5 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije Department of Geology – Revealing the geological heritage of Slovenia Miha JERŠEK, Matija KRIŽNAR1 Izvleček Kustodiat za geologijo raziskuje, ugotavlja, evidentira, dokumentira, vrednoti in znanstveno opisuje minerale, kamnine in fosile ter kulturno dediščino, povezano z geologijo, dopolnjuje in  varuje geološke zbirke ter s pomočjo razstav, predavanj, publikacij in drugih medijev predstavlja  javnosti različna področja geologije .  Ključne besede: geologija, minerali, fosili, kamnine, Žiga Zois, geološke zbirke  Abstract The  Department  of  Geology  identifies,  records,  documents,  evaluates  and  scientifically  researches minerals, rocks and fossils and cultural heritage of geological origin, complements  and safeguards geological collections, as well as presents various fields of geology to the public  through exhibitions, lectures, publications and other media .  Key words: Geology, minerals, fossils, rocks, Sigismondo Zois, geological collections 1 Prirodoslovni muzej Slovenije / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, Ljubljana, Slovenija,  mjersek@pms–lj .si (M . Jeršek), mkriznar@pms–lj .si (M . Križnar) 6 SCOPOLIA No 101 – 2021 Vsebina 1. Geologija - veda, ki spreminja svet   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 2. Geološke zbirke   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 2.1. Geologija in muzej   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 2.2. Zoisova geološka zbirka in »naravoslovna« knjižnica   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 2.3. Tatvine iz mineraloške zbirke in nevarnost med vojno   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  14 3. Neveljski mamut, iz ledenodobne gline do logotipa   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 4. Zbiralna politika Kustodiata za geologijo   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 5. Zbirke Kustodiata za geologijo   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 5.1. Mineraloške in petrografske zbirke   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Zoisova zbirka mineralov, rud, kamnin in fosilov    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Starejše mineraloško-petrografske zbirke   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Zbirka sig   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Zbirka poliranih ploščic kamnin in mineralov iz Palnstorfove zbirke   . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Minerali Slovenije   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Nova mineraloška zbirka   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Zbirka mineralov in kamnin dr . Ane Hinterlechner Ravnik in dr . Danila Ravnika    . . . . . 27 Zbirke mineralov, rud, kamnin in dragih kamnov Marjana Dolenca    . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Zbirka mineralov Franca Arbeitra   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Zbirka meteoritov   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  29 Zbirka eklogitov   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Zbirka slikovitih limonitnih konkrecij iz Paškega zaliva   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 5.2. Paleontološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Glavna paleontološka zbirka    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Zgodovinske paleontološke zbirke    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Osteološka zbirka pleistocenskih sesalcev    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Šolske paleontološko-geološke zbirke     . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Druge aktivne paleontološke zbirke    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 6. Razstavna dejavnost   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 6.1. Stalne razstave   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 6 .1 .1 .  Zoisova zbirka mineralov    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 6 .1 .2 . Geološko-paleontološka razstavna dvorana - »mamutova dvorana«   . . . . . . . . . . . . . 38 6 .1 .3 . Bidermajerski mizici   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 6 .1 .4 . Vitrina s slovenskimi minerali    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 6 .1 .5 . Septarijski konkreciji    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  40 6 .1 .6 . Kraška jama sredi Ljubljane   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  40 6.2. Občasne razstave   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  41 7 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia 7. Evidentiranje Zakladnice geološke dediščine Slovenije   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 8. Znanstveno raziskovalno delo muzejskih geologov   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 9. Pedagoško delo   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 10. Kustodiat za geologijo v prihodnosti   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Literatura / References:   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 8 SCOPOLIA No 101 – 2021 1. Geologija - veda, ki spreminja svet Geologija je veda o Zemlji . O njenem nastanku, zgradbi, evoluciji, njenem položaju v Osončju,  o mineralih in kamninah, o razvoju Življenja, o Človeku . Geologija je torej temeljna naravoslov- na  veda,  ki  je  zasnovana  na modernih  principih  številnih  znanosti: matematike,  fizike,  kemije,  biologije, mikrobiologije, astronomije … Geologi  imajo zato velik privilegij, da  lahko raziskuje- jo Naravo in naravne procese in s svojimi dognanji pomagajo k razvoju civilizacije, za naš skupni  boljši Svet . Pitna voda, zaloge nafte, pridobivanje mineralnih surovin, ki v vsako sodobno stanova- nje prinašajo vsaj sto različnih mineralov, predelanih v bolj in včasih tudi manj uporabne predmete,  so le nekateri razlogi, ki pričajo o pomenu in pomembnosti te čudovite naravoslovne vede . Še več .  Poznavanje geologije nas vodi v razumevanje okolij, v katerih živimo ali živi ves Svet . Geološke  sile,  tiste  iz Zemljinih globin, ali  tiste, ki  jih poganja Sonce, vseskozi spreminjajo podobe morja  in kopna, ustvarjajo, preoblikujejo in ponovno ustvarjajo, vedno znova in vedno nova, življenjska  okolja . Življenje se vse od njegovega davnega rojstva prilagaja razmeram v okolju . Raznolikost okolij  običajno temelji na raznolikosti geologije, kar v sodobnem času imenujemo geodiverziteta . Ponekod,  kot na primer v Sloveniji, je zato stopnja geodiverzitete visoka, drugje, na primer v puščavah, pa  nizka . Ne glede na to je spoznanje, da je geodiverziteta temelj biodiverziteti, pomembna za razume- vanje Narave . Narave, ki daje Človeku in vsem drugim vrstam možnost Življenja .  Neposredne materialne priče o zgodovini Zemlje, o značilnih razmerah, o razvoju Življenja,  so običajno minerali, kamnine in fosili . O Zemlji kot planetu veliko zvemo iz geoloških procesov,  na primer  izbruhov vulkanov ali ob potresih . Zato  so podatki o geoloških procesih prav  tako  del geoloških podatkov . Voda ne prekriva samo večjega dela Zemljine površine, marveč tako ali  drugače vstopa v veliko večino geoloških procesov . Del procesov, ki močno vplivajo na razmere  in  Življenje  na  Zemlji,  je  tesno  povezan  z Osončjem .  Padci  velikih  asteroidov  so  vplivali  na  evolucijo Življenja, padci manjših meteoritov nam iz Vesolja dostavljajo pomembne informacije,  ki nam pomagajo razumeti ta naš Tretji kamen od Sonca . Tako so predmeti in zbirke podatkov  o geoloških procesih temeljni podatki za znanstvene analize, ki geologom omogočajo sodobne  raziskave in napredek vedenja o Zemlji . Naravoslovni muzeji zato hranijo materialne dokaze v  geoloških zbirkah . Kustodiat za geologijo Prirodoslovnega muzeja Slovenije je med državnimi  muzeji  v  Sloveniji  edina  organizacijska  enota,  ki  opravlja  poslanstvo  izključno  s  področja  geoloških znanosti .  2. Geološke zbirke Temelj  vsakega  muzeja  so  zbirke .  Ob  ustanovitvi  prvega  muzeja  na  Slovenskem,  pred  natančno 200  leti,  so  se  tega močno  zavedali .  In  zavedali  so  se,  da  so naravoslovne  zbirke,  ki hranijo dokaze o naravi nekega območja, najpomembnejše . Narodi, ki so živeli v preteklo- sti  na območju današnje Slovenije,  so  se preseljevali,  se vojskovali,  se  selili . A narava,  in  z  njo geologija nekega območja, je ostala . Morda je prav narava z območja današnje Slovenije,  predvsem njena geodiverziteta in njen položaj v tem delu sveta, silila naše prednike, da so nase- ljevali ta čudoviti košček med Alpami, Panonsko nižino in Sredozemljem?  2.1. Geologija in muzej Med naravoslovnimi  zbirkami Prirodoslovnega muzeja Slovenije  imajo minerali  posebno  mesto . Zoisova zbirka mineralov, pravilneje jo imenujemo Zoisova zbirka mineralov, kamnin,  rud  in fosilov,  je dve  leti po smrti barona Sigismonda (Žige) Zoisa postala ustanovna zbirka  9 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Slika 1: Predstavitveni pano Kustodiata za  geologijo in pomena  geologije na razstavi v Državnem zboru .  Arhiv PMS .  Figure 1: Presentation panel  of the Department  of Geology and  the Importance  of Geology at the  exhibition held in the  National Assembly .  Archive PMS . 10 SCOPOLIA No 101 – 2021 Slika 2: Nekdanji razstavni dvorani z vitrinami Zoisovih mineralov in zbirke kapnikov . Arhiv PMS .  Figure 2: Former Museum exhibition halls with showcases containing Zois minerals and stalactite collections .  Archive PMS . Slika 3: Pogled na vitrine s fosili, kot so bili na ogled v starih dvoranah (v tem primeru dvorana XIII) . Arhiv PMS .  Figure 3: The fossil display cases as put on view in the old museum halls (in this case Hall XIII) . Archive PMS . Deželnega muzeja za Kranjsko (Faninger 1983; Križnar 2021) . Veličastno je bila razstavljena  na prvi muzejski razstavni postavitvi v ljubljanskem liceju, leta 1888 so jo preselili v sedanjo  osrednjo muzejsko stavbo . S širitvijo muzejskega poslanstva,  razpadom enotnega muzeja na  več  samostojnih  javnih  zavodov,  je  naravoslovje  v  celoti,  z  vsakim  desetletjem,  izgubljalo  velikost razstavnega prostora . S tem se je krčila tudi nekoč v celoti razstavljena Zoisova zbirka  na današnje stanje, ko  je v Prirodoslovnemu muzeju Slovenije stalno razstavljenih zgolj 250  mineralov, kar pomeni zgolj desetino celotne zbirke, ki je bila sprejeta v nekdanji Deželni muzej  za Kranjsko . K sreči  je neveljski mamut  tako očaral slovenske  ljubitelje narave, da  je kmalu  postal simbol muzeja . Kot tak je dobil stalno razstavno mesto v paleontološki dvorani in je, poleg  11 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Zoisove zbirke na muzejskem hodniku, edina stalna razstava s področja geoloških znanosti v  Prirodoslovnemu muzeju  Slovenije . Na  vitrino  s  slovenskimi minerali  smo  seveda  ponosni,  vendar ta še zdaleč ne prikazuje celotne zakladnice mineralnega bogastva Slovenije, ki čaka  v muzejskih depojih na boljše čase, ko bo imel muzej dovolj prostora za njegovo predstavitev .  Ob 200-letnici muzeja se lahko vprašamo, zakaj je pravzaprav tako . Del krivde je zagotovo  v družbi, ki naravoslovja v celoti še ne sprejema tako, kot ga razumejo v razvitejšem svetu .  Del krivde pa je zelo verjetno povezan s politiko zaposlovanja . In to vse od ustanovitve muzeja  naprej . Prvi geolog je v muzeju dobil službo šele 132 let po ustanovitvi muzeja, torej leta 1953 .  Dr . Ernest Faninger je pustil pomemben pečat na področju petrologije, še posebej na raziskano- sti pohorskih kamnin, v času službovanja v muzeju in tudi po upokojitvi pa se je veliko ukvarjal  s preučevanjem Zoisa in njegove rodbine . Organiziranost muzeja v povojnem času je bila na  področju  geoloških  znanosti  razdeljena  na  področje  petrologije  in  mineralogije  ter  posebej  geologije in paleontologije . Kot prvi povojni paleontolog se je leta 1956 v muzeju zaposlil mag .  