PoStarlna plačana. Štev 51. POMIMIM V LHibHani, v oetek dne 19. decembra 1924. •tov.Oin Leto VII. UrpKi»i(Kti'p « ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 34 itve ..Domovine", Miklošičev* ceste 16, Telefon 72 Harodnlna: Četrtletno Din 7-50, polletno Ola I5--Celoletno Dia 30-—. Za trezne ljudi (Dopis samostojnega kmeta iz Savinjske doline) Ne spuščam se na tem mestu v raz« motrivanje, kakšne načelne razlike ob« ste je med samostojnimi demokrati in samostojnimi kmeti, temveč najprej ugotavljam, kar je sicer splošno znano: polom SKS in neuspeh JDS pri lanskih skupščinskih volitvah je zakrivilo dej« stvo, da sta obe napredni stranki nasto« paii ločeno. Novi volilni red ni prijazen malim strankam, ki se morajo ob volit« vah vezati, če hočejo imeti uspeh. Lani se je vodstvo JDS, kar mi je točno znano, mnogo prizadevalo, da bi pridobilo našo SKS za skupno napredpo fronto, toda g. Pucelj je demokrate cd« bil, češ, saj bo tudi tako pobral vse na« predne glasove. Kaj se je zgodilo, vemo ysi. G. Pucelj, ki je računal celo na šest do sedem mandatov, je bil le sam iz« veljen, in še to brez količnika. Obenem se pa je tudi izkazalo, da je v Sloveniji brez; Ljubljane protivno Pucljevemu na« ziranju dobila JDS več glasov kakor SKS. Tako je lani zaradi napredne ne« sloge dobila na Slovenskem JDS enega in SKS tudi samo enega poslanca. Le povrSen račun nam pove, da bi si s slož« nim nastopom mogli naprednjaki v Slo« veniji priboriti najmanj pet poslancev, za katere smo skupaj imeli dovolj glas sov. Pri tem pa moramo uvaževati, da baš zaradi te nesloge cela vrsta dobrih n&preinjakov ni odda!a kroglic, ker jih je bo'elo, ko so gledali, kako se na ve« selje klerikalcev cepijo napredne sile. Glavni krivec lanske razcepljenosti je bil g. Fucelj in baš zato smo se mu letos odrekli štajerski somišljeniki SKS, ki računamo drugače in boljše kakor g. Pucelj. Mi osta jamo pristaši SKS, toda se obenem zavedamo, da smo narodni in napredni in v tem sorodni JDS. Mi, ki nismo naprednjaki le od včeraj do danes, ne |.ozabljam-j, da smo s* oječamo stali rame ob rami s so.n šljeniki JDS v boiu proti največji slovenski nesreči, proti klerikalizmu — sovražniku napredka in duševne svebode. Zato nam je bilo tem laže skleniti kompromis s samostojnimi demokrati. Za Narodni blok bomo šli z vsem ognjem in se ne bomo dali oplašiti od nikegar. Dovolj smo zreli, da znamo sami dobro in točno presoditi, kaj de« lamo. Baš s samostojnimi demokrati gremo najlaže, kakor sem že zgoraj ome« ni!, in to zlasti tudi zaradi tega. ker smo opazovali izza lanskih volitev, da so slo« \enski demokrati z enim poslancem več delali in napravili za Slovenijo in državo kakor vseh ostalih 25 poslancev z g. Puc« ljem vred. Zal, da moram tudi g. Puclja prištevati med te nedelavne poslance. Čisti račun in razum mi to pokažeta. Kaj je napravil g. Pucelj? Zvezal se je s srbskimi zemljoradniki, ki so se v svojem dosedanjem političnem delo« vanju izkazali le — s krepkim in sočnim zmerjanjem, ki ga je naše glasilo «Kme« tijski Iist» prav brez potrebe ponavljalo za njimi. Sploh ne razumem, kakšne ko« risti naj imamo mi slovenski kmetje od združenja s srbskimi zemljoradniki, ki zasledujejo svoje posebne interese, ki nimajo z našimi ničesar skupnega. Trezno računanje nam pove, da gosp. Pucelj ni delal ničesar, da so klerikalni tigri pozabili na vse svoje obljube ter s svojo politiko zakrivili povišanje dav« kov, taks in železniške tarife ter da se v vladi niso pobrigali za izenačenje dav« kov, pač pa so uvajali nasilje nad uradni« štvom ter hoteli oslepariti državno bla« gajno za več milijonov. Mi v Savinjski dolini čitamo razno časopisje, da čujemo vse plati. Zatorej moremo tudi presoditi, da so slovenski demokrati kljub neznat« nemu zastopstvu v narodni skupščini mnogo delali in da je celo dr. Žerjav, ki ni bil niti poslanec, s pomočjo svojega ugleda in vpliva neumorno deloval za nas. Naj brizga nanj gnojnico kdorkoli, nas ne bo nihče preslepil, mi nismo backi od