Andrej Debenak: Vtisi iz učiteljske studijske ekskurzije po Cehoslovaški (Nadaljevanje.) V razgledovanju mesta Brna nam je bila privlačna točka znani grad Špilberg na 283 m visokem hribčku. Razkričan je grad zaradi svojih srednjeveških kasemat, katere so služile oblastem v srednjem veku, predvsem za politične in druge prestopke. Še za Marije Terezije so jih mučili in mrcvarili na najstrašnejše načine. Jožef H., ki se je dal sam uro časa privezati v celico, kjer so pustili vodo kapljati na glavo, je nekatere načine trpinčenja prepovedal. Upotrebljavali pa so kasematc do leta 1855. Štiri leta pozneje so nekatere prostore preuredili v vojašnico, le spodnje so pustili za nazorne svedoke nečlovečnosti minulih dob. Dolgi hodniki brez oken in svetlobe, vlažni in mrzli so vzbujali v nas občutke groze: hodniki polni verig, okov in natezalnic, raznih škripcev in napenjalnih koles. V poltemi smo si predstavljali spačene obraze, slišali divje krike mučencev, katerim so trgali roke in noge, ščipali za nohte, mcčkali in lomili kosti, s posebnimi obroči davili okoli vratu ali pa jim vlivali tekoč svinec v meso. Grozovita je izmišljotina vtikanjc tako zvanih »španskih hrušk« v usta, napolnjenih s poprom, da ga je nesrečnik ob vsakem vdihu dobil vase. Kašljati je moral. S tem pa je vedno več popra potegnil vase. Skrvavel in zadušil se je. Nazadnje vidimo, pa še ozkc, štirioglate luknje, v katerih so žrle sestradane podgane in miši. Celica barona Trenka. Najboljša, z medlo svetlobo. Sedaj visi v njej velika slika, ki ga predstavlja v naravni velikosti. Łe od prej sem vedel, da je tu težke dneve doživljal znani italijanski pesnik Silvio Pellico. Ogledali smo si njegovo cclico. Taka kot vse druge. Veriga in gosta mračnost. Kako je v njej pisal, smo se povpraševali. V njegovem muzeju hranijo s krvjo pisane vrste. Sedaj je razobešenih v celici polno vencev njegovemu spominu. Še mnoga, mnoga imena. Znana in nepoznana. Vlečejo se skozi celice kot težke verige. Vsiljujejo se prizori iz srednjega veka, obrazi alkimistov, čarodejev in čarovnic, ciganov ter političnih obtožencev in tistih 150 poljskih revolucionarjev, ki so se borili za samostojnost Poljske v letu 1845. Trgajo ušesa salve, ki so podrle češke »veleizdajalce«, ki so se borili za svobodo svoje domovine. Pardubice. Od daleč godba in množica. Tovariš pri oknu si daje odgovor: nedelja je, najbrž imajo kako prireditev ali slavnost. Ob izstopu nas pograbi val množice, četudi ne vemo kam. Vse nam v poset. Razvije se povorka tisočglave množice, godba udarja koračnico. Mehko razpoloženje nas nosi do Sokolskega doma. Iznenadi me tekoča slovenščina. Markantni obraz s kratko sivo brado. Prcpričan, da je Slovenec. Izvrsten poznavalec našega življenja, redaktor Strakaty. Nasproti je prišel iz Prage, da bi si naoral snovi za svoj list. Osemdesetletni pesnik Zdenek Raušar. Pozna ga vse. Prepotoval je Afriko, stopil na Spitzberge. Svetovnjak! Povabita me v kavarno. Ure najlepših razgovorov o vsem. Ob 5. uri zjutraj smo se sprehajali po mestu. Strakaty na jutranji vlak, da vse uredi za naš prihod v Prago. Nismo se še dodobrega zavedli, kako so se Pardubice razrasle v nas, smo že spoznali kraljevi Hradec. Vedno ista pozornost in pripravljenost, prisrčnost in pristnost vsega. Po šolah, kjer hospitiramo, koncerti, telovadni nastopi in razstave šolskih izdelkov. Komaj, da sprejemamo. Preveč je vsega. Časa pa na tenko. Učimo se, opazujemo in zapisujemo, da ne pozabimo. Na vsakem koraku nas obogatijo z nečim novim. Za obširne pedagoške razprave je vsega. Kot vse druge je podeželska šola v Plotištu. Iznenadijo nas domačini, kmetje in