 1. maja, lahko člani komisije oddajo prek korespondenčne seje, so soglasno sklenili na seji. Kot je pojasnil predsednik komisije Franc Pukšič (SDS), so zakon pripravljali od decembra 2002, doslej pa ga je podpisalo šest članov komisije. Gre za sistemski zakon, ki ureja tudi področja, ki doslej niso bila urejena. Direktorica Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Jadranka Šturm Kocjan je predlagala javno obravnavo zakona, v katero bi se lahko vključili tudi rojaki v sosednjih državah in po svetu ter tako prispevali k njegovemu oblikovanju. Z zakonom naj bi zagotovili pravno podlago za ureditev položaja Slovencev v zamejstvu in po svetu ter financiranje njihovih dejavnosti. Te podlage ni, jo je pa nujno treba sprejeti, da kasneje ne bi prišlo do težav, je poudaril Pukšič. Samo Bevk in Jaša Zlobec (LDS), ki je na seji nadomeščal podpredsednika komisije Avšiča, sta poudarila, da zakon še ni primeren za obravnavo, in izpostavila dele osnutka zakona, s katerim ne strinjata. Bevk je menil, da je zakon nedovršen in bolj podoben resoluciji ter izrazil željo, da bi ga izglasovali s konsenzom. Predlagal je, da bi pred začetkom parlamentarnega postopka pridobili mnenje vlade in zakonodajno-pravne komisije DZ ter opravili razpravo na komisiji za Slovence po svetu. Pukšič je v zvezi s tem pojasnil, da je tri predloge glede zakona prispeval tudi slovenski premier Anton Rop, osnutek zakona pa je obravnaval tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pod vodstvom Črtomirja Špacapana. Zlobec je poudaril, da je predlog zakona v koliziji s slovenskimi notran-jepravnimi predpisi. Izrazil je tudi nestrinjanje z besedilom, ki navaja, da zakon ne bo dodatno obremenil slovenskega proračuna. Glede 45. člena osnutka zakona, ki govori o osebah s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva je Zlobec dejal, da dikcija tega člena posega v vizumsko politiko, medtem ko je del besedila, ki govori o pogojih za vpis v šole za slovenske državljane, ki nimajo stalnega bivališča v tujini, označil kot diskriminatornega. To je zavrnila Pavlinka Kocmur iz Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ki je menila, da trenutno stanje predstavlja diskriminacijo, omenjeni zakon pa jo bo odpravil. Pukšič je pojasnil, da osnutek zakona popravlja sedanje stanje, da osebe s slovenskim državljanstvom in stalnim bivališčem v tujini težje dobijo štipendije kot tuji državljani, ki živijo pri nas. Maria Poszonec (narodnosti) je ob tem poudarila, da mora matični narod poskrbeti, da lahko vsakdo študira pri nas, in to tudi finančno podpreti. Po besedah Zlobca je sporen tudi 53. člen, ki pri repatriaciji daje prednost Slovencem, ki živijo na kriznih območjih. Bevk je ob tem opozoril, da je treba definirati, kdaj lahko govorimo o stanju gospodarske krize in kdaj o normalizaciji razmer. Kocmurjeva je izrazila prepričanje, da je treba ljudem ob repatriaciji dati možnost, da si uredijo dokumente, vprašanje nastanitve ter si priskrbijo službo. Milica Štolfa iz Slovenske izseljenske matice pa se je zavzela za stalno strokovno službo, ki bi repatiriiranim osebam olajšala zdaj zamudno pridobitev potrebnih dokumentov. Kocmurjeva je še izpostavila strah, ki v Sloveniji vlada pred Slovenci v tujini, ter izrazila prepričanje, da po sprejetju zakona „ne bo navala" izseljencev. Z njo se je strinjal tudi Franci Feltrin, ki je še dodal, da je Slovencem iz tujine treba omogočiti, da investirajo pri nas, ne pa jih pri tem ovirati. Bevk in Zlobec sta trditvam o strahu pred Slovenci oporekala. "To je zakon in besedilo za tukaj in zdaj, predvsem v luči vstopa v Evropsko unijo," je menil član komisije Janez Podobnik (SLS). Član komisije Jožef Bernik (NSi) pa je predlog zakona označil kot „dober začetek za dobro nadaljevanje", in dokument, prijazen" Slovencem v zamejstvu in po svetu. Ivan Kebrič (DeSUS) je poudaril, da predlogu ne nasprotuje, ga je pa po njegovem mnenju treba spremeniti. Kebrič je zato predlagal 14-dnevni rok za pripombe. Pukšič je na seji še omenil dejstvo, da parlamentarni odbor za zunanjo politiko komisiji ni odobril obiska v Rimu. STA O gradnji džamije Ljubljanska županja Danica Simšič je na ustavno sodišče poslala zahtevo za oceno ustavnosti vsebine zahteve za razpis referenduma o gradnji džamije. Hkrati je, za primer, če ustavno sodišče te zahteve ne bi sprejelo v postopek, na omenjeno institucijo naslovila tudi zahtevo za oceno ustavnosti zakona o lokalni samoupravi, ki jo je na seji minuli teden sprejel ljubljanski mestni svet. Kot je znano, so ljubljanski mestni svetniki sprejeli predlog vladajoče koalicije (LDS in ZLSD), na podlagi katerega so odložili odločanje o razpisu naknadnega referenduma o gradnji džamije na območju Ob cesti dveh cesarjev. Ustavno sodišče naj bi ocenilo, ali je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo.. Sarajevska kantonska organizacija Socialdemokratske stranke (SDP) BiH pa nasprotovanje nekaterih slovenskih desnih strank gradnji džamije v Ljubljani vidi kot odkrit nacionalizem in šovinizem ter ogrožanje osnovnih človekovih pravic. V stranki opozarjajo, da je matica slovenskih muslimanov Bosna in Hercegovina, ki je tudi strateško tržišče nekaterih slovenskih podjetij. Če se bo gradnja džamije v Ljubljani na kakrfen koli način onemogočila, bo SDP na skupščini sarajevskega kantona zahtevala sprejem resolucije o bojkotu slovenskih proizvodov na bosanskem trgu ter pozvala tudi druge regije in kantone v BiH, naj storijo enako. Brejca bodo v Svetu Evrope nadomestili Kolegij predsednika državnega zbora je na predlog odbora za zunanjo politiko za namestnico člana delegacije DZ v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope soglasno imenoval Sonjo Areh Lavrič (SNS). Kolegij je takšno odločitev sprejel po odstopu Mihe Brejca (SDS), ki je 27. februarja v odstopni izjavi zapisal, da želi omenjeno funkcijo prepustiti eni od poslank. Opozicijski poslanec se je za. omenjeno potezo odločil po opozorilu Sveta Evrope o nujnosti enakopravne zastopanosti spolov v delegacijah držav članic te najstarejše evropske institucije, sicer bi bila lahko ogrožena možnost udeležbe na zasedanjih za države, ki ne bi spoštovale omenjenega pravila. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine SDS France Cukjati, bi v poslanski skupini predlagali svojo predstavnico, vendar v vrstah SDS nimajo poslanke, zato so mesto prepustili opozicijski poslanki. Obeta se nam še en... Nad. s 1. str. retnih formulacij zakonskega besedila lahko zgodilo, da bi ustavno sodišče vnovič razveljavilo nekatere dele zakona. Ker je zakonsko besedilo slabo, koalicija Slovenija ni imela druge možnosti, kot da se zateče k referendumu, je prepričan prvak SDS. Ob tem je izrazil tudi prepričanje, da bodo pobudniki referenduma brez večjih težav zbrali potrebnih 40.000 podpisov za oblikovanje referendumske zahteve. Sicer pa Janša pojasnjuje, da točnega datuma referenduma ni mogoče napovedati, saj določitev rokov ni odvisna od pobudnikov, kljub temu pa pričakuje, da bo do referenduma prišlo še pred parlamentarnimi počitnicami. V obrazložitvi pobude koalicija Slovenija opozarja, da je državni zbor o predlogu sistemskega zakona odločal na izrednem zasedanju, ki je bil sklican v nasprotju s poslovnikom državnega zbora. Z zahtevo za izredno sejo, ki so jo podpisali poslanci LDS in ZLSD, so bila prekinjena pogajanja o ustavnem zakonu, ki je po mnenju pobudnikov referenduma edina možnost za ustrezno, celovito in pravično rešitev problema. Kot še piše v obrazložitvi pobude, predlagani zakon ni ustrezna rešitev problema izbrisanih, saj naj bi ustvaril nove neenakosti in bi zaradi neselektivnosti v slabši položaj postavil tiste, ki so si pravočasno uredili svoj status. Zakon po mnenju koalicije Slovenija ne omejuje odškodnin, saj te niso omejene v absolutnem znesku. Prav tako pa naj bi se, če bi bil predlagani zakon sprejet, odprla številna pravna vprašanja. S sistemskim zakonom naj bi sicer vzpostavili pravne podlage za pridobitev statusa stalnega bivanja za vse tiste, ki si svojega statusa še niso uredili in tudi za njihove mladoletne otroke. Zakon določa tudi pogoje in postopek izdaje ugotovitvenih odločb o stalnem prebivanju za tiste, ki so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi olajšav, ter za tiste, ki so kasneje pridobili državljanstvo. V vseh teh primerih zakon predvideva učinek odločbe, izdane za nazaj, kar izrecno določa odločba ustavnega sodišča. Slovo nadškofa Rodeta z Brezij Nadškof dr. Franc Rode je na praznik sv. Jožefa, v petek, 19. marca 2004 ob 18. uri daroval sveto mašo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah, v svetišču, ki mu je bilo vedno zelo pri srcu. Bogoslužje je bilo nadškofovo slovo od Brezij, s strani vernikov pa obljuba, da ga bodo še naprej spremljali z molitvijo. V pričakovanju glasovanja v Mednarodnem denarnem skladu (FMI) in ob polemiki glede plačevanja privatnim zunanjim upnikom, je potekel pretekli teden. Vendar so se mnogo važnejše zadeve odigravale na notranji politični fronti. Zgodovina se ponavlja. Bralci se gotovo še spominjajo, da smo za časa vladanja bivšega predsednika Menema trdili, da njegova moč dejansko izhaja iz dejstva, da tedaj ni imel tekmeca, da ni bilo alternativne figure na političnem odru. Nekaj takega se ponavlja danes. Predsednik Kirchner uživa splošen ugled, in če bi bile danes predsedniške volitve, bi prepričljivo zmagal. A ne toliko zaradi navdušenja nad njegovo vlado in vladnimi ukrepi, kot zaradi dejstva, da ni ne alternativne osebnosti ne alternativne stranke. Marsikdo z nezaupanjem gleda njegove premike, tako na gospodarskem, kot na političnem in zlasti ideološkem področju. A ko se prične obračati okoli sebe, da bi videl, kje je izbirna smer, je ne najde. Saj so razne politične osebnosti, tudi enako ali bolj sposobne kot sedanji predsednik, a nimajo podpore, ne moči, ne perspektive vladanja. Kot nekoč Menem je danes Kirchner izključna osebnost argentinske politike. Kje je opozicija. Prav tako pa se ponavlja položaj opozicije. Lahko bi našteli osebnosti in stranke, a ne sredina ne desnica nista zmožni nikamor premakniti jezička na tehtnici. Tako zopet vidimo podoben položaj kot za časa Menema: najbolj ostri napadi prihajajo iz lastnega tabora. A tukaj ne mislimo na peronis-tično stranko, v kateri se sicer res potegujejo za nova vodilna mesta, temveč na del levice. Zadnje dni smo prisostvovali hudim napadom s strani bivše poslanke in predsedniške kandidatke Elise Carrio. Čeprav se je omenjena gospa še pred (potem) odpovedanim drugim krogom volitev izrekla za Kirchnerja (čeprav z „moralnim pridržkom"), je kmalu postala ena najbolj kritičnih oseb do predsednika. Danes samo ona resnično ogroža Kirchnerjev ugled med ljudmi, ki sicer zagovarjajo in soglašajo s predsednikovo politiko. Zakaj napadi. Elisa Carrio nikdar ni popolnoma zaupala Kirchnerju. Stalno mu je očitala pomanjkanje republikanskega čuta (predanost personalizmu in zato avtoritarizmu) in dejstvo, da je za svojo kandidaturo sprejel zavezništvo z Duhaldejem in peronistič-no desnico. Naslednja zamera je bila, ko je predsednik iz njene stranke izbral visoke funkcionarje svoje vlade in ji tako zvotlil vodilne kadre. Večkrat ga je torej kritizirala v raznih zadevah. Sedaj pa je prišla na dan s konkretno in težko obtožbo. Trdi, da je za časa volilne kampanje Kirchner prejel ogromno denarno pomoč s strani petrolejskih in ribolovskih podjetij. V zahvalo -trdi ona- pa naj bi sedaj omenjena podjetja nagrajeval s privilegiji in nezakonitimi ugodnostmi. Ob vsem tem navaja številke in okoliščine. Da je mera teh napadov polna, je obtožena ribolovna družba osumljena tudi nekega uboja prav z zvezi s podeljevanjem ribolovnih ugodnosti. Vedno bolj ostro. V vladnih krogih trdijo, da je Kirchnerju tega že dosti. Po teh pripovedovanjih bo predsednik proti gospe Elisi uvedel sodni postopek zaradi obrekovanje in neutemeljenega obtoževanja. Ona pa dogovarja, da je tega pač že vajena, saj so jo enako tožili že Menem, Cavallo in Liendo. Ob vsem tem je treba upoštevati, da tudi če sedanje obtožbe ne bodo rodile večjih posledic in okrnile vladnih korakov, so že zasejale dvom v mnogih predsednikovih pristaših, ki so prepričani o poštenosti in dobronamernosti polemične gospe. Položaj se torej zaostruje in smer razvoja dogodkov ni jasno vidna. Prenovljeno vodstvo. Svoj čas smo že omenili namen peronističnih veljakov, da stranko postavijo na bolj trdne in tudi pravne noge. Položaj v stranki je popolnoma začasen še izpred zadnjih volitev, ko je bil predsednik stranke Menem, predsednik kongresa (konvencije) pa Duhal-de. Vsi poznamo poznejšo zgodbo, ko je guvernerju province Buenos Aires in nato začasnemu predsedniku uspelo, da je izoliral in volilno onemogočil Menema. Sedaj pa je prišel čas, da napravijo red tudi v stranki. Kot smo že poročali, bo novo vodstvo sestavljalo le 35 oseb (prej nad sto). Za predsednika so se že dogovorili, da bo guverner iz Jujuya, Eduardo Fell-ner, niso pa dogovorjeni še podpredsedniki (trije ali štirje) in ostali člani, kjer bodo prevladovali guvernerji. Sestava vodstva bo pokazala, koliko je uspelo Kirchnerju prodreti s svojo politiko pronicanja in koliko moči je še obdržal Du-halde. Prav v tej smeri so vsi radovedni, ali bo predstavnica ženske veje Du-haldejeva žena Chiche, ali Kirchnerjeva žena Kristina. Dogovori morajo biti dokončani do petka, ko bo formalno zasedanje. Izvoljeno vodstvo pa bi imelo mandat do leta 2007, to je do naslednjih predsedniških volitev. Lahko torej razumemo važnost tega postopka, kakor tudi vse trenje, ki ga opazimo okoli normalizacije peronizma. Stran 3 ■MRHHBMMBHHB SLOVENCI V KMALU MED NAMI V ARGENTINI Aleksander Sašo Mežek Slovenski pevec Aleksander Sašo Mežek živi in.ustvarja že od leta 1972 v