JANUAR
1	S Novo leto ®
2	N Ime Jezusovo
3	P Genovefa
4	T Tit, škof
B S Simoon, fitolp. G C Trije Kralji
7	P Valentin +
8	S Severin •_
9	N Sv. Družina g
10	P Pavel, pušč.
11	T Teodozij
12	S Arkadij
13	Č Veronika, mil.
14	P Hilarij, škof +
15	S Maver, opat
IG N 2. po razgl. G.©
Amerikanski
lovenec
PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage I
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
S*
NAJSTAREJŠA IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 252.
CHICAGO, ILL., PETEK, 31. DECEMBRA
FRIDAY, DECEMBER 31, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Anarhija denarnih magnatov - Izbruh nove stavke v Partzu
"■ *
Velebiznes pripravlja "aristokratsko anarhijo" proti vladi in namerava na njo pritisniti z vso svojo organizirano silo. — Magnati zadobivajo čimdalje več kontrole. — Številke dokazujejo, da vlada biznesa ne zatira.
Philadelphia, Pa. — Nova vrsta generalne stavke se to-časno razvija v Ameriki, kakor je to sredo zatrdil pomožni generalni pravnik R. H. Jackson, namreč stavka ameriška kapitala pi*oti vladi. Namen te stavke je, da se pritisne na klado!, da bo opustjila svoje nadaljnje načrte za kontrolo velebiznesa in preklicala omejitve, katere so se temu že doslej naložile.
Nekatere mogočne skupine vehkega biznesa, pravi Jackson, so uporabile sedanjo priliko, ko je nastopil nova padec v gospodarski produkciji, in so za ta pojav pričele kriviti vlado v Washingtonu, češ,
je ta s svojim "zatiranjem biznesa" povzročila zmedo in Privedla deželo v novo depresijo. Zdaj so se te skupine spravile na delo, da organizirajo finance, trgovino in industrijo ter da tako z združenimi močmi lopnejo po vladi in •i° Prisilijo, da se preneha vmešavati v mahinacije privatnega biznesa. Tako je nastala prava, "aristokratska anarhija," ki bo popolnoma nekaj novega v Ameriki, in nje namen je, da organizira celokupni kapital v Ameriki v boj proti vladi, kar bo v resnici nekaka generalna stavka kapitala.
Ta poizkus, ako ga vlada ne bo preprečila, se bo finanč-magnatom tem lažje posrečil, ker so si tekom let znali zasiguraft čim dalje veičjo kontrolo nad ekonomskim življenjem, plačami in biznesom v Ameriki. Tako je v letu !929 okrog 200 korporacij kontroliralo 49 odstotkov premoženja vseh družb svoje panoge; do leta 1933 so to kontrolo zvišali na 56 odstotkov. Oblast nad temi 200 največjimi korporacijami je imelo kakih 2000 oseb, toda celo to malo število se je tekem let še znižalo. Tako ima peščica Posameznikov v svoji kontroli celokupno gospodarsko življenje Amerike.
Jackson je že par dni prej u^aril po monopolni oblasti, . jo uživajo denarni mogotci, 111 to je znamenje, da namera-va najbrž vlada po novem letu s podvojeno intenzivnostjo Pritisniti, da se tem mogočni-kom vzame oblast iz rek. V bližnji bodočnosti imamo torej pričakovati ponoven gigantski boj med vladQ in kapi_ talom.
Kako malo pa je velebiznes upravičen, da se pritožuje nad kontrolo vlade, da mu ta ovira uspešno poslovanje je Jackson dokaza! s številkami. Tako so v letu 1932 imeie tri družbe z gradbenim materijar lom izgube tri milijone dolarjev; v 1936 so napravile dobička devet milijonov. Treh kemičnih družb dobiček je v 1932 znašal 27 milijonov v 1936 so ga zvišale na 96 mi-lijonov. Štiri jeklarske družbe so izgubile v 1932 celih 82 milijonov; njih dobiček v
NOVA VLADA V RUMUNIJI
V kratkem se bo izdal razpis
za nove volitve.
Bukarešta. Rumunija. — Po
padcu prejšnje vlade min. predsednika Tatarescuja, ki je morala odstopiti, ker ni pri volitvah dobila delovne večine, je od kralja Karla dobil poverilo za sestavo nove vlade načelnik krščanske narodne stranke, Octavian Goga, in ta je imel v sredo že sestavljen celokupni kabinet. Ker pa ima njegova stranka v parlamentu le malo število poslancev, namerava nova vlada, proglasiti ponovne volitve, ki se bodo vršile enkrat v februarju. Novi min. predsednik je znan kot srdit nasprotnik Judov.
-o-
PRIPRAVE ZA SVETOVNO RAZSTAVO
New York, N. Y. — V letu 1939 se bo vršila v tukajšnjem mestu velika svetovna razstava, ki se bo otvorila 30. aprila. Dasi pa je do tega časa še skoraj celo poldrugo leto, vlada vendar že zdaj veliko zanimanje za razstavo v Ameriki in tujezemstvu. Kongres je dal predsedniku poverilo, da uradno povabi tu-jezemske države k razstavi, in odzvalo se je povabilu do zdaj 60 držav, ki so sklenile pogodbo za razstavni prostor; med temi je tudi Jugoslavija. Pričakuje se, da se bo pravočasno priglasila še večina ostalih svetovnih držav.
VAŽNA VOJAŠKA IZNAJDBA
Washington, D. C. — Vojaški inženirji točasno v najstrožji tajnosti preizkušajo neko novo iznajdbo, ki bo igrala veliko vlogo v morebitni vojni. S to iznajdbo se lahko izsledijo aeroplani na daljavo 20 milj, in sicer samo po toploti, ki jo oddaja aero-planski motor. Kakor izjavljajo armadni častniki, so se prvi poizkusi dobro obnesli S tem čudovitim strojem se lahko tekom dveh sekund ugotovi natančna točka, kje se aeroplan nahaja, četudi ta morebiti zapre motor in leti brez luči.
POŽAR USTAVIL VELE- ..
MESTNI OBRAT
Buffalo, N. Y. — Vsled požara, ki je izbruhnil v tukajšnjem velikem mestnem parnem podjetju, ni bilo mogoče proizvajati električne sile in posledica tega je bila ta, da je pretekli torek za šest ur obstal obrat v tukajšnjih podjetjih.
1936 je bil 70 milijonov. In tako dalje, še dosti drugih.
S takimi številkami bo velebiznes težko dokazal ameriški javnosti, da ga vlada preganja, ga uničuje ali mu grozi,
KITAJCI SE UMIKAJO
Provinco Šangtung zasedajo
Japonci brez odpora.
Šanghaj, Kitajska.— Z enako lahkoto, skoraj brez bojev, kakor so zasedli mesto Tsinan, prestolico province Šangtung, si osvajajo japonske čete tudi ostale dele te province. Kitajska vlada nima tukaj svojih rednih čet,marveč bi imtle voditi obrambno delo provin-cijalne čete, ki pa se brez u-pora umikajo. Ker Kitajci pričakujejo, da tudi pristaniškega mesta Tsingtao ne bodo mogli braniti, so začeli razdirati v tem mestu vse javne naprave, da ne pridejo Japoncem v roke.
POOSTRITEV PREDPISOV ZA ŽENITVE
Chicago, 111. — Svet državnih vlad na chicaški univerzi je pretekli torek izdal poročilo o predpisih glede zakonov v različnih državah. Iz tega izkaza se razvidi, da, je tekom zadnjega leta devet držav poostrilo te predpise, in sicer predvsem v tem oziru, da je določilo neko dobo, ki mora preteči med izstavitvijo poročnega dovoljenja in poroko samo, s čimer se preprečijo nepremišljene ženitve. Skupno so zdaj poostreni ženitni zakoni v 26 državah.
--o-
DEKLE OPROŠČENA UMORA
Youngstown,0. — Pri mrliški obravnavi je bila zadnji torek oproščena 27 letna Louise Campbell, ki je na božično noč ustrelila svojo ma-
EVHARISTIČNI KONGRES V INDIJI
Madras, Indija. — Iz vseh delov Indije so se zbrali katoličani k narodnemu evhari-stičnemu kongresu, ki se je otvoril tukaj to sredo. V torek jih je prispelo že okrog 40,000, a nove množice so še vedno vrele v mesto od vseh strani. Ob prihodu papeškega legata so se zbrale na kolodvoru velike trume ljudi, ki so cerkvenega dostojanstvenika navdušeno pozdravljale.
KRIŽEM SVETA
—	Pariz, Francija. — Kakor se zdi, je Francija v resnici poslala svoje čete na otok Minorko v Sredozemskem morju, ki je v rokah španske vlade. Zunanji minister Delbos namreč ni zanikal tozadevne trditve desničarjev v parlamentu.
—	Berlin, Nemčija. — Tukajšnji ameriški poslanik,Wm. E. Dodd, ki je prostovoljno resigniral s svojega mesta, se je zadnji torek odpeljal s svojo ženo domov. Z naziji se ni posebno razumel, zato je bilo tudi slovo skrajno hladno.
—	Dublin, Irska. — Zadnji torek je stopila v veljavo nova ustava za Irsko in ob tej priliki se je oddalo 21 stre-l|ov iz topa. De Valera, ki je bil doslej znan kot predsednik, bo v bodoče nosil naslov ministerskega predsednika; nov predsednik se ima izvoliti.
ter, kakor je bilo že včeraj po-ročano. Preiskava je namreč ugotovila, da se je umor izvršil po nesrečnem naključju.
PREJELA PAPEŠKO ODLIKOVANJE
Slika kaže newyorskega kardinala Hayesa, ko izroča Mrs. Sarah S. Collier papeško odlikovanje, nazvano "Pro Ecclesia et Pontifice", ki je najvišje cerkveno odlikovanje, ki ga more dobi ti ženska. Mrs. Collier, ki je vdova po pokojnem uredniku revije Collier's W eekly, si je pridobila to odlikovanje s svojim delom za cerkev.
PREVOZ
UKINJEN
Delavstvo javnih naprav v Parizu stopilo v stavko. — Vsa javna transportacija bila ukinjena.
Pariz, Francija. — Nov val
stavke je objel tukajšnje mesto, ko so v sredo zjutraj zapustili svoja mesta uslužbenci na vseh javnih napravah. Najbolj pa je bilo prizadeto mesto od tega, ker je stavka ukinila celokupno transportacijo.
Na stavko so izšli najprej delavci na podzemskih železnicah. Kmalu nato pa so se jim pridružili tudi vozniki avtobusov. Kot edino prevozno sredstvo so ostali na cesti še samo taksiji. V vrste stavkar-jev so končno stopili tudi cestni pometači in pobiralci smeti. Na enak korak so se pripravljali končno še uslužbenci, ki zalagajo mesto z vodo, plinom in elektriko. Ni pa do tega prišlo, ker se je kmalu dosegel sporazum in že v četrtek se je delavstvo vrnilo na delo.
Povod za stavko je dala edino borba za zvišanje plač. Kakor navadno ob takih prili kah, pa se-tudi zdaj razširjajo govorice, da so stavko pripravili komunisti. Trdi se celo, da imajo komunisti že sestavljene vse načrte za revolucijo, potom katere se nameravajo polastiti vlade, in da je stavka le prvi korak k izvedbi tega načrta.
-o-
SLEPARJI SE IZDAJALI ZA POLICISTE Chicago, 111. — Neki artist iz Baltimore, Md., po imenu John E. Burgess, star 44 let, je zadnji torek javil policiji, da je postal žrtev sleparjev, ki so dobili od njega vrednosti skoraj $6000. Kakor pripoveduje, se je ta sleparija izvršila še 1. novembra. Nahajal se je tedaj v umetniškem institutu in približal se mu je neki moški, ki mu je pokazal policijski znak ter mu napovedal aretacijo. Peljal ga je nato pred skupino več drugih moških, ki so se vsi izdajali za policiste, in so zahtevali, da mora položiti bond. Tzročil jim je nato v gotovini $4,870 in raznih draguljev, vrednih $1000. Ko je dolgo zastonj čakal na poziv k sodni obravnavi, se je zdaj informiral pri sodiščih, a pri tem ugotovil, da je bil osleparjen.
-o-
TOŽI SALUNE ZA ODŠKODNINO Waukegan, 111. — Pred okrožnim sodiščem je vložila zadnji torek neka Mrs. Gert. Ricketts tožbo za odškodnino proti trem salunom v Fox Lake, proti vsakemu >zs $50,000. V tožbi Jnavaja', !da so ti saluni prodali njenemi možu toliko pijače, da je padel in se pri tem tako poško doval, da je dva dni pozneje umrl.
-o-
Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikanski Slovenec"
Iz goslavijm
Družinska tragedija v Sestrežah pri Ptujski gori, katere žrtev je postal 60 let stari posestnik Žunkovič. — Velika tatvina v Poljanski dolini. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti iz domovine.
Sin streljal na očeta
Ljubljana, 9. dec. — V Se-steržah pri Ptujski gori se je te dni odigrala družinska tragedija. V vasi živijo na enem posestvu okoli 60 let stari Franc Žunkovič, njegov okoli 30 let stari sin France, sinova žena Marija in dva otroka. Kljub temu, da se je sin oženil, mu oče še ni oddal posestva. Zavoljo tega se je sin, kakor sosedje trdijo, pogosto prepiral z očetom.
Do takega prepira je prišlo tudi usodnega večera. Med prepirom pa oče ni dosti odgovarjal, kar je sina zelo razburilo. Sin je potem šel iz hiše oče pa se je spravil k peči. Nenadno pa je sin skozi okno v očeta sprožil z lovsko puško dva strela. Pri prvem strelu je tudi ugasnila petrolejka. Zavoljo streljanja sta čevljar Doberšek Alojz in njegov sin, ki sta prav tedaj v kuhinji popravljala obuvalo, pohitela v sobo. Napravila sta luč in sta zagledala starega Zunkovi-ča vsega krvavega v obrazu. V bolnišnici, kamor so poškodovanca prepeljali, so dognali, da je dobil šest šrotov v glavo, vendar pa poškodba ni smrtno nevarna.
Orožniki, ki so bili poklicani na kraj žalostnega dogodka, so ugotovili, da je sin Franc Žunkovič kmalu po izvršitvi dejanja zbežal k sosedu Medvedu Maksu, kjer je izpovedal, da je streljal v očeta. Pri zasliševanju so sinova žena Marija in otroka izpovedali, da je največ oče sam kriv tega dejanja, ker je vedno zapiral sinu vrata v vinsko klet, kar je bilo tudi vzrok usodnega spora. Aretirani sin je orožnikom vse priznal, ni pa hotel izročiti lovske puške, češ, da mu jo je neznanec ukradel.
-o-
Železno blagajno so ukradli
Gorenjavas, 12. dec. — V Gorenji vasi je bila danes go-spej Mariji Perescinti iz zgornje podstrešne sobe ukradena mala železna blagajna, v kateri je bilo okoli 20,000 din gotovine. Gospa Perescinti jeva ima gostilno in mesarijo ter se je v njeni hiši ustavljalo mnogo letoviščarjev in potnikov. Popoldne si je gospa da-a zapreči voz in se je od-oeljala v poldrugo uro odda-jeno vas po teleta. Ko se je zvečer vrnila, je takoj opazi-!a, da je okradena. Tat je jrez dvoma moral biti kje v bližini in čakati 'na ugodno priliko. O tatvini sta bili ta-toj obveščeni orožniški postaji v Poljanah in Fužini, vendar doslej o storilcih ni sledu To je v kratkem že drugt večja tatvina v Poljanski do lini. Pred kakimi šestimi tedn je bila namreč ukradena h občinske pisarne v Poljanah.
občinska blagajna, v.kateri je bil precejšen znesek.
-o-
Napad na cesti Alojz Trunk, 53 letni pre-užitkar iz Trnovca pri Polen-šaku je bil na cesti napaden od treh neznancev, ki so ga pretepli. Dobil je hude poškodbe po glavi in vsem telesu. Storilce zasleduje policija.
-o-
Smrtna kosa V Zagorju ob Savi je umrl Jurij Čebin, star 84 let.. — V. Stični je umrl France Piškur, po domače Zamanček, posestnik in gostilničar. — V Gaber-ju pri Celju je umrla Terezija Kopinšek rojena Fajs, mestna reva stara 84 let. — V celjski bolnici je umrla Anica Osetič iz Proseniškega pri Sv. Juriju. — V Celju je umrla Elizabeta Kert, roj. Kikel, babica stara
63 let.
JjftsaU
Kap
Ko se je 78 letna kuharica Neža Unuk nekega jutra vračala iz kapucinske cerkve v Celju, jo je na poti zadela srčna kap.
-o-
Preprečili so mu
V	Hočah so komaj preprečili nekemu 18 letnemu fantu, da se ni vrgel pod vlak. Pri njem so našli dve poslovilni pismi. Orožniki so pri zasliševanju ugotovili, da ima fant na vesti dve tatvini, katere je izvršil pri Dev. Mariji v Polju.
-o-
Tragična smrt
Na Harjih pri Marijagradcu v laškem okraju se je odigrala tragedija, ki je razburila ljudi daleč na okolu. Posestniški sin Lojze Debeljak s Harij, je na domu v kuhinji svoje zaročenke s samokresom ustrelil v levo stran prsi 21 letno Magdaleno Strot, nato pa še sebe do smrti. Magdaleno so odpeljali v celjsko bolnico, kjer pa ni veliko upanja, da bi jo ohranili pri življenju.
-0-
Ž id je iz Nemčije
V	neki gostilni v Mariboru je policija legitimirala dva mlada nemško govoreča ;mo-ška, ki sta povedala da sta pribežala iz Nemčije, kjer se jima je zelo slabo godilo. Eden je trgovski nameščenec, drugi zasebni uradnik iz Berlina1. S seboj sta imela samo aekaj obleke in perila ter naslove mariborskih židovskih veljakov.	. , ( ,
-o-
Usoden padec
Težko se je ponesrečil 31 letni gozdni delavec Ludvik ^agvozda s Spodnje Hudinje. ?ri delu na nekem novem po-lopju v Celju je padel z o-rrodja sedem metrov globoko n dobil nevarne notranje po-ikodbe.
-o——
I ŠIRITE AMER. SLOVENCA"