delavci. Z nami so, kot da se poznamo že dolgo. Ob ogledovanju tovarne za milo in sveče nas obdarijo. V tovarni za fotografijo nam potrebščine izpopolnijo zaloge s filmi in drugim materialom. Osvežimo se v novozgrajenem kopališču, ki je stalo 8,000.000 Kč. Zvečer je radostno razpoloženje. Povsod so nas takoj pomešali. Dobro smo že mluvili. Še kolo sino jim morali zaplesati. Zato pa oni: tancuj, tancuj... Opolnoči nas je zajel ves utrip velemestncga življenja starodavne metropole Prage. Pri vlaku so zastopniki J. Č. Lige, oblasti, učit. društev, jugoslov. akademikov itd. Vsem se je zahvalil naš vodja prof. Salih Ljubunčič v izbranih besedah. Trudne nas je predramilo tisočero luči svetlobnih reklam. Po zgodovinskih središčih drve avti drug za drugim. Od tega hitenja in strujanja smo bili kar zmedeni. Ritem, ki ga nismo bili vajeni. Utrip življenja. Na križiščih je avtomatično uravnavanje prometa. Na čas je ena ulica odprta: ljudje in avti jo prečijo. Medtem se v drugih zbirajo. Vsi nestrpno silijo. Barva luči se spremeni. Vse se zapodi. Druga se zapre. Tako se poganja tok vso noč. Trčim za Dalmatincem - krošnjarjem. »Jesi li Mate?« » Jesam!« »Pa kako živiš?« Popravi si breme. Misli na kruh. Brezhibni tok življenja skozi nas kot brezkončna veriga. V zanimivih kontrastih velemesta ob Vltavi se združujeta starT in novi stil življenja. Hospitirali smo na poskusni šoli in se seznanjali z novodobnimi izsledki in preizkušenimi načini izvajanja pouka. Vodil in tolmačil nam je prijazni docent dr. Pfihoda, znan reformator, po katerega direktivah in zamislekih se izvaja šolska reforma v državi. Poznala sva se že od prej. Takoj mc je popraševal kako je pri nas, kako ta in oni šolnik. Pozna jih dobro. Bolje kot mi. Pozanimal nas je kolektivni recit. zbor,ki nam je spregovoril težko Bezručevo pesem. Značilnost in diferenciacija pouka. S sla-bo nadarjenimi se pečajo največ. Samodelav-nost razvijajo s posebnimi teksti, ki jih se-stavi komisija pod vodstvom Pfihode. Zaje- majo iz resničnega življenja. Premotrivajo razne gospodarske in socialne probleme. Iz tega se čuti drugačna miselnost, nova stvarnost. To je globlje jedro reforme. Vse drugo je le zunanja lupina. Popoldne nam mine na Meštrovičevi razstavi. Po parku so razpostavljeni kipi. Drugo jutro smo se srečali z Meštrov-čem. Skromno je prečil ulico. Preveč bi bilo, ako bi vsa zgodovinska in važnejša poslopja omenil. Bili smo na Hradčanih, v Vidovi cerkvi. Poznajo mojstra Plečnika. Vse smo preleteli v 4 dneh z avtom. Preveč je vsega naenkrat. Iz Prage izlet v Plzen. Velikanske Škodove tvornice. Prei je bilo zaposlenih 30.000 delavcev, sedaj jih je le 16.000. Kriza! Hodimo, hodimo. Ne da se opisati, videti je treba. Ne pozabijo nas povabiti v znano pivovarno. V skupno dolžino 29 km pod zemljo se vlečejo hodniki s sodi in raznimi napravami. V peno nabadamo zobotrebce. Posebnost je višja gospodarska in mlekarska šola. Nazadnje nas še z avtobusom potegnejo na ogled vzornega posestva. Zadnji dan smo 6e čudili socialni _stanovi: Masarykovi dumovy. Praška občina je žrtvovala 108,000.000 Kč, da je na 200.000 m' postavila 26 najmoderneje urejenih poslopij. V njih je okoli 3000 stark in starčkov, za katere jc lepo preskrbljeno. Imajo kino in gle- dališče, knjižnico in čitalnico, še za plese je preskrbljeno. Tudi stari ljudje se radi zavrtijo. Vsi imajo enako. Razločujejo samo bolne in zdrave; ne bogatih in siromašnih. Posebno oddelenje je za otroke: 350 jih imajo. To so takšni, ki živijo v težkih socialnih razmerah in so ogrožem od bolezni. Ko se okrepijo in ozdravijo, jih zopet vrnejo. Da ne zaostanejo v pouku pa skrbita