kova «SIovenskega gosnodarja». Mi vemo, da se je kuluk odpravil tudi s po« sredovanjem dr. Žerjava, mi vemo, da je dr. Žerjav tisti, ki ni pozabil, da so davčna bremena v državi neenako raz« deljena in da je zato posredoval, da se delo za izenačenje direktnih davkov po« speši. V zvezi s stranko, ki ima takšne ljudi, gremo mi z veseljem v boj proti škod« ljivcem Slovenije. Avtonomija, federa« cija, republika in drug takšen lim za muhe nas ne moti, ker od njih ne bo nihče sit. Mi smo Jugosloveni in tega mogoče na ljubo g. Puclju ne zatajimo. Mi smo isti, kakor smo bili pred tremi, štirimi leti, ko je bil še tudi g. Pucel j na« šega mišljenja ter sodeloval na naši ustavi. Le v čvrsti državi z resnimi dr« žavniki je naša rešitev, to je: tudi blago« stanje kmetskega stanu. Naše geslo bodi: treznost, a ne puhlo opletanje z re« publikanskimi, avtonomističnimi in dru« gimi vabami za nerazsodne ljudi. Sizife »Domovino"! Razpis krasnih nagrad za nabiralce novih naročnikov «Domovina» je danes zaradi zanimive poučne in zabavne vsebine najpriljub« ljenejši tednik v Sloveniji. Naš časopis si je počasi utrl pot med vse podeželske sloje. Čitajo ga radi kmetje, obrtniki, de« lavci kakor tudi vsi drugi sloji. Ni to naša lastna hvala, temveč nam to prizna« vajo čitatelji «Domovine» sami. Ako se torej uredništvo potrudi, da čim najbolj skuša ustreči čitateljem, smemo na drugi strani tudi od naših čita« teljev pričakovati reda v plačevanju na« ročnine. Tisk in papir sta danes zelo draga. «Domovina» bo izhajala tem po« gosteje v velikem obsegu in z zanimivimi slikami, čim bolj se bodo naročniki za« vedali svojih dolžnosti. Ni v čast onemu, ki ne uvideva, da je naročnino treba baš tako redno poravnavati kakor dolgove za razne potrebščine v trgovini. Poleg zavesti, da je potreben red v plačevanju naročnine, naj bi se v naroč« nikih, prijateljih našega lista, vzbudila tudi zavest nekake dolžnosti za širjenje «Domovine» med onimi, ki doslej še niso stopili v naš krog. V svrho večje izpodbude razpisujemo krasne nagrade v knjigah za deset na* biralcev, ki nam bodo do 10. januarja 1925. nabrali največ novih naročnikov. Glavni pogoj je, da nabiralec obenem s točnimi naslovi novih naročnikov pobere in v«ošlje tudi polletno naročnino za vsakega novega naročnike. Kdor pošlje za kakšnega novega naročnika ce!ok'no naročnino, se mu bo to štelo pri presoja« nju glede razdelitve nagrad za dva nas ročnika. Kontroliralo pa se bo strogo, da kdo med novimi naročniki ne javi tudi starih. Polletna naročnina znaša le 15 di« narjev. Vsak pošiljalec novih naročnikov naj napiše tudi svoj točni naslov. Nagrade so nastopne: Prva nagrada oljega sedem knjig (romanov), in sicer: «Pater Kajetan«, «Lucifer», «Veliki inkyizitor», «Hči pa* peža>, •»Gusarji.o, »Blagajna velikega vojvode« in »Doživljaji gospoda Gol« lina«. Btuga in tretja nagrada obsegata vsaka po šest knjig, in sicer: »Pater Ka« jetan«, «Lucifer», »Veliki inkvizitor», «Hči papeža«, »Gusarji« in »Blagajna velikega vojvode«. Četrta in peta nagrada obsegata vsaka po pet knjig, in sicer: «Pater Kajetan«. »Lucifer«, »Veliki inkvizitor«, »Hči pa« peža« in Gusarji®. Šesta in sedma nagrada obsegata vsaka po nastopne štiri knjige: »Pater Kajetan«, «Lucifcr», »Veliki inkvizitor« in «Hči papeža«. Osma, deveta in deseta nagnda ob« segajo vsaka po nastopne tri knii<*e: «Pater Kajetan«, »Lucifer« in « Veliki in« kvizitor«. Nn.grade se bodo razdelile tako, da dobi prvo dotičnik, ki bo nabral naj« večje število nevih naročnikov, ostale nagrade pa prejme po vrsti ostalih devet nabiralcev, ki izkazujejo za njim naj« večje število. Vsem nabiralcem, ki vpošl jejo vsaj pet novih naročnikov in ki najbrž s tem številom ne bodo prišli v poštev pri raz« delitvi gornjih daril, se bo odpustila za« ostala naročnina, ako jo imajo nsoftoče še poravnati; če pa imajo vso narošrino poravnano, se jim bo eno leto brezplačno pošiljala «Domovina». — Prijatelje, ki ne moreio dobiti več kakor enega do štiri naročnike, prosimo, da nam pošljejo tudi te, čeprav ne pridejo v peštev za raz« pisane nagrade. Naj jim bo v zadoščenje zavest, da delajo za svoj list. Na delo torej? Čas ie do 10. januarja 1925 T;nena onih, ki bodo dobili nagrade, borno objavili obenem s števili dobljenih nevih naročnikov. Po vsej Sloveniji gre glas: Le ,»Domovina" je za nas! Anton Stražar: Krvavi dessar Povest iz minulih časov. (Dalje) XVIII. «Stopi za brusačem, spravi ga s pota; plačilo ne odide!