'AMERIKAN SKi SLOVENEC'
Petek, 31. decembra 1937

Amerikan d Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891,
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5S44
Za celo leto Za pol leta Za četrt leta ...
Za Chicago, Za celo leto . Za pol leta ____
Naročnina •
Za četrt leta .......................
Posamezna številka ________
„.$5.00
_____________________2.SO
..............................1.50
Kanado in Evropo:
______________________$6.00
___________________3.00
__________________________ 1.75
3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription!
For one year ______________
For half a year ______
For three months _____________
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year____________$6.00
For half a year__________3.00
For three months__________1.75
Single copy ________________________3c
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
riko!"
Kapitalist Du Pont pravi, da leži odpomoč vsem resnim ekonomskim boleznim in težavam v pravični in pošteni aplikaciji doktrine, ki veli: dajajte več za manj. S tem mogoče misli gospod kapitalist tako, delavci naj bi delali več za manjši zaslužek, konsumenti pa naj bi dajali več denarja za manjšo mero in vago. Večji prebitek bi pa gospod kapitalist v malho pobasal. Za kapitaliste ni neumen tak način.	1 fe :. . •■ i
■itei'iM!!
j*, i
Na starega leta dan
j	an«...	i ■ i
Francoski novinarji so priredili pred leti svojemu profesorju Grouchet-u, za njegovo osemdeset letnico prijateljski zabavni sestanek. Na tem sestanku so ga novinarji izpraševali, da jim- naj pove, kako mu je teklo življenje. Profesor je govoril o tem in onem. Končno mu pa eden stavi vprašanje, da mu naj pove bolj jasno, kaj je čas. Grouchet pa mu odgovori:
"Čas imenujemo to, kar se med gotovo dobo zgodi. N. pr. od zjutraj do večera je toliko in toliko ur časa. Kaj je čas drugače, pa vam ne morem povedati, jaz ne vem. Čas je mera za starost, te ali one zadeve. Od 1. januarja pa clo 31. decembra v istem letu je čas enega leta. S časom zaznamujemo rojstva ljudi in smrt ljudi. Kaj bi bil čas še drugega ne vem."
Pa je vstal drugi novinar, pa mu je stavil vprašanje, da jim naj pove, kako njemu teče čas. Grouchet je odgovoril na to vprašanje to-le:
"Ko sem komaj začel prihajati k zavesti kot otrok vem, da je čas potekal silno počasi. Ko sem pozneje hodil v ljudsko šolo sem mislil, da ne bo nikoli konca tiste dobe. V višjih šolah je čas že hitreje mineval. Pri vojakih je tudi počasi mineval. Potem pa/ vedno hitreje. Sam ne vem kedaj sem potem prišel do svojega 40 leta. Od 40 do 50 je kar mimogrede minulo. Od petdesetega naprej se mi pa zdi, da se peljem za leti kakor z brzovlakom, ki vedno hitrejše in hitrejše vozi. Končno se mi zdi vse, kakor bi bilo vse moje življenje par dni staro, kakor bi bilo skoro včeraj vse — pa vendar 80 let imam na hrbtu, kakor sami znate. Druzega ne vem, kaj bi povedal."
To je menda res vse, kar vemo ljudje o času. Čas pa prostor v vesoljstvu sta dve stvari, ki jih doslej še ni bilo mogoče definirati tako, da bi zadostilo človeški radovednosti. Oba sta menda brezkončna. Kje so meje časa in prostora v vesoljstvu ve le Stvarnik, ki je v okvirje teh postavil svoja, nam čudovita, umljiva in neumljiva dela.
Holandske cerkvene oblasti so ugotovile na podlagi statistike, da so mešani zakoni v katoliških vrstah, katoliški cerkvi v večjo škodo kot korist. Poročilo ve povedati, da je tekom zadnjih let 69% otrok od takih mešanih zakonov, v katerih se katoličan(ka) poroči z drugover-cem(ko), zgubljenih za katoliško cerkev. Holandski cerkveni prelatje snujejo posebno akcijo, s katero bodo prepričevali katoličani, da se čuvajo pred takimi zakoni. Slič-ne mešanice je precej tuintam tudi v slovenskih vrstah v Ameriki.



»Sfi'

'-'-"P
N

Danes obhajamo zadnji dan letošnjega leta. Zopet je izginilo eno leto v večnost, kakor jih je že tisoče in tisoče pred njim. Ljudje vemo, da smo zopet eno leto starejši in z nami naš okrogli svet.
Pustimo modrovanje o času in prostoru, naj se s tem bavijo taki računarji, kakor je profesor Einstein in dru' ge kapacitete. Mi navadni zemljani pa pojdimo raje h lastnemu računu, namreč, kaj smo sami dosegli v tem ponavljajočem se letu. Ugotovimo svoje bilance, kaj srne napravili na svetu dobrega in kaj ne. Pojdimo sami vase in preglejmo svoje račune. Kakšni so ti računi, če bi jih morali takoj položiti pred Stvarnika. To je važno — to mislimo!

"Amerikanski Slovenec" je dopolnil s to številko svoj 46. letnik in stopa v svoje 47. leto. Lepa doba je to za vsak časopis, posebno pa še slovenski izseljeniški časopis. "Amerikanski Slovenec" je ponosen na to, kakor tudi na svoja dela, ki jih vrši za svoje slovensko ljudstvo v tej zemlji.
Da mu je bilo mogoče vršiti to delo tako, kakor ga je vršil, naj gre v prvi vrsti zahvala Bogu, potem pa gre priznanje in zasluga njegovim številnim prijateljem in somišljenikom, ki ga podpirajo in vzdržujejo. "Amerikanski Slovenec" je tem svojim prijateljem hvaležen. Ostanite mu naklonjeni tudi v bodoče, da bo z vašo pomočjo in sodelovanjem mogel vršiti to delo. za dobro slovenskih sinov in hčera v tej zemlji še naprej. V tem duhu se poslavljamo od starega leta 1937, z novim upanjem na boljšo bodočnost v novem letu 193S> katerega bodo nam 'kmalu oznanili zvonovi in sirene.
Z Bogom staro leto in pozdravljeno nam bodi nove leto 1938!
NA ZAKLJUČEK STAREGA
IN ZAČETEK NOVEGA LETA
Joliet, III.
Božični prazniki za leto 1937 so že minili in kmalu za njimi pojde v pozabljenje tudi staro leto. Še predno se pa to zgodi, bo pri nas v Jolietu še prav luštno in veselo in sicer ravno na večer dtareg'a jleta, 31. dec. Ta večer bo Zveza slovenskih društev priredila veliko skupno veselico, pri kateri bo igrala-najboljša godba v Slovenia dvorani. Ker bo to zadnja prireditev v letošnjem letu .je predsednik Zveze John L. Živetz obljubil, da bo dovolj zabave za vse stare in mlade in pa da bodo za vse še posebne nagrade. Zato ste povabljeni vsi od blizu in daleč.
Kakor se bomo lepo poslovili ccl starega leta, tako lepo in slovesno bomo pa zopet sprejeli novo leto. Takrat se pa vrši eden največjih koncertov, kar jih je naša naselbina še kedaj videla. Ta koncert se začne na novega leta dan, 1. jan. 1938 ob pol tretji (2:30) uri popoldne. Takrat bodo naši godbeniki zopet poprijeli in nam pokazali kaj vse so se v letu 1937 naučili. Za godbeniki pridejo na vrsto pevci, katere je izučil pevovodja in organist Rož-maii. Izučil jih je tako. da bo •>n samo s prstom mignil, pa bo iz njihovih grl zadonela lepa blagoglasna slovenska pe-3em. Na novega leta dan bomo torej videli, kdo se bo bolj postavil, ali Rev. Hiti s svojimi godbeniki, ali pevovodja in organist Rozman s svojimi pevci in pevkami. Prav zanimivo bo gledati in poslušati, kako se bosta ta dva med seboj kosala in skušala vsak za se doseči slavo.
Torej, kateri želi veselo zaključiti staro leto in zopet veselo začeti novo. naj pride k nam v Joliet in garantiramo
mu, da se ne bo v nobenem slučaju kesal. Bote videli, kaj vse Joliet zmore in se prepričali. Zato vam kličemo na veselo snidenje 31. dec. in 1. jan,-
Vsem onim, kateri se še niste naročili na mesečnik "Novi svet," se naznanja, da imate še čas do 10. januarja prihodnjega leta. To velja zlasti za take, ki žele biti ustanovniki. Oglasite se pri meni, ali pri Marko Blutt. Sedaj imamo iz-polnitvene pole na razpolago in celoletna naročnina jc samo $2.00. — Še one bi prosil, v Milwaukee in West Allisu, kateri so obljubili in katere nisem mogel obiskati, naj si naroče "Novi list" pri Mrs. Luciji Gregorčič na "148 So. 1st St. Rad bi videl, da bi Mrs. Gregorčič po božiču poslala tako bombo v Chicago, da bi vse mesto pretresla. To pa za to, ker so po večini obljubili, da se bodo naročili. Torej na noge, vsaj za 200 novih naročnikov.
Vsem bralcem Amerikan-! skega Slovenca, in naročnikom voščim prav veselo novo leto. — Ob enem se lepo zahvalim G. W. Ralyju in Mrs. Gregorčič v Milwaukee za stanovanje in hrano, kakor tudi Mr. Franku Imperlu na West Allisu, ki je ob večerih vedno hodil z menoj. Hvala lepa vsem skupaj !
John Kramarich
te vsi udeležili te prireditve. Saj je bilo še vselej, kadar je mladina nastopila na cdru, v dvorani najboljša udeležba in tako bo gotovo tudi sedaj, saj mladina sama vabi. Kaj je mikavnejše kot razigrani otroci, zlasti še ko nam zapojo slovenske pesmice, katere so nam iz ust otrok, zlasti tukaj v tujini, še toliko ljubše, da se nam zde kot odmevi naše mladosti. Nehote se ob takih prilikah spomnimo davnih dni, ki smo jih preživljali v stari odmovini v krogu svojih domačih, rajali in se brezskrbno veselili, tako so nam vsaj starejši dostikrat govorili, dasi tudi naše mlade glavice niso bile brez skrbi, toda pozabljali smo jih in niso nam delale sivih las.
Pridite torej v nedeljo 2. januarja zvečer vsi v cerkveno dvorano na mladinsko prireditev. Vstopnina bo samo 25c za osebo, kar ni veliko, 'za tako lep program, -ki se nam obeta. Torej nasvidenje in pa srečno zdravo in veselo novo leto.
Novinar
-o-
JŠTIRIDESETURNA POBOŽ-
PO PRAZNIKIH...
Joliet, III.
Najveselejši dan v letu je gotovo bil božični praznik, 25. decembra. Vreme je bilo prav prijetno in tako se jAjjudstvo živahno gibalo. Tu in tam je bilo opaziti razne skupine v najveselejšem razpoloženju. Res, letošnji božič je bil zadovoljiv za vse, kajti bogatejši in revni so se izrazili, da je bil ta božič najbolj vesel. — Impozantno, krasno, je bilo tudi v naši domači hiši božji, v cerkvi sv. Jožefa, ki je bila za ta praznik rojstva Gospodovega bogato okrašena. Prekrasno slovensko petje cerkvenega kora in prelepo zapeto latinsko petje pod spretnim vodstvom g. organista Antona Rožmana ter zanimive pridige naše čč. duhovščine pri Vseh sv. mašah in sicer čč. gg. župnik Rev. J. Plevnik, Rev. M. J. Hiti in Rev. G. M. Kuzma, so slovesnost še povzdignile. Od strani faranov je bila udeležba v cerkvi sijajna. Prihiteli so res kot pravi kristjani počastit spomin Gospodovega

