V Naš Iist stopa z današnjo številko v svoj petinpetdeseti letnik. Koliko je bilo napora, dela in žrtev v tej dolgi dobi — to ve le tisti, kdor je bil z nami dlje časa v kakršnikoli zvezi. Težka so bila vsa ta leta. najtežji časi so prišli sedaj. Ali nad usodo §lovenskega šolstva in učitteljstva nismo obupavali nikoli in ne obupujemo nitisedaj. Ko minejo grozote sedanje vojne, kii trpi pod nje vehementno sllo vsa naša domovina, tedaj zavladajo zopet normalne razmere, tedaj pride doba mirnega kulturnega in gospodarskega dela, ki zaceli rane ter prinese duševnim silam svobodo razvoja in tekmovanja na kulturnem polju. Ker smo v sedanji dobi ob^žrtvah vsi enako udeležerci1, mora tudi pozneje v dobf miru vladati načelo enakosti. Nihče ne stoj nad drugim in ne živi na škodo drugega — ampak na temelju enakopravnosti uveljavIjaj drug poleg drugega svoje kulturne in gospodarske potrebe in zahteve! Šolo čakajo v bodočnosti velike naloge. Treba bo poprijeti za delo s podvojeno silo, da nadomestimo preprečeroo in zamujeno. Zmaga orožja je le tedaj popolna, ako in kadar padejo vsi meči in nožnice, se zasvetijo lemeži v oplojeni zemlji in se odpro širom vrata šol: orožje kulturnega dela se bliska v solncu svobode! Zato pa ne omahujmo, ampak stojmo trdno in glejmo navzgor in naprej! Da bo mogoče tudi nam vršiti svoio nalogo, ki ]e v tem času toliko težja in odgovornejša, moramo imeti zadostne podpore tako od naročitikov kakor od sotrudnikov. Vsak mora delati in žrtvovati za dva druga. Prijatelje prosimo, naj skrbe, da se naš Hst razširi. Rabimo plačuiočih naročnikov, ker nimamo nobenih zakladov, da bi zajemali \z njih. Vse, kar smo in kar imamo, smo si dali sami. Uver jeni smo, da nihče ne odpade sedaj, ko gore nad našo zemljo siliM piameni, ki se v njih izkuša prijateljstvt) in zvestoba!