Franc Cimerman . Po 23 letih službovanja v muzeju se je zaposlil na Inštitutu Ivana Rakovca  ZRC SAZU (Goričan 2015; Činč Juhant 2021), v muzeju pa je za njim področje paleontologi- je prevzela Katarina Krivic, prej zaposlena na Geološkem zavodu Ljubljana . Na področju mine- ralogije in petrologije se je leta 1989 zaposlila dr . Breda Činč Juhant, najprej kot mlada razisko- valka, kasneje pa kot redno zaposlena kustodinja . Delovno mesto geološkega tehnika so muzeju  odobrili več kot 160 let po njegovi ustanovitvi . Zasedel jo je Borut Tome . Skupaj s Katarino  Krivic in zunanjimi sodelavci je poskrbel, da je originalno okostje neveljskega mamuta varno  shranjeno v depoju, na ogled pa je njegova kopija . Leta 2002 sta se Kustodiat za mineralogi- jo in petrologijo ter Kustodiat za geologijo in paleontologijo verjetno zaradi majhnega števila  zaposlenih glede na druge organizacijske enote muzeja morala združiti v enoten Kustodiat za  geologijo . Njegovo vodenje je ob tem, ko je bila dr . Breda Činč Juhant imenovana za direktori- co muzeja, prevzel dr . Miha Jeršek . Slednji je bil v muzeju zaposlen najprej kot mladi razisko- valec prek Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kasneje  pa je dobil stalno zaposlitev . Deluje na področjih mineralogije, gemologije in splošne geologije .  Po upokojitvi paleontologinje Katarine Krivic, ki  je v času službovanja  izjemno natančno in  skrbno uredila paleontološke zbirke, je njeno mesto zasedel mag . Matija Križnar .  Sedaj  se  lahko vrnemo na vprašanje,  zakaj  je  tako malo geoloških vsebin v Prirodoslov- nemu muzeju Slovenije . Prvi geolog v Prirodoslovnemu muzeju Slovenije se  je zaposlil  šele  po 2 .  svetovni vojni . To  je bil  dr . Ernest Faninger . Danes,  po dvesto  letih,  sta na Kustodia- tu za geologijo zaposleni le dve osebi . Druge organizacijske enote, te so s področij bioloških  znanosti, so bile v preteklosti uspešnejše in so imele skoraj vedno vsaj tri ali štiri redno zaposlene  strokovne delavce . Delno je za to kriva politika zaposlovanja, delno moramo krivdo pripisati  nam, geologom . Geologija kot veda je razmeroma mlada . Teorijo o tektoniki plošč je Alfred  Wegener predstavil leta 1912, a so jo splošno sprejeli šele v začetku sedemdesetih let 20 . stoletja .  Napovedovanje potresov se je zdelo nemogoče, a jih nekateri strokovnjaki, med njimi dr . Jure  Žalohar, znajo napovedati . Njegova Omega teorija pa je stara zgolj nekaj let . Geologija je torej  mlada veda . V družbeni okvir po 2 . svetovni vojni se ni prebila, ni se uveljavila kot temeljna  naravoslovna veda in zgolj osrednjemu Geološkemu zavodu v Beogradu se  imamo zahvaliti,  da se je geologija v praksi lahko razvijala v okviru Geološkega zavoda v Ljubljani . Univerza  v Ljubljani s svojim Oddelkom za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti, ki edina skrbi  za visokošolsko izobraževanje izključno na področju geologije, je do leta 2021 podelila več kot  440 diplom . Problem geologije v družbi in problem geologije v muzeju se torej nekako skladata .  Le upamo lahko, da bodo prihajajoči rodovi prepoznali vlogo in pomen geologije - tako širše  v družbi kot v muzeju . Zelo nenavadno je namreč, da sta zaposlena (stanje v letu 2021) le dva  strokovnjaka s področja geologije, s področja bioloških znanosti pa 13 .  12 SCOPOLIA No 101 – 2021 Kljub vsemu so geološke zbirke varno shranjene in podatki o muzealijah večinoma digitali- zirani . Med seboj se ločijo po času nastanka, nekatere so zgodovinske, druge znanstvene, tretje  šolske, mnoge so aktivne, del je neaktivnih . Digitalizacija podatkov je seveda koristna . Toda  pogosto so v Inventarni knjigi zgolj osnovni podatki o posamezni muzealiji . Smiselno in prav bi  bilo, da se ovrednoti tudi stopnja obdelanosti gradiva . V tem pogledu večina geoloških zbirk še  čaka na strokovno obdelavo . Zanjo pa so potrebni najprej ustrezni strokovnjaki, nato primerne  razmere za delo in, seveda, kar geologi pogosto poudarjamo, čas .  2.2. Zoisova geološka zbirka in »naravoslovna« knjižnica Zoisova zbirka mineralov,  rud, kamnin  in  fosilov velja za osrednjo kulturno zgodovinsko  zbirko,  za  katero  skrbi  Prirodoslovni muzej  Slovenije  oziroma Kustodiat  za  geologijo .  Zato  velja nekoliko osvetliti zgodovinski okvir zbirke in Zoisove zapuščine . Zanimivo in presenetljivo je dogajanje okoli obeh Zoisovih zapuščin, zbirki in knjižnici, zato  povzemamo kronološko pot (Petru 1971: 21; Faninger 1983; Ciperle 2001; Činč Juhant 2019: 11) . Začetek pregleda  lahko pričnemo z odstavkom, ki ga o Zoisovi zapuščini podaja Petru (1971: 11): »Vznemirjenje izobražencev v Ljubljani ob cesarjevem odkupu Zoisove knjižnice in zbirke mineralij in njihov strah pred možnostjo odtujitve iz Slovenije izvira verjetno od tod, da so na predvečer ustanovitve deželnega muzeja dediči V. Vodnika razprodali njegovo knjižnico, Slika 4: Del odkupne pogodbe Zoisove zbirke mineralov, fosilov in kamnin iz leta 1823 . Arhiv NMS, leto 1823, št . 1 .  Figure 4: Part of the redemption contract for Zois's collection of minerals, fossils and rocks from 1823 . Archive  NMS, year 1823, No . 1 . 13 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia bogato numizmatično zbirko in starine. Ker je bila znana usoda Valvasorjeve zapuščine, je bil strah še večji« .  Zois je del svojega knjižnega fonda podaril že leta 1807, 1808 in 1815 tedanji Licejski knjižnici  (Steska 1919; Ciperle 2001: 253), ostali del z mnogimi naravoslovnimi knjigami pa je prešel  v last Licejske knjižnice z odkupom po Zoisovi smrti (Ciperle 2001: 253; Južnič 2009: 57) .  Obsežna Zoisova  zbirka mineralov,  rud,  fosilov  in  kamnin,  ki  jih  je  zbral  v  obdobju  pol  stoletja, je postala po njegovi smrti last dedičev, med njimi je bil nečak Karl Zois (1775– 1849) .  Kmalu po predlogu in sklepu o ustanovitvi muzeja je Karl Zois 13 . julija 1921 ponudil zbirko  mineralov (in knjig) v odkup (Müllner 1897: 34; Petru 1971: 21; Južnič 2009: 57; Križnar 2021) . Nekoliko nejasen je datum odkupa zbirke . Nekateri viri navajajo 12 . januar 1823 (Petru 1971: 21; Faninger 1983: 8; Činč Juhant 2019), drugi pa 9 . april 1823 (Steska 1919: 280) .  Predvidevamo,  da  je  bila  sredi  januarja  1823  podana  pobuda  za  odkup  s  strani  ljubljanske- ga gubernija ob posredovanju kneza Klemensa Wenzla von Metternicha  (1773–1859),  takra- tnega zunanjega ministra, ki si je sam ogledal Zoisovo zbirko (Faninger 1983; Mal 1931: 8) .  Odkup pa  je bil  nato opravljen v mesecu aprilu 1823 . Zbirko  so odkupili  za 6000 goldinar- jev,  denar  pa  so  pridobili  iz  provincialnega  fonda  (Müllner 1897: 34; Mal 1931) . Zoisova  zbirka je tako postala last države (deželnih stanov), ki jo je namenila prestaviti v poslopje liceja  oziroma v Licejsko knjižnico . Vmesni čas od nakupa do prevzema je bila zbirka v Zoisovi hiši  na Bregu . Ustrezne razmere za hranjenje zbirke so vzpostavili šele leta 1824, in sicer 22 . julija  (Steska 1919: 280; Ciperle 2001: 253), ko so opravili prenos celotne zbirke, skupaj z omarami,  v licejsko stavbo . V omarah so bile shranjene tako knjige kot minerali (Steska 1919) .  Slika 5: Tloris zgornjih prostorov licejske stavbe Deželnega muzeja za Kranjsko, ki ga je izrisal Henrik Freyer . Na  tlorisu lahko razberemo tudi položaje nekaterih depojev Zoisove zbirke ter drugih . Arhiv NMS, leto 1840, št . 10 .  Figure 5: Ground plan of the upper rooms of the Lyceum building of the Carniolan Provincial Museum, drawn  by Henrik Freyer . On the floor plan, we can also see the positions of some depots of Zois’s collection and others .  Archive NMS, year 1840, No . 10 . 14 SCOPOLIA No 101 – 2021 Zoisova zbirka mineralov je postala 8 . junija 1826 naposled last novoimenovanega Deželnega  muzeja za Kranjsko (Mal 1931; Petru 1971), kar pomeni, da je tudi ena izmed ustanovnih na- ravoslovnih muzejskih zbirk na Slovenskem . Zbirka je s cesarjevo odločbo brezplačno prešla  pod pokroviteljstvo muzeja, a pod pogojem, da ostane v Ljubljani in je na voljo tudi »višjim  šolam pri pouku« (Mal 1931: 8) . V licejski stavbi so namreč takrat domovale vse pomembnej- še ljubljanske izobraževalne ustanove (normalka, gimnazija in licejski, filozofski, medicinsko- -kirurški in teološki študij), licejska knjižnica, glavna mestna vojaška postaja in nekatere druge  (Ciperle 2001: 262) .  V  liceju  je bila  leta 1828 zbirka shranjena v drugem nadstropju, v dvorani pred študijsko  knjižnico, kjer je čakala, »da jo prevzame muzej v svoje definitivne prostore« (Mal 1931: 10) .  V svojem vodniku iz leta 1931 Josip Mal zanimivo opiše obisk liceja in ogled zbirke: »Dunajčan Adalb. Jos. Krickel piše, da je 13. nov. 1828 obiskal tudi muzej na liceju. Z zanimanjem je opazoval lične omare z redkimi mineralijami in s knjigami ponajveč botanične in mineraloške vsebine. Posebej še omenja izredno čistočo, ki jo je opazil v teh prostorih…« (Mal 1931: 10) .  Iz prvega vodnika po muzeju, ki ga je pripravil grof Hohenwart, je razvidno, da Zoisova zbirka  mineralov vsebuje 3500 primerkov (Hohenwart 1836: 5) . Celotna Zoisova geološka zbirka je  ob prevzemnem katalogu (leta 1823) obsegala 5000 primerkov, med drugimi minerale, fosile,  kamnine, rude in druge geološke primerke (Faninger 1988: 11) .  2.3. Tatvine iz mineraloške zbirke in nevarnost med vojno Z javno dostopnostjo muzeja in hranjenjem zbirk v razstavnih prostorih so bile v obdobju  med vojnama zabeležene tudi tatvine . Poleg dragocenih arheoloških izdelkov so tatovi »pregle- dali« tudi mineraloške primerke, predvsem samorodne kovine (zlato, baker, platino) in nekatere  kristale (minerale) .  Prva tatvina se je zgodila jeseni 1923 (natančneje med 30 . 9 . in 1 . 10 . 1923) (Arhiv NMS2, 1923/ 481) . V zapisniku je navedeno: »Posebno dobro je moral poznati mineraloške zbirke, ker  je od tam vzel samo predmete, ki so po tvarini ali redkosti velike vrednosti« . Tako je na primer  tat  ukradel  različne  »kepe«  zlata,  kristal  »Brilanta«,  kristal  turmalina  in  olivina,  primerek  »cinobra«, dva velika primerka  jantarja  ter  iz posode odtočil nekaj živega  srebra . Na koncu  zapisnika  ravnatelj  dr .  Josip Mantuani  zapiše: »Preiskava v  teku . Sledov ni« .  (Arhiv NMS, 1923/ 481) Drugi dve tatvini sta se zgodili pomladi 1939 in poleti 1940 . V prvi tatvini je znani tat iz mi- neraloške dvorane ukradel več primerkov zlata (Arhiv PMS 1939/ 004; Arhiv NMS 1939/199; Arhiv NMS 1939/ 219) .  Pri  tatvini  zbuja  največ  pozornosti  dejstvo,  da  je  tat  s  primerkov  »ostrgal« luske zlata, kar je storil sredi dneva . Zadnja tatvina je bila opažena junija 1940, ko  je neznan  tat poleg zlatih  in  srebrnih arheoloških predmetov ukradel  tudi kristala apatita  in  turmalina (Arhiv NMS 1940/ 401) . Omenjene tatvine so očitno povzročile veliko škodo, hkrati  pa pričujoči zapisniki in poročila kažejo usodo določenih primerkov iz dragocene mineraloške  zbirke .  Neposredna nevarnost za dragocene naravoslovne zbirke in gradivo je bila druga svetovna  vojna . V začetnih letih vojne, še pod okupacijo Italije (t .i . Ljubljanske pokrajine), ni bilo de- javnosti in očitne potrebe po evakuaciji gradiva . Iz arhivskih zapisov je razvidno, da je verje- tnost bombnih napadov narastla v letu 1944 . Poleti 1944 so v »nižje prostore«, verjetno klet,  shranili mineraloške in malakološke zbirke (Arhiv NMS 1944/ 245), pri čemer so vse primerke  2 Arhiv Narodnega muzeja Slovenije, hrani knjižnica (nekdaj skupni muzejski arhiv), glej tudi Križnar 2021 .  15 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Slika 6: Primerki minerala zoisita iz Zoisove zbirke mineralov sodijo med tipski material, na osnovi katerega se  je ta mineral določil . Foto: Miha Jeršek in Matjaž Učakar Figure 6: Specimens of the mineral zoisite from Zois's collection of minerals belong to the type material on the  basis of which this mineral was determined . Photo: Miha Jeršek and Matjaž Učakar Slika 7: Plemeniti cirkoni iz Zoisove zbirke mineralov . Foto: Igor Dolinar Figure 7: Zircons as gemstones from Zois's mineral collections . Photo: Igor Dolinar 16 SCOPOLIA No 101 – 2021 Slika 8: Kristali kalcita iz Postojnske jame so del Zoisove mineraloške zbirke . Foto: Miha Jeršek Figure 8: Calcite crystals from Postojna Cave are part of Zois's mineral collections . Photo: Miha Jeršek Slika 9: Lističi zlata iz Romunije, ki so se ohranili v muzejski zbirki . Foto: Miha Jeršek  Figure 9: Gold leaves from Romania still preserved in the museum collection . Photo: Miha Jeršek 17 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia so zavili v »papirnate vrečice« . Nekaj tednov kasneje so v zaklonišče prenesli tudi Dolšakov  herbarij, za katerega so naredili posebne police (Arhiv NMS 1944/ 266) . Na delo in naravoslov- ne zbirke je med vojno vplivalo tudi pomanjkanje kuriva, kar je razbrati iz nekaterih zapisov in  dopisov (Arhiv NMS 1944/ 389; 1944/ 390) .  