dve šoli s 40 oddelki. Za imbecilne, patološke in kretenaste posebej. V razredih lahko leže poslušajo in sledijo pouku. Kopalnice, prhe ln bazeni, igrališča, jedilnice, terase za sončenje, zdravniki in strežnice. Učitelji. Vse, vse. Vsa ta pripravljenost, vse za pomaganje bližnjemu. človeka notranje presune. Prehitro smo dospeli v zadnje mesto: Češke Budejovice, kjer so nas ravno tako sprejeli kot povsod. Popoldan srro prisostvovaii pevskemu nastopu osnovnošolske m nižjesrednješolskc mladine. Do 4000 mladih grl je tekmovalo. Popoldne smo imeli sami med seboj konferenco. Ugotovili smo naša spoznanja, naše impresije iz vscga potovanja, ki je popolnoma uspelo. Impulsa smo dobili za nadaljnje delo; razpoloženje in inspiracijo za nova ustvarjanja. Vse je izzvenelo v načelo, da je treba izreči željo po poizkusnin šolah tudi pri nas. Hvaležni smo vodji prof. Salihu Ljubunčiču in tehničnemu vodji tajniku J. Č. Lige v Zagrebu, J. Dragotinu Škornjaku, ki sta pripomogla. da je stud. potovanje po Ceškoslovaški bilo za nas vse doživetje. (Konec.) Učifteliski pravnik IZVAJANJE 1. ODST. § 263. URADNIŠKEGA ZAKONA. Pod gornjim naslovom smo objavili v 9. štev. »Učit. tovariša« z dne 5. t. m. v celoti dopis g. fin. ministra št. 27156/1 z dne 11. julija 1933 s komentarjem iz »Našega glasa«. Ker se je dalo omenjeno tolmačenje razlagati tako, da je dolžan uradnik čakati ob napredovanju po 1. aprilu 1931 samo 1 leto na izplačilo prvega poviška in da se mu drugi povišek izplača takoj po preteku prvega čakalnega roka, je izdalo ministrstvo financ Hodatno tolmačenje pod Br. 38173/1 z dne 8. septembra 1933, ki navaja med ^rugim: Prvi odstavek § 263. urad. zakona izrecno določa, da v e 1 j a enoletni rok za vsako p r v o napredovanje, t. j. v skupini in periodskem povišku potem, ko je stopil urad. zakon v veljavo. Treba je torej čakati na izplačilo višjih prejemkov eno leto le ob priliki prvega priznanja periodskega poviška in 1 e ob priliki prvega napredovanja v višjo skupino. N. pr.: N. N. je bil priznan 2. periodičen povišek VIII. skupine z dnem 1. julija 1931, v VII. skupino je napredoval, recimo, 26. februarja 1932. Na izplačilo 2. period. poviška mora čakati do 1. julija 1932 in ravno tako tudi 1 leto za izplačilo VII. skupine, t. j. do 1. marca 1933. Ta uslužbenec si pridobi pravioo do 1. period. poviška VII. skupine dne 26. februarja 1935 in se mu ta izplača takoj v smislu § 30/2 dne 1. marca 1935, ker je že čakal enkrat v period. povišku. V VI. skupino bo ta uradnik napredoval, recimo, 15. julija 1935. Prejemki te skupine mu bodo takoj izplačani s 1. avgustom 1935, ker je tudi v skupini čakal žc 1 leto. To v znanje vsem, ki so vprašali za zadevne informacije in navodila. —§ »Ročni katalog«. »Moji prejemki« in »Pregled dospelosti poviškov« so pripomočki in svetovalci, brez katerih ne bi smel biti noben učitelj (ica) odnosno šola (»Pregled«). Kdor si jih še ni nabavil, naj to takoj stori, dokler traja še zaloga. Iz organizaciie —šu Šolsko-upravni odsek pri sekciji je v svoji seji dnc 10. t. m. razpravljal o načrtu dela v poslovnem letu 1933./34. Ker se vsako leto množe predlogi šolsko-upravnega značaja za Glavno skupščino in se ti predlagajo sekciji poslednji čas, tako da jih ŠUO niti ne more pregledati pred oddajo skupščinskemu odseku. naj bi se taki predlogi v bodoče pošiljali sekciji sproti, nazadnje pa vsaj 8 dni pred skupščino. Sekcija izroči vse predloge ŠUO, ki naj jih uredi in obravnava ter tako urejene in opremljene z besedilom predloga odda skupščinskemu ŠUO v pretres.