Miha iz ribniške doline je prišel v Ameriko, pa se j« bal preko ceste, po kateri so brzeli avtomobili. Pa mu reče znanec: "Le nič se ne boj teh šajtrg Miha, v Ameriki imamo postavo, da ne sme nihče človeka povoziti." — Miha se je na te besede ojunačil in koraka preko ceste. Pa pridrvi mirno njega avtomobil in malce je manjkalo, da ga ni zadel. Miha je komaj sapo vjel, potem se je pa pri-zeksal: "Glej ga no hudiča, ta pa še toliko ne ve o aineri-kanskiii posj&vah kakor jaz, ki sena danes prišel v Ame-
MLADINSKA PRIREDITEV
So. Chicago, III.
V nedeljo po novem letu, 2. januarja, kakor ste slišali že parkrat oznanilo, bo imtla naša šolska mladina prav zanimivo prireditev v cerkveni dvorani. Nastopili bodo na odru in nam pokazali par lepih prizorov ter nam bodo ob enem zapeli nekaj prav ljubkih pesmic.
' Menim, da ni potreba dol-
NOST
Indianapolis, Ind.
V tukajšnji cerkvi sv. Trojice smo imeli >od 19. do 21. dec. 40 urno pobožnost. Ob tej priliki so bili med nami č.-p. Bernard Ambrožič, OFM., za Amerikance pa eden angleško govoreči duhovnik iz katedrale. Tako je bila vsem dana lepa prilika prejeti sv. zakramente. Udeležba pri pobožno-sti je bila vseskozi polno-številna in je bila cerkev polnoštevilna in je bila cerkev napolnjena. Hvaležni smo tukajšnjemu župniku Father Samsu, ki nam je preskrbel slovenskega duhovnika, da smo lahko opravili spoved v slovenskem jeziku. Posebno se zahvaljujemo č. g. Fathru Am-brožiču za njihov trud med nami'ter sa vspocfbucfno m lepe pridibe. Škoda, da nimamo pogosteje prilike poslušati pridige v slovenskem jeziku.
Kritično je bolan Karel Brodnik. — V zelo opasnem stanju se nahaja Martin Uraj-nar. — Dolgo časa je že bolna Mary Lambert. — V livarni se je opekel Martin Mavsar. — V bolnišnici se nahaja Joseph Kenovše. — Enako se zdravi v bolnišnici tudi Josip Kocjan in sicer radi poškodb pri avtomobilski nezgodi. — Dolgo časa je že bolan Ant. Smrdel.
—	Precej dolgo je tudi bolan Frank Šafer. — Opasno je zbolel Frank Radež. — Resno je bolan tudi Josip Grbek.
—	Je še več bolnikov v naši naselbini, ki so pod zdravniško oskrbjo pa so že na poti okrevanja. Tem in vsem pa želimo da čimprej okrevajo in se z zdravimi vesele ljubega zdravja. — Vsem rojakom širom dežele srečno in blagoslova polno novo leto.
F. U/, z.
-o-
Oglasi v Amerikanskem
rojstva. Zato čast vsem. ki so se pridružili temu najsloves-nejšemu praznovanju.
Za praznike so se vrnili domov iz raznih šol in vseučilišč sledeči: Matt Stefanich, sin Mrs. Anne Stefanich s Scott St. sa je vrnil iz Illinois univerze; Robert Buchar, sin Mr. in Mrs. Buchar na Broadway St. se je vrnil iz Kent kolegija v Chicagi; Louis Martin-cich, Jr., sin Mr. in Mrs. Louis Martincich na Center ,St. ki je prišel iz St. Ambrose kolegija v Davenportu. Nadalje je za praznike bil gost y tukajšnjem župnišču g. Michael Zolezni-kar, ki je sedaj v zadnjem letu pripravljanja in učenja za duhovnika v kolegiju sv. Prokopa v Lyle, 111. — Veseleč se njihovega obiska želimo vsem srečno vrnitev in uspešno nadaljevanje študijev.
V naši hiši in menim da v večina' drugih, se niso izročila božična darila poprej kot na sveti večer ali na dan božiča. Toda pri našem sosedu, Mr. in Mrs. Frank Ramuta, se vidi, da imajo poseben "puli" ali da so si v posebnem prijateljstvu, če ne celo v sorodstvu s sv. Miklavžem, kajti že dne 21. decembra so dobili dragoceno božično darilo — prvo-rojenko, — s katero so imeli res pravo veselje, saj se je še srečni mladi oče izrazil: She looks so cute with these big blue eyes! — Bilo zdravo!
Na potu izročiti telefonično naznanilo svojemu sosedu je tudi nekaj posebnega, toda pri tem je dobil naš občeznani in uspešni trgovec Ant. Pazdertz na Broad-
way in Granit St. tudi močne poškodbe, ko je stopil na ledeni pločnik (sidewalk). — Rojak Pazdertz že 32 let vodi trgovino v istem poslopju in je splošno nam znan da ima prvovrstno blago. Ostali trgovci, odjemalci in prijatelji mu želijo najhitrejšega okrevanja.
Glavna procesija (Grand March), katero bo vodil Mr. in Mrs. Frank J. Wedic bo šla dne 31. decembra opolnoči, ko se bo slovesno poslovilo od nas staro leto in bo nastopilo novo. To bo na veselici tukajšnjih Združenih društev v Slovenia dvorani. Radovedni smo, kdo bo tista mlada deklica, ki nam bo odgnala staro leto in nam privedla — The happiest — Happy New Year 1938.
John L. Živetz, Jr.
■-o-
DA BI SE OGLASILI...
Chicago, III.
Generalni konzulat kraljevine Jugoslavije objavlja, da želijo sorodniki iz starega kraja izvedeti za sledeče osebe: Franjo Cimmerman, do-, ma od Sv. Martina; — Lovrenc Černe; — Frank Cucler-man, iz Zgornje Bele, vas Preddvor, ki se je zadnjič o-glasil iz Chicage; — Franc Plečnik, doma iz Dramelj; zadnjič se je oglasil iz Forest Grove, Oregon; — Pavle Fer-šak, iz Maribora; zadnjič s£ oglasil iz Detroita, Mich.; :— Janez Skufec, iz Stranske vasi; zadnjič se je oglasil iz Ely, Minn.;— Peter Toporiš iz Za-bukovca; zadnjič se oglasil iz So, Chicago, 111.; — Janez Vclarič, iz Zidanega Mosta,ki se je zadnjič oglasil i z Eve-letha, Minn.; in Janez Zabuko-vec iz Starega Trga, ki se je zadnjič oglasil iz Dulutha, Minnesota. — Če bi kdo kaj vedel o zgoraj imenovanih, ie naprošen, da sporoči na spodnji naslov. Če pa sami berejo, naj s,e oglasijo, kajti svojci v domovini bi radi vedeli o niijfe--
jr n
Royal Yugoslav Consulate General 840 No. Michigan Ave.
Chicago, 111. -o——-



gega priporočila, za udeležbo,	.	,
ker sem prepričan, da se bo- Slovencu imajo vedno uspeh.
POSESTVO NA PRODAJ
V Gribljah, fara Podzemelj, okraj Črnomelj, Belo-krajna, je na prodaj posestvo z dvema hišama, prvo in zadnjo. Pod zadnjo hišo je vel-ban hlev za živino. Nad dvoriščem je "ganek." Kogar zanima, naj piše na Miko Križe.. 337 — 3rd Ave.,Rankin, P. O. Braddock, Pa.
Kdo ve, če tisti, ki so danes nesrečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, ki uničuje moralno življenje v družinah?
DENARNE POŠHJATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom bres vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V Jugoslavijo:
Za: S 2.55 $ 5.00 $ 7.20 $10.00 $11.65 $23.00
Din: . 100 . 200 . 300 . 420 . 500 .looq
V Italijo:
Za:
$ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $167.50
Lir: .... 100 .... 200 .... 500 ....1000 ....2000 ....3000

Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BuiTOllghs

"Če ga pustimo živega," so nekateri ugovarjali, "bo šel in divjakom Kav uril povedal vse, če ga pa ubijemo, ne bo mogel nikomur povedati." Slišalo sc je že mrmranje med zborovale L, zato je vstal čarovnik in začet svariti, naj bi na noben način ne ubili jetniki, bi jim je na taka čudeti način prišel v pest.
Z dvignjeno pestjo je govoril čarovnik: "Če ga ubijamo, bodo Kav ur u prav gotovo izvedeli, kajti oni izvejo vse, kei- so polni skrivnosti.'' Nato je vstal poglavar 1'dalo, ki je svetoval, da bi glasovali. Zato je dal prinesti med zborovale« dve posodi. V eno naj bi metali kamenčke, v drugo pa koruzna zrna.
Vsak zborovalec naj bi volil za eno ali drugo. "Kamenčki," jc razlagal poglavar, "pomenijo smrt, zrnje pa za življenje." Ko je bila volitev končana, so prinesti posode k poglavarju. Bil je pa slab računar, ki ni znal šteli čez svojih deset prstov, zato je stresel vse-biuo iz obed posod na tla.
Ko so bili kamenčki in zrna na tleli, je z eno roko pobral kamenček, •/. drugo pa zrno in potem vsako spustil nazaj v svojo posodo. Tako je delal, dokler je bilo kaj zrnja. Toda na Tar-zanovo nesrečo, je zrnja poprej zmanjkalo kot kamenčkov, nakar je poglavar Udalo oznanil zborovatecui, da so volili za smrt.

m
Radostno in uspehapolno Novo leto
želi vsem gl. uradnikom(cam), uradnikom krajevnih društev, kakor tudi celokupnemu članstvu ugledne Družbe sv. Družine
" UREDNIŠTVO GLASILA.
rem prvi dan. Sezidal si bom lično hišico, najlepšo v vasi. To bo mati gledala, kaj vse zmore njen Nikolaj! Kupim ji kravico in kozo. Potem pa mi mati s svojim bistrim pogledom izbere mlado nevesto in srečno, zadovoljno bomo živeli. Nič več ne bo jokala, kakor je jokala pred mojim odhodom!" — Potem se je zamislil in njegove misli so plavale v daljno zakotno romunsko vasico, k materi, ki ga tako željno pričakuje.
S Čez teden dni se je vreme to-iliko izboljšalo, da smo počasi na-'daljevali pot. Zlato in nekaj prtljage smo imeli na konjičku.
Že smo zagledali pred seboj veliko snežno planoto. Ako gre vse po sreči, bomo v nekaj dneh iv niža vi pri ljudeh. ' i Previdno smo stopali ob grebenu gorovja med groznimi prepadi. Sneg se je spreminjan v debelo ledeno skorjo. Le eno stopinjo v stran in človek bi bil izgubljen za vedno.
Pravkar smo prišli do ledenega roba in nismo mogli ne naprej in ne nazaj. S cepinom smo si delali pot in se korak za korakom pomikali naprej.
Eomunec je peljal svoje živin-če za nami, kar zaslišimo obupen klic.
Velik plaz snega se je utrgal pod težo konjskih kopit in z ubogim Romunom vred izginil v nepregledni nrepad.
(Aleksander Ličan.)
-o——
LEPO ŠTEVILO POTOMCEV
Cresco, la. — Tukaj živi neka Mrs. T. McCabe, stara I 90 let, ki ima 201 živečih potomcev, namreč 13 otrok, 80 vnukov in 108 pravnukov, ki vsi prebivajo v tukajšnjem mestu.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D. S. D,
POZOR SLOVENKE IN .HRVATICE!
Farmar s 140 akri plačane farme, vdovec, se želi seznaniti s pošteno Slovenko ali Hrvatico, staro od 35 do 45 let, v svrho ženitve; izvzeta tudi niso take z dvema otrokoma. Katera resno misli in hoče živeti mirno življorje na farmi, naj se oglasi pod značko "Farmar" na upravo tega lista. Tajnost zajamčena.
za vsako katoliško družino, da jo ima za slučaj, kadar je treba klicati k bolnikom duhovnika.
Slika predstavlja takozvani "SICK CALL OUTFIT", ki se rabi kadar se kliče duhovnika.
Vsa priprava je zeio praktična. Predstavlja lep križ, kadar se ne rr.bi, ki ga lahko obssite na steno. Narejen z orehovega lesa. Meri 10 palcev. Križ je vdelan, kakor pokrovček, in se odpre, nakar je v znotraj prostor, oz. luknja, kamor se vtakne križ, na vsako stran pa kot svečnika, kamor vtaknete svečs.
Zraven; dobite 2 sveče, pripravno stekleničko za blagoslov-	^ ljeno vodo, bel prtič in bato ter y zraven tiskan list z vsemi navo- / dili, kako se rabi in spravlja. Se- ,. stav je zelo praktičen za vsako
hišo. Kadar se pa ne rabi pa /	/'ulj'
pravi kras kot lep križ za vsako ' ? :: Y, katoliško hišo. Stane s poštni- \	V^ ' *
no vred	1	.-■'.