Če je muzej od svoje ustanovitve do prve svetovne vojne še dohajal evropske muzeje, se je  to močno spremenilo med obema vojnama . To spoznanje je najbolje zapisal Kastelic (1950:  197), ki povzema: » … da Narodni muzej med obema vojnama ni mogel več dohitevati razvoja evropskih muzejev ne v prostorih, ne v razstavni tehniki, ne v skladiščevanju in konserviranju predmetov.«  Slika 10: Zapisnik o kraji  primerkov dragih kovin in  mineralov iz muzeja . Arhiv  PMS, leto 1939, št . 4 .  Foto: Matija Križnar  Figure 10: The written  record of specimens  of precious metals and  minerals stolen from the  museum . Archive PMS,  year 1939, No . 4 .  Photo: Matija Križnar 18 SCOPOLIA No 101 – 2021 3. Neveljski mamut, iz ledenodobne gline do logotipa Leto 1938 je v zgodovini Prirodoslovnega muzeja Slovenije prelomno, saj je bilo v pomladnih  dneh tega leta odkrito okostje mamuta pri Nevljah (Kos, 1939a; Kos 1939b; Bezek & Bezek 1998a; Bezek & Bezek 1998a; Bezek 2013; Križnar 2014; Križnar 2018) . Prva poročila o najdbi nena- vadnih »štorov« ob regulaciji potoka Nevljica so prišla tudi v Ljubljano . Tako so sodelavci, kustos  dr . Fran Kos in preparator Viktor Herfort3 prirodopisnega oddelka Narodnega muzeja že 15 . marca  1938  na  pobudo  Kraljevske  banske  uprave  začeli  z  izkopavanjem  fosilnih  živalskih  ostankov  (Arhiv NMS 1938/ 237; Arhiv NMS 1939/ 313; Križnar 2014) . »Mamutovo najdišče« (Kos 1944: 24) je bilo aktivno do 7 . aprila 1938, ko so že izkopali levi del struge Nevljice (to je v smeri proti  Kamniku) v dolžini 19 metrov in širini 6 metrov ter dosegli globino med 2,5 in 3 metri . Medtem  so v novi strugi izkopali jarek v dolžini 12 metrov, širini 8 metrov in v globino največ en meter  (Arhiv NMS 1938/ 318) . Kot je v poročilu Kraljevski banski upravi Dravske banovine napisal dr .  Fran Kos, so ugotovili: »1. / Fosilni ostanki so v resnici mamutovi / Elephas primigenius/; če je kaka rasna razlika, bodo pokazala kasnejša raziskovanja. Manjka pa po dosedanjih ugotovitvah do celotnega skeleta te živali še sledeče: vse lobanjske kosti / najdena ja bila do sedaj le spodnja čeljustnica, katere pa manjkata oba roglja ter tudi kljunca s sklepnima glavicama in en molar; 5/4 hrbtenice, okroglo ¾ kolčnih kosti; 1 lopatica in več okončinskih kosti« (Arhiv NMS 1938/ 318). Dr . Fran Kos v enem izmed svojih paleontoloških člankov zapiše: »Pri odkopavanju najdišča, tedaj ko so bila dela glede na končni rezultat prezgodaj ustavljena, še nismo dospeli do nje, čeprav je bila 3 Več o Kosu in Herfortu glej Križnar 2021 .  Slika 11: Najdišče mamuta pri Nevljah spomladi leta 1938, ko so izkopavali še zadnje kostne ostanke . Arhiv PMS .  Figure 11: The mammoth site near Nevlje in spring 1938, when the last bone remains were excavated . Archive PMS . 19 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Slika 12: Sestavljeno okostje mamuta je bilo na ogled po drugi svetovni vojni (levo) . V devetdesetih letih 20 .  stoletja so kosti mamuta konservirali in zaščitili s posebno vakuumsko tehnologijo (desno) . Foto Arhiv PMS in  Katarina Krivic Figure 12: The assembled mammoth skeleton was on display after World War II (left) . In the 1990s, mammoth  bones were preserved and protected with special vacuum technology (right) . Photo Archive PMS and Katarina  Krivic Slika 13: Originalne kosti mamuta iz Nevelj so danes shranjene v posebej za to izdelanih depojskih zabojih .  Foto: Katarina Krivic Figure 13: The original bones of the mammoth from Nevlje are today stored in specially designed depot boxes .  Photo: Katarina Krivic 20 SCOPOLIA No 101 – 2021 verjetnost, da jo kmalu odkrijemo, zelo velika. Izkopavanja so bila od banske uprave med delom prekinjena, kasneje ukinjena in ne več obnovljena« (Kos 1944: 64) .  Samo izkopavanje mamutovih ostankov je bilo izredno natančno in dobro organizirano: »4. / Narisanih in fotografiranih je bilo 6 prerezov izkopanega terena. Od vsake plasti omenjenih prerezov so bili odvzeti primerki z ozirom na določitev diatomej, cvetnega prahu, mineraloške kakovosti, geološke pripadnosti i.t.d .«  (Arhiv NMS 1938/318) . V enem izmed prvih poročil  Fran  Kos  o  načinu  izkopavanja  piše:  »Ker kopljemo samo do fosilnega horizonta in samo ugotavljamo kosti, ki jih okoličimo, nismo do sedaj še nobene kosti dvignili. To bomo storili šele, ko bo prostor ki ga zavzemlje fosilni horizont popolnoma odkrit.« (Arhiv NMS 1938/183) . Nepričakovana prekinitev izkopavanja 7 . aprila 1938 popoldan je bila odrejena zaradi bli- žajočega se slabega vremena in nezadostnih finančnih sredstev . Kostni ostanki, ki so bili že  na najdišču končno zaščiteni z mavčnim ovojem, so bili »vsled raznih ovir od strani nekaterih  meščanov Kamnika« prepeljani v muzej šele 4 . maja 1938 (Arhiv NMS 1938/318; Bezek & Bezek 1998b: 33; Križnar 2018: 65) . V muzeju so nato pričeli s konservacijo in zaščito kosti,  ki pa jih ni bilo mogoče »montirati prostostoječe«, za kar je Kos predvidel kovinsko konstrukci- jo s predvidenimi stroški 7 .000 din (Arhiv NMS 1938/ 318; Arhiv NMS 1939/ 168) . Jeseni leta  1941 so okostje neveljskega mamuta naposled lahko postavili v razstavno dvorano (Kos 1944: 23-24; Križnar 2018: 67) .  Celotno okostje mamuta je takrat tudi dobilo inventarno številko 1056, ki jo ima še danes .  Okostje mamuta, izkopano iz »mamutove plasti« pri Nevljah blizu Kamnika, je postalo tako po  drugi svetovni vojni glavni muzejski eksponat, ki je »vzbujal splošno pozornost« (Kos 1944: 24), in kasneje tudi simbol Prirodoslovnega muzeja Slovenije, tudi kot logotip .  V devetdesetih letih 20 . stoletja je prvotno zaščiteno in konservirano okostje mamuta, ki je  bilo dolga desetletja v razstavni dvorani, pričelo vidno propadati . Da bi ohranili ta izjemni pa- leontološki eksponat, so takratni sodelavci muzeja s kustosinjo Katarino Krivic na čelu začeli  z  iskanjem  rešitev  za  zaščito  okostja .  V  sodelovanju  z  Jožetom  Gašperičem  (Inštitut  Jožef  Stefan) so rešitev našli v vakuumski impregnaciji kosti mamuta . Impregnacijo so opravili med  letoma 1997 in 2001 (Gasperič & Krivic 1997; Krivic & Gasperič 2002) . Tako so s specialnim  voskom impregnirali celotno okostje mamuta, kar  je potekalo v posebej  izdelani vakuumski  komori,  prilagojeni  tudi  največjim  kostem  (okli) .  V  naslednjih  letih  so  poleg  impregnacije  muzejski preparatorji in tehnični sodelavci pod vodstvom Boruta Tometa izdelali tudi repliko  okostja mamuta . V postopku repliciranja so uporabljali standardne postopke izdelave kalupov  iz kavčuka in odlivanja kosti z umetno smolo . Danes so impregnirane kosti neveljskega mamuta  varno shranjene v posebej izdelanih lesenih zabojih ter spravljene v paleontološkem depoju .  4. Zbiralna politika Kustodiata za geologijo Vsaka zbirka ima svojo vsebinsko zasnovo . Ta je lahko tematska, teritorialna ali povezana z  osebo, ki jo je zbrala . Kustodiat za geologijo v prvi vrsti zbira in ohranja predmete iz zakladnice  geološke dediščine Slovenije . Zato je velika večina zbirk, za katere skrbi, z ozemlja Slovenije .  To so predvsem mineraloške, paleontološke in petrografske zbirke ter zbirka meteoritov . Nekaj  zbirk,  ki  jih  je Prirodoslovni muzej Slovenije pridobil  v  zadnjih 20  letih,  je  avtorskih,  torej  povezanih z zbirateljem, ljubiteljem ali strokovnjakom .  Načini pridobivanja gradiva so z lastnim terenskim delom, donacijami in odkupi . Po količini  prejetega gradiva v zadnjih 20 letih, odkar Kustodiat za geologijo obstaja kot samostojna or- ganizacijska enota, je največ donacij, manj je odkupov, najmanj seveda primerkov mineralov,  fosilov in kamnin z lastnih terenskih raziskovanj .  21 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Donacije so torej glavni vir predmetov iz Zakladnice geološke dediščine Slovenije . Številni  Prijatelji darovalci so Prirodoslovnemu muzeju Slovenije darovali po enega, dva, tri … primerke  ali pa kar cele zbirke, ki so običajno življenjsko delo lastnikov zbirke . To nas navdušuje in smo  nanje zelo ponosni, obenem pa zavezani, da za njihovo dediščino skrbimo še bolj odgovorno .  Med takšne celostne zbirke sodita Zbirka mineralov, rud, kamnin in dragih kamnov Marjana  Dolenca in Zbirka mineralov in kamnin dr . Ane Hinterlechner Ravnik in dr . Danila Ravnika .  Za nekatere zbirke so se zavzeli zaslužni profesorji in ena takšnih je Zbirka spodnjepermskih  ramenonožcev, za katero si je prizadeval prof . dr . Anton Ramovš, zbral pa Jožef Peter Batič .  Med zelo pomembnimi donatorji  so  še Franc Pajtler, Franci Golob  in Vilijem Podgoršek, ki  so muzeju darovali obsežne fonde mineralov in fosilov predvsem s Pohorja oziroma iz seve- rovzhodne Slovenije . Izjemna je tudi donacija Jureta Žaloharja in Tomaža Hitija, saj sta muzeju  darovala zbirko miocenskih fosilov iz Tunjiškega gričevja, v kateri so tudi najstarejši morski  konjički  na  svetu . Vseh Prijateljev  darovalcev  je  še mnogo . Leta  2003  smo  se  jim  zahvalili  v  obliki  razstave  Iz  zakladnice  geološke  dediščine  Slovenije  (www .pms-lj .si/en/exhibitions/ arhiv/iz-zakladnice-geoloske-dediscine)  in  objavljenega  seznama  (www .pms-lj .si/si/sodelujte/ donacije) .  Ministrstvo za kulturo omogoča muzejem odkupe nacionalno pomembnih zbirk . Čeprav so  mnenja o taki možnosti pridobivanja gradiva deljena,  je Kustodiat za geologijo pripravil več  smiselnih in vsebinsko utemeljenih predlogov za odkup geoloških zbirk . Dejstvo je namreč, da  zbirke po smrti njihovega avtorja navadno niso več aktivne zbirke, dediščina pa lahko postane  kamen spotike . Včasih so najdbe tako izjemne, da si ne moremo kaj, da jih ne bi skušali pridobiti  proti finančni nagradi . Takšni predmeti so na primer meteoriti, vselej izjemni . Celo tako, da so  zavarovani in se z njimi ne sme trgovati . In prav zato Prirodoslovni muzej Slovenije ne more  pridobiti nekaterih fragmentov meteorita Novo mesto .  Na zbiralno politiko Kustodiata za geologijo v zadnjem času močno vpliva prostorska stiska .  S stalnim premeščanjem gradiva v depojskih prostorih skušamo pridobiti vsaj še nekaj prostora  za predmete iz Zakladnice geološke dediščine Slovenije .  5. Zbirke Kustodiata za geologijo 5.1. Mineraloške in petrografske zbirke Zoisova zbirka mineralov, rud, kamnin in fosilov Zoisova zbirka mineralov je nastala ob koncu 17 . in v začetku 18 . stoletja . Njen avtor je baron  Sigismondo  (Žiga) Zois, ki  se  je za minerale navduševal  tako zasebno kot profesionalno . Po  očetu Michelangelu je namreč podedoval številne posesti in fužine . Pridobivanje in trgovanje z  železovo rudo na Gorenjskem in Štajerskem je rodbino Zois naredilo zelo premožno, sam Sigi- smondo (Žiga) Zois pa velja za najbogatejšega Kranjca tedanjega časa . Zois je zbiral minerale,  kamnine, rude in tudi fosile . Financiral je celo dve odpravi na Triglav – verjetno tudi zaradi  namena odkrivanja železove rude . Prav te odprave, ki so z najvišjih vrhov Julijskih Alp prinesle  globokomorske  fosile  amonite,  so dokazale,  da  je Triglav nastal  z  dviganjem kamnin,  ki  so  začele nastajati v morskem okolju  in ne z vulkanskim  izbruhom (Pavlovec 1976; Križnar 2019a: 93) .  Zois naj bi v času življenja zbral okoli 5000 primerkov mineralov, rud, kamnin in fosilov .  Večino je kupil, nekaj zamenjal, nekaj pa tudi zbral s financiranjem odprav . Zoisova zbirka je  že ob prehodu v osrednjo muzejsko stavbo postala del skupnih mineraloških zbirk, kar dokazu- jeta Inventarni knjigi iz tedanjega časa . Prepis Inventarne knjige je razkril, da je bilo okoli leta  22 SCOPOLIA No 101 – 2021 1888 Zoisovih mineralov v zbirki 1120 . Razstavljenih je 250 primerkov, preostali so v depoju .  V Zoisovi zbirki so značilni primerki mineralov iz nekoč aktivnih rudnikov srednje Evrope,  nekaj je tudi mineralov iz Slovenije (Jeršek 2019) . Današnjo postavitev je leta 1988 zasnoval dr .  