^Na ta način se bo delo odseka na Gl. skupščini olajšalo in pospešilo, — Učne načrte za osnovne šole bo obravnaval odsek, ko dobi elaborate, ki jih odredi šolska oblast. — Sestavi osnutek poslovnika za glavne skupščine, ki naj bi se dal v pretres vsem sekcijam. — Na podlagi sprejetih predlogov za spremembo pravil na drž. skupščini se bo skušal napraviti nov osnutek pravil JUU. — ŠUO naj v letošnjem letu prouči zakon o narodnih šolah in premotri potrebo izdaje normativ in tolmačenj ter predlaga zadevne predloge šolsko-upravni oblasti. Mladim ka matlca —mm Prva številka »Našega roda« izide v nekaj dneh. List je ves prenovljen nazunaj in navznotraj. Naslovno stran in vinjete je izdelal Milko Bambič. Naslovno povest piše Krista Hafnerjeva. To je prava realistična snov, ki je vzeta iz domačega življcnja in izzveni v pravo pesem planin. S prozo so zastopani tudi Bevk, Ribičič, Magajna, Kmetova, Kacova, Čermelj, Herfort in dr. Med pesniki srečamo: Mirana Jarca, Srečka Kosovela in Grošljevo. Obširna je rubrika Naše morje, ki je obenem glasilo Podmladka Jadranske straže. Še pestrejša je tokrat rubrika Doma in po svetu, ki sledi vsem važnejšim dogodkom krog nas. — V otroški delavnici nam daje pa ravnatelj Novak mnogo praktičnih nasvetov. V kotičku mladih bodo imeli naši najmlajši mnogo veselja z novo veselo slikopisno z«odbo. Poleg Bambiča, ki je dal listu novo lice, so zastopani še slikarji: M. Gaspari, O. Gaspari, M. Maleš in Stupica. Glasbena priloga za tokrat še izostane. Na platnicah pa je več ugank. Za one, ki jih pravilno rešijo so razpisane lepe nagrade. POPRAVEK. Pri zadnjem seznamu naročnikov je bilo število naročnikov dveh šol zamenjano. Pravilno se glasi: Ljubljana VI. deška . . . 151 naročnikov Ljubljana, pomožna šola . 24 „ * DA LAHKO DOLOČIMO NAKLADO lista, prosimo cenj. poverjenike, kjer še niso zaključili nabiranje naročnikov za 1. številko Našega roda, da to nemudoma store in nam čim prej javijo število naročnikbv. Tri leta zaporedoma so zmanjkale prve številke Našega roda in so ostali zamudniki brez kompletnega letnika. Tudi v interesu naročnikov samih je torej, da dobi uprava čim prej celotno število. SEZNAM NAROCNIKOV. (Dalje.) Sv. Andraž v Halozah . . Sv. Renedikt v Slov. gor. . Borovnica  Braslovce  Brežice o. š  Celje dekl. mešč  Dol. Bistrica p. Črenšovci . Donaška gora p. Rogatec . Dražgoše p. Zelezniki . . Dvor pri Žužemberku . . Dvorska vas p. Vel. Laščah Sv. Florijan prj Doliču . . Frankolovo p. Vojnik . . Gorje  Guštanj  iKamna Gorica  Kamnica  Kočevje  Komenda  Koprivnica  Kranj dekl  Krčevina  Mala Nedelja  ani 6 letos „ 22 „ „ 82 „ „ 33 „ 98 „ 19 ., 16 ,. 7 , 3 , 9 , 11 , 15 , 13 '„ 21 „ 11 „ 18 , „ 47 „ , no „ , 42 „ 7 „ , 83 „ ;. H2 ,. . 53 25 15 64 44 72 42 28 22 11 21 6 32 7 30 22 29 62 96 53 24 89 95 30 OCENE O DELU MLADINSKE MATICE. O letošnjih rednih publikacijah so porf>čali skoro vsi naši listi in naše revije. Ob tej priliki so se izrazili razni kritiki o Mladinski matici tako-le: Jutro: Pred sklepom šolskega leta je MM zopet obdarila svoje številne člane s štirimi knjižicami, ki vsebinsko in po opremi ne za ostajajo za knjižnim darom prejšnjih let. Za pomen MM so značilni ti-le podatki: Letošnji dar je izšel v nakladi 21.500 izvodov. Naročniki so dobili za 22.50 Din poleg štirih knjižic še ilustrirano mladinsko revijo »Naš rod«. V 6 letih svojega obstoja je izdala MM 4 letnike »Našega roda«, 23 knjig rednih in 4 knjigc izrednih izdaj v skupni nakladi, kl presega 600.000 izvodoV. Slovenec: Letošnji knjižni dar MM je dokaj posrečeno izbran in nudi otrokom dosti pristnc hrane. Sleherna izmed 4 knjig odpira na svoj način otroški svet od' fabule do resničnega življenja. Istra: MM je med petimi slovenskimi mladinskimi