« Do krvi pobitega in v neza« vesti je našel Mihovec bru« sača Brdar ja... Čez kake četrt ure po razgovoru, ki sta ga imela Jurče in brusač, pride nazaj v gostilno Pajek; njemu ni bilo dosti do poštenega dela, zato se je tudi opravka pri hlevu takoj naveličal. «No, no, Jurče, kaj pa sta imela tako skrivnostne pogovore s tem brusačem?« »Kar hitro ti prinesem še kozarec žganja; a poslušaj: potem hitro stopi za tem brusačem, spravi ga s pota: lepo plačilo ti ne odide!« «Za vraga, kaj se ti je pa zameril ta človek?« «Ni časa dolgo in široko pripovedo« vati; le to ti rečem, da gre nam vsem za nobte! Bil je ta zlodej pri meni, povedal Politični pregled Tedni minevajo in volitve se pribli« žujejo. Volilne priprave so v glavnem končane, volišča so določena in posa« mezne stranke razglašajo liste svojih kandidatov. Zdaj se prične prava volilna borba. Seveda, kdor si je na jasnem z! lastnim treznim razsojanjem, lahko le I mimo pričakuje volilni dan, da pri volilnih škatlicah izpolni svojo državljansko pravico. Ali le premnogo je še med slo« venskimi volilci zasbpljencev, ki navzlic preizkušnjam v zadnjem letu še vedno niso izpregledali, kdo jih je sleparil in za koga se morajo pri teh volitvah od« ločiti, ako hočejo dobro sebi in domovini. SLS, ki se tudi še letos drzne proglašati za «stranko slovenskega nareda«, je S!o« vencem nakopala s svojo goljufivostjo, lažnivostjo in nesposobnostjo toliko gorja, da ga bomo Slovenci čutili neko« liko še tedaj, ako pri teh volitvah docela izgine s poprišča, a še neizmerno huje, ako se ji znova posreči spraviti ^arla« rrent nesposobne tigrovske zgagarje. Klerikalni tigri, n jih 21 po številu, so sleven« sko ljudstvo ociganili z avtonomijo, povišali so davke, uganjali korupcijo za« se in za svojo magnatsko kliko ter tako Slovencem poleg neznosnih bre~.cn na« kopali še slabo ime. Navzlic tem vnelo« vpiječim škandalom "a klerikalna stran« ka tudi še letos namerava slepariti slo« vensko nezavedno ljudstvo s starimi lažmi in obljubami, za svoje kandidate pa po večini postavlja zopet stsre brezzobe tigre, j ki si za svoje dosedanje »delovanje« ne zaslužijo drugega* kakor da jih slovenski davkoplačevalec z mokro cunjo požene v njihove brloge, če že sami nimajo to« liko sramu in vesti, da bi se za vekomaj umaknili s politične arene. Tigri se ho« če jo še nadalje v praznem rjoveniu mi jc; da so mu znana vsa naša dela; že veš, katera!... Rekel mi je, če mu dam 1000 goldinarjev, bo molčal — drugače pa nas spravi vse — na varno!...» Pajek kar v dušku spije žganje, hudo pogleda in popade v kotu svojo okovano palico za odhcd. *Nič se nc boj, Jurče, še danes bo imel zavezan jezik! Hitro daj še požirek! In praviš, da si mu dal tudi denar; čigav bo?» «Pol tvojega! Pa kar hitro na pot, morda še kaj doložim; samo hitro, da potepuh ne zmeša sledu!« Pajek odide skozi vrata. Ravno v veži sreča Jurčetovo ženo, ki se je vrnila z njive domov, kamor je nesla predjužnik delavcem, ki so ruvali repo. Pajek niti ne pozdravi, temveč ja« drno hiti čez prag. Odloživši košaro v shrambo, gre žena v hišo. Kar ustraši se, ko zapazi moža vsega prepadlega pri mizi, kjer je sedel ob žganju ... «Za božjo voljo, Jurče, kaj pa ti je?« «E, nič mi ni!