Londonu. A potovanja med Slovenijo in Anglijo so ena od stalnic v njegovem življenju. Mežkova glasbena obzorja so se na angleški sceni, ki nove trende in zvrsti v popularni glasbi bodisi ustvarja bodisi zelo hitro prisvoji in razvija ameriške novosti, hitro udomačila. V prvem obdobju po prihodu v Anglijo je nanj najbolj vplivala glasba Cliffa Richarda (danes Sir Cliff), ki je bil angleški odgovor na Elvisa Presleya, in (sprva Richardova) skupina The Shadows. Od vsega začetka pa ni samo jemal, pač pa tudi dajal, saj ni presekal svojih slovenskih korenin. Nenehno je poudarjal svoje slovenstvo in. vsakomur, ki je imel čas, razlagal o Sloveniji ter hotel v začetku sedemdesetih let v Angliji igrati rock'n'roll in tekmovati z Angleži. Nenavaden pojav. Mežek je legenda slovenske popularne glasbe. Od drugih velikanov, kot so Janez Bončina Benč, Tomaž Domicelj, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Peter Lovšin in Andrej Šifrer, se Sašo razlikuje po tem, da njegov oder ni samo Slovenija, pač pa tudi Anglija in Evropa, in po tem, da piše besedila v angleščini in slovenščini. Pisal je glasbo in besedila za tako slavna imena s svetovne glasbene scene, kot so Cliff Richard, Kathy Sledge, in celo eden od očetov rock'n'rolla Jerry Lee Lewis. Največ za Richarda in njun duet Pesem prijatelju, ki je izšel na Sašovem angleškem albumu Presented to the Heart, je doslej največji Sašov hit v Evropi. Uvrstil se je na lestvice več evropskih držav, od Portugalske, Nemčije do Danske. Močnejša od pripadnosti rock'n'rollu je samo njegova pripadnost Sloveniji. Njegov največji hit, pesem »Siva pot", je v Sloveniji ponarodela („Siva pot, vodi me, kamor hoče srce, na Gorenjsko, kjer gore so, vodi me, siva pot..."). Prevladujoč vir njegovega ustvarjanja je ves čas ostajala njegova ljubezen do Slovenije. To potrjujejo njegovi verzi iz pesmi Podarjeno srcu: »Slovenija, ti si reka, ki me vodi v otroštvo, operi dušo, naj se nagledam te mladosti..." Prav s to odo Sloveniji, ki jo je v originalu posnel z londonskim simfoničnim orkestrom, je Sašo zaključil svoj odmevni koncert, na katerega je od vseh najbolj ponosen. To je bil koncert v londonskem Hyde Parku, da je kot londonski Slovenec pel za Slovenijo in o Sloveniji. Sašo je izdal albume v angleščini. Tri je izdal kot Aleksander John. V slovenščini so njegovi albumi: Kje so tiste stezice, Grenkosladke pesmi, Menu, Podarjeno srcu, Siva pot, Svetle kaplje, Luči v naselju (ki je edini živi album, posnet med koncertom), Legende, Od cveta do cveta, Duet Otto Pestner - Aleksander Mežek, Pred vašimi očmi, Sopotja in Krila. Aleksander Mežek pravi da mu je ta album (Krila), v veliko veselje, da se po več desetletjih odkrivajo njegove pesmi duhovne vsebine. Pravzaprav so bile njegove prve plošče, ki jih je posnel, prav na to tematiko. Takrat je nastala pesem Aleluja, Jeruzalem, Krila in še nekatere druge. Ko so pri radiju Ognjišče izdali album Petrova Barka ob papeževem obisku v Slovenjijo, so Aleksandra Mežka prosili za pesem Aleluja, ki se veliko poje po mladinskih skupinah. Takoj je sprejel povabilo. Aleluja je pravi slovenski gospel. Mežek pripoveduje o fantu, ki je po napredvidenih poteh prišel do vere. Kot otrok je skupaj z drugimi otroci skoraj igraje sprejemal vero in običaje, ki so z njo povezani. Potem pa je odkril svojo zrelo vero in to veselje opeva Aleluja. Sodelovanje na srečanju s svetim očetom razume Aleksander Mežek kot veliko čast. Pri dosedanjem delu je že dobil pismo od papeža Janeza Pavla II in od matere Terezije. Vesel je bil, da mu je papež odpisal in se zahvalil za njegovo kaseto Podarjeno srcu, ki predstavlja enega največjih tovrstnih podvigov v Sloveniji. (Revija Ognjišče, št.6 -1996) Objavljen razpis za izbor osrednje revije za Slovence po svetu Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministrstvo za kulturo sta objavila razpis za izbor osrednje revije za Slovence po svetu v obdobju 2004-2005, z začetkom izhajanja v maju 2004. Okvirna vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenjenih za razpis, znaša 26 milijonov za leto 2004 in 40 milijonov tolarjev za leto 2005. Razpis se končuje 24. marca 2004. Financiranje se nanaša na izdajanje osrednje revije za Slovence po svetu. Cilj razpisa je zagotoviti pogoje za redno mesečno izhajanje osrednje revije za Slovence po svetu do konca leta 2004 in v letu 2005 s predvideno možnostjo podaljšanja finan- ciranja. Po navedbah urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je potrebna nova revija, ki bo zadovoljevala potrebe dosedanjih bralcev in spodbujala zanimanje za Slovenijo pri mlajših generacijah Slovencev zunaj Slovenije. Poskusi, da bi se reviji Rodna gruda in Naša Slovenija združili v enotno publikacijo, ki bi dosegla čimveč slovenskih domov na tujem, so stari že vsaj desetletje. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se bo sicer sestala na nujni seji, na kateri bo po besedah Pukšiča razpravljala o predlogu zakona o odnosih RS s Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Nekaj spominov na našo slovensko povojno tragedijo ne vemo ničesar. Odgovora ne da niti že tretji rod »narodnih herojev", ki se boji za svoje privilegije. To je kratek opis usode naših treh bratov, mučencev, ki so umrli za Slovenijo. Naj v miru počivajo, kjerkoli že ležijo v družbi mučencev drugih narodov, ki so se tudi borili za svobodo in mir na svetu. Nama pa se spomin vrača v tiste tragične dni in obujava hvaležnost do vseh, ki so bili z nami na poti begunstva: Vuleta Rupnika, majorja Antona Mehleta, domobranske in četniške oficirje, ki so nam pri Borovljah odprli most do svobode. Čast in slava našima dvema rešiteljema, dr. Janežu in dr. Meršolu, ki sta nas na Koroškem rešila tragedije, a ne z orožjem, ampak s svojo neustrašeno in resno besedo. A ne samo nas, tudi tiste, ki so prišli za Stara Oslica: Angelca Rogelj (druga z leve) in Janez Jenko (prvi z desne) ob obisku domovine nami. Življenje gre namreč naprej. Razšli smo se: mi na jug; onadva pa eden na vzhod, drugi na zahod. Nista iskala lastnih udobnosti. Našla pa sta mnogo več: s svojim znanjem in ljubeznijo do bližnjega, ne glede na barvo, vero ali narodnost, sta žrtvovala vse dni svojega življenja. Zdravila sta telo in tudi dušo ljudi. Naj jima bo Bog pravičen plačnik. Ko berete te spomine in jih primerjate z izjavami drugih, ki so vse to doživeli, boste morda rekli, da se vse ne ujema. Saj se nam včasih zdi nemogoče, da bi vsi enakih idej prehodili isto pot, preživeli iste težave, isto trpljenje. Eden brez roke, drugi brez noge. A tako je bilo. Vsak s svojo bolečino. Mlado dekle, mlad zdrav fant, vsi z velikimi načrti za prihodnost - vzela jih je noč. Ali mož, oče, ki ni vedel, kje preganjajo njegovo družino, če se bodo še kdaj zbrali v domači hiši, če bo še kdaj slišal govoriti svoje otroke. Poslušaj, ata ... Mama so pa rekli ... Podpisana sva tiste dni