Ernest Faninger, leta 2010 pa sta jo posodobila dr . Miha Jeršek in dr . Breda Činč Juhant .  Zoisova  zbirka  je  naša  najpomembnejša  kulturna  in  zgodovinska mineraloška  zbirka .  Je  dokument časa in razmer, ko je nastajala . Še vedno vsebuje primerke, ki jih strokovnjaki razi- skujejo . Tako je bil v zbirki kristalov kremena iz Cerknice po zaslugi dr . Mirjana Žorža odkrit  nov  tip  dvojčičenja  pri  kremenih  (Žorž  s  sod . 2015), Zoisov diamant  pa  je  zaradi  nahajali- šča v Braziliji  in predvsem značilne fluorescence postal  tipsko gradivo za  razlikovanje med  naravnimi in danes vse bolj razširjenimi sintetičnimi diamanti .  Slika 14: Eden najimenitnejših  primerkov v Zoisovi zbirki  mineralov je jantar, ki je verjetno največji primerek te fosilne  smole iz Baltika med Milanom in Dunajem . Foto: Ciril Mlinar  Figure 14: One of the most  remarkable specimens in Zois’s  collection of minerals is amber,  which is probably the largest  specimen of this fossil resin from  the Baltic between Milan and  Vienna . Photo: Ciril Mlinar Slika 15: Zeleni beril iz Urala, Zoisova zbirka mineralov . Foto:  Ciril Mlinar Figure 15: Green beryl from  Ural, Zois's mineral collection .  Photo: Ciril Mlinar 23 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Starejše mineraloško-petrografske zbirke Zoisova  ustanovna  zbirka  prvega  muzeja  je  sestavljala  jedro  mineralnega  bogastva  iz  tedanjih evropskih dežel . Dotok novega materiala je prvotno Zoisovo zbirko dopolnjeval in  glede na Inventarno knjigo, ki se časovno ujema s selitvijo Zoisove zbirke v sedanjo osrednjo  muzejsko hišo, so se minerali dodajali po sistematiki in to ne glede na njihov izvor . S tem  se je fond iz Zoisove zbirke izgubil v množici drugih eksponatov . V zadnjih dvajsetih letih  je zato potekala  reinventarizacija  starih mineraloško-petrografskih zbirk . Vsi eksponati  so  dobili  nove  škatlice,  le  te  pa  so  umeščene  v  večje  kartonske  škatle,  zavite  v mehurčkasto  folijo . Vzorci so fotografirani in dodane so jim nove evidenčne številke . Končni cilj tega dela  je izločiti minerale in kamnine iz izvirne Zoisove zbirke v svojo zbirko . S tem načinom so se  izločile iz starejših mineraloško-petrografskih zbirk že zbirke mineralov iz rudnika Sitarje- vec v Litiji, minerali na temo rudnega bogastva Slovenije, minerali in rude idrijskega rudnika  in minerali  in kamnine  iz  zbirke Antona Bianchija, ki  je  skupaj  s  fosili  celostna geološka  zbirka .  Slika 16: V starih mineraloških  zbirkah najdemo tudi primerke  turmalina - dravita . Zanimivo  je, da je njegovo nahajališče  označeno na sosednjem hribu  in ne dejansko na mestu najdbe .  Šele v novejšem času smo pri  njem odkrili rumenkasto zeleno fluorescenco . Foto: Miha Jeršek Figure 16: Specimens of  tourmaline - dravite - can also be  found in old mineral collections .  Interestingly, its location is  marked on the opposite hill and  not actually at the site of the  find . It is only recently that we  have discovered yellowish green  fluorescence in it .  Photo: Miha Jeršek 24 SCOPOLIA No 101 – 2021 Slika 17: Kristali cerusita  in piromorfita iz nekdanjega  rudnika Sitarjevec pri Litiji, ki  jih hrani mineraloška zbirka  Prirodoslovnega muzeja Slovenije .  Foto: Miha Jeršek Figure 17: Cerussite and pyromorphyte crystals from  Sitarjevec mine near Litija, mineral  collections of the Slovenian  Museum of Natural History . Photo:  Miha Jeršek Slika 18: Cinober iz Idrije, mineraloška zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije . Foto: Miha Jeršek  Figure 18: Vermilion from Idrija, mineral collections of the Slovenian Museum of Natural History .  Photo: Miha Jeršek 25 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Slika 19: Zanimiv in redek zasigan oklep želve iz zbirke sig . Foto: Matija Križnar Figure19: Interesting and rare fossilized turtle armour from the stalactites and stalagmites collection . Photo:  Matija Križnar Zbirka sig Zbirka sig vsebuje primerke kalcitne sige, ki jih je zbral grof Franc Jožef Hanibal Hochen- wart v Postojnski jami, in primerke aragonitov iz Ravenske jame, ki jih je zbral Henrik Freyer  (Jeršek & Preisinger 2007; Križnar 2021) . Zbirka bi kmalu nesrečno končala, saj so  jo  iz  muzejskega podstrešja ob prenovi stavbe po vrsti srečnih naključij rešili in je sedaj na ogled v  Jamarskem domu v Gorjušah . Zbirka je zanimiva zaradi odnosa do narave, ki se je v zadnjih  200 letih precej spremenil . Če so nekoč kalcitno sigo in kristale aragonita zbirali brez večjega  zadržka in jih pošiljali tudi drugim muzejem po Evropi, bi bilo danes takšno dejanje ne samo  nezakonito,  marveč  predvsem  v  nasprotju  z  zbiralsko  politiko  in  odgovornim  odnosom  do  narave, saj kopičenje enakih ali podobnih vzorcev ne pomeni bogatenja arhiva narave, ampak  uničevanje podzemlja, bogatega z jamskim okrasjem, ki se dejansko blešči samo v okolju, kjer  raste in je del svojevrstnega podzemnega okolja .  26 SCOPOLIA No 101 – 2021 Zbirka poliranih ploščic kamnin in mineralov iz Palnstorfove zbirke Jožef Palnstorf je bil višji državni uradnik v nekdanji vojvodini Kranjski, ki je zbral 1330  kamnin in 2419 mineralov, ki pa so vsi oblikovani v kvadratno ali pravokotno obliko in spolirani .  Vzorci so popisani v dveh katalogih . Friderik Rudež jo je kot drugi lastnik predal muzeju med  letoma 1831 in 1832 . Grof Hochenwart pa je iz zbirke izbral 393 poliranih ploščic in dal izdelati  dve bidermajerski mizi, ki sta še danes del stalne razstave, medtem ko so preostale ploščice  shranjene v muzejskem depoju (Faninger 1988/89) .  Minerali Slovenije Zbirka  mineralov  Slovenije  je  novejša  aktivna  zbirka  mineralov  izključno  z  območja  Slovenije .  Njena  ustanovitev  sega  v  čas  pridobitve  prve  večje  celostne  zbirke  mineralov  iz mežiškega  rudišča, ki  jo  je zbral Franc Marzel, muzej pa z odkupom pridobil  in  javnosti  prikazal leta 2001 . V naslednjih dvajsetih letih so bili zbirki dodani minerali z različnih naha- jališč, med katerimi moramo omeniti primerke, ki jih je zbral dr . Aleksander Rečnik in prav  tako z odkupom pridobil Prirodoslovni muzej Slovenije . Veliko primerkov je muzej pridobil z  donacijami, med katerimi je treba omeniti vsaj prispevke Vilijema Podgorška, Davorina Prei- singerja in Vilija Rakovca . Drugim darovalcem smo se v tem članku že zahvalili, a ni prav nič  narobe, če vas še enkrat napotimo na seznam darovalcev na spletni strani https://www .pms-lj . si/si/sodelujte/donacije . Zbirka Minerali Slovenije tako vsebuje rudne in jalovinske minerale iz  mežiških rudnikov, idrijskega rudnika živega srebra in Sitarjevca, kalcitne kristale iz kamno- lomov in številne primerke, ki so bili najdeni naključno . Zadnja pridobitev je Zbirka mineralov  iz škofjeloškega zaledja, ki jo je zbral Gorazd Tomc in vsebuje primerke fluorita in kremena .  Slika 20: Bidermajerska mizica s poliranimi ploščicami kamnin in mineralov . Foto: David Kunc  Figure 20: Wooden Biedermeier table with polished tiles of rocks and minerals . Photo: David Kunc 27 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Slika 21: Kristal apatita na ortoklazu iz Brazilije (levo) in karborund (desno) iz zbirke dr . Ane Hinterlechner in dr .  Danila Ravnika, fotografirana tudi pod ultravijolično svetlobo (spodaj) . Foto: David Kunc  Figure 21: Apatite crystal on orthoclase from Brazil (left) and carborundum (right) from the collection of Dr .  Ana Hinterlechner and Dr . Danilo Ravnik, also photographed under ultraviolet light (below) . Photo: David Kunc Nova mineraloška zbirka Vsaka zbirka je vsebinska celota in minerali, ki niso z območja Slovenije, a so pridobljeni v  zadnjih dvajsetih letih, so našli svoje mesto v Novi mineraloški zbirki . Zbirka temelji izključno  na donacijah Slovenk in Slovencev, ki živijo v tujini . Zbirka je bila zasnovana z donacijo južno- ameriških mineralov gospe Vide Sotiropulos iz Argentine, med katerimi so prav južnoameriški  minerali  in med njimi atraktivni atakamit, prerezan kapnik iz kalcita  in rodokrozita, kremeni,  glinenci, še številni drugi . Nekaj izjemnih primerkov, med njimi krokoit, je muzeju daroval Cyril  Kovačič iz Avstralije .  Zbirka mineralov in kamnin dr. Ane Hinterlechner Ravnik in dr. Danila Ravnika Dr .  Ana  Hinterlechner  in  dr .  Danilo  Ravnik  sta  bila  znanstvenika  in  raziskovalca,  ki  sta  pomembno  zaznamovala  znanstveno  delo  na  področju  geoloških  znanosti .  Njuna  predanost  mineralom in kamninam se odzvanja v kakovostni, sodobni zbirki mineralov in kamnin, ki sta jo podarila Prirodoslovnemu muzeju Slovenije . Zbirka je razdeljena na kamnine, minerale in fosile .  Javnosti je bila predstavljena leta 2017 v Paviljonu NOB in leta 2018 in 2021 v Prirodoslovnemu  muzeju Slovenije . V zbirki so številni kristali kremena iz Brazilije, dravit iz Avstralije, zdvojčeni  kristali sljud iz Brazilije, preraščeni kristali antimonita iz Italije, velik kristal titanita iz Makedonije  28 SCOPOLIA No 101 – 2021 itd . Primerki mineralov so kakovostni in vrhunski in zbirka je med najatraktivnejšimi geološkimi  zbirkami v muzeju .  Zbirke mineralov, rud, kamnin in dragih kamnov Marjana Dolenca Marjan  Dolenc,  univerzitetni  diplomirani  inženir  geologije,  izvrsten  ekonomski  geolog,  je  leta  2011 Prirodoslovnemu muzeju  Slovenije  daroval  šest  tematskih  zbirk mineralov,  rud  in  kamnin . Vzorci  so minimalistični,  a  skrbno  izbrani  in  urejeni  v  doma narejene  unikatne  kartonske  škatlice . Najžlahtnejšo zbirko plemenitih kamnov  je zadržal  zase oziroma dediče .  Ti so se po njegovi smrti odločili darovati vseh 135 drobnih, vendar plemenitih kamnov Priro- doslovnemu muzeju Slovenije . Celotna zbirka torej obsega naslednje enote: Sistematska zbirka  mineralov, Zbirka mineralov kamnin, Zbirka nahajališč mineralov in rud, Sistematska petro- grafska zbirka, Zbirka geoloških fenomenov in Zbirka dragih kamnov . Zbirka kot celota je bila  predstavljena v 74 . številki revije Scopolia (Jeršek & Dolenec 2011), ki je javno dostopna na:  www2 .pms-lj .si/pdf/Scopolia/Scopolia-74 .pdf .  Zbirka mineralov Franca Arbeitra Franc Arbeiter, častni član Slovenskega gemološkega društva, je bil prvi v Sloveniji, ki je  znanje brušenja plemenitih kamnov delil z mladimi . Bil je mentor, velik prijatelj in ljubitelj  kamnov, predvsem tistih najplemenitejših . Živel je v Mežici, obdan z bogastvom mineralov .  Tako  je  zbral minerale  iz mežiškega  rudnika  in  drugih  nahajališč  v  Sloveniji,  obenem pa  Slika 22: Marjan Dolenc je vzorce mineralov, rud, kamnin in plemenitih kamnov, ki jih je skrbno inventariziral,  shranil v kartonsko embalažo, ki jo je sam izdelal in priredil prostorskim možnostim . Foto: Miha Jeršek Figure 22: Marjan Dolenc stored samples of minerals, ores, rocks and precious stones, which he carefully  inventoried, in cardboard packaging made by him and adapted to the spatial possibilities . Photo: Miha Jeršek 29 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia skrbno  zbiral  posamezne  plemenitejše  primerke mineralov  z  vsega  sveta . Zbirka  sestavlja  vzorčne  in  kakovostne  primerke  mineralov,  ki  sistematično  dopolnjujejo  druge  zbirke .  Javnosti je bila predstavljena v obliki vitrine četrtletja leta 2009 v okviru drugih razstav, na  primer na prireditvi Svetloba, ujeta v kamen . V zbirki poleg slovenskih mineralov zbujajo  pozornost avstralski opal, vietnamski rubin in primerki kremenov iz Brazilije . V sodelova- nju s Kustodiatom za geologijo je demonstriral brušenje kabošonov s posnetkom, ki je že leta  2005 izšel na optičnem disku . Bil je tudi eden izmed avtorjev monografije Dragulji – v kamen  ujeta barva, ki sta jo skupaj izdala Prirodoslovni muzej Slovenije in Založba Olševek Narava  leta 2005 (Jeršek s sod . 2005) . Zbirka meteoritov Zbirka meteoritov  je nastala potem, ko se  je zanimanje za meteorite ob 100-letnici padca  meteorita Avče leta 2008 zelo povečalo (Jeršek, 2008) . Prvi primerek je v zbirko dobesedno  priletel iz vesolja leta 2009 na Mežaklo . Raziskovalci so ga poimenovali Jesenice, Prirodoslov- ni muzej Slovenije pa je z odkupoma pridobil dva večja primerka, medtem ko je en manjši v tuji  lasti . Znanstvenih del je bilo v povezavi z meteoritom veliko (Lenart s sod . 