« odgovori osorno mož. «Mcne nikar ne varaj, Jurče! Lepo te prosim, ne ime j s tem Pajkom in drugimi takimi teliko zvez, saj veš, da jih že poznam, kaj 60...» mastiti z dnevnicami, z mokarskiml ko* rupcijami. s poviševanji davkov in vso splošnim izžemanjem slovenskega dav« koplačevalca. Ni jim še dovolj, da so s takim ravnanjem itak že spravili Sloves nijo na rob propada, njihove sleparske požrešnosti še ni in ne bo konec. Tu torej pač ne velja nič drur"''a kakor resen opomin slovenskemu volilcu, ki se glasi: Kdor noče popolne propasti Slovenije, kdor noče biti izdajalec slovenske do: .o* vine in slovenskega ljudstva, ta ne bo volil in ne sme več voliti klerikalnih tigrov!! A koga boš volil, slovenski voBlee, da ne boš več goljufan, temveč da bo <*obro tebi in slovenski domovini? Volil boš demokratsko stranko, ki objema vso državo in ves treimeni jugoslovenski narod. Demokratska stran« ka je neomajna boriteljica za svobodo vseh jugoslovenskih državljanom, za enakost vseh poedincev in stanov, za bratstvo vseh treh jugoslovenskih ple» men: Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vodi* telj slovenskih demokratov minister dr. Žerjav, v vsej državi in izven nje uvaževarri ve* likopotezni politik, mož trdih iz!:u$enj, poznavalec težav in potreb slehernega stanu. Dr. Žerjav bo v bodoči narodni skupščini pravilno in ognjevito tolmačil življenske interese svoje slovenske do« movine. Možje, ki kandidirajo na nje« govi listi za volilno okrožje Ljubljana« Novo mesto, pa so istetako izbr«ni cvet slovenske delavnosti in poštenosti iz vseh stanov. Kakor na Kranjskem mini« stra Žerjava, je demokratska stranka tudi na Štajerskem postavila na čelo svoje kandidatne liste delavnega, spo« sebriega in poštenega štajerskega rojaka dr. Ljudevita Pivka, ki uživa tolik ugled, da bodo zanj glase« vali tudi uvidevni politični nasprotniki. «Drži mi jezik za zobmi, delaj ti svoje delo v kuhinji, jaz pa svoje, pa sva zgovorjena!« Mlada žena zajoka in odgovori: «Glej, Jurče, ako se dela vse pošteno pri hiši, nimata mož in žena nobenih skrivnosti med seboj. Tako pa, kakor je pri nas... o moj Bog, gorje meni!« Z jokom odide mlada žena v kuhinjo. Jurče se domisli svojega samokresa, ki ga je položil brusač v omarico. Stopi torej tja, a glej, samokresa ni več. Bru« sač ga je odnesel, kdo pal Divji od srda začne Jurče kleti kar po vozarsko! Žena je vse slišala zima j, pristopila je k hišnim vratom in čula: «Da bi ga sto hudičev vzelo, pa Če bo po sreči, še danes dobim svoj samokres nazaj. To rečem, da mu bo drag hodil, Pajk ne udari premalo. In tistih denarjev zlodej tudi ne bo dolgo tresel v žepu!...» Opotekaje se, je odšla žena nazaj v kuhinjo. Zalcstilo jo je še huje. ker ni dodobra vedela, kaj se znova plete. Do* brega gotovo nič. S solzami je nadalje premišljevala ob ognjišču, Jurče pa je šel za hlev po opravkih, a se ni ničesar lotil. Po vseh sedanjih izgledih bo uspeh slo* venskih demokratov vrlo lep. Tako tudi mora biti, da bo slovenska domovina enkrst imela v parlamentu prave izbrane trezne narodne delavce, nositelje ideje, ki io- edino zmožna ustvariti iz naše mlada države blagoslovljeno deželo, v kateri ho vse prebivalstvo uživalo blago* stanje hi zadovoljstvo. V zunanji politiki imamo več važnih dogodkov. Posebno pozornost vse Ev* rope vzbu.i« potovanje uuatega zunanjega ministra Ninčiča v Rim in Pariz, kjer je povsod bil prisrčno sprejet. V Rim« je kenferiral z Mussolinijem in srečno poravnal vse spore, ki so nas zad* »je čase posebno težili. Seveda, naša stara pravda z Itali jo šc davno ni rešena in tudi ne bo končana prej, dokler ugrab* 1 jenih krajev ne priključimo materi Ju« goslaviii. Potrpimo, tudi za to pride čas in obračun. Tcda zaenkrat nam veleva previdnost, da z Italijo mirno bravna« varno medsebojne zadeve. To se je Nin* ciču p"v dobro posrečilo. V Parizu je bil minr-ter Ninčič gost francoske vlade, ki je r,n^a dokazala svoje simpatije za našo drža»o in poglobila dosedanje pri« jateljstvo. Trgovinska pogajanja med našo drža« vo m Avstrijo, ki so se vršila na Dunaju, so bila te dni prekinjena, kcc so bili avstrijski Ncmci v svojih za« htevah tako trdovratno nepopustljivi, da se z njimi ni dalo več razgovarjati. Oni še vedno mislijo, da smo mi kaka nji« hova kolonija. Ko bodo zdaj na lačnih želodcih spoznali svojo