teh žalostnih dogodkov preživela vsak s svojo družino. Spoznala sva se v taborišču Pegez na Tirolskem. Poročila pa sva se v Spitalu. (Konec) Andrej Šifrer, Tomaž Domicelj in Aleksander Mežek Mežek je z Legendami slovensko popularno glasbo kot prvi obogatil s celovito zbirko glasbe, iz katere se je razvilo to, kar danes imenujemo popularna glasba. In še več, tako dosledno in čudovito je prepesnil besedila znamenitih pesmi iz petdesetih let, kot so Every Day (Dan za dnem), Oh, Boy (o, joj), Love Me Tender (Ljubi nežno), Oh, Pretty Women (Krasno bitje) in druge, da začetki rock'n'rolla v slovenščini ne zvenijo niti najmanj tuje. To pa je bil tudi njegov ambiciozni, zavestni cilj, ki ga danes uvršča med vodilne ustvarjalce slovenske popularne glasbe. Ta glasbena legenda bo med nami v Argentini meseca aprila. Imel bo razne koncerte v slovenskem domu v San Martinu V ŽIVO! Desno: Spominska plošča padlim domobrancem v Cerkljah Levo: Bolničarski tečaj v taborišču Pegez ANGELCA ROGELJ (3) JANEZ JENKO Medtem je v taborišču ostalo tisoče in tisoče civilistov. Ko se je razvedelo, da so domobrance izročili Titovim partizanom, smo se vsi zavedli, da tudi nam ostalim preti enaka usoda. Mora in negotovost sta padli na nas. Komu še verjeti? Pri angleškem komandantu taborišča v Vetrin-ju je bil za predstavnika in tolmača zlata duša, zdravnik dr. Meršol. On je posredoval, posegal, razlagal. Končno je stopil v stik za maršalom Aleksandom, ki je bil poveljnik zavezniških čet. Potekale so napete ure. Vse taborišče je čakalo in na glas molilo. Končno je prišlo sporočilo in rešitev: »Nihče več ne bo nasilno vrnjen". Ko sedaj gledam nazaj vidim, da je v tistem trenutku odpovedalo tako vojaško kot politično vodstvo. Rešila sta nas dva civilista, zdravnika dr. Janež in dr. Meršol. In kaj se je zgodilo z našimi fanti? Počasi so prihajale novice; počasi se je razgrinjala zgodovina njihovega križevega pota. Transporti so odhajali drug za drugim in vodili v razna taborišča. Njihov dnevni red je bil povsod enak. Zjutraj štetje, bičanje in odvoz mrtvih, zasliševanja. Za kosilo ponovno bičanje. Še hrana je bila mučenje. Kdor je imel kako staro posodo ali vsaj konzervno škatlo, je še nekako šlo. Ostalim so nalivali kar v roke zajemalko vrele, umazane vode. Po kosilu počitek na razbeljenem pesku, obiski dobro izurjenih mučiteljev. Izbira in popisovanje potnikov za nočni prevoz -brez povratne vozovnice. Točni datumi in kraji nam niso znani. Le glavne smeri, postaje in zapori: Kranj, Škofja Loka, Šentvid, Teharje, in grobišča po vsej Sloveniji in še drugod. Samo za mladega Slavka je njegov prijatelj povedal, da sta se domenila za pobeg. Prvemu se je posrečilo. Slavku pa se je pretrgala naveza in padel je na tla. Stražar je slišal šum in ustrelil: Slavko je obležal mrtev. Zagrebli so ga kar tam, na njivi za zidom. Za Janeza in Jožeta še do danes OD RAZLIČNIH KRVNIKOV POKONČANI , V DOMOVINI IN TUJINI ZAKOPANI POL STOLETJA ZAMOLČANI SMO SE VRNILI NA DOMAČE POKOPALIŠČE DA SKUPAJ V MIRU POČIVAMO, ZENA IN N V tem podlistku predstavljam Terezijo Tomšič por. Voršič, katere delo nam ni bilo zadosti znano. Zahvalim se njenemu sinu lic. Vladku Voršiču, da mi je dostavil zanimive podatke iz njenega življenja. Terezija Tomšič se je rodila leta 1903 v Volčjem Potoku pri Kamniku na domačiji, ki so ji rekli pri Koširnikovih. Cerkvica s cvingerjem se je držala njihovega posestva. Po končani ljudski šoli je šla v Ljubljano, kjer je živela pri svoji sestri Heleni, poročeni Adamič. Tam je končala študije na meščanski šoli. Potem je pomagala sestri pri administraciji podjetja. Vsa leta se je izpopolnjevala v gospodinjstvu, glasbi (klavir), sodelovala v katoliških ženskih organizacijah itd. Vedno je bila nagnjena k umetnosti in po malem uresničevala to na papirju predvsem z akvareli. Leta 1934 se je poročila z odvetnikom dr. Alojzijem Voršičem, celjskim županom, kateremu je dve leti preje umrla žena. V družini so bili štirje otroci in je ona prevzela skrb za njen novi dom. Vedno je kaj risala in tudi pomagala otrokom pri risanju. V Celju se je vključila v krog socialnih delavk. Leta 1941 je bežala skupaj z vso družino pred Nemci v Ljubljano. Leta 1945 se je umaknila v Avstrijo. Naselila se je z možem in sinom Vladimirjem v vzhodnotirols-kem mestu Lienz, kjer je ostala do odhoda v Argentino. V Celju se je izučila v oblikovanju umetnih rož. Tako je v Lienzu prodajala šopke rož iz blaga in usnja. Po prihodu v Buenos Aires si je poiskala delo, vezanje rož in drugih motivov na volnene jopice. Po malem je vedno kaj risala. Izdelala je jaslice s figurami iz kartona in jih poslikala z narodnimi nošami. V Buenos Airesu se je udejstvovala Slovenske slikarke v skupnosti predvsem v Zvezi mater in žena. Naša umetnica Bara Remec jo je pogosto obiskovala in ko je spoznala njen naravni dar za risanje, jo je postopoma seznanila z vsemi slikarskimi tehnikami. Posvetila se je predvsem slikanju rož. Naslikala je izredno veliko količino slik in to pretežno z oljem. Skoraj vse slike je podarila prijateljem ob rojstnih dnevih in drugih prilikah. Tudi našim ustanovam je podarjala slike kot na primer za tombole. Družina je ohranila nekaj slik, ki sedaj krasijo domove vseh njenih političnih potomcev. Javno se je predstavila na razstavi v Slovenski hiši. Pri 83. letih je zapustila ta svet in mnogi se je spominjajo z velikim spoštovanjem. Ko je SKA ustanovila umetniško šolo, sta jo obiskovali danes že pokojni Bariča Majcen in Metka Žirovnik. Bariča Majcen je bila rojena leta 1939 v Sloveniji očetu Jožetu in mami Vandi Eriki Majcen. Po taboriščih v Avstriji, kjer je obiskovala šolo, je prišla s starši leta 1949 v Argentino. Po končani srednji šoli je študirala arhitekturo; delala je na tem področju. Poleg rednega študija je obiskovala umetniško šolo SKA in sodelovala pri njenih skupinskih razstavah. Ob razstavi leta 1957 je o njenem delu zapisal Marjan Marolt sledeče: „Majcen Bariča je gotovo velik talent, ki pa ga zakopava zaradi premalo vestnega dela v šoli. Tako Bariča letos sploh ni razstavila olj, ki so lani vzbudila toliko pozornosti. V skicah ne gre v detajle, temveč iznajdljivosti, zlasti v kompoziciji in barvah, izpričuje v monotipijah. Naj dela naprej, uspeh ji ne uide!" Po dolgi bolezni je umrla 1. av- gusta 1997 leta v San Martinu, kjer je tudi pokopana. Metka Žirovnik je bila rojena v Sloveniji leta 1930 očetu Janku Žirovniku in mami Pavli Lovše. Po končanih šolah se je izučila za instrumen-tistko. Poleg študija in službe je obiskovala umetniško šolo SKA. Sodelovala je redno pri skupinskih razstavah. Leta 1957 je razstavljala najprej pri skupinski razstavi šole in 1958 leta skupaj s slikarjem Ivanom Bukovcem. Ob razstavi šole je o njenem delu napisal Marjan Marolt: „Da je Metka smela ženska, ki obljublja postati močna žena v umetnosti. Ni tako slikovito nastrojena kot njeni tovariši, čeprav išče tudi