2010; Bischoff s sod . 2011), še več pa strokovnih ali poljudnih . Zbirki se je leta 2013 pridružil meteorit Jezersko  Slika 23: Brušen kremen z vključki hematita in rutila iz  Brazilije, iz Arbeitrove zbirke mineralov . Foto: Miha Jeršek Figure 23: Polished quartz with  inclusions of hematite and rutile  from Brazil, from Arbeiter's  collection of minerals . Photo:  Miha Jeršek 30 SCOPOLIA No 101 – 2021 (Miler s sod . 2014; Laubenstein & Jeršek 2019) . Obdelanost gradiva v Zbirki meteoritov je  izjemna,  saj  so meteoriti  vedno  zanimivi  tako  za  znanost  kot  druge  javnosti . V 93 .  številki  muzejske revije Scopolia  (Miler s sod . 2018) so zbrani  rezultati analiz meteoritov, ki so do  tedaj padli na območje Slovenije (www .pms-lj .si/si/files/default/Publikacije/Strokovna-glasila/ Scopolia-93 .pdf)  Zakonodaja v Sloveniji trenutno ne omogoča odkupov meteoritov, ki pa so zgolj nekakšna  nagrada  najditeljem  in  običajno  ne  dosegajo  tržne  vrednosti meteorita . Upamo,  da  se  bo  to  v  prihodnje  spremenilo,  saj  v  nasprotnem  primeru  zelo  verjetno  v  Prirodoslovnem muzeju  Slovenije  ne bomo mogli  pridobiti  nobenega meteorita,  ki  bi  padel  na območje Slovenije . S  fragmenti meteorita Novo mesto se to že dokazuje .  Zbirka eklogitov Eklogiti  so  metamorfne  kamnine,  ki  jih  v  Sloveniji  najdemo  na  Pohorju .  Z  njimi  so  se  ukvarjali številni slovenski geologi, v muzejsko stroko pa so prišli leta 2006 v okviru razstave  Dragulji  –  v  kamen  ujeta  barva .  Eklogiti  so  namreč  v  zadnjih  desetletjih  postali  zanimivi  zaradi diamantov, ki jih lahko vsebujejo (Vrabec s sod . 2006) . Raznobarvnost kamnine zaradi  zelenega  omfacita,  rdečih  granatov  in modrega  kianita  daje  kamnini  sloves  najplemenitejše  kamnine v Sloveniji . Njeno estetsko vrednost je prepoznal tudi Dejan Šauperl, ki je muzeju leta  2017 daroval zbirko eklogitov v surovi obliki in brušenih vzorcev v polkrogelni obliki . Javnosti  je bila donacija predstavljena istega leta v obliki geološke vitrine četrtletja in predavanja prof .  dr . Mirijam Vrabec .  Zbirka slikovitih limonitnih konkrecij iz Paškega zaliva Občasno evidentiranje na terenu privede do vzorcev, ki so zanimivi zaradi nastanka, nahaja- lišča ali pa so posledica sodelovanja med institucijami . Ena takšnih zgodb je evidentiranje geo- diverzitete Paškega zaliva na Hrvaškem, ki poteka v sodelovanju med Prirodoslovnim muzejem  Slika 24: Eden izmed fragmentov meteorita Jesenice,  ki lepo razkriva žgalno skorjo,  svetlo notranjost in kovinske minerale, zaradi katerih je  meteorit naravno magneten .  Foto: Miha Jeršek Figure 24: One of the fragments  of the Jesenice meteorite, which  beautifully reveals the burning  crust, bright interior and metal  minerals that make the meteorite  naturally magnetic .  Photo: Miha Jeršek 31 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Slovenije, Višjo strokovno šolo v Sežani in Prirodoslovnim muzejem Rijeka . V okviru teren- skega dela  je nastal video o geodiverziteti, nabrani pa so bili  tudi vzorci kamnin,  fosilov  in  mineralov . Slednji so postali del gradiva za brušenje na Višji strokovni šoli v Sežani, paleonto- loški del je ostal v obdelavi na Reki, medtem ko so slikovite limonitne konkrecije (Herlec & Jeršek 2006) v vseh treh institucijah .  5.2. Paleontološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije Skozi  celotno  200-letno  zgodovino  muzeja  je  bilo  zbiranje  in  ohranjanje  paleontološke- ga gradiva stalna naloga kustosov . Vsi vpleteni kustosi, darovalci in podporniki so pomagali  dopolnjevati  osnovno  paleontološko  zbirko . Občasno  je muzej  pridobil  nekatere  paleontolo- ške zbirke od različnih zbiralcev oziroma darovalcev, o čemer pričajo tudi ohranjeni arhivski  dokumenti, časopisni zaznamki ali muzejska letna poročila (Križnar 2021) .  Glavna paleontološka zbirka Zbiranje in hranjenje paleontološkega gradiva, predvsem Kranjske, je bil cilj že od ustano- vitve Kranjskega stanovskega muzeja sredi oktobra 1821 (Mal 1931; Petru 1971) . V takratni  muzej so z darovi in nakupi prihajali različni fosili, med njimi tudi iz starejših naravoslovnih  zbirk, kot so bile zbirke Žige Zoisa (Križnar 2019a) . S prvimi primerki fosilov se je oblikovala  tudi glavna paleontološka zbirka, ki je aktivna še danes .  Slika 25: Spodnja čeljustnica jamskega leva iz Postojnske jame sodi med ene prvih primerkov fosilov v  paleontoloških zbirkah . Izkopal in odkril jo je Henrik Freyer . Foto: Franc Cimerman  Figure 25: The lower jaw of a cave lion from Postojna Cave is one of the first specimens of fossils in the  paleontological collections . It was excavated and discovered by Henrik Freyer . Photo: Franc Cimerman 32 SCOPOLIA No 101 – 2021 Slika 26: Izvirni seznam primerkov fosilov, ki ga je pripravil Karel Dežman (levo) in inventarizirani fosili iz  zbirke Simona Robiča, ki ga je pripravil Gvidon Sajovic leta 1909 . Foto: Matija Križnar . Figure 26: Original list of fossil specimens prepared by Karel Dežman (left) and inventoried fossils from the  collection of Simon Robič, prepared by Gvidon Sajovic in 1909 . Photo: Matija Križnar . Skozi dve  stoletji  dolgo zgodovino  je  zbirka  rasla  in  se  širila . Njena prva  javna prestavi- tev je bila že v začetku oktobra leta 1831 (Mal 1931: 10) . Takrat je paleontološka zbirka (tako  v razstavni dvorani kot depojih) vsebovala že prek 1500 primerkov fosilov . Najbolj impozan- tno je bilo takrat tudi razstavljeno okostje jamskega medveda, v drugi razstavni sobi licejske  stavbe, kjer je imel sedež takrat že Deželni muzej za Kranjsko (Hohenwart 1836; Križnar 2021: 26) . Ob zaposlitvi kustosa Henrika Freyerja se je načrtno preučevanje in zbiranje fosilov  za muzej še povečalo . Freyer je iz svoje zasebne zbirke muzeju podaril tudi nekaj zanimivih  primerkov,  kot  je  spodnja  čeljustnica  jamskega  leva  (Panthera spelaea)  (Cimerman 1966: 10–11) . Zbral  je  tudi zanimive  in  redke primerke miocenskih fosilov  iz hrvaškega Radoboja  (Cimerman 1966; Križnar 2012) ter kredne vretenčarje na Krasu . Po Freyerju se imenuje vrsta  ribe Saurorhamphus freyeri (Heckel 1850: 19–24), ki je še danes shranjena v glavni paleonto- loški zbirki .  V  drugi  polovici  19 .  stoletja  in  vse  do  konca  prve  svetovne  vojne  je  bilo  za  paleontolo- ško zbirko pridobljenega veliko gradiva . Pregled nekaterih podarjenih primerkov je podal že  33 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Križnar (20214), kjer navaja tudi mnoge darovalce . Tako med darovalci, ki so podarili fosile  za zbirko, lahko najdemo Matija Vertovca (fosile z Nanosa in iz Vipavske doline), Dominika  Bilimeka  (kosti  jamskega medveda  iz Križne  jame), Klemna  Janšo  (fosilne morske  lilije  iz  Karavank) . Med darovalci fosilov je bil celo Ferdinand (Jožef) Schmidt . Tudi v času kustosa  Karla Dežmana je bilo za zbirko pridobljenega več paleontološkega gradiva, čeprav je bilo to ob  osamosvojitvi Prirodoslovnega muzeja delno zadržano v Narodnem muzeju, predvsem kostni  ostanki jamskih medvedov iz Križne jame in mnogi subfosilni ostanki vretenčarjev z različnih  najdišč na Ljubljanskem barju .  V paleontološki zbirki je danes ohranjena tudi manjša zbirka fosilov Simona Robiča . Ta vsebuje  predvsem neogenske fosilne ostanke iz Tunjiškega gričevja ter redko lobanjo jamskega medveda  iz Mokriške jame (Križnar 2013) . Druge zbirke fosilov, ki so postale del paleontološke zbirke,  so zbrali tudi Ferdinand Seidl (Križnar & Plaskan 2017), Josip (Jože) Roš (Križnar 2019b) in  Albert Poljšak, ki je zbral zanimivo zbirko krednih fosilov (Križnar 2021: 98) .  Tudi  med  obema  vojnama  je  muzej  (po  letu  1920  že  Narodni  muzej  s  prirodoslovnim  oddelkom) za svojo paleontološko zbirko zbral več primerkov, med katerimi stopa v ospredje  okostje mamuta (Mammuthus primigenius), ki so ga izkopali pri Nevljah (Bezek 2013; Križnar 2014; 2018) . Po drugi svetovni vojni je bila paleontološka zbirka urejena in ponovno popisana  s  strani  Ane  Budnar-Lipoglavšek,  na  prehodu  v  21 .  stoletje  pa  tudi  digitalizirana  oziroma  popisana v digitalni obliki (digitalizirala kustosinja Katarina Krivic) .  Danes glavna paleontološka zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije vsebuje prek 2600 evi- dentiranih enot z veliko več primerki . Za primer; okostje mamuta ima eno evidenčno številko,  vsebuje pa prek 130 primerkov kosti tega osebka . Zbirka sodi med depojske in razstavne zbirke,  ki pa je tudi še aktivna in se redno dopolnjuje z novimi primerki . Novo paleontološko gradivo  danes  pridobivamo  s  sistematičnimi  terenskimi  obiski,  darili  posameznikov  ter  ustanov  in  redkeje z odkupi .  Zgodovinske paleontološke zbirke V Prirodoslovnem muzeju hranimo tudi še druge paleontološke zbirke, ki  jih vodimo kot  zgodovinske . Med njimi je tudi paleontološki del geološke zbirke Antona Bianchija (Križnar & Jeršek 2012) . Ta zbirka vsebuje predvsem fosile s Primorske (Kras, Goriška Brda in Vipavska  dolina) ter mnoge fosile s klasičnih tujih najdišč . Gradivo je bilo zbrano v obdobju od 1900 do  približno leta 1932 .  Med zgodovinske oziroma neaktivne paleontološke zbirke lahko štejemo tudi t .i . zbirko spo- dnjepermskih fosilov zahodnih Karavank, ki vsebuje prek 1000 primerkov (947 evidentiranih  enot) . V zbirki so shranjeni tudi nekateri redki in izjemni primerki trilobitov, ki so delno tudi  strokovno obdelani . V zadnjih desetletjih smo za dopolnitve paleontoloških zbirk pridobili še  nekatere zasebne zbirke, kot so deli zbirk Franca Goloba in Frana Pajtlerja, ki pa so zgolj evi- dentirane . V obdobju zadnjih dveh let smo v hranjenje sprejeli še dve veliki paleontološki zbirki .  To sta paleontološka zbirka Damjana Jensterleta (okoli 10 .000 primerkov), ki vsebuje predvsem  fosilne  ramenonožce  in  druge  paleozojske  ter mezozojske  fosile Karavank  in  Julijskih Alp .  Drugo zbirko pa  je  zbral Viktor Saksida  (okoli 160 primerkov)  in vsebuje predvsem kredne  fosile Krasa z že novo opisano vrsto kredne ribe .  4  Glej predvsem tabele podarjenih naravoslovnih primerkov v omenjenem delu .  34 SCOPOLIA No 101 – 2021 Osteološka zbirka pleistocenskih sesalcev Velik del depojskih prostorov zaseda tudi zbrano kostno gradivo sesalcev iz slovenskih pleisto- censkih (ledenodobnih) najdišč (tudi paleolitskih postaj) . Večina gradiva je bila podarjena s strani  Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani, ki ga je preučila pale- ontologinja Vida Pohar . Fosilno kostno gradivo je bilo zbrano v obdobju od 1939 in vse do prvega  desetletja 21 . stoletja . Najdišča so zastopana z nekaterimi klasičnimi ledenodobnimi nahajališči,  kot so Betalov spodmol, Črni Kal, Parska golobina, Ovčja jama, jama v Lozi in mnoge druga . Med  omenjeno kostno gradivo pa sodi tudi zbirka subfosilnih kosti iz nekaterih pozno pleistocenskih  in zgodnje holocenskih najdišč Ljubljanskega barja . Celotna zbirka vsebuje prek 2300 primerkov  in se bo še povečala, saj pred kratkim podarjeno in prevzeto kostno gradivo nekaterih najdišč še  ni natančno popisano (npr . Jama pod Herkovimi pečmi in del ostankov iz Križne jame) .  Slika 27: Depojski predalniki s kostnimi ostanki pleistocenskih sesalcev iz znanih slovenskih najdišč . Foto:  Katarina Krivic Figure 27: Depot drawers with bone remains of Pleistocene mammals from some famous Slovenian sites . Photo:  Katarina Krivic 35 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Šolske paleontološko-geološke zbirke Muzejske paleontološke zbirke hranijo tudi nekatere stare (tudi zgodovinske) šolske zbirke, ki  smo jih pridobili od šol . Te zbirke so bile prvotno namenjene kot učni pripomočki in vsebujejo  fosile iz klasičnih evropskih najdišč (npr . jurski fosili iz Solnhofna, trilobiti iz najdišč na Češkem  in v Nemčiji,…) . Nekaj primerkov pa so za šolske zbirke priskrbeli tudi učenci ali učitelji ter drugi  darovalci . V Prirodoslovnem muzeju Slovenije  trenutno  hranimo  dve  šolski  zbirki,  ki  sta  bili  shranjeni v Gimnaziji Ledina v Ljubljani (Križnar & Plaskan 2015) in zbirko iz prve gimnazije  v Mariboru . Obe zbirki sta verjetno nastali konec druge polovice 19 . stoletja in sta bili predani  v varstvo muzeju šele pred  leti . Zbirka  iz Gimnazije Ledina vsebuje približno 300 primerkov,  medtem ko je bilo iz mariborske zbirke po pregledu popisanih le 35 primerkov (z vsemi ustre- znimi podatki) . Obe ohranjeni šolski zbirki predstavljata tudi pomembno pedagoško zgodovin- sko zapuščino, ki pa se z opuščanjem nekdanjih naravoslovnih kabinetov hitro manjša in uničuje .  