trmoglavost, se bod» že spokorili. Oni nas potrebujejo, mi pa lahko živimo tudi brez njihovih piskavih dobrot. Posebno hudo jezo smo si zadnji čas aakopali v Bolgariji, ki se nikakor neče Tživeti v nove razmere in noče priznati, da je bila od junaških Srbov v letu 1918. strahovito tepena za vse svoje stare in1 nečloveške grehe. Bolgarska se ne sme več oboroževati in ogrožati svojih sose« dov; a ravno naša država je zdaj bila pooblaščena od Zveze narodov, da od* pošlje v Sofijo svojega pooblaščenega strokovnjaka, ki bo nadzoroval delovanje bolgarskih voja« ških oblastev in s tem preprečeval nadaljnja bolgarska izzivanja. Bolgarska vlada kar besni od užaljenesti, toda mi se za to ne zmenimo. V Rusiji gre zopet vse narobe. Boljše* viški veljaki se prerekajo in tepejo med seboj, ljudstvo pa trpi pomanjkanje. Ne» varne posledice lahko nastanejo, ker se je nedavno moral iz sovjetske vlade umakniti znani sovjetski komisar Lev Trockii, ker se ni več strinjal s politiko boljše« vizma. Mož pa ima na svoji strani vso večmilijonsko »rdečo armado*, saj je bil njen poveljnik, in utegne povzročiti nove prekucije. Iz Berlina poročajo čudne vesti. V te-peni državi Nemčiji, ki tudi ne more preboleti svojih težkih porazov, se vrsti* jo krize druga za drugo. Zdaj je odstopil nemški državni kancelar Mara, ker pač ni več mogel izhajati s svojim parlamentom, ki je zbornica samih upor« nikov in kričačev. Se dolgo bo trajalo, da se Nemčija zopet uredi. Dotlej pa bo že tudi vsa Evropa urejena tako, da ji kakšni novi nemški izpadi ne bodo več prišli do živega. Nemčija žuga nepre* stano, pa jih resnično utegne kdaj še vnovič dobiti po trdi butici. Dopisi JEŽICA PRI LJUBLJANI. 8. decembra je bil izvoljen za novega župana klerikalec g. Janez Sever, posestnik na Ježici. Dobil je 15 klerikalnih glasov, napredne stranko so oddale prazne glasovnice. Sever je bil izvoljen zato, kc* drugega ni bilo. Novega župana Severja nam ni treba označevati; o sebi je sam dovolj povedal, ko ja izvolitev sprejemal: »Sprejmem, vendar pa prosim pomoč: od vseh gg. odbornikov, ker sem sam bolj malo zmož«i». Pristaviti je treba Se to. d* je skoro popoln analfabet in da kako posebne županske prakse sploh nima. Odbornik g. H vas tja je novemu županu v imenu odbornikov Gospodarske listo obljubil vso pomoč, čc bo župan Sever vpošteval vse upravi-čono predloge, želje in nasvete naprednih strank, siooc pa ima, novi župau pričakovati najoslrejši nastop opozicije. Prod volitvijo župana je odbornik g. C orne zahteval, da se prečita vladni odlok, s katerim je bil upokojen župan Kos. Kos je moral vpričo svojih pristašev in nasprotnikov poslušati, kako je vladni odlok našteval njegove »zasluge*, ki so ga odpihnile. Ko jo bila seja zaključena, je odbornik g. Hvastja vprašal Kosovo prijatelje, zakaj imajo po časopisju toliko ko-rajže, pomilovati Kosa, zakaj so tako držali z njim na protestnem shodu in kako. da so ga pustiK na cedilu in mu niso izrekli svoje zaupnice. Ce dobro vedo klerikalci, da jo župan po nedolžnem odstavljen, zakaj mu niso dali zadoščenja s tem, da W ga ponovno izvolili? Dosedanje županovanje Kosa, pridobljeno s sramo tenjem trboveljskih žrtev, t trnu žaram blatenjem naprednih odbornikov ln z nizkotnimi pozivi na bojkot naprednih trgovcev, je torej žalostno končalo. Hvala Bogu! Klerikalna občinska politika Je ožigosana. treba .in šc, d* se spametuje vse ljudstvo. JEŽICA PRI LJUBLJANI. Župan naše občine, klerikalec g. Kos, jo prišel v navzkrižje z zakonom; zato ga je oblast odstavila. S tem pa je padel ogenj na klerikalno streho in nečak »pokojnega* župana, g. Bizjak, jc šel alarmirat »Domoljuba* in »Slovenca*. Tu je bil odstavijo ni župan Kos prikazan kot žrtev »režima*, kot mučenik. ki si jo spletel krono v boju z »redom in pravico*. »Domoljubov* godrnjač podtikava vso krivdo za penzioniranje župana tukajšnjemu Sokolu in Orjuni, kakor da bi bil Kos odstavljen zato, ker je prelomil sokolska načela ali o r junaška pravila. Z namenom, da protestirajo