v slikovitosti svojo lastno stilizacijo. Toda še večkrat in rajši jo išče v plastiki in tudi v liniji." Ob razstavi z Bukovcem pa je napisal: „Da je po prejšnji razstavi sodeč ustvarjala največ v ateljeju in si tam ustvarila nekakšen linearno barven kubistični pogled na predmetnost. Letos je najprej slikala v Tigrah in postala mehkejša, bolj slikovita. Toda črne tigrske vode so brez vedrosti, ki je tudi jasno nebo na platno ne prikliče, pač pa vzbuja oboje neko mehko otožnost. Ko je prišla iz Tiger na atlantsko obalo, je to mehkobnost ohranila za iskrenost svojih marin. Občutila in ovekovečila je vse svetlobne spremembe na stavbah, obalah in na morju in njihovo medsebojno prelivanje. Še lepše pride ta slikovitost do izraza na treh monotipijah. Na slikah iz tujega sveta je pri slikarki čutiti mnogo slovenstva." Po končanem šolanju v umetniški šoli, se je še pojavila s kakšnim delom na skupinskih razstavah v naši skupnosti. Metka Žirovnik je umrla v Buenos Airesu leta 1995. Polona Makek VODORAVNO: 1. bodica; 4. opozorilo; 10. preprosto vozilo; 12. ptica s črnim perjem in dolgim kljunom; 13. pričakovanje nečesa dobrega; 15. brez obuvala (množina); 17. prislov časa; 18. kemični znak za zlato; 19. moški potomec; 20 poseduje, je lastnik; 22. reka v Egiptu; 23. ženski glas; 25. zamirajo, odmirajo; 27. središče vrtenja; 29. rimska številka 2; 30. kosilo; 32. delavec, ki je najet na dan; 34. natakne na obešalnik; 36. zvoki; 37. se sunkovito odbijamo; 38. gibanje vodne gladine. NAVPIČNO: 1. prenesemo bolezensko kal; 2. težko diham; 3. površina, po kateri hodimo; 5. nedoločni števnik; 6. ploščinska mera za zemljo; 7. uporablja; 8. pravoslavna sveta podoba; 9. dlaka na glavi; 11. osebni zaimek; 14. rimska boginja, zaščitnica zakonske zveze; 16. (vlak je) zavozil s tira; 19. velik afriški sesalec; 21. mikroskopska ži-valica, enoceličarka; 24. tropska ovijalka; 26. škrlatne barve; 28. napolnjen, zadovoljen; 31. stranski del telesa; 32. se dviga nad ognjem; 33. pravkar narejen, nerabljen; 35. povratno-osebni zaimek. 2 3 4 5 6 7 8 9 11 12 14 15 16 18 19 21 22 23 24 25 26 27 28 29 31 32 33 34 35 36 38 Srečko Kosovel - 100 let Slovenska kulturna javnost v letu 2004 praznuje 100. obletnico rojstva pesnika Srečka Kosovela. Najveš dogodkov, povezanih z osebo Srečka Kosovela, bo prav okoli njegovega rojstnega dneva, 18. marca. V Sežani, kjer se je pesnik tudi rodil, bo na ta dan v Kosovelovi knjižnici potekal celodnevni simpozij z naslovom Življenja željnost Srečka Kosovela ali kaj sporoča pesnik današnjemu bralcu, v klubu Cankarjevega doma pa se bo Manca Košir o Kosovelovi poeziji pogovarjala z ljubljansko županjo. Osrednja državna slovesnost ob Kosovelovi obletnici bo 27. marca v Kosovelovem domu v Sežani. Kosovel je v Tomaju preživel otroštvo, nato pa je v Ljubljani študiral slavistiko in romanistiko. Tam je okrog sebe zbral mlade intelektualce, ki so se največkrat družili v najemniških sobah in se posvečali raznolikim vprašanjem iz polja umetnosti in družbe. Kosovel je bil veliki iskalec moralnih vrednot, kar ga je pripeljalo v skladu s časom po prvi svetovni vojni na stran takratne politične in kulturne levice. V svojih zgodnjih impresionističnih pesmih je Kosovel opisoval predvsem Kras, mater in slutnjo smrti. Njegovi pesniški motivi imajo večkrat izrazito simboličen pomen, ki ga je Kosovel dodatno izostril v svojih ekspresionističnih pesmih. V teh je čutne in čustvene impresije zamenjal z opisovanjem etičnih doživljajev; harmonijo in ubranost je nadomestil s patosom, vizionarstvom in abstraktnimi miselnimi simboli. Najboljše Kosovelove ekspresionistične pesmi tematizirajo osebno in kolektivno apokalipso. Kosovel za življenja - umrl je pri 22 letih - ni izdal pesniške zbirke. Za izid je sicer pripravljal zbirko Zlati čoln, s katero je bil, sodeč po nekaterih njegovih pismih prijateljem, več kot zadov-* oljen, a knjigo so nato po spletu okoliščin umaknili iz založniškega programa. Srečko Kosovel je kmalu zatem umrl za meningitisom. PRIREDITVE V LETU 2004 27. 3. Koncert moškega zbora 28. 3. Občni zbori: v Ramos Mejfa; v San Martinu —/— Dobrodelno kosilo Zveza meter in žena iz Slomškovega doma v Ramos Mejiji 4. 4. Cvetna nedelja —I— Maša in kosilo v Rožmano-vem domu 11.4. Velika noč 17. 4. Kafe koncert z nastopom Aleksandra Mežka v San Martinu 18. 4. Občni zbor Zedinjene Slovenije —I— Mladci in mladenke z Aleksandrom Mežkom v Slomškovem domu 24. 4. Koncert Aleksandra Mežka za osnovnošolske tečaje. —/— Mladinski ples z Mežkom v San Marinu 25. 4. Misijonska tombola —I— Občni zbor na Pristavi 1. 5. Mladinski turnir v Slovenski vasi 2. 5. 44. Obletnica v Slov. domu v Carapachayu 8. 5. Rock pod ombujem, na Pristavi 9. 5. Tombola v San Justo 16. 5. Slovensko romanje v Lujan 22. 5. Jesenski ples v Slomškovem domu 23. 5. Obletnica v San Martinu 25. 5. Mladinsko tekmovanje na Pristavi 29. 5. Rock pod ombujem (alternativni datum) 30. 5. Žegnanje v Slovenski hiši 6. 6. Spominska proslava žrtev vojne in revolucije 13. 6. Procesija sv. rešnjega Telesa —I— Krajevne do- mobranske proslave, ali po dogovoru 20. 6. Očetovski dan 26. 6. Praznik slovenske državnosti 3. 7. Igra v Slomškovem domu 4. 7. Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju —I— Prireditev v Hladnikovem domu 10. 7. Članska večerja v Našem domu v San Justo —I— Družabni večer v Slomškovem domu 11.7. Ponovitev igre v Slomškovem domu 18. 7. Mladinski dan v San Martinu 1. 8. 52. Obletnica Hladnikovega doma 8. 8. Mladinski dan v Slomškovem domu —I— Družinski dan - Dan otrok 14. 8. 35. Glasbeni večer SDO/SFZ 15. 8. Romanje v Lourdes 21.8. Kulturni večer v San Martinu —•/■— Članska večerja v našem domu v San Justo 22. 8. Obletnica Rožmanovega doma -/- Mladinski dan v Carapachayu 29. 8. Družinska nedelja v Slomškovem domu 5. 9. Dan Zveze slovenskih mater in žena —I— Sv. maša za Rupnika, Hacina in sodelavce—I—Tombola v San Martinu 12. 9. Mladinski dan v Našem domu v San Justo 19. 9. 43. Obletnica Slomškovega doma in 49. SLO- VENSKI DAN 25. 9. Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku 26. 9. Mladinski dan v Slovenski vasi 1 ./3.10. Duhovne vaje za žene 3. 10. Mladinski dan na Pristavi —I— Obletnica pri Svetogorski Mariji 8/10.10 Duhovne vaje za može 10. 10. 48. obletnica v Našega doma v San Justu —I— Misijonska nedelja 17. 10. Materinski, dan 24. 10. 37. Obletnica na Slovenski pristavi 31. 10. Malgaški asado v Slovenski vasi —I— Srečanje molilk in molilcev živega rožnega venca 6. 11. 10. obletnica folklorne skupine Maribor v Cara- pachayu 7.11. Zvezni mladinski dan na Pristavi 13. 11. Zaključek STRMB 14. 11. Kratke duhovne vaje (s škofom Uranom) 20. 11. Rifa v Našem domu v San Justo 21. 11. Nedelja Kristusa Kralja in birma 5. 12. Prireditev s sveto mašo in kosilom v Rožmanovem zavetišču —■/— Posvetitev Mariji Brezmadežni — /— Občni zbor mladinskih organizacij —/— Člansko kosilo v Slovenski vasi 8. 