SICK CALL OUTFIT" druge oblike,
V lepi Skrinjici, pokrito z umetnim usnjem, lepo okrašeno s svilo znotraj. Križcc z orehovega lesa in zraven dva prta, dva krožnika, svečki in vsa oprema, kakor jo vidite na sliki.
Zelo pripravno za vsako katoliško hišo. Kadar se ne rabi se lepo zavije in zloži v skrinjico, isto pa spravi na suh kraj in traja leta :n leta.
Stane s spoštnino........
HWtlfl
Naročnini je vedno pridjati zraven potrebni znesek v Money Ordru, ali čeku in isto poslati na:
1849 West Cermak Road Chicago, Illinois
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Petek, 31. decembra 1937
'APPRIKANW PT.OV^NfC'	Stran 3
Družba^^p) sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJEHA 29. NOVEMBRA 1914.
rZedinjenih Državah O	LJjpf- III [nkorp. v drž Illinois
Severne Amerike, d™**' •»<«*«> *«• 14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, III
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruff Rd, Jobet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St, O tawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, III
Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, So. Chicago 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111-
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Flainfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wadsworth ave, Waukegan, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1101 — 5th St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Wincliell St., Sharpsburg, Penna. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, HI.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $155,757.00.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do IS. leta.
Rojaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini!
CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA.
KAKO SEM NA ALJASKI ISKAL ZLATO IN PRIŠEL OBENJ
V mestu Fairbanks smo si na-	ž
kupili potrebne obleke in razne	d
konzerve. Še dokaj dobro pre-	d
skrbi j eni smo se podali na dolgo	s
pot. Amerikanca, moja tovariša,	s
sta imela dovolj denarja s seboj.	1<
Namesto sani, ki nam poleti	s
itak ne bi služile, sta kupila či-	n
lega konjička, ki smo ga prav	c dobro obložili s potrebno šaro.
Sneg se je pričel topiti, steze	s
so postale neprehodne, od reke	s
Tanana in bližnjega močvirja je	U priletelo na milijone moskitov
in muh. Ugonobili bi nas bili,	c
ako bi ne uporabljali neke vrste	1
grmičevja. Ta les gori zelo po-	s
časi, dimi se pa kot iz lokomoti-	r
ve. Ker je bila skoro vsa dolina	s
Rivera Tanane spremenjena v	S
neprehodno močvirje, smo šli	s
počasi v breg male reke. Saj no-	I
sij o vsi potoki kolikor toliko zla-	^
ta. — Dva tedna smo se povzpe-	c
njali vedno više in više. Mali po-	^
toček se je izlival v reko. Vsa	r
okolica je bila idilično lepa, da	I smo sklenili vsaj. nekaj časa
ostati v tem prijetnem kraju.	;
Nad nami so se dvigali snežni	J j
velikani, globoko cloli v dolini pa	j
so se izlivale male reke.	j
Drugi dan našega prihoda je	<
bilo krasno, jasno vreme. V do-	J
lini smo opazili velikansko čre-	:
do karibov. Majestetično se je ta	1
velika družina pomikala proti	1
vodi.	i
Nikdar več v življenju ne bom videl tako velike črede karibov ' (severnih jelenov). Samci so lepo rejeni in s svojim krasnim . rogovjem napravijo na človeka veličasten vtis. In glej, tam se ! dva velikana spopadeta; gre na ; življenje in smrt. Čreda se usta- i vi in nekaj časa mirno gleda ( divji boj. Pa ne dolgo'! Samice se zaženejo med nasprotnika, morda 50 do 100 po številu. Tedaj se : kariba sramotno odstranita in pomešata med drugo čredo. — Kakor zlato klasje, ki ga poletni : vetrič maje, je videti iz visoke daljave karibovo rogovje. Dolgo smo opazovali pohod teh živali k vodi. V ozadju, menda za stražo, so ostali kakor konji veliki sam- : ci in ogledovali okolico od vseh strani. Medtem se je ostala čreda rezgetaje napila do dobrega ; sveže vode.
Glej, kaj naj pa to pomeni! Na straži stoječi karibi so postali na neko stvar pozorni. Z, žvižgajočim glasom so opozorili j čredo na pretečo nevarnost. V daljavi so se pojavili smrtni sovražniki severnih jelenov, step-ni volkovi; to je mršava siva ži- ■ val z grozno špičastim zobovjem. Kakor bi mignil, je bila čreda iz vode.
Samice gredo v sredino, ob straneh pa se postavijo samci z nastavljenim rogovjem. Izstradani stepni volkovi so se bližali od vseh strani. Kri nam je zastajala, ko smo opazovali ta "divji boj. Tudi mi smo vzeli puške in samokrese v roke. Pa ne, da bi pomagali ubogim jelenom; čeprav so bili v veliki razdalji od nas, smo se bali sestradanih volkov ,da bi ne napadli še nas!
Besno so se zaganjali sivi volkovi proti karibom, ali s spretno kretnjo mu je karib zasadil svoje rogove v črevesje. Tuleč se je odstranil ranjeni volk, a tam je Se drugi uporabil to priliko in se z bliskovito naglico zagnal v sredino črede in pričel neusmiljeno klati izbegano žival. Neusmiljeno koljejo, dokler se vsa prestrašena čreda ne razkropi na vse j strani. Krvavi sledovi ranjenih
w	Mr trn »Mumwawgiltlgf'
NOVA LESTVICA NEW AMERICAN EXPERIENCE 3%% ADULT RATES EFFECTIVE SEPTEMBER 1, 1937.
Celoživljenjska	20-letna	j	20-letna zavarovalnina zavarovalnina i Endowment Ordinary Whole Life 20 Year Payment Life 1 20 Year Endowment __Monthly Rates Monthly Rates | Monthly Rates
—1$100° • ?50° i $25° ii$1UC0 1 $500 1' $25° ii ?100° 1 $500 I ?25(
U I! ■ 1,29-- ,75 ...4S 7 i -WJ5 4 1.0S .|. .65 ] ~3.58. | 1.90. J	l.P(
II 1.31 .76 | .'49 i 1.97 | 1.09 | .65 | 3.59 i 1.90 |	l.Ot
18	I 1.33 .77 I .49 2.00 | 1.11 | .66 3.59 | 1.90 |	1.0(
19	| 1.36 .79 | .50 2.03 | 1.12 j .67 3.60 | 1.91 j	l.Ot
20	j 1.38 .80 | .51 2.06 | 1.14 ( .68 3.60 | 1.91 |	1.0(
21	| 1.41 .81 | .51 2.09 | 1.15 | .68 3.61 | 1.91 |	1 .Of
22	| 1.44 .83 | .52 2.12 | 1.17 | .69 3.62 | 1.92 |	1.0/
23	1.47 .84 | .53 2.15 | 1.18 | .70 3.62 | 1.92 |	1.07
24	1.50 .86 I .54 2.19 | 1.20 ' j .71 3.63 | 1.92 |	1.07
25	1.53 .87 I .54 2.22 | 1.22 | .72 3.64 | 1.93 |	1.07
26	1.56 .89 I .55 2.26 | 1.24 | .73 3.64 | 1.93 |	1.07
27	1.60 .91 j .56 2.30 | 1.26 | '.-74 3.65 1.93 |	1.07
28	1.64 .93 | .57 2.34 | 1.28 | .75 I 3.66 1.94 |	l.Ot
29	1.68 .95 | .58 2.38 | 1.30 | .76 | 3.67 1.94 |	l.Ot
30	1.72 .97 I .59 2.42 | 1.32 | .77 I 3.68 1.95 |	1.0*
31	1.76 .99 i .60 2.47 | 1.34 j .78 3.69 1.95 |	l.Ot
32	1.81 1.01 i .61 2.51 | 1.36 | .79 3.71 1.96 |	l.Ot 1.86 1.04 | .63 2.56 [ 1.39 | .79 3.72 1.97 j	1.0>
34 1.91 j 1.06 i .64 2.61 | 1.41 | .81 3.73 1.97 |	l.Ot
3j 1-97 | 1.09 ! .65 2.o7 | 1.44 | .83 3.75 1.98 j	l.U
36	2.02 | 1.13 | .67 2.72 | 1,-17 | .84 | 3.77 1.99 |	l.U
37	2-09 | 1.15 ! .68 2.78 | 1.50 | .86 3.79 - 2.00 |	l.U
38	2.15 | 1.18 j .70 2.84 | 1.53 | .87 3.81 2.01 |	1.11 f. 2.22 | 1.22 j .72 2.91 | 1.56 | .89 3.84 2.03 |	1.1. 1, 2.30 | 1.26 | .74 2.98 | 1.60 | .91 3.86 2.04 j	l.U j, 2-37 | 1.29 | .75 3.05 | 1.63 | .92 3.90 2.06 |	l.U 7, 2.46 | 1.34 | .78 3.12 | 1.67 | .94 3.93 2.07 |	l.U , 2.55 | 1.38 | .80 3.20 | 1.71 | .96 3.97 2.09 |	1.1; i! 2-64 | 1.43 | .82 3.29 | 1.75 | .98 4.01 2.11 |	l.K
7 2-74 i 1.48 | .85 3.37 | 1.79 | 1.00 , 4.06 2.14 |	1.1! ™ 2.85 | 1.53 | .87 3.47 | 1.84 | 1.03 4.11 2.16 |	1.1' 7 2->7 I U59 j .vo 3.57 | 1.89 | 1.05 4.17 2.19 |	1 2(
3-09 I U65 | .93 3.68 | 1.95 | 1.08 4.24 2.23 |	1.2.
V 3.22 | 172 | .97 3.79 j 2.00 | 1.11 4.31 2.26 |	1.2-
30 3.36 I 1.79 I 1.00 3.91 | 2.06 I 1.14 4.40 2.31 j	1.2<
^ 151 I h8f> I 1-0-1 4.04 j 2.13 I 1.17 4.49 2.35 1	1.2!
3.67 I 1.94 I 1.08 4.I8 | 2.20 | 1.21 4.59 2.40 |	1.3
" -W I 2.03 I 1.12 4.32 I- 2.27 I 1.24 4.70 2.46 I	1.3-
54	,4.02 I 2.13 I 1.17 4.48 j 2.35 | 1.28 4.82 2.52 |	1.3!
55	II 4.22 I 2.23 I 1.22 4.6S j 2.43 | 1.32 4.95 • 2.58 |	1.41