Druge aktivne paleontološke zbirke V preteklosti so mnogi zasebni zbiralci podarjali fosile muzeju in seveda tudi aktivno sode- lovali na področju paleontologije v muzeju . Tradicijo nadaljujemo tudi danes, saj prek muzeja  delujejo še nekatere aktivne paleontološke zbirke . Mednje sodita tudi paleontološka zbirka Hitij- -Žalohar (podarjena leta 2008), na kateri še vedno poteka znanstveno raziskovalno delo in aktivno  zbiranje paleontološkega gradiva (Hitij s sod . 2010) . Zbirka vsebuje prek 1000 evidentiranih enot .  Podobno aktivna je tudi paleontološka zbirka Roka Gašpariča, ki je bila muzeju podarjena in re- gistrirana leta 2013 . Zbirka obsega prek 1000 inventariziranih enot in vsebuje predvsem fosilne  ostanke  rakov .  Ob  omenjenih  dveh  paleontoloških  zbirkah  smo  oblikovali  tudi  sistematično  (študijsko) zbirko miocenskih mehkužcev iz nekaterih najdišč po Sloveniji (okolica Šentjerneja  in Moravč), kjer je popisanih okoli 300 različnih fosilnih polžev in školjk (zbrala Vasja Mikuž in  Fran Pajtler) .  Slika 28: Izbrani primerki fosilov iz različnih zgodovinskih zbirk, kot so zbirka Antona Bianchija, Ferdinanda  Seidla in nekdanje geološke zbirke Gimnazije Ledina . Foto: Matija Križnar  Figure 28: Selected specimens of fossils from various historical collections, such as the collection of Anton  Bianchi, Ferdinand Seidl and the former geological collection of the Ledina High School . Photo: Matija Križnar 36 SCOPOLIA No 101 – 2021 6. Razstavna dejavnost Eno izmed osnovnih poslanstev Kustodiata za geologijo je razstavna dejavnost . Predmeti  iz zakladnice geološke dediščine so razstavljeni na stalnih ali občasnih razstavah v osrednji  muzejski stavbi ali pa gostujejo v drugih muzejih in na različnih izobraževalno populariza- cijskih dogodkih . V zadnjem desetletju sta bili tako paleontološka dvorana kot Zoisova zbirka  prenovljeni, dodani so bili napisi, prenovljene ilustracije, dodatne vsebine pa lahko obiskoval- ci odkrivajo s pomočjo pametnih telefonov in skeniranjem kod QR .  6.1. Stalne razstave 6.1.1. Zoisova zbirka mineralov Verjetno je Zoisova zbirka mineralov ena izmed najdlje razstavljenih zbirk, saj je bila v celoti  razstavljena že v Ljubljanskem liceju in nato ob odprtju osrednje muzejske hiše na današnjem  mestu . Usoda njenega razstavnega dela pa ji skozi desetletja oziroma skozi 200-letno zgodovino  ni  bila  naklonjena . Razstavni  del  se  je  vseskozi  zmanjševal  in danes  je  razstavljenih  le  250  primerkov (Jeršek 2019a: 38) . Urejeni so po kemijski sestavi oziroma Wernerjevi klasifikaci- ji od samorodnih prvin, prek sulfidov, haloidov, karbonatov, sulfatov, silikatov do organskih  snovi .  Kljub  temu,  da  je  razstavljenih  malo  primerkov,  pa  so  nekateri  izjemni .  Med  njimi  lahko Posebej omenimo kristale  samorodnega  zlata  iz Romunije,  primerke hematita  z Elbe,  kapnike malahita  in azurita  iz Moldove, primerek zelenega berila  iz Urala, kristal olivina z  otoka Zabargad v Rdečem morju in verjetno največji kos jantarja med Milanom in Dunajem  z Baltika .  Posebnosti  stalne  razstave  so  še  bazaltni  steber,  za  katerega  so  nekoč menili,  da  je kristal, v  resnici pa ga oblikuje v šestkotni presek značilna krojitev pri ohlajanju bazalta .  Zbirki je dodan tudi amonit z ene od dveh odprav na Triglav, ki ju je Zois financiral z namenom  Slika 29: Na stalni razstavi je danes na ogled zgolj del Zoisove mineraloške zbirke, preostali primerki so  shranjeni v depoju . Foto: David Kunc Figure 29: Today, only a part of Zois's mineral collection is on display at the permanent exhibition, the  remaining specimens are stored in the depot . Photo: David Kunc 37 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia iskanja železove rude . Iz okolice Triglavskih jezer pa so mu prinesli amonite, kar je bil tedaj  nesporen dokaz, da so kamnine najvišjih vrhov v Julijskih Alpah nastale najprej s sedimenta- cijo v morskem okolju in se nato skozi procese diageneze oziroma litifikacije sprijele v trdno  kamnino, tektonski premiki pa so poskrbeli, da so sedaj visoko v Julijskih Alpah .  6.1.2. Geološko-paleontološka razstavna dvorana - »mamutova dvorana« Primerki  fosilov  so  bili  na  ogled  že  na  prvi  javni  razstavni  postavitvi  v  licejski  stavbi  vse od oktobra leta 1831 (Hohenwart 1836; Križnar 2021) . S postavitvijo nove muzejske  stavbe  in njeno otvoritvijo 1888  je  tudi paleontološka zbirka dobila  svoje prostore . Bila  je  postavljena v različnih vitrinah in celo v različnih razstavnih prostorih, predvsem v okviru  zooloških razstavnih zbirk, kar je razvidno iz vodnika po zbirkah v tridesetih letih 20 . stoletja  (Križnar 2021) .  Šele  po  osamosvojitvi  Prirodoslovnega  muzeja  so  paleontološkim  zbirkam  namenili  eno  dvorano  (t .i .  dvorana  I .),  kjer  je  bilo  postavljeno  tudi  okostje  mamuta5 .  Iz  dokumen- tacije  je  razvidno,  da  je  bil  vse  do  leta  1979  v  tej  dvorani  poleg  razstavnih  eksponatov  tudi  depojski  prostor . Depojski  prostori  za  paleontološke  zbirke  pa  so  bili  tudi  po  drugih  dvoranah  (Cimerman 1979) . Nova zasnova  in postavitev geološko-paleontološke  razstavne  dvorane  je bila dokončana v  letu 1985 . Vodenje  in  realizacijo  je  takrat prevzela kustosinja  Katarina Krivic,  ki  je  dobro opravila  delo  (Pavšič 1985) . Po  sodobni  strokovni  zasnovi  je  tehnični  del  prevzel  arhitekt Marjan Loboda . V  letu 2017  je  že nekoliko  zastarela podoba  razstavne dvorane doživela preureditev in dopolnitev z nekaterimi dodatnimi paleontološki- mi vsebinami in izvedbami .  5 Glej tudi poglavje o neveljskem mamutu v poglavju - Neveljski mamut, iz ledenodobne gline do logotipa, to delo .  Slika 30: Tloris stare paleontološke dvorane z vrisanimi razstavnimi vitrinami (levo) in sestavljen skelet  jamskega medveda . Arhiv PMS . Figure 30: Ground plan of the old paleontological hall with display cases (left) and a composite skeleton of a  cave bear . Archive PMS . 38 SCOPOLIA No 101 – 2021 6.1.3. Bidermajerski mizici Friderik Rudež,  drugi  lastnik  zbirke poliranih ploščic  Jožefa Palnstorfa,  je  zbirko 1330  kamnin in 2419 mineralov, ki so spolirani v kvadratne ali pravokotne ploščice, leta 1831/32  podaril Deželnemu muzeju v Ljubljani . Predsednik muzejskega kuratorija grof Franc Jožef  Hanibal Hohenwart je dal izdelati dve leseni mizici v bidermajerskem slogu, ki sta obloženi  s 393 ploščicami mineralov in kamnin . Spoznavanje mineralov in kamnin, vgrajenih v mizi,  je interaktivno na dotikalnem ekranu, kjer obiskovalci izberejo mizo in nato sliko ploščice  minerala ali kamnine, ki se poveča in razkrije današnje ime . Kamnine je na osnovi sodobne  klasifikacije  in  makroskopskih  značilnosti  določil  geolog  in  sedimentolog  dr .  Dragomir  Skaberne .  Slika 31: Leta 1985 prenovljena  stalna geološko-paleontološka  dvorana (tudi »Mamutova  dvorana«) . Foto: Katarina Krivic Figure 31: In 1985, the  permanent geological- paleontological exhibition hall  (also "Mammoth Hall") was  renovated . Photo: Katarina  Krivic 39 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Slika 32: Velika septarijska konkrecija iz okolice Šentilja je na ogled v muzeju . Foto: David Kunc  Figure 32: A large septarian concretion from the Šentilj area on display in the museum . Photo: David Kunc 6.1.4. Vitrina s slovenskimi minerali Kustodiat za geologijo je v zadnjih dvajsetih letih načrtno zbiral in pridobival minerale, fosile  in deloma tudi kamnine, saj je bila obljubljena nova muzejska stavba občasno zelo aktualna .  Rezultat tega dela so depoji, ki skrivajo mineraloško in paleontološko bogastvo Slovenije, ki pa  žal ni stalno razstavljeno . V eni nekoliko večji vitrini je razstavljena kopuča kalcita iz Peči pri  Brezovici, ki jo je muzeju podaril France Stare . Donaciji smo dodali primerek fluorita iz Potoka  pri Blegošu, ki ga je doniral Mirjan Žorž, skupek baritov in kalcitov iz septarijske konkrecije, ki  so ga donirali Mirjan Žorž, Aleksander Rečnik in Gregor Kobler, ter primerek kopuče kamene  strele iz Hrastnika pri Škofji Loki, ki sta ga podarila Društvo Loški kremen in tedanji predse- dnik društva Željko Habl .  6.1.5. Septarijski konkreciji Na muzejskem hodniku sta razstavljeni tudi dve prerezani septarijski konkreciji, ki sta bili  najdeni pri gradnji avtoceste Maribor - Šentilj . V njunih razpokah so zrasli kristali kalcita in  barita, redko in edinstveno v svetovnem merilu pa je bilo odkritje mineralov iz skupine zeolitov .  Pri donaciji primerkov je sodeloval Mirjan Žorž, ki je pripravil kratek opis najdbe in značilnosti  septarijskih konkrecij, za razstavno izvedbo je poskrbela geologinja Breda Činč Juhant . 40 SCOPOLIA No 101 – 2021 Slika 33: Obiskovalci muzeja si lahko v Prirodoslovnemu muzeju Slovenije ogledajo kraško jamo in se skoznjo  tudi sprehodijo . Foto: David Kunc Figure 33: Museum visitors can have a good look at a Karst cave at the Museum of Natural History and can  even take a walk through it . Photo: David Kunc 6.1.6. Kraška jama sredi Ljubljane Kustodiat za geologijo je dobil priložnost, da v muzeju postavi model kraške jame . V Sloveniji  je trenutno več kot 12 .500 registriranih kraških jam in brezen, tako da je bil izziv precejšen,  saj je bilo prostora razmeroma malo, približno 5x4 metre . Model kraške jame je zasnovan tako,  da skoznjo pelje pot, obiskovalci pa spoznajo jamske sige; stalaktite, stalagmite, stebre, cevaste  kapnike, heliktite . Spoznajo tudi jamske fasete in različne nastanke jamskih biserov . Jama je  večinoma  v  apnencu,  del  nje  v  dolomitu,  posebnost  pa  je  izstopni  del  jame  v  lehnjaku . Na  začetku nas presenetijo kapniki, ki zaradi alg rastejo v smeri sončeve svetlobe, torej proti vhodu  v jamo, na izhodu pa so predstavljeni ukrivljeni kapniki, katerih oblika je posledica vetra . Siga  v jami je v imitaciji kalcita, aragonita in tudi ledu (Jeršek 2019b; Jeršek s sod . 2019) . Jami so  dodani zvoki kapljajoče vode ter nekatere jamske živali .  6.2. Občasne razstave Občasne  razstave  so  namenjene  predstavitvi  določene  vsebinsko  zaključene  celote,  pred- stavitvi donacij ali zbiralcev . Verjetno najbolj popularna in uspešna serija razstav je v okviru  Geološke vitrine četrtletja . Vpeljana je bila predvsem zato, da se javnosti predstavijo donacije,  izjemni  predmeti  iz Zakladnice  geološke  dediščine  Slovenije,  ali  pa  da  se  z  njo  poklonimo  osebi, ki je pomembno prispevala k poslanstvu muzeja . Miha Jeršek je v osmih letih sodeloval  pri pripravi triindvajsetih geoloških vitrin četrtletja, Matija Križnar pri šestnajstih in Katarina  Krivic pri sedmih .  41 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Kustodiat za geologijo je v muzejsko razstavno dejavnost vpeljal prireditve . To so časovno  krajše vsebinsko zaključene celote . Največ pozornosti so deležni Tedni astronomije, ki so bili  do sedaj organizirani štirikrat v sodelovanju z Andrejem Guštinom iz Društva matematikov, fizikov  in  astronomov,  prvič  v  Prirodoslovnemu muzeju  Slovenije  leta  2014,  drugič  v  Idriji  leta 2015, tretjič leta 2016 na Jesenicah in četrtič v Šempetru pri Novi Gorici leta 2019 . Leta  2015 smo skupaj z DMFA organizirali javno opazovanje delnega Sončevega mrka v središču  Ljubljane .  