12. Prvo sveto obhajilo 11. 12. Veselica narodnih plesov na Slovenski pristavi 18. 12. Zaključna prireditev Mladcev in Mladenk —I— Koncert Zbora v Našem domu v San Justo 19. 12. Božični koncert v San Martinu 24. 12. Božična polnočnica 31. 12. Silvestrovanja OPOZORILO: Po večkrat ponovljenem sklepu Medorgani-zacijskega sveta, na dan obletnic krajevnih slovenskih domov NE SME BITI DRUGIH PRIREDITEV. ■■■■■Mi BiWI NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENIJA MOJA DEŽELA ESLOVENIA, ZUNANJI DOLG RASTE Slovenske devizne rezerve so konec lanskega leta znašale 7,699 milijarde evrov in so bile za 5,296 milijarde evrov nižje od bruto zunanjega dolga države, ki je znašal 12,995 milijarde evrov. Skupni zunanji dolg Slovenije se je v minulem letu zvišal za 1,513 milijarde evrov, devizne rezerve pa znižale za 142,3 milijona evrov. DVE OBLETNICI JURIJA VEGE V okviru Vegovih dnevov se bodo do 26. marca po vsej državi zvrstili številni dogodki v spomin na 250-letnico rojstva in 200-letnico smrti barona Jurija Vege, velikega znanstvenika, naravoslovca in matematika slovenskega rodu ter edinega Slovenca, ki je kar dvakrat ovekovečen na nebu: z imenom kraterja na Luni in planetoida, ki kroži okrog Sonca. Njegovo najpomembnejše delo so Logaritemske tablice. Osrednja državna slovesnost je bila 20. marca, v Zagorici, njegovem rojstnem kraju. Slavnostni govornik je bil predsednik države Drnovšek. Na slovenskih osnovnih šolah je potekalo matematično tekmovanje za bronasto Vegovo priznanje, ki se ga je udeležilo približno 70.000 osnovnošolcev. Letošnje tekmovanje je potekalo v štirih jezikih, poleg slovenščine tudi v angleščini, italijanščini in madžarščini. ZAENKRAT NI BILO ODPOVEDI O posledicah, ki bi jih bombni napadi v Madridu lahko imeli na španski turizem, je še težko govoriti. Takoj po dogodkih je sicer prišlo do nekaj odpovedi potovanj v Madrid, kasnejših odpovedi rezervacij ni bilo, o rezervacijah za poletje pa še ni moč nič povedati. - Leta 2002 je v Španijo sicer potovalo 17.000 Slovencev. SAVINJA JE TEKLA DRUGJE Slovensko arheološko društvo je septembra lani ob obnovi Mariborske ceste v Celju pričelo obsežna zaščitna izkopavanja, ki bodo trajala predvidoma še dva meseca. Z dosedanjimi izkopavanji so odkrili strugo reke Savinje, ki je v prvih stoletjih tekla po severnem robu rimskega mesta, v njej pa ostanke lesenega mostu z 205. hrastovimi piloti. Izseljenstvo PO SVE ŠPANIJA PO 11-M V Španiji je teroristični napad v Madridu potenciral zmago opozicijskih socialistov na parlamentarnih volitvah. Španska socialistična delavska stranka (PSOE) je dobila 42,64 odstotka glasov, doslej vladajoča Ljudska stranka (PP) pa 37,64 odstotka. Vodja PSOE Jose Luis Rodriguez Zapatero je dejal, da namerava oblikovati manjšinsko vlado, saj njegova stranka nima namena sklepati koalicije. Napovedal je še, da bo do 30. junija odpoklical 1300 španskih vojakov iz Iraka, če posredovanje v tej državi ne bo dobilo mandata Združenih narodov. PUTIN NI IMEL TEKMECA Ruski volivci so na predsedniških volitvah po pričakovanjih izrekli podporo sedanjemu predsedniku Vladimirju Putinu in se odločili, da mu zaupajo drugi štiriletni mandat v Kremlju. Putin je prejel 71,2 odstotka glasov in bil tako izbran za predsednika Ruske federacije za še naslednja štiri leta. Volilna udeležba je bila 64,3-odstotna, kar pomeni, da je za Putina glasovalo 48,9 milijona Rusov. jLOVENČi ŠPORT V zgodovini slovenskega naroda je zelo važno izseljevanje iz domovine. Danes se šteje, da skoraj četrtina vseh Slovencev živi v tujini. Prvi izseljenci, ali bolje begunci, so bili protestanti v 16. stoletju, ko jim je cesar ukazal ali spreobrnitev v katolicizem ali izselitev. Mnogi so se odločili za drugo opcijo in se izselili, predvsem v Nemčijo na VVur-temberško. Predikant Zno-jilšek se je npr. izselil na Švedsko; danes je njegov potomec zelo znan pisatelj Znoilski, ki ve za svoj izvor. Splošno izseljevanje se je začelo v drugi polovici 19. stoletja. Tedaj so kmetje postali lastniki svoje zemlje, niso je pa mogli vzdrževati. Poleg tega je dedni zakon zahteval, da se izplača vsem dedičem enako, tako so se drobile že itak majhne kmetije, ki niso mogle preživeti nobene družine. In novi gospodar je moral izplačati svojim sestram doto, česar pa kmetija ni zmogla. Tako so bili primorani odhajati s trebuhom za kruhom, predvsem v Ameriko - Združene države, kjer so morali prijeti za najtrše delo v rudnikih ali pa v plavžih. Čez nekaj let so se lahko vrnili z dolarji, poplačali dolgove in začeli na novo. A čez nekaj let se je zgodba ponovila in so morali spet v Ameriko. Nekateri so bili nekajkrat tam. To vse seveda, če se ni zgodila nesreča v rudniku in so tam pomrli, nekateri pa so izginili in ni bilo več glasu o njih. Le malokateri so imeli srečo in toliko zaslužili, da so lahko v Ameriki kupili zemljo ali dobili delo v naseljih in mestih. Ti so sčasoma poklicali za sabo neveste iz Slovenije in pričeli družino tamkaj. Ti so se naseljevali bolj skupaj, da so imeli družbo in pomoč. Ustanovili so svoja slovenska društva; slovenski duhovniki, ki so prišli za njimi, so ustanavljali slovenske župnije. Začeli so ustanavljati časopise, ki so pa bili razdvojeni na katoliške (Ameriška domovina) in socialistične (Prosveta). Medsebojna borba je bila zelo trda in dolgotrajna. In traja tudi še sedaj. V svojih kulturnih domovih so prirejali veliko iger, operet in nekaj časa celo oper. Pobude zanje so dobivali iz Slovenije. Med njimi je dalj časa bival slovenski pisatelj Etbin Kristan, med njimi je tudi deloval Louis Adamič, znan ameriški pisatelj. Šele v zadnjem času so tudi katoliški pisatelji dosegli priznanje: emigranti Karel Mauser, Ludvik Potokar, idr. PISALI SMO P CELJANI V ROKOMETNI FINALE Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v prvi polfinalni tekmi evropske lige prvakov v gosteh premagali španski Ciudad Real s 36:35, nato pa na domačem 34:32. V velikem finalu evropske lige prvakov se morajo pomeriti z nemškim Flensburgom-Handewitom, ki je zaradi večjega števila doseženih golov v gosteh izločil Magdeburg. TRETJI NA BRADLJI Slovenski telovadec Mitja Petkovšek je na drugi tekmi za svetovni pokal v olimpijskem letu 2004 v zadnjem dejanju večera - finalu najboljše šesterice na bradlji - z oceno 9,687 točke osvojil bronasto kolajno in za pičle tri tisočinke zgrešil najžlahtnejše odličje. Z bronastim odličjem je 27-letni Ljubljančan, ki si je sicer nastop v najbolj izenačenem nedeljskem finalu pritelovadil z daleč najvišjo oceno kvalifikacij (9,725), tako nadaljeval z izjemnim nizom uspehov v sezoni 2003/04. Na svetovnem pokalu v Glasgowu in Stuttgartu je zmagal, v Cottbusu pa je bil drugi. HOKEJISTI OLIMPIJE ŽE DESETIČ Hokejisti ZM Olimpije so v četrti finalni tekmi letošnjega prvenstva v gosteh po kazenskih strelih premagali Slavijo M Optimo s 4:3. Ljubljančani so tako s