To the above rates is only added 10c for disability and tin ' m°unt for sick benefit which ever class is desired.
K odzgorajnim lestvicam vsakega starostnega razreda, se sa 710 Prišteje 10c za poškodninski sklad, in svota za bolniško podpo
10 katerikoli razred se izbere.
Nadalje se tudi naznani, da po 1. januarju 1938 vsi člani ii !' ;i!UC0 ^Minskega oddelka, kateri so že ali bodo izpolnili 16 let 5°, mo,ruli sestopiti v odrasli oddelek, ker se jih nesme več dr 1 v mladinskem oddelku do starosti 18 let. Za D. S. D.
FRANK J. WEDIC, glavni tajnik.
iwiffBi.. — —	■■Mm« —.......................... •	• ••*•• ......- ■	i n. _______.	.. r -
10NMSH PilO------
na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje
VAŠ ROJAK
1 JOHN KOCHEVAR
West Side Distributor of MONARCH BEER
2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111.
----u
živali pričajo, kako krvoločno	s<
delo so volkovi opravili. Tam v	d
dolini pa leži celo krdelo samic	j(
s pregriznjenimi grli, zakaj	n stepski volkovi pijejo večinoma
le kri svojih žrtev. Le v skrajni	p
sili, ko so popolnoma obnemogli,	p
načne j o še živo žival in ji trgajo	I
cele kose mesa s telesa.	k
Šele pozno popoldne, ko se je	n
silni boj med divjačino končal,	d
smo začeli postavljati šotore in	v po težkem delu trudni zaspali.
Drugo jutro smo si delo raz-
delili. Romunec, ki je bil tudi z	p
nami, je moral pridno nabirati	z
skromno zelenjad za nas in ko-	s
nja. Seno se zelo težko dobi in	i
stane približno $20 za kilo-	J
gram. Za prehrano sem moral	r.
skrbeti jaz. Amerikanca sta pa	s
pričela iskati v potočku, ki je te-	r
kel mimo nas — zlato. Namesto	r drage kovine, sta prinašala sleherni dan sveže ribe, katerih kar
mrgoli v teh gorskih rekah in	g
potokih.	j.
Bili smo že tri tedne na tem mestu, ali o zlatu ni bilo nobene- j ga sledu. Hoteli smo se odpravi- 1 ti dalje, ko nas Romunec opozo- c ri na mali studenček, ki je bil i oddaljen dve uri od našega tabo- ( rišča. Prinesel je s seboj v ruto j zaviti pesek in blato iz studen- s čka. Prišel pa je do njega na ta < način, ko je nabiral jagode in ! maline, je naenkrat začul žubo- \ reti studenček. Bil je žejen in ko 1 je pil, se mu je zazdelo, da se tu ] pa tam pesek zasveti, ko sonce obsije mali breg. Amerikanca in 1 tudi jaz smo se ubogemu Romu- ] nu smejali do solz, ko je stresel ; pesek, pomešan z blatom, v po- ] i nev. Saj smo imeli blata in peska 1 v naši reki pred šotorom sami 1 dovolj!	i
Romunec je bil ves rdeč od je- f ze in zažene ponev s peskom ' vred pred šotor.
Drugo jutro, ko je solnce posijalo, sem lupil krompir pred < šotorom; bil sem sam doma, vsi drugi so šli po svojih poslih. ! Opazil sem ruto s peskom in, 1 ker je tu vsaka malenkost dra- ! ga, sem stresel pesek in ruto po- 1 basal v žep. Tudi meni se je za- 1 zdelo, da se tu pa tam pesek na solncu zasveti ko čisto zlato. \ Opoldne se je Romunec, Nikolaj -Cremonescu, vrnil in prinesel s < trudom nabrano zelenjad. Ame- , rikanca sta običajno prišla proti j večeru domov; za obed sta imela vedno konzerve.
Po obedu strese Romunec približno 5 kilogramov peska iz svojega nahrbtnika na solnce. Iz šotora prinese nalašč za čiščenje zlata pripravljeno ponev. S peskom v ponvi greva k reki in pričneva izločevati pesek. A ves najin trud je bil zaman. "Poglej, kako si neumen," sem rekel tovarišu, "zopet si izgubil štiri ure za svojo domišljijo!" Vendar, ko sva se vrnila k šotoru, sva oba zapazila, cla se pesek sveti. Prinesel sem povečevalno steklo in pregledoval ponev.
Na dnu posode sem opazil komaj viden rumen prah — zlato!
Družinska pratika
ZA LETO 1938 '	j c dospela.
1 Zanimiva je kakor vsako leto. ; Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o po-• grebu pok. nadškofa prevzv. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo
25 centov
Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC
1S49 West Cermak Rd.,
r-i,:_____ TU
■Jisem mogel svojim očem verje-i in bil sem pijan od same sreče n zadovoljstva, — Poklical sem lomuna k sebi in mu molče po-Dal povečevalno steklo. Hotel ;em si biti na jasnem, ali bo tuli Cremonescu opazil zlato, ali e vse skupaj le moja bolna do-nišljija.
Ničesar ni odgovoril, ampak jričel kakor norec plesati. Neprestano je vpil: "Oro, oro!" Polagoma se je umiril, nato po-ileknil in začel moliti neko romunsko molitvico. Sklenila sva, :la Amerikancema nič ne omeni-va o najini pridobitvi.
Skoro vse reke in potoke sta Amerikanca v bližnji okolici preiskala, a ves njun trud je bil zaman. Napotila sta se v drugo smer. Izostajala sta tedne dolgo in se vedno vračala praznih rok. Medtem sva bila midva pridno na delu. Že na vse zgodaj zjutraj sva hitela s ponvo k studencu in pričela trudapolno, a dobička-nosno delo.
Pridobivanje zlata ni tako enostavno, kakor si človek predstavlja. Imeti se mora mnogo potrpljenja in pa zdrave živce. Po ves dan moraš s ponvo v roki prečepati ob studencu. Voda prihaja iz ene strani v ponev, na drugi strani še odteka, ponev moraš pri tem vedno pregibati, da lažje tvarine z vodo odplavajo. Imela sva srečo. Pri čiščenju zlata sva celo male kroglice zlata pridobila ; v pesku, na kraju struge pa sva na trdih, pol metra globokih mestih, cele koščke te žlahtne kovine izkopala.
V nekaj tednih sva imela nekaj konzervnih škatlic napolnjenih z zlatim prahom in koščki zlata. Tudi Amerikancema se je posrečilo nabrati nekoliko zlata, vendar je bilo to za njun trud bore malo! 'Jezna nad malim uspehom, sta sklenila, da se preselimo kakih 150 do 200 km daleč.
Končno sva bila prisiljena povedati Amerikancema za čudodelni studenec.
Drugi dan smo prenesli šotore v bližino studenca. Amerikanca sta bila strokovnjaka v iskanju zlata. Z vsemi mogočimi pripomočki sta se vrgla na delo. — Dogovorili smo se, da si
zlato pošteno razdelimo na štiri r
enake dele. — Sreča nam je bila ' n
i
mila in v poletni dobi smo si na- n brali nekaj kilogramov čistega J zlata.	! 1\
Arktična zima se je bližala s b hitrimi koraki. V nekaj dneh je n zapadel sneg, reke in potoki so r zamrznili. Vrniti smo se hoteli k po stari, od nas zaznamovani 1' poti do reke Tanana, ali Ameri-' s kanca sta bila proti. Z dobrim \ zemljevidom v roki sta preraču- s nala, da si prihranimo okrog l 200 km poti, ako opustimo staro | pot.	.	j 1
Previdno smo tedaj nastopili, t potovanje v zasnežene doline. 1 Hoja po zamrzlem snegu je bila dokaj ugodna in smo se precej A naglo pomikali naprej.	1
Hvaležna sva bila Amerikan-;1 cema, da sta se odločila opustiti' staro pot, saj tako udobnega po- ' tovanja nismo niti od daleč pri- 1
čakovali.	<
-
Iz doline smo morali prehodi- j ti večje brdo. Na vrhu hriba nas je zalotila snežna vihra, ki se je v nekaj minutah spremenila v tuleč orkan.
V obraz so nam leteli oblaki ledenega snega. Videli nismo niti ped pred seboj. Vendar v tem snežnem peklu ni bilo moči ostati, saj bi sicer v nekaj urah zmrznili. Pod hribom smo si postavili šotor in napol zmrzli zlezli z ubogo živaljo v varno zavetje. Zunaj je čedalje bolj divjal vihar in naslednje jutro je bil naš šotor ves pokrit s snegom.
Prisiljeni smo bili taboriti v tem, od vsega sveta odrezanem kraju. Amerikanca sta pač pre-j pozno spoznala svojo pomoto. Po zamrzli reki Tanana bi mnogo bolj varno potovali. V dolini bi si nabrali severnih psov in v malih "Stokhause" (to so mala prenočišča s prodajalno) bi bili dobili vse potrebno za nadaljnje potovanje.
Čeprav smo bili z vsem dobro preskrbljeni, bi naša zaloga jedil za dolgo zimo ne zadostovala. Čakali smo zboljšanja vremena in si kratili čas s kartami in pripovedovanjem. Se najbolj zgovoren je bil Romunec. Ves srečen je govoril o svoji materi: "Ah, kako bo ona srečna, ko se vrnem bogat domov! Iz trsja in 'ilovice napravljeno bajto pode-
Stran '4