Kustodiat za geologijo s svojimi kustosi aktivno, tudi kot strokovni partner, sodeluje na po- pularizacijskih  dogodkih,  kot  so MINFOS  (Dnevi mineralov,  fosilov  in  okolja)  v Tržiču  ter  COLLECTA in MINERALFEST v Ljubljani . Z razstavami, delavnicami ali demonstracijami  širi vedenje o Zemlji, geologiji, mineralih, kamninah in fosilih . S tem izpolnjuje del poslanstva  muzeja, širši javnosti odkriva skrivnosti planeta Zemlja in s tem skrbi tudi za izobraževanje  javnosti na področju naravoslovnih ved . Slika 34: Nekatere starejše tematske geološko-paleontološke razstave (s tiskanimi knjižnimi vodniki) so bile na  ogled v mnogih krajih Slovenije . Arhiv PMS . Foto: Franc Cimerman  Figure 34: Some older thematic geological-paleontological exhibitions (with printed book guides) have been on  display in many parts of Slovenia . Archive PMS . Photo: Franc Cimerman 42 SCOPOLIA No 101 – 2021 Tabela 1. Večje občasne ali pomembnejše razstave, ki so jih vodili kustosi - geologi Kustodiata za geologijo Table 1. Major occasional or notable exhibitions led by curators - geologists from the Department of Geology Leto razstavljanja Ime razstave Avtorji razstave 1961 Ledena doba Franc Cimerman  1966-67 V svetu kristalov Ernest Faninger 1971 Okamnine, priče izumrlega življenja  Franc Cimerman  1973  Izvor človeka  Anton Polenec  1978 - 79 Rudno bogastvo Jugoslavije Ernest Faninger 1995 Fosili Tržaško Komenskega krasa Katarina Krivic 1998 250-letnica rojstva Žige Zoisa Breda Činč Juhant 2005 Dragulji – v kamen ujeta barva Miha Jeršek 2005 Ob 200-letnici zoisita Miha Jeršek 2009 Evolucija Zemlje in geološke značilnosti Slovenije Miha Jeršek, Uroš Herlec, Renato Vidrih, Matija Križnar 2010 Kraljestvo Tetide – Okamneli svet triasnih vretenčarjev Kamniško-Savinjskih Alp  Matija Križnar, Tomaž Hitij, Jure Žalohar, Bogomir Celarc  2014-15 Živeti s kristali Miha Jeršek, Mirjan Žorž, Breda Činč Juhant, Katarina Fuchs 2015 Svetloba, ujeta v kamen Miha Jeršek, Andrej Guštin, Katarina Fuchs, Anton  Marn, Breda Činč Juhant, Matija Križnar, Tomi Trilar,  Maja Berden Zrimec, Mirijam Vrabec, Borut Tome 7. Evidentiranje Zakladnice geološke dediščine Slovenije Evidentiranje v muzejskem poklicu naravoslovca pomeni terensko delo, beleženje pojavov  mineralov,  fosilov  ali  kamnin  ali  katerega  koli  drugega  naravnega  pojava,  ki  je  povezan  z  geologijo ali geološkimi procesi . Evidentiranje premične geološke dediščine pomeni urejanje  registra geoloških zbirk, tako javno dostopnih kot zasebnih . Kustodiat za geologijo namenja evidentiranju, seveda v skladu z možnostmi, precejšen pomen .  Terenskega dela je sicer premalo, saj opazovanje procesov v naravi ali iskanje predmetov iz Za- kladnice geološke dediščine Slovenije zahteva čas . Pravzaprav veliko časa . V novejšem času  se vse preveč ukvarjamo z digitalizacijo obstoječih zbirk, namesto da bi izkoriščali gradbene  posege in evidentirali dediščino v naravi, na primer ob gradnji avtocest, objektov ali izkorišča- li informacije o najdbah na terenu . V okviru evidentiranja paleontološke dediščine zbiramo vse  informacije o najdiščih jamskih medvedov v Sloveniji . Poleg tega na Kustodiatu za geologijo  skrbimo tudi za arhivsko gradivo, kakorkoli povezano z zgodovino geologije na Slovenskem .  Tako smo uredili tudi arhivska gradiva o prof . dr . Ivanu Rakovcu (del smo pridobili tudi s strani  Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca, SAZU) . V zadnjih dveh letih pa smo ob ostalem delu  opravili tudi digitalizacijo mnogih z geologijo (paleontologijo, mineralogijo) povezanih gradiv  iz nekdaj skupnega arhiva, danes shranjenega v Narodnem muzeju Slovenije .  Sodelovanje med institucijami, ki hranijo javno dostopne zbirke, je zelo dobro . Oddelek za  geologijo Naravoslovnotehniške fakultete, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija  (CUDHg Idrija) oziroma nekdanji Idrijski rudnik živega srebra, Gornjesavski muzej Jesenice,  območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in druge sorodne ustanove so  primeri  iz  prakse,  s  katerimi  je  sodelovanje  v  vseh  pogledih  v  obojestransko  korist .  Nekaj  posebnega, verjetno pa tudi izjemnega, je sodelovanje Kustodiata za geologijo z zasebnimi zbi- ratelji . Praviloma sodelovanje vodi v nastanek razstave, članka, včasih pa, seveda v sodelovanju  z več strokovnjaki, tudi diplomsko, magistrsko ali celo doktorsko delo .  43 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Evidentiranje  Zakladnice  geološke  dediščine  na  terenu  je  težko,  saj  dva  zaposlena,  ob  toliko drugih obveznostih, ne moreta opraviti vsega dela . V tem pogledu pride do izraza so- delovanje  tako z  institucijami kot  zasebnimi  zbiratelji . Ena  takšnih pozitivnih  izkušenj  so  vzorci sadre in anhidrita, ki jih je iz predora Karavanke nabral in predal muzeju Vili Rakovc .  Takšnih Prijateljev muzeja je še veliko . Viljem Podgoršek, Fran Golob, Jože Rihtar, Davorin  Preisinger, Ivan Ocepek, Robert Lorencon, pokojna Franc Pajtler in Damjan Jensterle ter še  mnogi drugi so zbiratelji, ki so ali pa bodo vedno poskrbeli, da muzej dobi vzorčne primerke  mineralov, fosilov in kamnin, s tem pa tudi podatke o nahajališčih . Vsem iskrena hvala, saj s  tem bogatite Zakladnico geološke dediščine, Prirodoslovni muzej Slovenije pa ima dolžnost,  da primerke v skladu s svojim poslanstvom evidentira, na osnovi strokovne presoje inventa- rizira in s tem predmeti iz Zakladnice geološke dediščine Slovenije postanejo del spomenika  državnega pomena .  Slika 35: Priznanje za zgledno in strokovno sodelovanje z geologi Geološkega zavoda Slovenije . Arhiv PMS . Figure 35: Award for exemplary  and professional cooperation  with geologists of the Geological  Survey of Slovenia . Archive  PMS . 44 SCOPOLIA No 101 – 2021 8. Znanstveno raziskovalno delo muzejskih geologov Nabrano, podarjeno ali kakor koli drugače pridobljeno gradivo še ni zbirka . Predmete iz za- kladnice geološke dediščine je treba strokovno ali znanstveno ovrednotiti . Sodelavci Kustodi- ata za geologijo se zato povezujejo s številnimi strokovnjaki tako iz Slovenije kot tujine . Znan- stvena obdelava geološkega gradiva namreč zahteva skupinsko delo, posebne metode preiskav  in podobno . Prirodoslovni muzej Slovenije nima na voljo lastnih raziskovalnih laboratorijev,  kar pa ni ovira za znanstveno raziskovalno delo . Nazoren primer sodelovanja med strokovnja- ki, znanstveniki in institucijami so raziskave meteoritov . V Prirodoslovnemu muzeju Slovenije  smo tako sodelovali pri raziskavah meteoritov Jesenice, Jezersko in Novo mesto . Raziskovalna  skupina, ki se je v ta namen združila, je bila sestavljena iz strokovnjakov Oddelka za geologijo  Naravoslovnotehniške  fakultete  Univerze  v  Ljubljani  (Breda Mirtič),  Instituta  Jožef  Stefan  (Bojan Ambrožič)  in Geološkega  zavoda  Slovenije  (Jure Atanackov, Miloš Miler  in Mateja  Gosar) . Pri raziskovanju smo se povezali tudi z laboratoriji v tujini, na primer z dunajskim pri- rodoslovnim muzejem pri raziskavah meteorita Novo mesto in z Laboratorijem v Gran Sassu  v  Italiji  pri  raziskavah meteoritov  Jesenice  in  Jezersko . Rezultati  skupinskega  dela  so  vpisi  omenjenih meteoritov v mednarodno bazo podatkov (www .lpi .usra .edu/meteor/metbull .php) in  seveda znanstveni, strokovni in tudi poljudni članki .  Nekatere  zahtevnejše metode  preiskav  so  sodelavcem Kustodiata  za  geologijo  omogočile  znanstveno  raziskovalno delo na področju gemologije . Tako smo s  sodelavko z Zavodom za  gradbeništvo,  Sabino  Kramar,  sedaj  poročeno  Dolenec,  raziskovali  vključke  v  draguljih  iz  baročnega keliha in ugotovili značilnosti kamnov, ki so potrdili njihov izvor (Jeršek & Dolenec 2014) . Znanstveno raziskovalno delo na področju geoloških znanosti se pogosto prepleta z ar- heologijo . Določitve mineralov v starem nakitu so le ena izmed oblik sodelovanja med geologi  in arheologi .  Tudi paleontološke raziskave potekajo v sodelovanju z mnogimi ustanovami in institucijami .  Pri raziskavah z elektronskim mikroskopom sodelujemo s kolegi z Geološkega zavoda Slovenije .  Slika 36: Za raziskovalno terensko delo in evidentiranje geološke dediščine v Sloveniji skrbijo muzejski geologi  že od ustanovitve muzeja . Foto: Franc Cimerman in Marko Pršina  Figure 36: Research field work and recording of geological heritage in Slovenia has been carried out by museum  geologists since the establishment of the museum . Photo: Franc Cimerman and Marko Pršina 45 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia S klasičnimi raziskovalnimi metodami preučevanja nekaterih fosilov pa smo se povezali tudi  z nekaterimi domačimi in tujimi paleontologi in raziskovalci (Križnar & Kovalchuk 2016; Bicknell s sod . 2019; Uršič s sod . 2018; Jamnik s sod . 2017) . Tako smo s skupnim delovanjem  opisali in raziskali nove rodove in vrste fosilnih rib (kredna riba in miocenski morski konjički)  v Sloveniji (Tyler & Križnar 2013; Žalohar s sod . 2009) .  Nekateri svetovno priznani strokovnjaki uporabljajo muzejsko gradivo kot tipski material ali  s  sodelavci Kustodiata  raziskujejo  in objavljajo strokovne  in znanstvene prispevke . Med njimi  zbuja pozornost znanstveno delo dr . Mirjana Žorža, ki kristalografska dognanja in nova spoznanja  objavlja v sodelovanju s soavtorji v najbolj imenitnih revijah v tujini (Žorž s sod . 2021) .  Poseben  presežek  pri  sodelovanju  med  strokovnjaki  in  ljubitelji  je  bila  izdaja  posebne  številke  revije  Scopolia  z  naslovom Mineralna  bogastva  Slovenije,  ki  je  izšla  leta  2006 .  Kustodiat za geologijo  je poskrbel za koordinacijo med avtorji  in ekipo recenzentov (peer review),  ki  so  jo  sestavljali  dr . Uroš Herlec,  prof .  dr . Breda Mirtič,  dr . Mirjan Žorž  in dr .  Aleksander  Rečnik .  Rezultat  je  opis  več  kot  150  nahajališč  mineralov  v  Sloveniji  s  693  barvnimi slikami na 545 straneh . V 120 prispevkih je sodelovalo kar 52 avtorjev . Za vsako  nahajališče  je  podan  kratek  geografski  opis,  opis  geologije  nahajališča  ter  najdbe  in  opis  kristalov oziroma mineralov . Monografija  je  in  še vedno predstavlja najpopolnejši  pregled  nahajališč mineralov v Sloveniji . Razdeljena je v štiri glavna poglavja: Minerali v rudiščih,  Kalcitonosna  Slovenija,  Površinske  najdbe  in  Zbirke .  Predstavljeni  so minerali  iz  desetih  javnih  zbirk  in  iz  sedemintridesetih  zasebnih  zbirk .  Posebna  številka  revije  Scopolia  -  Mineralna bogastva Slovenije  je  prosto  dostopna  tudi  na  spletni  povezavi: www .pms-lj .si/ si/o-muzeju/arhiv-publikacij/scopolia-supplement . V zadnjem času se zelo razvija področje geomikrobiologije . Sodelavci Kustodiata za geologijo  sodelujemo pri raziskavah hitre rasti limonitnih kapnikov v rudniku Sitarjevec z institucijami,  ki z geologijo nimajo prav nič skupnega, razvijajo pa napredne metode na področju mikrobiolo- gije (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Omega d .o .o .) (Toplak s sod . 2021) .  Pomembno  delo  Kustodiata  za  geologijo  v  zadnjih  letih  je  tudi  aktivno  sodelovanje  pri  zasnovi  in  uveljavitvi  novih  zakonskih  aktov  in  predpisov  na  področju  varovanja  geološke  dediščine (naravnih vrednot) . V sodelovanju z območnimi enotami Zavoda Republike Slovenije  za  varstvo  narave  in Agencijo RS  za  okolje  redno  sodelujemo  tudi  pri  pripravah  predlogov  varovanja najdišč z geološko dediščino (minerali, fosili, meteoriti…) .  Slika 37: Naslovnice izbranih publikacij, ki so jih pripravili geologi Kustodiata za geologijo . Foto: Matija Križnar Figure 37: Front covers of selected publications prepared by geologists of the Geology Department .  Photo: Matija Križnar 46 SCOPOLIA No 101 – 2021 Rezultate znanstvenega dela v zadnjih dvajsetih letih so dvema sodelavcema (avtorjev tega  prispevka) Kustodiata za geologijo objavili6 v 42 znanstvenih, 17 preglednih in več kot 200 stro- kovnih člankih  ter  številnih povzetkih znanstvenih prispevkov na konferencah . Objavila  sta  tudi preko 250 poljudnih člankov, kar pomembno vpliva na popularizacijo geologije v Sloveniji .  9. Pedagoško delo Kustodiat za geologijo del svojega poslanstva namenja pedagoškemu delu . Del tega so javna  predavanja  in  vodstva  po  stalnih  ali  občasnih  razstavah .  Sodelavca Kustodiata  za  geologijo  se povezujeta tudi v pedagoške procese vsebinsko sorodnih institucij . Sodelujeta predvsem z  Oddelkom za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Višjo strokovno  šolo v Sežani . Sodelovanje poteka v obliki mentorstev v okviru prakse, somentorstva pri di- 6 Natančni seznam objavljenih del je zabeležen in dosegljiv v bazi Cobiss (www .cobiss .si), avtorjev Mihe Jerška in  Matije Križnarja .  