skupnim izidom 4:0 v zmagah osvojili naslov prvaka, že desetega zaporednega v samostojni Sloveniji. Hokejisti Acroni Jesenic pa so v četrti tekmi za 3. mesto v državnem prvenstvu premagali HiT Casino Kr. Goro s 4:1 in s skupnim izidom 3:1 v zmagah osvojili končno 3. mesto. Reacciones en torno a la guerra Al comenzar la guerra algunos eslovenos se alistaron en el ejercito de Serbia. Los que estaban en el ejercito imperial mostraron sus sentimientos contrarios a la causa austrfaca dejandose apresar por las fuerzas enemigas, especialmente en el frente ruso. Algunos politicos huyeron al exterior y se unieron a la Comision Yugoeslava, creada por el croata Trumbič en 1915. En Estiria y en Carniola los chauvinistas alemanes delataban a los eslovenos. A partir de la entrada de Italia a la Entente se aprovecharon del amor a la tierra natal y emplazaron a las formaciones eslovenas y yugoeslavas en el frente del Soča (Isonzo). Las masacres en ese frente dieron lugar a la cancion Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob. El nuevo emperador se vio en la necesidad de convocar al parlamento, donde los bloques nacionales formularon sus exigencias. Los diputados clericales y liberales eslovenos formaron un bloque junto con los de Istria y Dalmacia. El dr. Anton Korošec, como vocero de este bloque, leyo la Declaracion de Mayo, que exigia la reunion de todos los territorios con poblacion eslovena, croata y Serbia en un estado autonomo dentro de la monarquia de los Habsbur-gos. A partir de al If empezaron a organizar mftines en apoyo a la Declaracion. En maržo de 1918 entregaron al dr. Korošec 160.000 firmas. Es celebre la frase del dr. Korošec al emperador Carlos, cuando este trato de persuadirlo: „Demasiado tarde, Su Majestad". El 15 de septiembre de 1917 los representantes de los dos partidos mayoritarios y el obispo dr. Jeglič firmaron la Declaracion de Ljubljana. Conscientes del papel que jugaba la unidad, las cabe-zas de los partidos politicos crearon el Consejo Nacional para Eslovenia, que formarfa parte de uno similar (Narodno veče) de todos los pueblos yugoslavos dentro de la monarquia, con sede en Zagreb. El Consejo contaba con 50 representantes de todos los partidos polfticos. A fines de 1918 tuvo una serie de deliberaciones sobre las fronteras, el orden interior y la paz. OSEBNE DRUGO PISMO DINKA BERTONCLJA Mislim, da mi ne bo nihče zameril, da pišem samo na Arka. Pošta je draga. Indija je poglavje zase. Vse, kar sem do sedaj videl, je napravilo name velik vtis. Danes se je večina ekspedicije že odpravila dalje. Po 26. pa gremo vsi skupaj v Nepal. LANUS Praznik patrona sv. Jožefa smo praznovali zelo slovesno. Naši rojaki so cerkvico kar prenovili. Boštjančič je raskave stene očistil, Urbančev Lojze pa je napravil nov oltar. Na praznik smo imeli večerno mašo. Postavili smo nov križev pot. Slovenci smo kupili tretjo in šesto postajo. Zunanja slovesnost je bila v nedeljo, 21. marca z veliko procesijo. Dobili smo tudi farni vestnik La Voz de San Jose de Pompeo. SAN JUSTO Mislim, da se ne motim, če pravim, da je tu največja naselbina Slovencev. Nedeljska popoldanska prireditev se je začela v cerkvi, z litanijani in blagoslovom. Nadaljevala se je v dvorani, kjer smo sprejeli župnika Marconija s ploskanjem. Slavnostni govornik je bil dr. Šimenc, ki se je zahvalil župniku za vso naklonjenost. Podaril mu je lep mašni kelih in ciborij, ki so ga kupili Slovenci v San Justu. Pevski zbor je zapel nekaj primernih pesmi. Župnik se je zahvalil za vse sodelovanje, predvsem g. Merniku, pevskemu zboru ter vsen ostalim. Drugi deli prireditve je bil posvečen našim materam. Družinska sreča. V Bariločah se je v ponedeljek 15. marca rodil Damijan Kočar, sin Ivana in Marije Arnšek. Iskreno čestitamo! Poroka. V kapeli zavoda Presvetega Srca Jezusovega v San Martinu sta se v soboto, 6. marca poročila Sonja Petkovšek in Marjan Boltežar. Za priče so bili nevestini starši Marija Škulj in Marjan Petkovšek ter ženinovi starši Marjeta Smersu in Marjan Boltežar. Med poročno mašo je blagoslovil zakonsko zvezo Janez Cerar CM. Novoporočencema čestitamo in želimo vso srečo! Smrt. Umrla je v Ramos Mejia Marija Helena Cepeda roj. Miklavc (43). Naj počiva v miru! Govorila je Julka Bohinčeva, dekliški zbor pa je zapel nekaj pesmi. Kot tretja točka je bilo skioptično predavanje o Mariji, ki ga je imel g. Mernik. KONCERT RAMOŠKEGA ZBORA OB PETLETNICI Zbor že od začetka požrtvovalno vodi Gabrijel Čamer-nik. Na začetku koncerta v župni dvorani je govoril g. Majhen. Krajevni dušni pastir g. Kalan je izrekel zahvalo ustanoviteljem in navduševal pevce za vztrajnost. Koncert je obsegal pesmi treh dob, božične, velikonočne in binkoštne. Bil je občutno predolg. Zbor smo prej videli večji in močnejši. Škoda, da ni bil izveden v cerkvi. Zbor je bil kos mnogim težkim mestom in si prizadeval k popolnosti. -ec Svobodna Slovenija, št. 12; 29. marca 1954 SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: eslovcniau©sinectis.com.ar / debeljak©netizen.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Viktor Leber, Polona Makek, Milena Ahčin, Angelca Rogelj, Janez Jenko. Mediji: STA, Družina, Delo, Dnevnik. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cl 101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar O 8 -E ^ FRANQUEO PACADO Cuenta N° 7211 o 5 N <3 < R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 MALI O Slomškov dom vabi vse člane na OBČNI ZBOR V nedeljo, 28. marca 2004 ob 10.30. uri TURIZEM Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San lusto Tel. 4441-1264/ 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844- mpoznic®sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 PORAVNAJTE NAROČNINO! 57. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA Upravni odbor društva Zedinjena Slovenija sklicuje 57. redni občni zbor v nedeljo, 18. aprila 2004, ob 9.30 uri v prostorih Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires. DNEVNI RED: 1) Izvolitev 2 overovateljev zapisnika in 2 preštevalcev glasov. 2) Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3) Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora ter sklepanje o njih. 4) Potrdilo članarine za leto 2004. 5) Slučajnosti. Po določilih 16. člena društvenih pravil bo občni zbor sklepčen eno uro potem, ko je bil sklican, ob vsaki udeležbi članov. Z vsemi pravicami se morejo med sabo zastopati zakonci, starši in otroci. Pooblaščence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven Velikega Buenos Airesa, ali jih ovira bolezen ali služba. Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom. Pred občnim zborom bo v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša za pok. Miloša Stareta ob 20. obletnici smrti. UPRAVNI ODBOR Rincon de mi Patria Asociacion Civil sin fines de lucro Matr. 19197. CONVOCATORIA ASAMBLEA GENERAL ORDINARIA El dfa 28 de maržo de 2004 a las 10.30 horas en la sede de la Asociacion Civil sin fines de lucro" RINCČN DE Ml PATRIA" con domicilio spcial en la calle Ramon Carrillo 2362/66 de la Ciudad de Gral. San Martin Provincia de Buenos Aires a efectos de tratar el siguiente orden del dfa: 1. Apertura de la sesion por el Senor Presidente 2. Eleccion de dos asamblefstas para firmar el acta de la asamblea junto con el Presidente y Secretario. 3. Informe del Sefior Secretario, lectura del acta de la asamblea anterior. 4. Informe del Senor Tesorero, lectura y consideracion de la memoria, balance general inventario, cuentas de gastos y recursos y el dictamen del organo de fiscalizacion del ejercicio cerrado el 31 de diciembre de 2003. OBVESTILA SOBOTA, 27. marca: Pričetek pouka na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 28. marca: Občni zbor v Slomškovem domu v Ramos Mejfji. Občni zbor v Slovenskem domu v San Martinu. Dobrodelno kosilo odseka Zveze slovenskih mater in žena v Slomškovem domu v Ramos Mejfji. SREDA, 31. marca: Seja voditeljic osnovnih šol, ob 20. uri v Slovenski hiši. PONEDELJEK, 29. marca: Seja območnega odbora N.Si Argentina-Južna Amerika ob 20. uri v Slovenski hiši. ČETRTEK, 1. aprila: Sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 16. uri v Slovenski hiši. Razgovor z delegatom dr. J. Rodetom: „Med nami v Argentini". SOBOTA, 3. aprila: Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 4. aprila: Cvetna nedelja. Blagoslov butaric, procesije in maše v slovenskih središčih. V slovenskem zavetišču „Rožmanov dom" ob 11.30 obletnica z mašo in kosilom. NEDELJA, 11. aprila: Velika noč SOBOTA, 17. aprila: Občni zbor Slovenske kulturne akcije ob 16. v Slovenski hiši. Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši. Kafe koncert z nastopom Aleksandra Mežka v San Martinu NEDELJA, 18 aprila: Občni zbor Zedinjene Slovenije, ob 10.30 v Slov. hiši. Srečanje mladcev in mladenk z Aleksandrom Mežkom v Slomškovem domu DARUJTE V TISKOVNI SKLAD! Datumi srednješolskega tečaja V vednost staršem in organizacijam objavljamo letošnje datume srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka. Redni pouk bo ob sobotah 27. marca; 3., 17. in 24. aprila; 8. in 22. maja; 5. in 19. junija; 3. 10. in 17. julija; 7., 21. in 28. avgusta; 4., 11. in 25. septembra; 2., 9., 23. in 30. oktobra. Dan duhovnosti bo v soboto 15. maja. Sestanek staršev 1. letnika bo 22. maja; splošni sestanek staršev in razdelitev spričeval pa bo 7. julija. Zaključna prireditev letošnjega leta bo v soboto 13. novembra. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 23. marca 2004 1 EURO 237,63SIT 1 U$S dolar 192,86SIT V soboto, 27. marca, ob 20. uri bo v dvorani škofa Rožmana KONCERT narodnih in ponarodelih pesmi v izvedbi moškega zbora, ki ga vodi Anka Savelli Gaser Prosimo za prostovoljne prispevke, ki bodo namenjeni cerkvi Marije Pomagaj. Prisrčno vabljeni! COOPERATIVA SLOGA LTDA. INFORME Na 01 DE GESTION DEL CONSEJO DE ADMINISTRACIČN SENORES ASOCIADOS: A partir de la fecha de asuncion de este Consejo de Administracion por mandato de la Asamblea General Extraordinaria celebrada con fecha 29 de Agosto de 2003, como ya se ha expuesto en la Asamblea General Extraordinaria realizada con fecha 27 de Diciembre de 2003, se han realizado las siguientes acciones, todas ellas para preservar el funcionamiento y res-guardar los intereses de los asociados. 1.- Relevamiento integral de la Administracion, producto del cual se ha dado origen a la racionalizacion de los gastos en un porcentaje equivalente en un 60%. 2.- Nuestro mayor esfuerzo esta orientado a las reuniones con los deudores a fin de lograr un acuerdo del pago de sus deudas. 3,- Se ha efectuado descargo ante el sumario Administrativo iniciado por el INAES como consecuencia del sobredimensionamiento de "Emprestitos" autorizados informalmente a percibir por las gestiones o administraciones anteriores, las cuales han omitido dictar el correspondiente Reglamento Interno. 4,- Se han realizado reuniones con grupos de asociados a fin de explicar el estado de situacion de la entidad y someter a consideracion el proyecto de recupero que les ha sido expuesto. 5.- Recopilacion de toda la documentacion requerida por la normativa vigente para incluir a nuestra Cooperativa en un Acuerdo Preventivo Extrajudicial. 6,- Por las irregularidades administrativas observadas se han iniciado acciones judiciales al ex - gerente. En la actualidad estamos finalizando con lo mencionado en el punto quinto, que una vez conclufdo, estimamos, segunda quincena de abril de 2004, se citara a los senores asociados para que expresen formalmente ante escribano publico su voluntad con respecto al proyecto de recupero que les ha sido expuesto y sera incluido en el Acuerdo Preventivo Extrajudicial. Flomologado este acuerdo se procedera al canje de los viejos certificados de depositos actualmente en poder de los senores asociados por nuevos certificados con mas un certificado de nuevas acciones de la Cooperativa. El Consejo de Administracion se ha comprometido a exponer regularmente ante los asociados todas las novedades operativas que se produzcan en la Cooperativa. Estimados senores asociados solicitamos vuestro apoyo en esta delicada y extrema situacion para hacer posible el Acuerdo Preventivo Extrajudicial. Nuestro compromiso como Consejo de Administracion es agotar todas las posibilidades de recupero de nuestros ahorros e intentar reactivar el funcionamiento de la Institucion. Atentamente: La Comision Directiva. Jose Hrovat, presidente; Cont. Jose Čampa, vicepresidente; Ciril Jan, secretario; Ing. Marco Kes, prosecretario; Mario Oberzan, tesorero; Francisco Dolinar, protesorero; Mariano Kopač, vocal titular; Mariano Pograjc, vocal titular; Emilio Kerzic vocal titular; Ing. Juan Krajnik, vocal titular; Cont. Simona Rajer, vocal titular; Cont. Ana Indihar, vocal suplente; Cont. Martin Petkovšek, vocal suplente. Vabilo Bližajo se velikonočni prazniki. Vase naše podjetnike, profesionalce pa tudi rojake sploh vabimo, da preko Svobodne Slovenije voščijo prijateljem, znancem in skupnosti. Naše strani so vam na razpolago, da po ugodnih cenah Slovencem v Argentini in po svetu ponesemo vaše praznične želje. Uprava Svobodne Slovenije OBIŠČITE SPLETNO STRAN www.slo.org.ar _ _ „Glasno se veselim v Gospodu, moja duša se raduje v mojem Bogu, zakaj odel me je z oblačilom zveličanja." Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je 9. marca 2004, v starosti 85 let odšla k Bogu naša mama in stara mama, gospa Bernarda Burgar rojena Vrhovnik Prisrčno se zahvaljujemo župniku iz barria San Jose, padre Felipe, ki ji je podelil zakrament svetega maziljenja in za molitve ob krsti, ter tudi prelatu Mirku Grbcu za darovanje svete maše in molitve na pokopališču. Žalujoči: hčere Kristina in Nadi sinovi Miha, Jure in Marjan z družinami. Buenos Aires, Podreča - Slovenija