•AMERIKANSKI SLOVENEC'
"Lušica
i j
n
ROMAN '
Spisala B. Orczy Prevedel Paulu«
Še vedno je stala Margareta nepremična kakor kip. Renatini koraki so odšu-šteli, včasi je še rahlo zaškrtal pesek, nekaj korakov, vzdihljaj je priplulo skozi noč na njeno uho, potem pa je bilo vse tiho.
Margareto je stresel rahel mraz.
Nočni veter je zapihal, košati hrastje so zašepetali in šumenje reke se je slišalo za trenutek čisto blizu.
Poleg nje med cvetjem je zatrepetal bel list papirja.
Pogledala je po njem.
Zdelo se ji je, da ji hoče pobegniti na krilih vetra, proti reki, za svojo lastnico.
Zganila se je, se sklonila in pobrala list ter ga stisnila v pest.
Nato pa je odhitela proti domu. —
XXII.
V
SLOVO.
Na terasi je obstala in se obrnila.
Zdelo se ji je, da čuje korake in rahle glasove. Nekje je zažarela svetiljka v temi.
"Da —! Okoli ogla je prišel Frank, Percyjev osebni in zaupni strežaj, s kov-čegi in potnimi odejami.
Razumela je. Niti trenutek se ni obotavljala. Kakor na perutih je pohitela po stopnicah, zavila krog ogla in — padla v naročje svojemu možu.
Pripravljen je bil za odhod. Običajno svojo popotno obleko je nosil, velik obširen površnik in na glavi visok klobuk.
Objela ga je okrog vratu, tesno, strastno, njene oči so se utopile v njegovih očeh, se zagreble v njegov obraz, sklonjen globoko k njej, skušale so brati sleherno njegovo misel, sleherno njegovo namero.
"Percy —! Saj ne pojdeš —! Saj ne boš šel —, ne moreš iti —!"
Čutila je njegove krepke roke, poljubo-val ji je čelo, oči, usta, držal jo je tesno ki sebi.
"Če bi me res ljubil, Percy, — saj bi ne šel, oh, bi ne mogel iti —!"
Ni si upal govoriti. Bal se je, da se izda.
Z vso silo svoje odločne, krepke volje se je premagoval. Zdelo se mu je, da se mu lomijo kosti in mu pokajo mišice pod, nadčloveškim naporom. V tem trenutku je bil pravi Percy Blakeney, strasten, ljubeč, silen. Bebasti, leni in zaspani gizdalin londonskih salonov je popolnoma izginil pred to močno, odločno osebnostjo.
Margareta je čutila svojo moč, čutila je, kako se mora Percy premagovati. Vsa se mu je vdala in se prepustila njegovim ljubečim poljubom, njegovemu tesnemu objemu.
"Ne moreš iti, — ne moreš iti —! Oh, saj ne boš šel —! Ne pustim te —!"
Trdno, n§ločljvo se ga je oklenila, njen glas je bil mehek in topel, rahlo se je stresel od šiloma pridržanih solz.
Strastno, divje mu je šepetala:
"Percy, nikar! Za božjo voljo, nikar ne pojdi! Moj ljubi, ljubi Percy! Ne zapusti me! — Glej, komaj sva šele začela uživati najino srečo —! Toliko lepe sreče naju še čaka —! Nikar, Percy! Toliko ti imam še povedati —! Ne ne ne, Percy,
jeli da ne greš —!
Poglej mi v oči — takole! — pa mi povej, ali me moreš pustiti — samo —!"
Zdelo se ji je, da bo zmagala njena ljubezen. Nič ni odgovoril.
Položil ji je roko na solzne oči, ki so zrle gori k njemu s toliko obupno bolestjo, da se je zazibal svet pred njim.
Ni smela videti, ne, ni smela videti, da odločni, možati Percy Blakeney za trenutek skoraj omahuje pod magično silo njenih ljubečih oči —.
Vse kar je bilo človeškega v njem in slabega, vse je v tistem trenutku vpilo in kričalo za udobnim, mirnim življenjem, za lenimi solnčnimi popoldnevi v parku, za prijetno zabavno družbo, — predvsem pa po njej, po njeni bližini, po njeni oča-rujoči, ljubeči, mameči lepoti —. In v tistih par trenutkih, ko je ležala 1 njegova roka na njenih očeh, tedaj je boril leni, dremav Percy silen, obupen boj oko v oko, prsi ob prsi s pogumnim, drznim, po doživljajih in vragolijah hlepe-čim junakom "Dušica".
Pozabil je na grozote revolucije, izginila je krvava slika guillotine, utihnil je klic nedolžnih in preganjanih in želja po pustolovščinah se je umaknila drugi želji, vroči, strastni, koprneči ljubezni do žene. Le enega se je še spominjal, — svoje žene, njene lepote, njene nežne, boječe ljubezni.
Čutila je, da bo zmagala. Ljubeča žena vedno ve in čuti, kedaj njena ljubezen zmaguje —. Čutila je, da se njegova železna volja mehča. Le še ena sama goreča, vneta, ljubeča prošnja, in omajan bo njegov sklep. "Percy —!" je začela. Pa zaprl ji je usta s poljubom. In prišla je izprememba —. Kakor silni morski val zadene ob trdo skalo in se razbije ob njej, tako so se razbili ob granitni skali njegove krepke, odločne volje razburkani valovi, ki jih je zbudila proseča ljubezen lepe žene.
Ali ga je poklical Frank — ? Ali ga je vzdramil rahli šum korakov ali samo otožni vzdih vetra —?
Margareta je čutila, da so odnehale krepke roke, ki so jo držale v objemu. Njegove oči so se pomirile, hladneje so gledale.
Ljubeče, nežno jo je poljubil in ji odgr-nil zlate kodre raz belo čelo. Zamišljen je bil.
"Čas je —!" je dejal. "Iti moram!" Margareto je streslo, kot bi ji ledena puščica prebodla srce. To je bilo slovo —!
"Saj ne greš, Percy, — moj ljubi, ljubi, Percy!" Njen glas je bil votel, hripav. "O — če bi me res ljubil, saj bi ne šel —!" "Če bi te res ljubil —!" Ne, ni sanjala —!
Te njegove besede so bile pristna, prava, globoka ljubezen, toliko nežnosti, toliko hrepenenja, toliko ljubečega očitanja je ležalo v njih.
Njena bol ie za trenutek odnehala. Solze so jo polile.
Prijel jo je za roko, se sklonil in jo poljubil in gorka solza je kanila na njo.
"Iti moram —!" je ponovil čez nekaj časa.