proti nasilju, so klerikalci zbrali nekaj daritvenih Naše verno ljudstvo je imelo že cd j lepe in kosmate. Pri tem je celo pozabil, irrlai navirin da je postavljalo zna* da ga doma čaka huda žena. nekdaj navado, menja ali metalo suhljad na kraju kake posebne smrtne nesreče. Takim krajem pravijo rugfh občanov, ki nimajo potrebe, navduševati se za župana Kosa, na shod ni bilo. Seveda so pa bili ti zboroval« toliko značajni, da so zapisali v »Slovenca*, da protestirajo v imenu vseh občanov. Ginljivo je bilo, ko je nastopil sam odstavljeni 2upan Kos in z jokavim glasom pozival svoje somišljenike, naj povejo, kdaj je on komu kaj slabega naredil. G. Kos, čc ste hoteli zvedeti svoje zasluge, povabili bi na javen shod vse občane in potem bi se jih našlo več, ki bi vam z odgovori postregli. GORNJI LOGATEC. Volilne predpriprave so v polnem teku. Reklamacije izvršene. Klerikalci eo že tudi imeli zaupni sestanek v orlovskem domu. Predstavil se jim jc menda njih srezki kandidat inž. Sernec iz Ljubljane, nekdanji na-predujak, ki je za sklodo leče premeni! svoje prepričanje. Dosedanjega poslanca g. Gostin-Žarja ni bilo po slovo, škoda. Kaj bi bil neki odgovoril na vprašanja, kako sc je SLS. kaj zanimala za ureditev naše meje, kaj je z izenačenjem davkov, kje je naša avtonomija, kdaj se vrnejo naši fantje iz Macedonije itd.? Seveda na klerikalnem zaupnem sestanku ni bilo nevarnosti, da bi kdo stavil taka vprašanja. Saj celo voditelji naših kehikalccv slove po svoji molčečnosti. Zato bi ubožci na duhu volili tudi škofovo palico, ee bi jim jo postavili za kandidata. Naprednjaki pa nočemo biti slamnati možici brez mo-žgan in bomo vsled tega volili može, ki jih sami poznamo kot vredne našega zaupanja. Svobodni državljani smo in ne moramo nobene kuratele, tudi duševne ne! PREZID. (Slava in konec k o n j a e a zdravnika.) Konjač iz Cerknice si je v neki gostilni v Prezidu najel prostore, ki jih je začel uporabljati za »zdravniške* ordinacije. Ordiniral je sleherni četrtek in ljudstvo ga je splošno imenovalo le za »dohtarja*. Zdravil je vse bolezni; navadno pa je zahteval, da bolnik seboj prinese seč« Tudi dno 27. novembra je mož dopoldne začel ordinirati. Imel je obilno pacientov, osobito žensk, ki so komaj čakale, da postanejo deležne učenega zdravljenja. V sobi na mizi je • bilo razpostavljenih vse polno steklenic in steklenice ter lončkov z raznimi žavbami, ki jih je mogel pri njem ostati nekaj dni, da se do dobra pozdravi. Plačal da mu bo vse, saj ni brez denarja. Mihovcu se je popol« noma zaupal, ker je vedel, da mu je otel življenje. Čevljar mu z veseljem pritrdi, da ga vzame pod streho. Po dobrem okrepčilu so nadaljevali pot po strmi gozdni peti Skrhaniji. Na vrhu pri brdskem gradu so se nekoliko odpočili, nato pa nadaljevali nizdol proti Lukovici. To je gledala Mihovka, ko je njen mož prišel domov v taki družbi. Strme ga je poslušala ženica, ko ji je vneto pri * povedoval ves današnji dogodek. Brdar je v tem kar prisedel k topli peči in navzlic bolečini s skritim depa« dajenjem opazoval brhko čevljarjevo hčerko, ki se je sukala po hiši in prinesla večerjo na mizo: krompir v oblicah in mlečno kašo. Seveda je hvaležni Brdar dal še za par bokalov vina; fantama, ki sta prišla poleg, pa še vsakemu po sre« hrno «cvancgar'wo». Še isti večer je Polde vedel za vse važne podrobnosti pri čevljarjevih: da Mihovec osebarkuje v tej Celarjevi koči, da je imel dva sina; prvi mu je umrl v mladih letih, drugega pa so ubili Pije« montezarji za laškimi griči... Mihovec jui ona da torej imata živečo le še to konjačev sin (»sokundarij*} prodajal po očetovem (»šefovem*) priporočilu za občutne denar-čke. Naenkrat pa se v veži zaCuje klic: »Orožniki!