knjižnicami izdala največ knjig Skupna ogromna naklada jasno kaže vebko prosvetno delo, ki ga vrši MM med slovenskim naraščajem. Dalje citira ocene o M.M ki pravijo, da je dobila mladinska književ nost v MM dobrega podpornika in pospeševalca; da je MM ona, ki nam bo ustvarila sodobno slovcnsko mladinsko slovstvo; da ima neizmercn vpliv na vzgojo mladine in da vrši svojo vzgojo prav smotreno. O letniku 1923./33. »Našega roda« citira mnenje kiparja Goršeta, ki pravi, da NR nudi pestro sliko bogato ilustrirane revije, ki se odlikuje po svoji vsebini in obliki v že umetniški dovršenosti. Noben drug mladinski list — pravi dalje — se ne more s tem ponašati. Nadalje prinaša mnenje znane mladinske pesnice Ut- ve, ki pravi: Da j<j NR najboljši naš list, bi bilo odveč poudarjati. Gotovo je, da nadkriljuje ne le druge domače mladinske liste, nego tudi tujerodno mladinsko literaturo. Na koncu izraža list še željo, da bi se publikacije MM razširi tudi med našimi izven mej Jugoslavije. Novosti iz Zagreba: MM izdaja knjige za mladino in je dosegla s tem svojim delom že velike uspehe. Med našimi založbami je vsekakor interesanten primer sistematičnega dela in umetnosti. Slovenska mladinska književnost se je obogatila v zadnjem času z mnogimi odličnimi publikacijami MM, katero vodijo učitelji in pedagogi z nenavadnim naprednim vidikom zelo podjetno. Mladi plamen: Tendenca letošnjih izdaj MM je nazadnjaška, izbor in ureditev ravno tako. Če smemo verjeti meščanskim estetom in literarnim zgodovinarjem, je sodobna umetnost realistična (novi realizem!). S tega vidika gledano nam MM prinaša bore malo porabnega. Naš glas: Tudi s svojimi letošnjimi knjigami je MM dokazala, da upravičeno uživa sloves resne in plodovite kulturne institucije, ki si je za uraetnostno vzgojo slovenske mladine pridobila že nespornih zaslug. Slovenskemu učiteljstvu mora biti vsakdo za to vzgojno delo od srca hvaležen. Srpski književni glasnik (Beograd): Izredno simpatičen običaj je. da se dajo otrokom pred počitnicami knjige. To vrši MM odlično. Poleg rednih publikacij izdaja tudi mladinski list »Naš rod«, vse v nakladi, ki preseneča. Takšno 'popularnost je dosegla MM predvsem s solidnimi cenami, saj dobijo naročniki za 22.50 Din »Naš rod« in 4 knjige. Mladika: Knjige MM za leto 1933. so prav lep dar otrokom, katerim je ta knjižruca namenjena. Knjižice MM so prav uspele. Književnost: Mladinska matica vidno reprezentira slovensko mladinsko literaturo. Tekom kratkih let svojega obstoja je izdala 27 knjig, kojih naklada gre v stotisoče. Vsekakor je to dokaz velike agilnosti te institucije. Vzporedno z zaslugami, ki jih ima MM, raste tudi odgovornost pred kulturno javnostjo in njenimi člani. — Knjiga, ki jo vzame otrok v roke, mora biti res njegova in naloga te knjige je, da otroka času primerno vzgaja in vodi po njegovih potih v resnično življenje. To je osnovni princip. Na žalost ni letos MM niti minimalno izpolnila tega pogoja. Neizpodbitna resnica je, da MM za malo denarja svojim članom mnogo nudi. toda letos je nudila le mnogo kvantitativnega in malo kva^litativnega. Letošnje knjige pomenijo v njenem delovanju korak nazaj. Pohod: Organizacija našega učiteljstva je omogočila. da dobi slovenski otrok za mal denar 4 knjige na leto. Želeli bi, da bi tudi za srbske in hrvatske šole imeli podobne ustanove. Ker te vrste knjige tvorijo tako rekoč začetke otrokove in tu in tam celo družinske knjižnice. — S stališča nacionalne vzgoje želimo, da MM ne le v Kresnicah, ampak tudi v ostalih knjigah odpira našim otrokom široki jugoslovenski, bajni, junaški svet in že na tej stopnji vodi mladega državljana