r~

S JP.D,


sv.Mohorja
Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923.
SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS.
Odbor za leto 1938:
Predsednik: Jos. ZicherL 2001 W. 19th Street Podpredsednik: Jos. Beribak, 1811 W. Cermak Road Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Jos. Oblak, Jr, 2313 So. Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Pichman, 2326 So. Wolcott Avenue Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, OFM.
Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chernich,
2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc, 201S W. Coulter St. Porotniki: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place — Math Hajdinjak, 2017
W. 21st Place — Louis Duller, 2241 So. Wolcott Ave. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. Cermak Rd. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nd Place. Vratar: Charles Medic, 1844 W. 22nd Place.
Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnine, in nič v slučaiu, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika.
IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA
CHICAGO, ILL.
Člani in članice naše Družbe ste vabljeni, da se gotovo vdeležite naše prihodnje redne mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo dne 2. januarja 1938 točno ob pol dveh popoldan. Na tej seji Vam bodo nadzorniki prebrali račune. Vršilo se bo tudi upeljava-nja novega odbora. Na naši zadnji seji se je vršila volitev odbora za leto 1938. Imena novih uradnikov lahko vidite zgoraj v našem oglasu.
Nekaj članov še ni poravnalo svojega dolga. Prosim,da tisti to nemudoma storijo. Bližnji člani ste prošeni, da pridete na dom plačati svoj asesment. Na razpolago bom v nedeljo dopoldan. Prosim Vas da na novega leta dan ne pridite plačevat Vaših prispev kov. Prosim, da to vpoštevate.
Želim vsemu članstvu, srečno, zdravo in veselo novo leto
Jos. J. Kobal, tajnik
Peteft, 31. decembra 1937
Vsem poznanim rojakom v South Chicagi in okolici naznanjam, da sem preselil svojo gostilno poznano pod imenom
MIKE'S PLACE
na naslov 9510 Ewing Ave. v znano "SCHLITZ" poslopje na vogalu Ewing Ave. in Avenue L, SO. CHICAGO, ILL.
kjer so udobnejši in boljši prostori in bo laglje vsem bolje postreči.
Prijazno ste povabljeni da nas obiščite na starega leta večer, da se ob najboljši postrežbi in prijetni družbi svojih prijateljev veselite in si voščite veselo novo leto, kakor vam tudi jaz iskreno voščim srečno, zdravo in zadovoljno novo leto.
MIKE POPOVICH, lastnik.
Staro domovino v slikah
dobite v knjigi
'NASI KRAJI'
Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju.
KNJIGA STANE
$1.00
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska.
Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigama "Amerikanski Slovenec"
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, 111.
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
S*isano polje
J. M. TVunk
Iveri.
Poroča se iz Barcelone, kjer je zdaj sedež vlade levičarjev, da hoče predsednik Negrin o-čistiti svojo vlado vseh komunističnih elementov. Očividno komunisti, anarhisti in sindikalisti delajo vladi preglavice. Naši slovenski "frajbiligarji" pišejo, da je tam v Španiji — Kast.aniji vse sijajno in bra-tovsko in edino. Pa le izgleda, da ni vse tako sijajno, vsaj ne glede edinosti pri vladanju. Pri tem bo vrlo važno vprašanje še, kaj poreče očka v Moskvi, ako Negrin prime za učesa sinčke tam v Madridu ali Barceloni. Negrin je španski republikanec. Kaj. ko bi se tem začelo svitati, da zasleduje stric v Moskvi, ki ima silno kriv nos, vse kaj drugega, ne morda dobrobit španskega ljudstva? Španci Mo-skovitarjem služijo čisto v druge 'namene. Or{ naj bi šli v ogenj po kostanj, da orientalski in krivcnosni Mo-skovitarji razširijo svojo moč po vsem svetu, ker teh skomin še niso izgubili.
Iz pisave komunističnih listov bi se dalo povzeti, da se komunisti trudijo za boljše razmere med delavstvom, kar bi bilo na sebi vrlo dobro, in dalje, da je delavstvo v mi-zernih razmerah, kar tudi v mnogih podjetjih bo. Pa vidim poročilo iz Mihvaukeeja, da vsaj hrvaški komunisti poseča jo vsako zabavno prireditev, in ko pristopijo k bari, "baca-jo" na baro same desetake in dvajsetake. Morda res kak delavec niti kvodra ne bo zmogel, ampak vsaj ti "komunisti" so vrlo petični. Notica tudi pravi, da bi te "komuniste" Stalin dal postreliti ali pobesi-siti, in zato ne grejo v njegov raj. Mogoče. Ampak odkod toliko in takega denarja? Ce od mezd, ne morejo biti ravno slabe, ko frčijo desetaki, ako pa se polni žakelj iz Moskve za agitacijo, ne bo šlo za delavski dobrobit, le za ta žakelj bo šlo, in to bi kazalo, zakaj pogostoma gre pri — komunistih, ne pravim morda, pri komunizmu, ker na sebi ima ta marsikatero dobro stran.
*
Komunizem. Ta je kočljiv šment. Menda dovolijo v Rusiji mužikom kravco in vrtiček za zasebne namene, kot zasebno imovino. Poročajo, da so te kravce dobro rejene in vrtiček dobro obdelan, dočim "komunistična" živina ni v najboljšem stanju in polja ne najbolje obdelana. Mogoče,da je tako. Odkod bi prihajalo
tudi toliko pufanja radi — sa- , botaže na kolhozih? Živina crka, pridelkov ni.. . in za sabotažo je poskrbljeno (?), in pufanje sledi.
Naj bo tako. Vsekako je na tem kos človeške narave, ki se ne more izpremeniti s kakim ukazom. Trdo mora kdo delati, da si more nabaviti par čevljev. Prava punČi-ca mu bodo, ker je težko priti do novih čevljev, in dobro leto ali še dalje jih bo nosil. Pa dobi čevlje iz "komunistične" zaloge, in stavim, da bodo čevlji po dobrem mescu raz-cefrani. Lahko pride s tem do — pufanja, ampak človeške narave tako pufanje ne izpre-meni.
*
Lenin je imel v mladosti prijatelja, ki je bil katoliški duhovnik. Napram temu je izjavil: "Vse človeštvo koraka v boljševizem. Po sto letih ne bo druge državne oblike. Od vseh današnjih ustanov bo o-stala le katoliška hierarhija (organizirana cerkev). Pri papežu in škofih ni, kakor pri knezih, kraljih in carjih. Kdor hoče postati v katoliški cerkvi voditelj, mora imeti in pokazati sposobnosti. To je moč v katolicizmu, in ta moč kljubuje že več ko dva tisoč let vsem viharjem in v prihodniosti ne bo nikoli premagana".
Tako list "Oservatore Romano" ob priliki smrti Leninove sestre v Moskvi.
Lenin je lahko tak :n tak. Že danes od njegovih idej ni več dosti v Rusiji. Drugi so prišli in potisnili Lenina na stran. Zdi se pa, da je imel tudi Lenin svoje svetle momente in z duhom videl marsikaj skozi dilco, kakor so imeli take momente še drugi, katerim se mora priznati, da so bili duševni velikani.
-o-
ČETRT STOLETJA IZVEN SVETA
Cristobal, Columbia. —Semkaj so prispele zadnjo nedelj0 tri nune iz Lima, Peru, ki s° živele samotno samostansk" življenje celih 26 let. Tekoi" tega časa niso niti enkrat stopile v zunanji svet in zdaj Je bilo prvikrat, da so sedele v avtomobilu, ali pa celo v aero-planu. Točasno se nahajajo na službenem potovanju.
-o-
"Amer, Slovenec" odbija napade na katoliške Slovence In na njihovo vero; katolišk' Slovenci podpirajte ga!
VELIKO
Blasmkovo PRATIKO

ZA LETO 1938
Smo ravno prejeli.
Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo več slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane
25 centov
Naroča se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 1
—8 zvečer izvzemši ob sredah. Reziden^ni telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove »volih dragih, ne pozabite. da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vso vrst* nagrobne spomenik« v vseh naselbinah države Illinois. Cen« zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. S« priporočam I
Kadarkoli nameravat« kupiti nagrobni spominski kamen, pišite n8 podpisanega sa vsa pojasnila in * cen«. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Tdefon 2-4717__,