Listek.
251
O Lambergarji in Pegamu. Nedavno sem mnogo povpraševal po Gorenjskem o znanem narodnem junaku Lambergarji, kateri je Pegama premagal; toda zaman. Naposled se mi je vender posrečilo, da sem našel ostanek prekrasne ndrodne pesmi o Lambergarji. Povedala mi ga je moja babica v Pirničah pod Smarijino goro. Ker mislim, da je ta ostanek dokaj zanimiv, zabeležim ga.
— Pegam je prišel k cesarju: »Al' imaš junaka pod seboj, da bi se izkusil z menoj?« — »Imam ga, pa je daleč ramen1), pri Kranj' na belem kamen'.« 2) — Pegam je dejal: »Če je daleč, piš', če je pa bliz', pa pošlji « — Nato pride pismo Lampergarju; ta se zelo prestraši, toda mati mu reče, da se mu ni treba bati: »Mam tak'ga konjička, da sedem let rmeno pšenico zoblje, pa sladko rezoPjo p'je. Ne glej na ta spredn'ga, na ta zadn'ga tud' ne, mahni ta sredn'ga.« (Pegam je imel pri sebi dva hudiča, jednega spredaj, drugega zadaj). — Lampergar je konjiča zajahal, pa je čez vse čez šel, nič tako, da bi pota iskal, čez hribe, pa čez vse grabne. Ko je prišel na Dunaj, letele so šipe iz oken, tako trdo je šel. Oni se je pa ustrašil in ga jo vprašal:
»AP  se bova na dvor'  cesarjev'mu, Al'  se bova na plač'  dunajsk'mu?«
Lampergar je pa rekel:
»Na dvor' se svinje koljejo, Na plač' se babe bijejo. Midva bova šla na ravno   polje, Da naj' bojo vid'li vsi ljudje".« Potem sta se prvikrat nekoliko oprasnila, drugič mu je pa Lampergar glavo vzel in jo na meči odnesel.  Nato je pa prehudo dirjal, zvrnil se s konja, in oba je  hudič  vzel.
J. BarVe.
»Rošljin in Vrjanko«.    Ta znana povest Kersnikova izide v srbskem prevodu, katerega je dovršil bogoslovec   Aleksander y. Gjurič v Srem. Karlovcih. Knjiga bode stala 50 kr. — Tudi je srbski   leposlovni list »Javor« priobčil prevod Kersnikove povesti  »Gospod Janez»  iz peresa  istega prelagatelja.
»Iz uvela lisca.« Spjevao Josip Milakovič, Sarajevo 1891. Tiskara »Bosanske pošte.« — Čislani pisatelj je v tej drobni knjižici zbral sedem pesmij, posvečenih spominu svoje matere, umrše mu pred božičnimi prazniki. Rahla žalost preveva te pesmi, ki bodo izvestno prijale vsakomur, kdor jih prečita. Najlepša je po naših mislih »Badnja večer«, dasi tudi v drugih pesmih ne pogrešamo pristnega čustvovanja in velike pesniške lepote.
»Gorski vienac« Njegušev je bil doslej preveden na ruski in nemški jezik; nekateri spevi so izšli tudi v italijanskem in francoskem prevodu. Sedaj pa je to glasovito delo preloženo še na švedski jezik;   prevod je nagradila švedska akademija umetnostij.
»Sa Lovčena« — tako se bodo imenovale skladbe znanega skladatelja Roberta To-lingerja, kateri biva sedaj na Cetinji. Prirejene bodo za klavir in bodo izhajale v trimesečnih zvezkih. V prvih zvezkih izidejo parafraze na dve srbski in dve bosanski narodni melodiji, za katerima se bodo vrstile skladbe na črnogorske napeve. Naročnina za vse leto znaša 4 gld. in se pošiljaj Petru Ramadanoviču v Kotor.
*) Babica mi ni vedela povedati, kaj pomeni ta beseda. (Rameno, novoslovenska beseda, pomeni jako, sehr.   Ured.)
2) Hiša »pri Vampergarjih« je še sedaj tam nekje v Grintovcih — dejala mi je. babica.