v oni miselni svet, ki mu bo pozneje nudil prave smernice v življenju. Svoboda: Vse 4 knjige so primerne za rriladino in z listom vred gredo v 25.000 izvodih med njo. Morda bi Matica izdala še kaj boljšega, če bi imela, toda za 22.50 Din je že to mnogo. Mi te knjižice priporočamo tudi naši mladini. Popotnik: Tudi letošnje knjige so izšle v 21.500 izvodih, tako da je dobil letos kljub krizi povprečno vsak četrti všolani otrok v dravski banovini po en kompletni izvod knjig MM. — Ce primerjamo prve in sedanje knjige MM, vidimo, da se notranja kvalitetna vrednost te'h knjižic polagoma dviga od leta do leta, dasi ne prav v tisti smeri, ki bi si jo želeli. Vse sedanje Matične publikacije kažejo, da se uredništvo te založbe najbolj omejuje na izvirno domačo mladinsko književno produkcijo, vendar bi Mladinski matici priporočali, da bi po potrebi izdala letno med domačimi deli tudi po en dober mladinski prevod iz tujega slovstva. Mentor: Za počitnice je dobila ljudskošolska mladina — gotovo tudi srednješolska — zopet 4 drobne knjige, katerih je morala biti vesela, saj so prijetno raznovrstne. Ob veliki nakladi MM moramo priznati, da mladinska književnost pri nas ni več pastorka, in upamo, da se bo od leta do leta še lepše razvijala. Solski —r IV. teden. V torek 24. oktobra bo predaval g. Marjan Tratar »Do Skoplja in Ohrida« po sledečih točkah: 1. Uvodna beseda. 2. Na potu v Beograd. 3. V naši prestolnici. 4. Naprej do Niša; Niš in Niška banja. 5. Do Kumanova in v Skoplje. 6. Dušanovo mesto. 7. Do Gradskega, po ozkotlrni v Prilep. 8. Markovo mesto. 9. Iz Prilepa do Bitolja. 10. Pod Kajmakčalanom 11. Naprej v Ohrid. 12. V Ohridu; ob Ohridskem jezeru, k Sv. Naumu in na jugosl.-albansko mejo. 13. Iz Ohrida v Skoplje. 14. Po Kosovem polju skozi Šumaddjo v Beograd. 15. Povratek. Pripravite zemljevid Jugoslavije! Kot priprava berilni sestavki iz Južne Srbije in Kosovo, IV. in V. čitanka za nar. šole in dr. Melikov potopis: Do Ohrida in Bitolja, kjer se nahajajo tudi primerne skice glavnih* krajev našega juga. — V petek 27. oktobra bo ob- delal g. dr. Valter Bohinec temo: Jadransko morje, njegova važnost za našo državo v narodnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. — Nadaljnji programi: Torek 31. oktobra: Kaj je doživel desetdinarski novec; g. Viljem Kus. Petek 3. novembra: Polharji; g. Miroslav Zor. Torek 7. novembra: Kako nastajajo naše pisalne potrebščine: svinčnik, pero in črnilo. Petek 10. novembra: Pravljice, uganke in šale, vse za dobro voljo; gdč. Manica Komanova. Torek 14. novembra: Kako se narava pripravlja za zimsko spanje; g. prof. Viktor Petkovšek. Stanovska organizadja JUU Iz tfruitev: = JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI. Na oktobrski odborovi seji. ki se je vršila v Ljubljani, se je sestavil delavni program za vse leto. Zamudniki naj urede svoje denarne zaostanke, sicer jih bomo na prihodnjem zborovanju, ki bo 11. novembra na šišenski osnovni šoli pri tov. Pleničarju, črtali iz našega društva. V našem srezu je še 10 neorganiziranih članov; iskreno jih vabimo v naše vrste. Na prvcm letošnjem zborovanju bo predaval tov. S a m e c z Muljave o računstvu v osnovni šoli. Eventuelne samostojne predloge glede zborovanj in ostalega sporočite na naslov tov. predsednika Župančiča v Litijo. — Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO KOZJE zboruje dne 21. okt. 1933 ob 10. uri v Kozjem po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. »Zakon o obvezni telesni vzgoji kot sredstvo za obrambo države«, tovariš Koželj. 4. Poročila društvenih funkcionarjev in nadzornega odbora. 5. Predlogi in nasveti. 