* . . . Kakor bi priletela bomba, so se «pa-cijenti* razkropili in poskrili. »Zdravnika*, oče in sin, pa sta urno zaklenila vrata in vso šaro z mize odnesla v sosednjo sobo pod posteljo. Orožniki pa so s silo odprli vrata, zaslišali nekaj oseb in končno v imenu postave odvedli oba »zdravnika* v Cabar. Kaj se jo nadalje godilo z obema učenjakoma, pa zaenkrat še nismo doznali. Ampak njune padarske slavo v Prezidu je konec. — Al k o. MENGEŠ. Po Mengšu straši predsednik SLS ali bolje rečeno predsednik mengeških avtonomrstov Ivan Zupan, ki pripravlja ljudi v svojem vinotoču na avtonomijo, odnosno na nieno polomijo. Čeprav je mož že sodnijsko žigosan, je vendarle velik veljak med klerikalci. Svoje kazni pa možak še ni odsedel. Zakai ne? Vprašamo pristojno oblasf, ali za klerikalce ni zakonov? POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO. Mi kmetje, ki nismo klerikalci, smo mislili, da bomo zdaj, ko so enkrat zopet dobili tigri županstvo v roke. kar brez davkov ali pa, da se nam bodo ti vsaj znižali. Pričakovali smo to, četudi vemo, da se nikjer ne da izhajati brez denarja. Saj ravno klerikalci toliko vpijejo o davkih. Pa smo se zmotili. Namesto manjših bomo imeli še večje naklade. Pričakovali smo, da bodo županstvo vodili kar zastonj, ker so se toliko pehali zanj. No, pa ni tako. Nič ne očitamo: zastonj ni nihče dolžan za druge delati. Nekaj drugega je pri tem. Ljudje naj se ne vodijo za nos. češ, če bodo klerikalci na krmilu, bo pa vse drugače: davki bodo manjši, ne bo draginje, fantje bodo vojaščine oproščeni in take reči, za katere mora vsak malo pameten človek vedeti, da so le farbarije. Lahko ie delati, če je denar, a pridobiti ga, je v kmetskih občinah prav težko l judje so tedai mislili, da bo zdaj vse drugače, a kakor vidimo, je ravno narobe. Največji občinski ubožec ie umrl, s katerim je imela občina velike stroške, pa vendar se edinko, dvajsetletno Miciko, ki je šivilja kakor mati. Čvrsti Brodar se je v kratkih dneh precej pozdravil, ali na odhod mu je bilo kar težko misliti. Vzrok je bil čisto eno« staven: Polde se je z vsem srcem ogrel za prijazno Miciko, pa tudi dekle je bilo z njim kaj prijaznih besed. Tudi njej se je težko zdelo, da bi se prijazni brusač že kar odpravil od njih ... Sedela je pri šivanju, Polde pa je za pečjo nekaj izdeloval za Mihovca. In Mi« cika je polglasno pela: Nožek bom vzela, srček načela, de bom dobila tri kaplje krvi... Ž njo pismo pisala, ga Ijubmu poslala ... «Kdo pa je tvoj ljubi, Micika?» jo je naenkrat prekinil Polde. »Tisti, ki ljubi mene in misli namej» «A tako! Ali je daleč?» «Zdaj ni daleč, a če pojde stran, 6o pozabil name ...» «Nikdar Micika!» pravi Polde in pri« stopi k njej. Tedaj sta si razodela ljube« zen in sklenila, da se čimprej dogovorita s starši (Dalje prih.) niso znižale naklade. Zdaj lahko izprevidite, da čudežev tudi klerikalci ne znajo delati Če hočete sebi dobro, da bo že enkrat red. da se draginja zniža, premislite drugič bolje. Druge stranke so poklicane, ki imajo to urediti, in ne klerikalna. Ta gleda le na svoje miljence, katerih ni mnogo. POLJANSKA DOLINA. Naš Sokol ima večjo prireditev na sv. Štefana praznik popoldne ob 3. uri z igro, prosto zabavo ui plesom. Zadnji dve prireditvi, Miklavžev večer in igra «Pri Hras'ovih)>, sta se dobro za vršili. Igralcem vse priznanje. Po prižnicah * do* lini se vrši huda agitacija za klerikalne časopise ter opravljanje naprednih. Ako se zgodi kakršnakoli nerodnost, je «vzrok» napredno časopisje, liberalci, Sokoli, v novejšem času Orjunaši. Po župniku g. Brajcu je vzrok zadnjega lasanja in suvanja med Orli v orlovskem domu za prazen nič najbrž «Domovina*, četudi je ti mogoče še niso imeli v rokah. Nerodnosti med klerikalci v dolini je dovolj in gotovo več kakor med našimi. Vso modrost zajemajo naši klerikalci iz «Domo-Ijuba», se kažejo največje pobožnjake, so celo tretjeredniki, a poleg tega pretepači, prečest-niki in s prav slabo krščansko pravičnostjo. In to so ljudje, ki Bog ne daj, da bi vzeli kdaj kako «Domovino» v roke. Kako ie bilo pred leti v dolini, ko še ni bilo naprednih iistov? Vsaktedenski poboji so bili nekaj vsakdanjega, kakor so še dandanes v mnogih krajih, kjer berejo le klerikalne časopise Da se je to v dolini tako iztrebilo, na tem ima veliko