Slika 38: Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, kot  priznanje za promocijo geološke  znanosti skozi razstavno dejavnost muzejskih geologov .  Arhiv PMS .  Figure 38: Prometheus of  Science for excellence in  communication, in recognition  of the promotion of geological  science through the exhibition  activity of museum geologists .  Archive PMS . 47 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia plomskih in magistrskih nalogah ali v okviru praktičnega izobraževanja (vodenja) na terenu .  Poleg omenjenega sodelovanja pa sodelavca Kustodiata za geologijo opravljata tudi izobraže- valno delo, namenjeno širši javnosti, ki ga posredujeta preko Slovenskega geološkega društva  in Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije .  10. Kustodiat za geologijo v prihodnosti Kustodiat za geologijo pokriva ogromno ved o Zemlji, a sta na njem zaposleni le dve osebi .  Zaradi sprememb v naravi, visoke stopnje geodiverzitete v Sloveniji in še veliko neraziskanega  terena so dodatne zaposlitve nujne . Dosedanje delo je dokaz, da se s sistematičnim, organizira- nim in predvsem predanim delom lahko naredi veliko, vendar žal ne vsega potrebnega .  V naravi ni niti naključij niti katastrof . Potresi, poplave in vulkanski izbruhi niso katastro- fe, ampak naravni procesi, ki jih večina ljudi sicer občuti kot katastrofe . Dojemanje narave je  torej pogosto napačno, zato  je naša naloga, da  jo  interpretiramo tako, da bo  javnost procese  razumela, jih spoštovala, obenem pa se bo za naravo zanimala bolj kot sedaj . Zato je pomembno,  da se v osnovne in srednje šole vrne predmet Geologija, ali vsaj več geoloških vsebin . Nekoč je  muzej oskrboval šolske geološke zbirke, danes jih šole zavračajo oziroma obstoječe zavržejo .  Geologija je predmet, ki ga vzljubijo le redki . A ko geologijo doživijo ali spoznajo na način, ki  ga razumejo, se mnenje o njej povsem spremeni . Zato bi morala biti področja geologije kmalu  razstavljena  javnosti  na  način,  da  bodo  razumljive,  sodobno  interpretirane  vsebine  dosegle  spremembo v razmišljanju ljudi, kar bo vodilo do zvišanja skrbi za okolje in navsezadnje za  naše nadaljnje rodove . Prvi korak so dodatne zaposlitve vrhunskih strokovnjakov za pokritje  vseh glavnih področij geologije v muzeju, drugi korak pa je interpretacijsko izobraževalno do- življajsko središče o planetu Zemlji in geoloških značilnosti Slovenije .  Literatura / References: Bezek, D ., 2013: Po sledeh neveljskega mamuta . Proteus, 75 (9–10): 462–467 .  Bezek, B . & D . Bezek, 1998a: 60  let  od odkritja mamuta v Nevljah . Kamniški zbornik,  14:  200–204 .  Bezek, B . & D . Bezek, 1998b: Po sledeh Neveljskega mamuta . Osnovna šola Frana Albrehta,  Kamnik, 38 str .  Bicknell, R .D .C ., Žalohar, J ., Miklavc, P ., Celarc, B ., Križnar, M ., Hitij, T . 2019: A new  limulid genus from the Strelovec Formation (Middle Triassic, Anisian) of northern Slovenia .  Geological Magazine, 156 (12): 2017–2030 .  Bischoff, A ., Jeršek, M ., Grau, T ., Mirtič, B ., Ott, U ., Kučera, J ., Horstmann, M ., Laubenstein, M ., Herrmann, S ., Randa, Z ., Weber, M ., Heusser, G ., 2011: Jesenice-A  new meteorite fall from Slovenia . Meteoritics & planetary science, 46 (6): 793-804 .  Cimerman, F ., 1966: Henrik Freyer – geolog in paleontolog . Proteus (poseben odtis), 28 (9–10):  10–15 .  Ciperle, J ., 2001: Podoba velikega učilišča ljubljanskega . Licej v Ljubljani 1800–1848 . Razprave in eseji, Slovenska matica, Ljubljana, 49: 252–263 .  Činč Juhant, B . 2021: Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 . Scopolia, 100: 127-156 .  Činč Juhant, B ., 2019: Žiga Zois – naravoslovec in prvotni lastnik ustanovne zbirke prvega  slovenskega muzeja . Scopolia, 97: 7–26 . 48 SCOPOLIA No 101 – 2021 Faninger, E ., 1983: Baron Žiga Zois in njegova zbirka mineralov (Baron Sigmund Zois and His  Mineralogical Collection) . Scopolia, 6: 1–32 .  Faninger, E . 1988/89: Palnstorfova zbirka mineralov in kamnin . Geologija, 31/32: 593–608 .  Gasperič, J, & Krivic, K ., 1997: Vakuumska  impregnacija  fosilnih  kosti . Geološki zbornik (Razprave, poročila), 13: 100–103 .  Goričan, Š . 2015: V spomin mag . Francu Cimermanu . Geologija, 58 (1): 96–98 .  Heckel, J .J ., 1850:  Beiträge  zur  Kenntniss  der  fossilen  Fische  Oesterreichs .  Abhandlung  I  (Chirocentrites – Pimelodus) . Denkschriften der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, math. –naturwiss. Classe, 1: 201–242 .  Herlec, U . & Jeršek, M ., 2006: Nastanek slikovitih limonitnih psevdokonkrekcij in geod ter  limonitiziranih  septarijskih konkrekcij  na  otoku Pagu na Hrvaškem . V: Režun, B . (ur .) .  Zbornik povzetkov . 2 . slovenski geološki kongres, Idrija, str . 59 .  Hitij, T ., Žalohar, J ., Celarc, B ., Križnar, M ., Renesto, S ., Tintori, A ., 2010: Kraljestvo Tetide  –  Okamneli  svet  triasnih  vretenčarjev  Kamniško-Savinjskih  Alp .  Scopolia, Supplementum, 5: 1-197 .  Hochenwart, F . J ., 1836: Leitfaden für die das Landes Museum in Laibach Besuchenden. Laibach, 19 str .  Jamnik, P ., Leben-Seljak, P,, Toškan, B,, Križnar, M, Glažar, S,, Blažina, B ., Bizjak, J . 2017: Grobišče v Imenskem rovu / rovu starih podpisov v Postojnski jami: so bili obiski  Postojnske jame sredi 17 . stoletja "turistični" ogledi grobišča? Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia, 27 (1): 11–30 .  Jeršek, M . 2008: Pogostnost in posledice padcev meteoritov . V: Božič, D . (ur .): Meteorit iz Avč v dolini Soče : 1908-2008 . Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije; Avče: Športno-kulturno- turistično društvo, str . 7–9 .  Jeršek, M .2019a: Zbirka mineralov barona Sigismonda (Žige) Zoisa . Scopolia, 97: 37–89 .  Jeršek, M . 2019b: Realistični model kraške jame sredi Ljubljane . Življenje in tehnika 70 (3):  18–26 .  Jeršek, M ., Dobnikar, M ., Arbeiter, F ., 2005: Dragulji: v kamen ujeta barva .  Olševek:  Narava; Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 168 str .  Jeršek, M . & Dolenec, S ., 2014: Raman microspectroscopy of gemstones from a chalice made  in 1732 . Journal of Raman spectroscopy, 45 (11/12): 1000–1005 .  Jeršek, M . & Preisinger, D ., 2007 . Hochenwartova zbirka sig in Freyerjeva zbirka aragonitov .  Zbornik [glasilo Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale], str . 9–12 Jeršek, M ., Tome, B ., Černila, M ., Križnar, M ., Fekonja, D ., Trilar, T ., 2019: Realistični  model kraške jame . Konservator-restavrator : povzetki strokovnega srečanja . Maj, str . 137 .  Južnič, S ., 2009: Jezuitska dediščina barona Žiga Zoisa (ob 200-letnici Ilirskih provinc in 190- letnici Zoisove smrti) . Kronika, 57 (3): 471–490 .  Kastelic, J ., 1950: Narodni muzej  v Ljubljani  in njegovi  problemi . Zgodovinski časopis,  4:  195–207 .  Kos, F . 1939a: Paleolitske najdbe ob Nevljici: predhodno poročilo . Etnolog, 10–11: 417–419 .  Kos, F ., 1939b . Neveljski paleolitik . Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 20 (1–4): 25–65 .  Kos, F ., 1944:  Pleistocenski  proboscidi  Prirodoslovnega  muzeja  v  Ljubljani . Prirodoslovna izvestja, 1: 86–89 .  Krivic, K . & Gasperič, J ., 2002: Vakuumska impregnacija okostja mamuta . V: Milič, Z ., (ur .):  Strokovna predstavitev slovenskih konservatorskih in restavratorskih delavnic .  Narodni  muzej Slovenije, Ljubljana .  49 Miha Jeršek, Matija Križnar Kustodiat za geologijo – razkrivanje geološke dediščine Slovenije /  Department of Geology Research – Revealing the geological heritage of Slovenia Križnar, M . 2012: Zbirka fosilov iz Radoboja in njena zgodovina . Argo, 55 (1): 94–99 . Križnar, M . 2013: Simon Robič v slovenski paleontologiji . Geološki zbornik, 22: 77–79 . Križnar, M . 2014: Neveljski mamut v nekaterih arhivskih zapisih . Argo, 57 (1): 63–67 . Križnar, M . 2018: Neveljski mamut:  pogled  na  osem  desetletij  od  odkritja  ledenodobnega  velikana . SLO časi, kraji, ljudje (Slovenski zgodovinski magazin), 18: 6–11 .  Križnar, M . 2019a: Sigismondo Zois in zametki slovenske paleontologije . Scopolia, 97: 91–105 .  Križnar, M ., 2019b: »Posebne vrste okamenine je na kamenu« – zgodba o fosilih iz pisma .  Konkrecija, 8:89–91 .  Križnar, M ., 2021: Zgodovina in razvoj muzejskega naravoslovja do osamosvojitve Prirodoslovnega muzeja leta 1944 . Scopolia, 100: 13–125 .  Križnar, M . & M . Jeršek, 2012: Anton Bianchi in njegova zbirka fosilov, mineralov in kamnin .  Scopolia, 76: 1–63 .  Križnar, M . & O .M ., Kovalchuk, 2016: Ostanki kvartarnih sladkovodnih rib z Ljubljanskega  barja in iz Križne jame iz paleontoloških zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije . Arheološki vestnik, 67: 389–399 .  Križnar, M . & M . Plaskan, 2015: Geološka zbirka Gimnazije Ledina v Prirodoslovnem muzeju Slovenije . Argo, 58 (1): 98–101 .  Križnar, M . & M . Plaskan, 2017: Ferdinand Seidl in njegova geološko–paleontološka zbirka  v Prirodoslovnem muzeju Slovenije . Scopolia, 89: 1–60 .  Laubenstein, M . & M ., Jeršek, 2019 .  Cosmogenic  radionuclide  concentrations  in  Jezersko  meteorite . Geološki zbornik (Razprave, poročila), 25: 69–70 .  Lenart, A ., Jeršek, M ., Mirtič, B ., Šturm, S ., 2010: Meteorite Jesenice: mineral and chemical  composition of the fusion crust of ordinary chondrite . Geologija, 53 (2): 139–146 .  Mal, J ., 1931: Zgodovinski pregled. Narodni muzej v Ljubljani, Vodnik po zbirkah narodnega muzeja v Ljubljani. Kulturnozgodovinski del . Ljubljana, 183 str .  Miler, M ., Ambrožič, B ., Mirtič, B ., Gosar, M ., Šturm, S ., Dolenec, M ., Jeršek, M . 2014:  Mineral and chemical composition of the Jezersko meteorite - a new chondrite from Slovenia .  Meteoritics & planetary science, 49 (10): 1875–1887 .  Miler, M ., Gosar, M ., Atanackov, J ., Jeršek, M ., 2018: Meteoriti in njihovo pojavljanje na  Slovenskem . Scopolia, 93: 1–128 .  Müllner, A . 1897:  Die  Geschihte  des  krainischen  Landes-Museum .  Argo (Zeitschrift für krainische Landeskunde), 5 (2): 34–40 .  Pavlovec, R ., 1976; Naši kraji v boju med plutonisti in neptunisti . Proteus, 38 (9–10): 346–347 .  Petru, P ., 1971: Misli ob stopetdesetletnici Narodnega muzeja . Argo, 10 (1): 3–34 .  Steska, V ., 1919: Baron Žiga Zois . (1747–1819) . Dom in svet, 32 (9/12): 277–286 .  Toplak, N ., Koren, S ., Jeršek, M ., Kovač, M ., Šuštar, M ., Golež, M ., Zarnik, B ., Jeršek, B . 2021:  Diversity  of  bacterial  populations  with  iron  oxide/hydroxide  formations  in  the  abandoned Sitarjevec mine (Slovenia) . Geomicrobiology Journal, 38 (2): 164–173 .  Tyler, J .C . & Križnar, M .2013:  A  new  genus  and  species,  Slovenitriacanthus saksidai, from  southwestern  Slovenia,  of  the  Upper  Cretaceous  basal  tetraodontiform  fish  family  Cretatriacanthidae  (Plectocretacicoidea) . Bollettino del Museo civico di storia naturale di Verona. Geologia, paleontologia, preistoria ., 37:45–55 .  Uršič, M ., Križnar, M ., Jamnik, P . 2018: Pregled pleistocenske favne in analiza ugrizov  na kosteh v jamah Bele vode nad Gorenjo Trebušo in Smoganica nad Mostom na Soči .  Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia naturalis,  28  (2):  173–192 .  50 SCOPOLIA No 101 – 2021 Vrabec, M ., Podgoršek, V ., Žorž,  Z .,  2006:  Minerali  pohorskih  eklogitov .  Scopolia, Supplementum, 3: 245–250 .  Žalohar, J ., Hitij, T ., Križnar, M . 2009:  Two  new  species  of  seahorses  (Syngnathidae,  Hippocampus) from the Middle Miocene (Sarmatian) Coprolitic Horizon in Tunjice Hills,  Slovenia: The oldest fossil record of seahorses . Annales de Paléontologie, 95 (2): 71–96 .  Žorž, M .,Dolinar, I ., Jeršek, M ., Kobler, G ., 2015: Spinellzwillinge: Die Quarze von Slivnica  / Slowenien . Mineralien-Magazin Lapis, 40 (12): 10–23 .  Žorž, M ., Dolinar, I ., Jeršek, M ., Vrabec, M .  2021:  Sitarjevec  bei  Litija  -  Bleierze  und  Zinnober aus Slowenien . Mineralien-Magazin Lapis, 46 (3): 32–45 .  Spletni naslovi: www .cobiss .si  www .pms-lj .si/en/exhibitions/arhiv/iz-zakladnice-geoloske-dediscine  www .pms-lj .si/si/files/default/Publikacije/Strokovna-glasila/Scopolia-93 .pdf  www .pms-lj .si/si/sodelujte/donacije  www .lpi .usra .edu/meteor/metbull .php  www .pms-lj .si/si/o-muzeju/arhiv-publikacij/scopolia-supplement