6. Slučajnosti. — Ker je to zborovanje prvo, pridite v s i in pravočasno. Vabljeni novi tovariši (ice) in abiturienti. — Odbor. Poroiila: + JUU ZA DOLNJELENDAVSKI SREZ je zborovalo v Beltincih dne 7. okt. t. 1. Navzočih 47 članov. Tov. Drekonja je kot delegat poročal o poteku banovinske skupščine v Ljubljani, predvsem o šol. administraciji, o znižanju članarine za »Naš rod« in o obnovitvi vsakoletnih predlogov. Poročilo je bilo sprejeto. Predsednik tov. Peternel je pa poročal kot delegat na glavni skupščini o zasedanju skupščine. H koncu je apeliral k složnemu delu in razčiščenju razmer. Sprejel se je predlog tov. K o k a 1 j a : Z ozirom na neplodovitost skupnega dela in nejasnosti stališča želimo, da se razmere udruženja čim prej razčistijo, da bodo v korist celotnemu učit. stanu. Predlogi: V zadevi komasacije občin se je sestavil in sprejel predlog: Po združitvi občin naj bi ostali še nadalje krajev. šolski odbori za vsako šol. občino kot je predvide- InOZemSkO SolStVO iffl U<?it@ljStVO DVA DOBRA NOVA ZAKONA V ŠVICI. Z zakonom od 13. maja 1933. je uvedena v Švici devetletna šolska obveznost. Po tem zakonu je vsak otrok dolžan obiskovati šolo od šestega do dovršenega petnajstega leta. Vsaka kršitev tega zakona bodisi po starših ali rediteljih se policijsko kaznuje. Poleg omenjenega je bil v Švici sprejet tudi zakon o obisku kinematografov. Po tem zakonu je prepovedano obiskovati kino vsem otrokom in mladostnikom, ki niso dovršili 16. leta. Otroci ne smejo v kino niti v spremstvu staršev. Ta prepoved mora biti nabita na vhodu vsakega kinematografa. Za mladino se prirejajo posebne predstave. V primerih kršitve tega zakona zadene kazen starše in lastnika kina. — Sličcn zakon bi bil tudi za nas potreben. -ž. POENOSTAVLJENJE PISAVE NA NARODNIH ŠOLAH NA ČEHOSLOVAŠKEM. V Čehoslovaški republiki se posveča šolski pisavi v zadnjih letih mnogo več pozornosti, nego kdaj poprej. V novih učnih osnovah za narodne šole (iz leta 1930.) in za meščanske šole (iz leta 1932.) so bile določene smernice za šolsko pisavo. Po teh navodilih ima šola učiti najprej take oblike pisave, ki so dobro čitljive ter se dajo dobro vezati. Na višji stopnji pa naj se goji individualno pisavo. Poprejšnje lepopisne oblike se opuščajo. Učenci se tu ne uče lepopisja, marveč se uče razločno in čitljivo pisavo, kakršno potrebujejo v praktičnem življenju. Zato je bila v prejšnjem letu odstranjena dosedanja sestavljena in za novi učni postopek neprikladna Hniatura šolskih zvezkov in je bila nadomeščena na nižji stopnji z enostavnim črtovjem, na višji stopnji pa se piše na nečrtanem papirju. Sedaj pristopa ministrstvo prosvete k uveljavljenju poenostavljenih oblik pisave na nižji stopnji osnovne šole. Dosedaj so se rabile oblike pisave, ki jih najdemo v tako zvanem »Abecedniku« (v prvi čitanki), ki so bile med seboj različne ter so imele svoje posebnosti onega, ki je prvo čitanko sestavil. Ker pa imajo na Čehoslovaškem vpeljanih več abecednikov — so torej bile pisave različne. Ako je prestopil učenec iz ene šole na drugo je bil prisiljen odvaditi se naučenih oblik in pisati črke, ki so vpeljane na tej šoli. Konferenca strokovnjakov, je določila oblike male in velike abecede ter arabske številke. Takoj meseca decembra 1932. so bili vzorci natiskani v »Vestniku« ministrstva prosvete. Pri izboru oblik se je uveljavila zahteva čitljivosti, lahke oblike (enostavnosti) in la'hkote vezave. Nadalje se je upoštevala tudi podobnost med pisanimi in tiskanimi črkami, seveda le v gotovem okviru tako, da niso s to reformo porušeni temelji in značilnosti stare pisave. Končno so se zbrani strokovnjaki ozirali tudi na