zaslugo ravno napredno časopisje, zadnji čas «Domovina». Zato se ne dajte, možje in fantje, plašiti in ostanite pri naprednih listih ter skušajte še druge pridobiti zanje. Volitve so pred durmi in je razumljivo^ da se bodo vrgli naši duhovniki na vso moc zlasi na naše časopise, predvsem na «Domo-vino», ker ta jih najhuje bode, ker jim pove toliko bridkih resnic, o katerih ne marajo ničesar slišati, a kmetu, rokodelcu, delavcu in drugim pa odpira oči, da gledajo s svojimi očmi in mislijo s svojo glavo. BLOKE. «Domovina» je našemu tigTU — tako se namreč sam naziva — župniku g Viktorju Šviglu zelo pri srcu, kajti skoro ni nedelje, da se je ne bi soomnil pri svoji navadno zelo duhoviti pridigi. Take pridige so pa seveda najboljše agitacijsko sredstvo za brezr verno «Domovino», kajti po vsaki taki pridigi je naval na naročnike, da dobe «Do«h> vino» v roke. Zelo junaško, odnosno prav tigrovsko, se je gospod obnašal zadnjo nedeljo in na Marijin praznik, kajti obrejrnil se je ne samo na brezverce v občini, temveč sedaj tudi razdelil faro med dobri vzhodni in slabi zapadni del. Posebno pri srcu mu je naša siromašna občina, ki mu je predpisala povsem upravičeno doklado na vino. Vasi Velike Bloke in Nova vas sta pri njem ob ves kredit, za kar pa ni nikomur žal. Priporočili bi mu, da pometa najprej pred svojim pragom, potem šele naj začne čistiti pred drugimi pragovi. Gospod ima namreč brata, ki je tudi župnik, ki pa opravlja mesto organi-sfa in služabnika v farovžu. Ne samo, da je to delo za tega moža poniževalno, mora plačevati bratu še hrano, ki ni baš najboljša. Gospod z njim sploh ne govori. Časopis imata vsak svoj in ubogi brat Jože sme občevati samo s hlapcem. To je torei ona ljubezen, o kateri ima gospod župnik vedno polna usta, ki se pa pri njem čudovito spreminja. Lepe besede so pač samo za uboge larane Dohodkov mož seveda nima nobenih, kajti katehetska plača znaša samo okrog 800 Din (45 ur, vsaka po 15 Din), maše bere za malenkost: po-20 Din, posestvo, ki meri 45 ha, ne nese ničesar, hlapec živi samo od dobre besede, kajti denar ni za take ljudi, ker b: bil! pogubljeni- Bera za prejšnjega kaplana je šla skozi njegove žitnice in mož mu je oddal še nekaj od svojega. Kakor je videti, je v larovžu sama beračija. Gospod knezoškof bi storil prav, če bi enkrat pogledal, ali so pritožbe opravičene in ali je postopanje župnika v prid veri. Gospoda Viktorja mi farani nikakor ne gonimo proč, ker imamo vendar včasih kako zabavo in je v tem oziru povsem na svojem mestu. Zanj pač velja izrek: Blagor ubogim na duhu... Ker vemo, da bomo v nedeljo zopet «v paci», prihranimo ostali materijal za prihodnjo številko, da bo «dlje luštno». MIRNA NA DOLENJSKEM. Precej dolgo jo že tega, kar je »Do^.ovinas obširno pisala o navijanju cen napram tukajšnjim najemnikom graščinskih njiv. K temu navijanju jc znatno pripomogla že naša slavna občinska uprava, ki prvič ni skrbela za pravilno dražbo in drugič zahteva od najemnine še dvcodstotne doklade. Nag župan je najemnikom posebno nenaklonjen. Dobro ga je torej opozoriti, da še nismo pozabili, kako nam je ob prevratu, ko smo se zmrznjeni in sestradani vračali iz vojske domov, prodajal drva, ki so bila nakopičena pri Mirni in so pripadala propadlemu erarju. Ko so klerikalni tigri imeli vajeti v rokah, smo mi najemniki dobro opazovali, kako hočejo odpraviti »agrarno reformo. da bi samostani in škofi ne bili prikrajšani za veleposestva, ki so si jih tekom stoletij nagrabili. Toda zemlja mora biti božja in tistega, ki jo obdeluje. Vso to navajamo zato, da naši volilci prav dobro premislijo, komu bodo 8. februarja oddali kroglico. En glas gre po deželi: klerikalnim tigrom nikoli več! — Vseved-n o ž iz Mirne. ŠT. JAN2 NA VINSKI GORI. Bliža se konec leta, zato najprej vsem braloem »Domovine* želimo vesel božič in srečno novo leto. V na dalj njem pa Vam moramo malo opfcati naše domače dogodke in našega klerikalnega župana, ki zrni tako imenitno sklepati občinske obravnave, da mu jih veči