estetično stran pisave, ki je v novi pisavi tudi poudarjena. Enotne oblike je uporabljati le na nižji stopnji vseh narodnih šol, kjer se poučuje latinica in to od začetka šolskega leta 1933./34. in v učbenikih nove izdaje. Na višji stopnji, kier so učenci že upeljani v hitro individualno pi&avo pa naj se navedene smernice upoštevajo ter naj bodo izhodišče črkovnih oblik citirane norme. K. štvo. Če je mogoče, naj odgovore prinaša »Učit. tovariš«. — Le principielni predlogi naj pridejo pred skupščino. Izločijo naj se tudi že sprejeti predlogi. Da bodo na skupščini zavzela odločilno mesto gospodarska vprašanja. predlagamo, da naj se proračun obravnava vedno prvi. Obračun naj se sestavi tako, da se postavke lahko primerjajo s proračunskimi postavkami. (Kakor glavni odbor.) 3. Občni zbor. Sprejet je bil predlog nadzornega odbora, da se izreče blagajniku absolutorij s pohvalo. Zahvala se izreče vsemu odboru za njegovo delovanje. Iz proračuna se nakaže za društveno knjižnico 2000 Din, Učit. domu v Mariboru 300 Din. Knjižmca šteje 482 del. 4. Predavanje. Ga. prof. Anica Černejeva: Osebnost in vzgoja. — Predavateljica imenuje današnjo dobo krizo človeka. Opaža se vednovečji interes za mladino, zahteva se reforma vzgoje. Vzgajati more le učitelj, ki je osebnost. Je socialno čuteč, vzgaja z Ijubeznijo in je žarišče, ki zase nič ne zahteva, ampak daje. V njegovi zajednici vlada prostovoljni odnos. Njemu je pouk v službi vzgoje. J. Gosak, predsednik. J. Pogačnik, tajnik. no po zakonu o nar. šolah. (Kraj. šolski odbori za šolske občine ostanejo po določilih zakona. Op. ured.) Referat tov. Peternela: Zgodovina Prekmurja. Predavatelj je razdelil vso snov na tri dele. Danes nam je govoril o prvem delu in sicer o geologiji Prekmurja oz. Panonije, političnem razvoju do rimske dobe. — Poudarjal je posebej še o stopnji kmetijstva in gradnji mostov Panoncev, o rim. vladarjih, ki so bili panonskega rodu in o pestrih nošah prebivalstva Panonije Sprejeto je blagajniško poročilo s predlogom, da se članarina redno plačuje. Slučajnosti: Knjižničar tov. Kokalj apelira na redno vračanje knjig in predlaga, da se naroči za knjižnico: Simonič: Poljedelstvo in knjige SŠM ter SM, kar je bilo sprejeto. Radi akcije za pomoč poplavljencem se je razvila debata, iz česar je bilo razvidno, da želi učiteljstvo z vso vnemo sodelovati pri tem. Prosilo se je šol. nadzornika, naj poroča g. sres. načelniku o naših željah in sodelovanju, zlasti kako bi se naj racionalneje ukrenilo v zadevi pobiranja darov v naturi. Tov. nadzornik je sprejel z veseljem na znanje. Prihodnje zborovanje bo 2. decembra v Turnišču, kjer bo nastop v šoli. L. Peternel, predsednik. St. Skočir, tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO V CELJU je zborovalo 7. oktobra t. 1. v Celju. Navzočih 154 članov (ic), t. j. 78%. Zborovanja se je udeležilo tudi 18 abiturientov (entk). 1. Sklepi. Društvo se izreče proti obveznem prispevku po 5 Din za obrambni sklad. Sekcija naj event. stroške krije s prihranki iz rednega proračuna, ki tudi v teh težkih časih ni bil skrčen, kar je storil celo glavni odbor. Vsa skrb organizacije bodi posvečena perečemu vprašanju nastavitve abiturientov. Nakaže se za brezposelne abituriente 300 dinarjev. Vsak učitelj (ica), ki ima 35 službenih let in je dosegel 5. skupino, naj sam prosi za pokoj. 2. Banovinska skupščina. Ker se mnogi že sprejeti predlogi na ban. skupščinah ponovno obravnavajo, mnosji sprejeti pa niti ne rešujejo, aktualni predlogi pa čakajo do skupščine rešitve in postanejo brezpredmetni, predlagamo, da aktualne predloge rešuje sekcija takoj in o postopku obvesti dotično dru-